virv« » *• »• tftfff * m * m * Posamezna številka; * : 60 vinarjev. Z »TAB01&* ixfcaj* vsjU d«*., razve« S* * nedoij« ta pr«zuikov, ob 18. nri i “ * da.omora o.isloiiuje^s ilae tm *tan« « J celoletno 120 K, polletno 60 K, “ ■ četrtletno 30 k, nief fcčno 10 K. « ■ In« ar at j po ‘-ogovoru. Pri rečkratn. J » objavi popast. ■ *>« ,*n oprav: .TABOKA*, * \ MASTBOB, JfarifAm alica 5t«r, 4. m O O O POŠTNINA PA.VSAXIRA.NA mm 4f*-*T*V Wfif i"* FifVdTJ'« «{«vMi '•Ir'# • « j Posamezna številka: I 60 vinar j ey. Leto: I. Maribor, sreda 13. oktobra 1920. UEEONl^u «6 ojoiaja v JTari-boru. Jurčičeva ul. »t. 4, 1. nart-etropjo. Toleioa iutoruvb. čt. 276, UPIiiVA t»a nabija v Jurčičevi ulici »Jtev. 4, pritličju, Telo* :oa s«. 24. SHS pošuiočolroviu ar čim iitov. 11.787« Na naročita brez Sonarja »o n* #xir*. — iioko^isi <* a« vročajo. ton«mi9aHin mi«n(iini.|| ct-ss;: Številka: 40. Nemčursko in volksverovsko divjanje po Koroškem. Ikrnum Sni votaerovci napadalo nase Sjudi ter im požigala feišs. — Izid bo mm najbrž® že jutri. St ll S11 II d w 2 mm 9 Maribor. 12. oklobra. V teh dneh so se naše uči upirale samo na K'»roško, kjer ie imelo nedeljsko glasovanje odločiti usodo te naše najstsrejše zemlje. V tem splošnem prisluškovanju glasov iz Korpške smo čisto prezrli velikanski politično-zgodovinski dogodek v R’g»: mirovno konferenco Rusije in Polske, ki je najvežne s?, kar se fo v svetovni politiki izvršilo po dovršenem preobratu, ker pomeni nič več in nič manj kakor konec edine slovanske velesile. Edina slovanska velesda velika Rusija je bila na potu istotako centralno-evrooskl skuofni bivš;h velesil Avstro-ogrske in. Nemčije, kakor tudi zapadni skupini Angliji in Frar.c ji. Ti dve državi sta jo v svetovni vojni s;cnr po* . trebovali, da j:ma je porvagsla proti Nemcem, ko pa so čutih, da bo zmaga njihova, jim je post-h odveč. Hoteli sta se je iznebiti, da bi ne bilo fr*ba deliti z' njo vojnega plena. Vodilno ulogo je pri tem igrala seveda Anglija. Če bi bila izšia Rusija iz svetovne vojne kot zmagovalka, bi bila postala nevaren tekmec te poslednje. Angleški načrt se je posrečil — Rusija je kljub zmagi nad centralnfma velesilama — postala premaganka. Premagala in na tla podrla jo je notranja vojna — revolucija. Po prvih žalostnih dneh Rusije je začela na njenem nebu vedno bolj žareti moč bobševizma, ki je nekaj časa del H naravnost čudeže. Mi, ki smo si ždeli vedno močno in enotno Rusijo, smo pozdravili tedaj tudi boljševizem, kljub temu, da smo principi- !e v nekaterih dialektičnih posebnostih, vendar pa nikakor ni bila tako velika, da bi vsled tega ne mogli tvorit* en sam narod z enim samim književnim jezikom. Tendenca po osamosvojitvi! ie izvirala deloma iz separatističnih' teženj nekaterih političnih in literarnih! ! pustolovcev, deloma Pa iz "zunanjih, j enotni Rusiji škodljivih vplivov. Čuden! je v tem oriru ta ruski pokret za raz-! delitev v očigled našemu za združitev.; !Dočim se pri nas skuša združiti tri! .naša plemena v en sam narod, se! ; skuša v Rus!ii iz enega samega na-j jrrda napraviti tri plemena in iz njih i Hri narode. j Boljševiki so bili troti temu ceo-i jljenju, toda oni so sedaj kot prema-! P3nci morali pristati na od Poljakov! zahtevano delitev. Danes imamo torej že tri ruske države- in jutri bomo morda imeli tudi že tri narode, ki bodo več ali manj sovražni eden dru- • gernu. Žalosten je ta pojav, dvakrat’ ..bolj žalosten še rad: tega, -ker zadevlje’ v živo tudi nas ostale Slovence. Sicer, 'smo prepričani, da ta razdelitev ne moro ostati trajna, toda kar je po-j glavitno in važnejše kakor vse drugo; 'je to, da je seine razdora zasejano,j iseme ki lahko, če bo imelo čas in j i priliko. vzkali v velik razdor. Deliti je’ lahko, nič laž?ega ni na svetu nego to,-a težko je zooet — družiti, j Katastrofa, ki je sedaj končno ne-j 'izbežno zadela Rusijo, je silno tragična.! In preteklo bo mogoče dolgo let, j jpredno bo zopet popravljena in kar; -je še važnejše, stalo bo to poprav-; . Ijanje ogromne sile, naporo in žrtve j (celega, danes v tri de’e razdeljenega ! naroda. Nešteto ruskih življenj bo tr-j pelo in krvavelo za ta cilj, za dosego; *ffBSB55S5SBI!S! ""MM* Mii^mwmiiwi»»H»ta»*i«aaw-t*BW«,»ai»CTgmriiOTi 7 onega, kar