194 Številka. Ljubljana, v ponedeljek 25. avgusta. XXIII. leto, (890. SLOVENSKI NAROD. ibaja vsak dan sveder* izimsi nedelje in praznike,/ter velja po posti prejeman za a vs t ro-oge r sk e dežele za vse leto 15 gld., KM pol leta 8 gld., M četrt leta 4 gld.. /.a eden mesec 1 gld. 40 kr. _ Za Ljnbljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki', za jeden mesec 1 gld. tO kr. Za pošiljanje na đom računa »* po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr , če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih ulicah st. 12. DpravniStvn naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacija, oznanila, tj. vBe administrativne stvari Kačićeva slavnost. Jutri dne 26. avgusta slavili bodo hrvatski naši bratje v kršni Dalmaciji Bijajen, velelep praznik narodnega prebujenja. Odkril se bode slovesno prvi narodni spomenik, kateri je postavil hrvatski narod buditelju, pesniku svojemu Milovanu otcu Andriji Kačiću — Miošiću. Znamenita je ta slavnost, ker se bode vršila v starodavni zibelki Hrvatstva, katero so na videz, to je v mestih njenih ob morskej obali bili potujčili tuji uplivi v toliko, da se je zmatrala za italijansko deželo, po katerej so mislili opravičeno segati sosedje onkraj morja. DomaČi, slovanski živel j bil je potisnen na stran, povsod se je šopirila tujščina, kakor je to bilo večinoma skoraj v vseh slovanskih deželah. Ali narod se je probudil, začel zahtevati svoja prava in po dolgih borbah dosegel vsaj nekoliko svojih pravic. Jutri odkril bode zavedni narod spomenik pesniku svojemu, ki ga je budil v dobi, ko je vse spalo smrtno spanje. Spomenik postavljen je prav iz naroda, nad 5000 darovateljev zložilo je potrebno vsoto, in hrvatski umetnik Rendić izgo-tovil je prvi ta narodni spomenik noveje dobe. Slovanstvo se probuja na jugu. Lani postavili smo Slovenci spomenik svojemu buditelju-pesniku Vodniku, letos praznujejo jednako slavnost bratje naši v Dalmaciji, katere se bode udeležil narod iz vseh krajev jugoslovanskih. V duhu združeni bo-demo jutri vsi okolu spomenika daleč tam doli na obalih sinje Adrije v prijazni Makarski, veseleč se probujenja bratov, kateri kažejo svetu s jutršnjem razkritjem spomenika, da probujen in zaveden narod ve ceniti zasluge onih mož, ki so ga v težavnih dobah budili iz mrtvila. Rodil se je Kačić I. 1696 v Bristu, kjer se bode razkrila drugi dan po slavnosti, dne 27. t. m. spominska plošča na rojstvenem domu pesnikovem, umrl pa je 1. 1760 v Z a os t rogu, kjer se bode odkril isti dan tudi nagrobni spomenik pesnikov. Glavna slavnost pa bode jutri 26. t. m. v Makarski, kjer se bode slovesno razkril spomenik. Da se ve pravo oceniti zasluge Kačićeve, treba se je ozreti v dobo, v katerej je živel in de- LISTEK. Kavkaski ujetnik. (Ruski spisal grof Lev Tolstoj, poslovenil P.) I. Služil je na Kavkazu gospod za častnika. Ime mu je bilo Žilin. Nekoč dobil je pismo od doma. Pisala mu je starka mati: „Stara sem postala in rada bi videla še jedenkrat pred smrtjo ljubljenega sina. Pridi, da se posloviš od mene, da me pokoplješ, potem pa z Bogom pojdi zopet v službo. Poiskala sem ti tudi nevesto, umna je, lepa, pa tudi imovita. Če se ti priljubi — se lahko oženiš in tukaj za zmirom ostaneš. Žilin se zamisli. In v istini je Btarka že slaba; morda je več ne vidim. Pojdem; in če je nevesta lepa — se še lahko