so že imeli, pa so v. za-’ krknjeni samcglavnosti zapravili, vrgli od sebe v stran kakor otrok cekin, ki ne domneva-njegove vrednosti. Tako stojimo danes pred razvalin nami po nemarnem zapravljene veli*' čine in težko nam je pri srcu; kako? ob grobu brata nam je, ki je bil čil in močan, da bi bil gore prestavljal, bogat kakor knez, pa je vse to čilost, moč in bogafsfvo razmetal ter končno* izvršil še — samomor. Kriza italijanskega sodisllzma.. Zadnjo dobo preživlja socijalizem več sli manj v vseh deželah težkej krize. Trfko je pri nas v Jugoslaviji,) kjer se vedno bolj jasno cepi v desni in levi blok, tako je v Nemčiji, tako v Čehcslovaški in istotako seveda tudi v- Italiji. Prvi početki krize itolijan-škegh socijaljzma datirajo še iz predvojne dobe. Blssolati je s svojim! pristaši že 1. 1913 zapustil oficijelno stranko ter ustanovil t. zv. »socija-i listično udruženje«, ki ima tudi šel danes svoje zastopnike v komori. Med! vojno se je raz tor še povečal. Mnogo’ je bilo socijalistov, ki so zavzeli ne-j kako isto stališče, kakor so ga zavzeli napram vojni nemški socijalni pa* trijoti. Ti italijanski socijalni patrijotl so videli v vojni samo borbo proti nemškemu militarizmu, niso pa videli v njej laškega imperijalizma, dočim so! drugi gledali glcbje ter vojno obsojali.! Od tega svojega stališča se niso1 odaljili niti kljub vsem šikanam, preganjanjem, ječam in cenzuri. Vendar pa so tedaj zmagali še pravi socijalisii jelno njegovi nasprotniki. Toda bili smo tedai trdno prepričani, da zamore Rusijo reš;ti razpada ravno ta boljševizem, uet le on je imel pogum, da se je uprl vsem in vsemu, istotako enim k-kor drugim Sovražnikom. Pri tem pa smo stavili vanj le preveč- zaupanja. Prehitro ie prišel dan, ko se je tud! boljševiška sreča spreobrnila v nesrečo. Po vehi: h in s;jainih uspehih na vseh neštetih bojiščih so prišli še večji In še usodnejši neuspehi. Človeku, ki zasleduje zgodovino Rusije se zdi, da se njena zgodovina Vedno ponavlia. Kadar se njena sreča dvigne naivišie, tedaj omaga, ko vsak pričakuie sijajno zmago, pride žalostna katastrofa. Tedaj se ie izkazalo,’ da tudi boljševizem ni bil v stanu spremenit’ Rusi«! določene usode — da mora raz-prsh. In razpadla ie. N:en razpad ie zapisan in podpisan v premimi pogodbi v R-'gi, ki določa, da moskovska so« jetika vlada rristaja na neodvisnost Ukrajine in Dele Rusije. Tako ; astaja iz nekdanje velikanske Rusijo, ki ie obsegala vso vzhodno Evropo in velik del Azije poleg nešteto manjših narodnih držav tudi troje rusk5h drž« v, Ni bilo torej dovolj, da so od nje odpadle vse pokrajine obljudene po neslovanskih narodih, celo ozemlje, na katerem žive Rus! sami, ja razpadlo na tri dele, v tri samostojne dtžave, Ni pa izključeno, da se bo ce*o tako-zvana Velika Rusija razdelila še sama na več delov. Ruski narod se je kakor n. pr jttgoslovenski debi vedno na tri dele: na Velikoruse, Beloruse in Ukrajince ali Rusine. Razlika med temi tremi deli je bila zelo majhna, obstojala je L Jadranov: Poglavfe o Jadranu. (Dalje.) Celo III. poglavje posvečuje pisa-feli nacionalnemu vprašanju. Dokazuje da so Italijani le v malem številu potomci romanski ali naseljenci iz kraljevine, dočim so Jugosloveni auto-ktansko prebivalstvo, ki ne prebiva od včeraj v krajih, ni katere aspirirajp Iredentisti. Pozneje pravi, da se more najti slovenske elemente aktualne že v pred-rimski zgodovini. Po zgodovinskih podatkih utemeliuje, da se je n-ihajal slovenski živeli že v neznani prošlosti. Cesare Cantu je vzkliknil o priliki premirja s Trstom besede, s katerim! zaznamuje Trst: »II porto della futura Slavia«. Po vsem sledečem opazimo, da je bilo v oni dobi razmerje med Jugoslovenj in Italijani prijateljskega značaja, četudi morda s?mo iz lastnega interesa. V oni dobi so pričeli Itslij^ni delali na to, da dobe v Trstu svojo univerzo in na programu občinskega odbora je bila .zaznamovana tudi ena »slovenska stolica. Koliko sprememb se je vršilo od 4edaj. Tedaj je pokazala avstrijska vlada svoje gsrmanofilsko |jce. Huj- skala je — tajno sicer — Slovence in Hrvate proti Italijanom in obratno iz jasnega razloga, da širi nemščino. Ka-imr se je pa pokazalo, je imela ta politika prav malo uspeha v prvotnem načrtu. Slovani in Italijani — tako hravi pisec — se niso ponemčili, tudi če bi spali. Predlogu ital. zastopnikov, da se uvede v Istri ital. uradni jezik in izključi nemški, vlada ni ugodila. Namestnik Stadion, poznejši minister, je raztolmačil vladin odgovor z utemeljevanjem, da se tam nahaja ve-i črna prebivalstva slovenske krvi. !n' vendar tej večini vlada ni hotela odstopiti niti eno šolo. I Italijani so uvideli, da je prijateljstvo Jugoslovenov za nas potrebno, i Ustanovilo se. je lr-ta 1846 v Turinu’ druatvo, ki naj vzdrži »1’alleanza italo- ■ slava«, ah oilo je prevozno. Valussi,5 voditelj tega Protiir^dentističnega dru-! štva,riše med drugim: »V južni Slaviji pozdravljam silo. ki* vstaja in ki naj simoahzira z Italijo kot protiutež proti' nemški premoči. Med Jugoslavijo,) ki vstaja in Italijo, ki se vrača v se nazaj, so ti kraji (dalmatinski in julijski) kakor prstan ujedinienja«. Če bi hoteli dandanes ital. voditelji to izpre-videti, na ker jih je opozoril V/alussi, za njim Tomaseo in drugi, bi teh večnih1 sporov ne bilo in med obema državama bi vladalo šporazumljenje, čigar posledice bi biie blagodejne za obe državi. Danes se ti spomini smatrajo birokratsko utrakvistični; iz Trsta pa so bili tedaj pozdravljeni in odobrovalo se je Valussijevo delo, ki je merilo na to, da se odreče Italija narodnostni in politični sunremarij! v teh krajih. Let’ 1876 se je izvršil oni pokret med Italiiani in Sloveni. Od onega časa ni bi!o več miru — eksplodiral je iredentizem z ene strani, z druge slovensko-hrvaiski »tabori«. Ns tedaj, kakor tudi ne sedaj ni bilo mogoče določiti mej med Jugosloveni in Italijani. Zadnji — pravi Vivante — govorijo Hrvatom in Slovencem: »Pojdite v Z-^gveb, v Ljubljano, na vaš dom; mi hočemo ostati gospodarji v naši hiši! Slabo je pa pri tem dejstvo, da je ta hiša bila in je še sedaj javna občna in prebivalci podstrešja kakor tudi pritličja ne mt rejo složno prebi-, vati v njej, tudi če hočejo«. Pisec dokazuje deistvo, da se na-j hajajo Slovenci in Hrvati v Trstu,’ Pulju in Gorici; da jih je mnogo, a ni res, da so poitalijančeni, ameak »sil moltiolicano con ritmo accelerato«. Oi poitaljančenju prebivalstva se I hkoj vsak prepriče, £© vzame v roko katero- i sibodi »Guida di Trieste«. Opazi! bos površnim, slučajnim> listanjem, koliko imen je slovanskih in poitalijančenih. To so imenovali Slovenci: »Italianita artificlale« (umetna italijanizacija). On pa meni, da je bilo to prej spontano in dodija: »Umetnosti za podaljšanje fenomena (italijanizacije) se začenjajo sedaj, t. j. v zadnji dobi. Prijatelj se bavi z obširno Statistiko, poroča o načinu štetja pod avstrijsko * vlado. Razkriva neusmiljeno potvarjanje od strani oblasti in podaja popravljane številke. Opozarja na analfabetizem, ki je strašen, a zaključuje, da lahko odvrača narod krivdo na Italijane in Madžare, ki jim niso dopustili nikakih šol Pisatelja, kakor poštenega in nepristranskega človeka, je to za Italijaustvo sramotno nabiranje statističnih podatkov močno dirnilo in dal temu svojemu prepričanju primerno duška. Kako so sprejeli nacijonalisti fo Vivantejevo izjavo na znanje, mi ni znano. To jim je bil hud udarec v lice in storiti ga je mogel le mož, ki si je zvest svoje resnične trditve. (Dalje prihodnič.) Stran H; .er so preglasili za izdajalca socijalizma vsakogar, ki bi odobraval vojno. Temu so se pokorili skoro vsi, če izvzamemo le Raimonda, ki se je odločil fer postal naj strastne j ši zagovornik nacijonalistič-nega imperijalizma in nekaj drugih. Radi teh par pa enotnost tli trpela in stranka se je srečno prerita nedeljena v mirovno povojno dobo. Do prvih rčsnih nasprotij pa je prišlo še pred letom dni na strankinem kongresu v Bologni, na katerem so prvič nastopili radikalni elerpcnti, boljše-viki, s svojimi zahtevami, ki . so obstojale v glavnem v proglasitvi državljanske vojne ter ustanovitvi sovjetov. Na teni kongresu pa so zaenkrat zmagali na vsa komunistična gesla in na tretjo internacijonalo, ki pa se vendar poslužujejo še parlamentarnega boja. To je značilo nekak kompromis struj, ki sta jih vodila Serrati in Bordiga. Kljub temu pa je bil s tem že storjen velik korak na levo — k radikalizmu. Od tega kongresa dalje je stala