oženim." Šel je k polkovniku, poprosil za dopust, po slovil se s tovariši, vojakom svojim dal štiri vedre vodke za slovo in odpravil se na odhod. Na Kavkazu je tedaj bila vojna. Po cestah niti po dnevu niti po noči ni bilo moči potovati. Jedva je kak Rus odšel ali pa odpeljal se iz trdnjave — že so ga ubili Tatari ali pa odveli v gore. Odre- loval. Narod taval je po tmini neznanja, tuja omika vladala je v vseh slojevib društvenih, ki so se klanjali silnemu levu beneškemu, kakor maliku. To je ugajalo beneški vladi, ki je veBtno izpolnjevala zlobni sovet necega Pavla Scarpia: „Se volete i Dalmati fedeli, tenetoli ignoranti" (če hočete, da bodo Dalmatinci zvesti, držite jih v nevednosti.) Mladeniči iz boljih obitelji učili so se v Italiji, največ v Padovi, kjer so se uavzemali tujega duha in se popolnoma odtujevali narodu svojemu. Narodna prosveta imela je zavetišče samo v skromnih samostanih, obrt in trgovina potegnila sta se v gore, tuji okus in tuje šege ugnezdile so se v višjih slojih naroda. V tacih ruzmerah počel je buditi skromni fraujevec svoj narod, njegova pjesmarica ,Razgovor ugodni naroda slovi nskoga" priljubila se je kmalu vsemu narodu. Ona mu je pripovedovala stara junaštva za vero in domoviuo, ona ga je krepila v hrvatskej slovanskej zavesti, ona mu je prorokovala narodno uskrsenje roda hrvatskega v slovanski slogi. Izpolnilo se je to prerokovanje pesnikovo. Narod probudil se je, ustaja iz dolgoletnega spanja, in prva sveta naloga mu je, da se zahvalno spominja onih mož, ki so ga budili v dobah, ko je še spal pogubno smrtno spanje. Okolu spomenika Ka-Čićevega zbralo sc bp de ..a tisoče probujenih, zavednih sinov skupne majke Blovanske , drugi pa, katerim okoliščine ne pripuščajo, da se jim pridružimo tam doli, v duhu bodemo mej njimi, ter kličemo naudušeuo: Slava Bpominu budite-Ija-pe8nika Milovana Kačića, slava zavednemu narodu, ki časteč pesnika svojega časti i samega sebe, živela uzajem-nos t s 1 o v a o s k a ! Y. Dopolnilna volitev na Tolminskem. „Zavednost", politično društvo za Tolminsko, izdalo je tamošnjim volilcem sledeči volilni oklic : Volilci tolminskega okraja! Lepa je naša tolminska deželica, polna naravnih krasot ; rajske dolinice, proti nebu kipeči snežniki, prostrane planine, lepa obdelana polja jo dičijo. Najlepši njen zaklad pa je pridno, umno, jeno je bilo, da je dvakrat na teden od trdnjave do trdnjave hodilo vojaško spremstvo. Spredaj in zadaj hodili so vojaki, a v sredi pa drugi potovalci. Bilo je po leti. Ob zori zbrali so se vozovi za trdnjavo, prišli vojaki, ki so imeli vozove spremljati in odrinili so. Žilin je jezdil, voz ž njegovimi stvarmi je pa bil mej drugimi vozovi. Potovati so imeli 25 vrst. Vozovi pomikali bo se dalje tiho, sedaj so se ustavili; sedaj se je kakemu vozu snelo kolo, sedaj se je kak konj ustavil, in vsi so se ustavili in čakali. Solnce je že prestopilo poldan, a neso bili še prehodili pol pota. Solnce je silno pripekalo, a nikamor se ni bilo umakniti. Povsod je bila gola stepa; niti drevesa niti grmiča ni bilo videti ob potu. Žilin jezdil je naprej, ustavil se in čakal, da ga doidejo vozovi. Sliši, da so začeli trobiti na rog — potem pa vidi, da bo se zopet ustavili. Žilin si je u mislil : n Ali bi ne bilo bolje, da objezdim sam dalje brez vojakov? Konj pod menoj je dober, če me napadejo Tatarji — pa jim uidem. Ali pa naj počakam? ..." Ustavil so je, zamislil se. In približal se mu je drug častnik, Kostilin, s puško in mu rekel: — Pojdiva sama, Žilin. Skoro že ni moči tega prenašati, lačna sva in poleg tega je pa taka huda vročina. Srajca na meni je Že vsa premočena. pošteno liU'Isfvo, l|udstvo katoliško, ljudstvo čiste, slovenske krvi in korenine, zvesto udauo svojemu cesarju. Zato pa tudi zasluži po svojih lastnostih sebi podobnega poslanca. Kak naj bode naš poslanec V Naš poslanec bodi priden, umen pošten. Naš poslanec bodi vernega katoliškega prepričanja, na samo doma, ampak tudi javno pred vsem svetom, ne samo v besedi, ampak tudi v življenji, kolikor zasebnem tolikor j a v n e m. Naš poslanec bodi čiste slovenske krvi in koreniue, bodi slovenskega mišljenja in prepričanja! Pa svoje slovensko mišljenje in prepričanje naj kaže bolj v javnem delovanji nego v besedi, bolj mej nasprotniki našega milega jezika, nego mej prijatelji. Doma in z jezikom ter mej prijatelji je lehko vsak katoličan, lehko vsak Slovenec. Po delovanji in mej sovražniki se spozna, kdo je trdnega verskega prepričanja, kdo odločen Slovenec. Kdor Boga zataji, zataji tudi narod, kdor se naroda sramuje, sramuje se tudi Boga. Tak za uas ni ! Kje naj iščemo poslanca, našemu ljudstvu podobnega, z onimi lepimi lastnostmi ? Predragi volilci, imamo ga! Ni je skoraj vasice v naši lepi deželi, jer bi ne bil poznan! Ta možje dr. Anion C4regorći£, naš rojak. On pozna naše potrebe, naše stiske. Od mladosti priden, umen, pošten, z uami je tako rekoč skušal in občutil vse naš« radosti, pa tudi britkosti. Naše gore list jo! On je vedno bil in j« odličen katoliški duhovnik, on je vedno bil in je odločen Slovenec, vedno zvest svojemu presvetlemu vladarju, v svojem zasebnem in javnem življenji, mej prijatelji in sovražniki. Bil je že naš poslanec. Znano Vam je vsem njegovo dosedanje delovanje. Še se spominjate, s kakim veseljem ste ga lani volili. Iz Vam vsem dobro znanih razlogov je apeloval na svoje volilce: „Volilci naj razsodijo"! Vaša sodba pri bližajoči se volitvi, predragi volilci! naj bode jednoglasen vsklik : Naš poslanec je: dr. Anton O-reg-orčlč. Slovensko politično društvo »Zavednost". Kostilin, težek in debel mož, bil je ves ru-deč in pot mu je kar lil po lici. Žilin je pomislil, potem pa rekel: — Ali je puška nabasana? — Nabasana. — Nu, pa pojdiva. Le to se dogovoriva, da drug druzega ne pustiva. In odjezdila sta naprej. Potovala sta po stepi, pogovarjala se in gledala okolu. Daleč se je videlo okrog. Sedaj se je končala stepa, pot je držala po ozkej soteski mej dvema gorama. Žilin je spregovoril : — Treba iti na goro pogledat, — kajti tu ti pridero z gore, da jih niti ne zagledaš. A Kostilin je rekel: — Kaj bi gledala? Pojdiva dalje. Žilin ga pa ni poslušal. — Ne, rekel je, počakaj doli, samo pogledati hočem. In obrnil je konja na levo v goro. Žilinov konj je bil dober lovski konj. Bil je plačal za žrebe s Cede sto rubljev in ga sam izučil; kakor na krilih odnesel ga je po gorski rebri. Jedva je odjezdil, že je zagledal pred sabo Tatare na konjih. Bilo je kacih trideset mož. Ko jih je zagledal, se je obrnil; a Tatarji so ga tudi zagledali, Bpustili se za njim, zaceli so jahaje jemati puške iz tokov. Žilin je po- Temu oklicu se je pridružil posebni volilni odbor deseterih udov v