stranka laških oficijelni socijalistov nekako v sredi med nemškimi neodvisneži ter feomunisti. Na ta način se je sicer očuvalo zaenkrat še edinstvo, toda vedno in vedno bolj je postajalo Očitno, da so mnenja o strnnkimi taktiki deljena. V stranko je prišlo tudi mnogo novih, ki jih- je* vojna razočarala in ki so identični z našimi znanimi nezadovoljneži, ki jih imamo posebno v Mariboru mnogo in •ki niso bili socijalistično odgejeni ter sd v sociializmu iskale le svojih osebnih koristi. Ti so pritiskali j/edno bolj na levo, posebno pa po volitvah v parlament in' po Nittijevem padcu. Pri prerekanju o tem, ali nuj se sodeljuje v vladi ali ne, je prišlo tudi do mnogih drugih nesoglasij. Pri ravno zavrženem pokretu so zmerni ali reformisti, obsodili zasedbo tovaren ter izjavili, da taka borba ne vodi k cilju. Sedaj je med te prepire italijanskih socijalistov posegel tudi Ljenin, ki zahteva, da se nekatere desničarje izključi iz stranke, pred vsem pa trojica starih, to so: Tornli, Trave? in Modigliani. Ta ,Ljeninova zahteva je izzvala v PUS veliko novo borbo mišljenj, Prve dni tega. meseca se je sedaj vršila seja italijanskega socijalizma v Trstu, na kateri naj llbi se bilo odločilo o odnošajih naprarn tretji internacijonali. Seje se je udeležilo ;I2 članov. Predložena sta bila dva dnevna reda: Ssrratijev in Terazzinijev. Serra-tijev pomirljivi predlog je dobil le pet .glasov ter je propadel, zmagal pa je Terazzinijev radikalni ali komunistični predlog, ki je dobil sedem glasov. Terazzini zahteva razcep stranke ter ustanovitev skrajne komunistične skupine. Odločitev bo padia na kongresu, ki se vr=i od 29. decembra f. 1. do 3 januarja prih. 1. v Firenzi, na katerem bo brez-dvomno prišlo do definitivnega razkola. Ta razkol bo pa jako oSibil moč laškega socijalizma. Zunanja in notranja politika. * Razkol socijalistov v Mariboru. V Mariboru je sedaj končno prišlo do razkola v sočijalistični stranki, kar se je 2e zdavnaj pričakovalo. Pri reklamacijah socijalističnih volilcev se je večina izjavila, da so Slovenci, da si potom teh izjav pridobo volilno pravico, nekaj najzagrizenejših Nemcev pod vodstvom soglasnega Nachtigalla p« se ni hotelo vpijati za Slovence, temveč so iznašli nov na/iv — izdali so se za — jugo- ' „ ’*TAB ummmmmmašmmm slovenske državljane. Vsled tega jih je oficijelna socijalno-demokratska stranka izključila. Ti izključenci so sedaj ustanovili svojo posebno stranko — komunistov, se 'pa vendarle boje tega naslova ter so si izbrali ime, ujedinjeni socija-listi. Tako je dobil Maribor poleg dosedanjih strank še novo stranko — nje-dinjene socijaliste. Pristaši te nove „socijalistične“ stranke so sami najhujši nemški nacijonalci. * Jadranska pogajanja. V soboto se je vršila v Beogradu seja ministrskega sveta, ki je razpravljala v glavnem o pogajanjih z Italijo radi Jadrana. Na tej seji se je baje sklenilo, da potuje z dr. Trumbičem v Italijo tudi minister dr. Ninčič. Naši delegati ne bodo, po 4ej zadnji vesti, opolnomočeni, ampak bodo morali stati trajno v zvezi z vlado. Pogajanja se bodo pričela baje že tekom nekoliko dni. Nam se zdi nerazumljivo, na kak način pride do tega, da spremlja dr. Trumbiča dr. Ninčič, ki je znan kot junak Smola, ki zasmoli vse, česarkoli se dotakne. Ali ni dovolj da je zavozil rtaše finance, ni dovolj, da nas je kompromitiral v Pragi itd. itd.? Sedaj naj nas kompromitira še v našem najvažnejšem — jadranskem vprašanju? Zakaj ne spremlja dr. Trumbiča Radovič, kakor je bilo prvotno določeno? Ce se mislijo v Beogradu igrati tudi s tem našim življenskim vprašanjem, potem se jako motijo, da bo naš del naroda dopustil vse, česarkoli se famozni srbski radi kriči domislijo. * Vesti o novih zvezah. Vesti o šklopljenju zveze centralnoevropskih držav spreminjajo vsak dan svoje lice; danes se govori o mali antanti, jutri o peterozvezi, pojutršnjem zopet o nečem čisto novem. Radi. tega tudi ni nič čudnega, da so koncem preteklega tedna fabricirali v Londonu vest o zvezi Poljske, Finske. Madžarske in Romunije proti Rusiji. Druga vest pa je hotela vedeti celo o vojaški konvenciji med Romunijo in Madžarsko. Seveda je očividno, da so vse te vesti le navadne govorice brez vsake stvarne podlage. Doslej se razen provizorične zveze med Jugoslavijo in Cehoslovaško še ni sklenila nikaka taka zveza. - * Boljšcviški poraz. Razpad bolj-ševiške armade se nadaljuje vedno bolj očitno. Veliki porazi na poljskem in ukrajinskem bojišču so razrahljali še poslednjo disciplino. Radi tega skušajo boljševiški voditelji v Moskvi rešiti vsaj še .eno, kar bi se morda rešiti dalo, čeprav tega ni veliko'. Pristali so v Rigi na ustanovitev samostojne Ukrajine in Bele Rusije, sedaj pa prosijo za premirje celo generala Wrangla. V zadnjem času se je pričel razpad tudi na južnih bojiščih, tako pri Baku, katerega so izpraznili, kakor tudi v Perziji, odkoder se umikajo. Ruski boljševizem je prekoračil točko svoje slave in sedaj se polagoma toda sigurno bliža svojemu popolnemu porazu, ki pa bo za ruski narod naravnost usoden. * Francozi se mnogo ne razlikujejo od svojih krvnih bratov Italijanov, kakor navozijo Italijani ob vsaki nepotrebni priliki na našo demarkacijsko črto cele bataljone svojih vojakov, tako jih navozijo tudi Francozi v Porenje. Zadnji teden so vsled odpora Nemcev radi oddaje dislovih motorjev spravili Francozi na nemško mejo v Porenju naj man je 150.000 vojakov, ki utrjujejo svoje postojanke. Iz njihovega nervoznega počenjanja je razvidno, da se na • ''Ojo .zmago* ne zanašajo .preveč, ter Ja jim težka vest še vedno ne ..da do-.. O R\ koja ter jim ga najbrže tudi ne bo v doglednem času dala, kakor ne Italijanom. Dnevna kronika. — G. Vladimir Pušenjak zopet izjavlja. To pot postaja g.- držni revizor celo malo drznejši in zahteva od nas, da mu izročimo pisca pisma r.a dr. Korošca, da more g. Pušenjak »storiti na-daljne korakd*. G. Pušenjak, dovolite, da za to pot še namesto pisca še mi ponovno zatrjujemo, da ste Vi brali dotično pismo in ga odobravali! Ce se Vam preveč ne zamerimo, dovolite nam tudi še, da Vam malo osvežimo spomin: Brali ste to pismo na dan zborovanja ozir. po končanem občnem zboru Kmetske zadruge v Splavarski ulici; morda se spomnite, da Ste tedaj vpisovali člane, ki so še gledali, čemu še Vi in izročitelj pisma smejeta. Ko ste Vi pismo prebrali, ste naprarn izročitelja rekli med drugim tudi to-le: »Prav imate, le odpošljite pismo, take 1 u m pe treba kaznovati.* Pri zadnjih besedah seveda ste mislili na dr. Korošca le toliko, da bo dr. Korošec že preskrbel, da se kaznuje v pismu izrečno z imenom omenjeni človek, ki se upa trditi, da je dr. Korošec skušal vtihotapiti kar več vagonov jajc preko meje, da je tak človek po Vašem mnenju in javno izrečenem izrazu „lump“. Up n met, da nam prihranite, da Vaš spomin še natančneje osvežimo. To pač za danes še lahko pristavimo, da je mogoče pol ure preje v isti hiši, toda spodaj isto plsnio čital Vaš prijatelj g. profesor Bogovič, ,ki to priznava v isti »Straži* kakor Vi — nočemo še izgovoriti —- lažete, pač pa z mirno vestjo lahko rečemo: še nadalje tajite. In še nekaj Vam lahko zaupamo: Naš informator je ravno Vas do objave Vaše izjave izrečno pohvalil, dočim tega glede g. Bogoviča ni mogel storiti. Zdaj pa se je položaj spremenil: Bogovič priznava, a Vi tajite. * -— G. profesor Bogovič priznava, da je slišni o pismu na dr. Korošca. In sicer priznava jako previdno. — »Poleti enkrat — tako pričenja profesor — nekako mesecu maja ali junija je prišel k meni g. Ivan Veras, zaslopnik »Slavi je* in mi je pravil, da je slišal govoriti o dr. Korošcu, da izvaža v inozemstvo jajca. »To moramo javiti drju Korošcu,* pravi g, Veras in rpi ponuja neko pismo naslovljeno na dr. Korošca, s katerim ga je hotel obvestiti o teh govoricah. Ali sem tisto pismo čital ali ne, tega se faktično danes ne morem spomniti, (?) ker se mi je zdela stvar premalenkostna in preneumna in sem bi! prepričan, da ni mč drugega, kakor izmiš-licna pocestna govorica in cela vrsta drugih takih govoric, ki so jih politični nasprotniki dorja Korošca zmetali med ljudstvo, da bi mu na ta način vzeli ugled in vpliv. Zato sem tudi rekel g. Verasu: »Pustite na miru celo stvar. Pametni ljudje, ki poznrjo dr. Korošca in njegovo delo, itak takih neumnosti ne verjamejo — pobiralcev in raznašalcev pocestnih govoric pa itak ne spreobrnete. Dr. Korošec ima zdaj drugih skrbi in bolj pametnega dela dovolj.* To je bilo Vse, kar sem imel jaz opraviti pri celi zadevi . .« Naj nam g. profesor Bogovič dovoli, da ga tu prekinemo v njegovi izpovedi, da mu najpreje izrazimo svoje odkrito priznanje na njegovem zakasnelem priznanju. Pravimo, zakasnelem priznan ju. Kajti g. Bogovič je moral že iz prvejra našega poročila sklepati, da gre tu ravno za njegovo osebo. Zakaj se ni pridružil izjavi svojih gg. kolegov v »Straži* in bi bil še pristavil, da sicer ni dobesedno rečeno profesor bogoslovja ali kot profesor verouka, vendar ne tako daleč od bdgoslovja. In zakaj se ni oglasil všnj po tej izjavi svojih tovarišev v »Straži* ? Zakaj je še le čakal, da »mo ga naravnost z imenom izzvali na to priznanje ? Mi nismo radi tega odlašanja hudi na g. profesorja Bogoviča. Nasprotno. Povzročil nam je veselje, «Ja se je »Straža* blamirala, ko je skušala naše poročilo osmoditi kot »felbeblovo izmišljotino*, torej kakor da bi biti mi ceio to dr. Ko-:oš i.'Vo jajčjo afero kar n* lepo izmislili /. "j selo j- g. profesor svojim kolegom i »iSjražl* ..potrdil, ..da, je lak« - Bjjpio* Maribor, Id. oktobra 1920. oziroma obrekovanje res obstojalo. Nehote nam je g. Bogovič še nekaj razkril, namreč, da je ta obdolžitev ali obrekovanje izšlo iz lastnih vrst.njegove stranke kajti o tej čani Krčevine se pritožujejo, da je občinska deska z oznanili za vpogled občinstvu preoddaljena. Deska visi na hiši dvorišča, pred katerim se nahaja visoka ograja pred ulico, od koder je ,do deske blizu 3 m. Vsled tega nedostatka mnogo občanov ni čitalo oznanil glede volilnega imenika, izostale sb pravočasne reklamacije seveda zopet v škodo Slovencem Po našem mnenju so prizadeti sami krivi, če že ne čitajo listov, zakaj ne zahtevajo, da gerent postavi desko tja kamor spada. J —- Himen. Dne 11. oktobre se je poročil gospod Hinko Novak, uradnik v kurilnici z učiteljico gospodično Malko Zupanc. Bilo srečno! — Seja mariborskega mestnega sosveta se vrši dne 13. oktobra ob 17. uri' v mestni posvetovalnici s sledečim dnevnim redom: 1. Osebne zadeve, 2. Domovinske zadeve, 3. Obrtne zadeve, 4. Razno in -5. Slučajno. — Nove znamke. Iz poštnega ministrstva se doznava, da so iz Amerike dospele na ogled nove poštne znamke izdelane po naročilu našega ministrstva. Znamke od 1 do 7 dinarjev so izdelane s sliko kralja Petra, znamke od 75 do 2 pari pa s sliko kraljeviča Aleksandra. Razen ieh pa eo izdelane "tudi tri vrste znamk za invalide. Prve predstavljajo boj na Kosovem polju, d uge prehod preko Albanije, tretje pa narodno zedinjenje. — PJfJna š°la za deklice se prične v Vesni (Aškerčeva ulica) danes, sreda 13. oktobra, na kar se opozarja stariše m učenke. — Izobraževalno društvo privatnih nastavljencev v Mariboru. Društveni plesni tečaj za člane se je otvoril dne S. oktobre ter se vrši padal je vsaki torek in petek 19^110 od. 19;30. uri d« 22.30. uri. Udeležba je bila povoljna ter je napravila kot začetek jako dober vtis. Upamo, da pristopi k temu obstoječemu društvu mnogo trgovskih kakor privatmih nastavljenčev, katere še pogrešamo v našem krogu, prijave se spreiemajo v društveni pisarni vsaki dan in sicer od 18. uri do 19. uri (6—7) in v nedeljo od 9. uri do 11. uri. — Občinski go c larsld urad, bode izdal izkaznice za premog, in sicer za imejitelje stanovanja: Graškega predmestja (Melje) dne 20. oktobra, Notranje mesto (Koroška cesta) dne 21. oktobra. Magdalenskega predmestja dne 22. oktobra. Upravičenci se morajo izkazati z njihovo sladkorno nakupovalno izkaznico. Razdelitev premoga je poverjena slede* čim tvrdkam: Erneschek Marija, Fliess Fortunad, Horvat Alojzija, Kodrič Stefan, Richter Pavla, Kossi Ivan, Lippert Franjo, Koroschetz Marija, Schreiner Eiconora, Pebeifn Alojzij in Vertnik Amalija. Nadalje obvešča trgovce, da se zaključi oddaja sladkorja konsumentom za mesec »kimavec 1920“ z 20. oktobra 1920. — Za beograjsko potovanje železniških upokojencev je daroval g. Stevo Tončič 50 K. Srčr.a hvala. Posnemajte. — Popisovanje vojnih posojil. Stranke,katere sO, oddale vojna posojila pri tukajšnc-mu davčnemu uradu v, po--popisovanje oziroma predvojna posojila v žigosanje, in še niso dfobile od imenovanega urada tozadevna potrdila, blagovolijo se za ista in sicer v sobi št. 9 takoj zglasiti. Profesor 1 ari nov zasebni pouk. Poroča se nam, do otvori spočet-kom novembra t. 1. profesor Mann za probujene, potila željne in poj cone kmetske, obrtniške in trgovske sinove, hčere in uslužbence šestmesečni slovenski tečaj za popolno, poučen je 1. gospo-darskega-obrtniškega in trgovskega računanja in oblikoslovlja; 2. korespondence; 3. knjigovodstva ; 4. stenografije; 5. lepopisja in 6. strojepisja. Tečaj se otvori na mnogostranske prošnje in prigovarjanja učencev in starišev za to šolo odrasle učence in učenke, ki iz kakoršnihkplr vzrokov trgovskih iti tem sorodnih šol nikakor ne,morajo in ne marajo obiskovati, si pa vendar želijo v kratkem času nabrati za praktično življenje neobho.dno potrebnih znanosti in spretnosti. Prioorgčpmo ve-levažno in koristno podjetje kmetskemu in mastnemu občinstvu najtopleje — tembolj, ker bodo poučevali samo strokovno nnobraženi starejši profesorji in učitelji. Prijave je treba v poslati pred 3. novembrom t. 1. profesorju' J. Marinu v Mariboru, Sodna ulica 23, II. Koroška hovbo. • i — Velikovec. Volksverovci so v pondeljek v velikem številu nameravali napasti in upepeliti Narodni dom. Naše orožništvo jih je razgnalo in aretiralo nekaj kolovodij. — Velikovec. Nemci so vjeli v nor.-deljek nekega našega kolesarja ter ga zaprli. Sele na intervencijo plebiscitne komisije so ga izpustili. Kolo so mu pa nemčurji zaplenili. — Nemško divjanje. V soboto so Volksverovci napadli v Ponikvi 15 naših ljudi, ki so spali.na nekih svislih. Tem so pomagali domačini, oboroženi z vilami, grabljami in kosami. Slovenci so bili primorani se umakniti. Na naši strani sta bila dva ranjena. Nekega Alojza j Rožmana, ki je šel po pomoč, so volks- j verovci zagrabili in ga zelo težko ranili, j Prepeljali so ga Slovenci umirajočega v, pliberško bolnico. — Iz Mežice. Orožniki so razorožili j 101 volksverovca, ker so hoteli izzvati nemire in nameravali preprečiti dovoz slovenskih glasovalcev na volišče’ Bili so uklenjeni in eskortirani v železniških vozovih nazaj proti Celovcu. Večina teh ljudi je posedovalo takozvane „Tot-schlSgerje", neko smrtnonevarno orožje na zrnci..' V; vo/oviii so se Jroničnp-RQ-„ smehovali ter pretili: „Wir werden alles mit Blut heimzahlen1'. — Sleparije nem. zastopnikov pri glasovanju. Po izjavah naših ljudi iz{ Dobrlevasi in sploh vse okolice, so se j | posluževali nemški zastopniki pri glaso- j vanju nesramnih sleparij. Dogodili so ! se številni slučaji, da so bilo oddane nekaterim naširn 'glasovalcem po 2 do 3 zelene in samo 1 belo glasovnico. Naši glasovalci niso na ta način vedeli, kako naj glasujejo ter so oddalci vse. te glasovnice nepoškodovane v kuverto., Zopet drugi.so lagaii našim ljudem, da j morajo, ako glasujejo za Jugoslavijo, j pustiti zelene glasovnice doma in naj oddajo samo bele.- Na stotine naših glasov smo izgubili radi tega-. Vse te j slučaje so protokolirali francoski dele-. ga*>- ’ S — SlnČavas. V soboto ob 24 uri je neki nemški avto imel defekt ter se je ustavil pri poslopju gospodarske zadruge. Ko je šofer sveti! z žeplenkami ter iskal defekt, se mu je vnel bencinski rezervar ter eksplodiral. Avto je gore! , z velikanskim plamenom. V vasi se na-, hajajoči Slovenci so pomagali pri ga--sitvi. Nemški šofer se jim je zahvalil; za požrtvovalno delovanje, posebno j tudi radi tega, ker so mu obvezali hudo! opečene roke. Ko je pa dospel ta dični šofer v Velikovca, je raztrosil gorostasne vesti, 5a so Slovenci napadli, izropali ■ in zažgali ta nemški avto. Tipičen dokaz nemške kulture. ' j — Omahljivost- in bojazljivost do-' naačih orožnikov na Koroškem. V j pondeljek so zahtevali naši orožniki v! Dobrlivasi pomoč proti tamkaj se naha-! jajočim volksverovccm, akoravno bi jih ■ lahko sami ukrotili. Nemški avtomobili i z volksverovci so lahko neovirano do-j 'lajali in odhajali, ne da bi jih orožniki poi .kuvli zaustaviti in vrniti. Nemški a-j gitalorji so jim pred nosom razmetavali’ letake s tako nesramnimi lažmi, da so' A se celo našim zavednim ljudem ježili t lasje. — Razorcžervie Nedičev. V nedeljo j je došlo opoldne v Dobrlovas telefonično -poročilo, tla so vo ksverovci ujeli 30 do 40 Sokolov, (er jih nameravajo odpeljati v Celovec. V Binčivasr so nahajajoči Slovenci so d bili ukaz, da se nemudoma podajo na pot DdbrlaVas — Pliberk, da osv bode te naše ljudi. Gospodarska Z i druga Si. čavas je dala v to svrho takoj avto na razpolago, ki je odrinil takoj s 30 Sokoli na pot. Pred vajo havanki so zagledali naši nemški avlo, ga obstopi: ter jim zasedli pot. avtu se nahajajočim voT-avnrovcem so dali i ukaz, naj takoj oddajo orožje. Ker so Nemci videli, da jim ne preostaja drugega, so dvignili roke ter se pustili preiskati. Odvzeli so jim vse orožje. Med tem časom je pa došlo še šest nemških avtov, naloženih s volksverovci. Ko so videli, da smo zasedli pot, so-tudi oni na nas energičen ukaz stopili z avtov* ter oddali mnogo revolverjev, boksarjev! in takozvanih totenšlcgerjcv. Po razore-j ženju so Slovenci potem vse te volks-verovce odgnali proti severu. Sokolstvo, . Mfrlborskl „Sokol“ naznanja, da je bilo treba preložiti telovadne ure za} 1 moško deco takole: dečki do dopolnjenega 10. leia v (Setrtek od 15. do 16. ure I H' *5.T,.pelek od 1G- do 17. ure ! (4.-5.); dečki od dopolnjenega 10. leta \ naprej v četrtek in v soboto od 16. do , 17. ui e v4. 5.). V ta oddelek se morejo vpi-ali tudi mlajbi dofkit čft iniajo v če~ ' lr!.ek popoldan do IG. ure. Telo- ; vadnica na ZriojsJMga IrgiC, • — * - j Kultura in um^nost. -j- Ljubljanski zvon. Vsebina osme Številke: Ivan Albreht: Meditacija. — |A. Gradnik:K) ti življenja črnofleni vir. ' — Ivo Šorli: Gospa Silvija. Povost (Dalje.)— Dr. Avgust Žigon: Korvtkova pogodba z Blaznikom iz leta 1738. (Dalje.) — Miran Jare: V noči. — France Veber: Bergsonova teorija smešnega. (Dalje) —- Stario Kosovel: Brez besede. — Ivan Zorec: Mana. (Iz zbirke „Po-j menki.) (Konec prib.) —e ramo Boš,: Iz j polnih češ- — Dr. France Goišič: O sa-j rnornstlom pravu. (Konec prih.) — Tgo j Gruden: Narahlo, liho. — Ivan Albr lit: i Tomijeve Tino mlada leta. (Dalje.1 — (Miran Jarc: V rokah hlad. — Marija Kmetova: Večerna. — A. Gradrvk: Na goričkem gradu. — Književna poročila: Sotli Ivo: Sorodstvo v prvem členft. fJ. A. G.) — Melik Anton; Zgodovina Srbov,, Hrvatov in Slovencev H. (Miike I Ko«.) — F M. Dostojev-kij: Bele noči Mali junak. (Josip Vidmar.) — Markič Mihael: Izpopolnjena in i/enostavljena sMopistika. (Fr. Veber.) (Dalje.) — Lazarevič L-: Beležko iz oknpiranog Beograda 1915 —1918. -Jfvan Zorec.) — Kronika: Prešeren .in Zupančič v angleščini. .— Društvo prijateljev humanistične gi-I mnazije. — Naši prevodi. Nove knjige. ! Sfpv n. na odno pe^ališfis i - 7 j Repertolre bodočih dni: V torek 12.: „Zemlja“. Ah. B—i. V sredo 13-: »Brat Martin*. Ah. C—2. V .četrtek 14. : »Marija Magdalena*.1 Ab. B-5 V petek 15.: Zaprto. V pohoto 16 : „Sen kresne nosi*. Izv. ab. V nedeljo 17.: Popoldne ob 15. uri ljudska ' predstava ob znižanih cenah »Hlapci*. Zvečer ob pol 20. uri: ..Kralj na Betajnovi*. Izv. ab. V pondeljek 18.: Zaprto. D rnes v torek gre preko našega odra peta' : noviteta v sezoni »Zemlja« od Sohbnhenja, ka-! ' tr-ro rež'ra Milan Skrbinšek, ki igra obenem tudi * glavrTo vlogo v igri. Oprava pledr.lišča jo začela, izdajali revijo ! „:ZrUje“, kuje 1’rva Številka e izšla v soboto. Li-t bo izhajal vsako soboto in - sodec po prvi j številki bo jako dober pre led našega kulturnega i delovanja. Urejuje o dr. Strmšek. Cena K 3“—. f,K listu se še povrnemo. , . ; — ------------------------------------ ■ : Šahovski klub v Veliki kavami i Na seji dne 8. t. m. se je sklenilo, da se. vprizori drugi klubov turnir in sicer v dveh skupinah. V prvi skupini bodo igrali močnejši igralci, v drugi začetniki. Končno odloči o porazdelbi v skupine klubov odbor, zlasti ako bi bilo številčno razmerje med obema skupinama nepri-!e pri tvrdki fcj Ltidovik S®f, Maribor:- Prešernova ul. 1 soc p Zastopnik BUnd«rwood“-stroja in U pomnožev. aparata ^OpalogTaph*. U T«!. 14S. Brsoj.: P^piršef Maribor p, iomgnDoj Zavod 11 striženi® in zaklepanje v Maribora prevzame vsako ura*o itrsSenla v maslu, na kolo« dvorili, kskor tudi spremljanje leleznlfi. Ss8h vozov. — Pojasnila v pisarni: Pri* stanliha ulica 2. Drzojav. naslov; Balkansped j«w Selitve z patentiran, pohištvenimi vozov! na vse strani, o Skladišče spojeno s tirom južne železnice. o Kaj^EJe domače &pedici]sko podjetje v Jugoslaviji. ••©O*8O«O©©0<46060000000 ® I e 9