Gorici, ki dopolnjuje to, kar „Sloga" zanemarja, objavlja naslednje priporočilo: Opiraje se na javno mnenje v Gorici in po vsej deželi ter na splošno željo prebivalcem na Tolminskem, da bi dr. Anton Gregorčič, uzoren rodoljub in neutrudljiv naroden delavec, zopet prišel v deželni zbor, proglaša in priporoča podpisani odbor kot kandidata pri bodočih dopolnilnih de-želnozborskih volitvah v kmetskih občinah sodnij skih okrajev Tolmin, Bole in Cerkno, imenovanega gospoda dr. Antona aregrorčiča, ki Bi je pridobil s svojim dosedanjim delovanjem zaupanje in priznanje vsega naroda. /\ posebni volilni odbor: Dr. Al. Raf. Rojic, Simon Gregorčič, načelnik, uamestnik. 0 našem položaji. Državni poslanec za notranjske občine, doktor A. FerjančiČ je dne 17. t. m. svojim volilcem v Ilirski Bistrici poročal o svojem in svojih sloven-skili tovarišev delovanji v zadnji dobi državnega zbora. Njegovo poročilo se je nanašalo na naše gospodarsko teženje, na politično Btališče naše v državnem zboru, naposled pa je slikal tudi položaj našega naroda splob. V prvem pogledu je poučno razložil nekatere važniše zakone, oziroma predloge, tako zakon, s katerim se olajšujejo p r i-stojbine p r i z a p u š č i n a h , zakon o t r t n i uši, predlogo o dolenjski železnici, zakon o odškodovanji za neopravičeno prestane kazni itd. Polagal je tudi račun o nalogah, katere mu je bilo zvršiti na posebne prošnje iz svojega volilnega okraja. Splošnega pomena so uam politični nazori, katere je pri tej priliki razvijal naš zastopnik, in poda jem n jih v naslednjih odstavkih njegovegn govora: Slovenci imamo v državi težaven položaj. Na marsikateri strani se še ziu^raj misli, da bi najbolje bilo, da nas ni in se po tem tudi ravna. Več kakor 201etni temeljni zakoni so za nas še zrni raj večjidel le na papirji in kratijo se nam Se zmiraj sredstva in pogoji duševnega razvitka in gmotnega vspevanja. Toda to ne sme poslancev splašiti in jih tudi ni. V prošli dobi smo tako kakor prej poudarjali svoje težave in potrebe in če je izrek resničen, da tudi kaplja izdolbe kamen, priti moramo do zmage, ker naše težnje so pravične iu nam v zakonih zajamčene. Ne samo to, gojimo trdno nado, da se bode tudi sprevidelo, da smo Slovenci važen faktor v državi, da smo poklicaui iu usposobljeni stražiti državi Jadransko morje, ki je bistvenega pomena za cesarstvo in braniti ga, naj se sega po njem od juga ali od severa. Zato pa ne potrebujemo nobene protekcije, da naj se nam le prostost razvijati se v okviru zakonov, odvračajo naj se od naB protizakoniti napadi na našo narodnost in naš gospodarski obstanek, kakor se ti vrše po nemškem Sulvereinu in „Pro Patru0 ter društvu „Stidmark", gnal konja po rebri, kolikor so ga mogle nesti noge in zaklical KoBtiluiu. — Vzemi puško v roke, sam je pa le mislil na svojega konja: Nesi me, ne spodtakni se z nogo, če se spodUkneš, sem izgubljen. Če pridem do puške, se jim ne udam. A Kostilin ni čakal, jedva je zagledal Tatare — že je pognal konja v dir proti trdnjavi. Z bičem tepel je konja sedaj po jedni, sedaj po drugi straui. Le v prahu se vidi, da konj maha z repom. Žilin vidi, da mu huda preti. Puška je zbežala, s samo sablo pa dosti ue opraviš. Pustil je konja navzdol, k vojakom mislil je uiti. Vidi, da jih šest dirja, da mu prestre/.ejo pot. Pod njim je bil dober konj, a oni so imeli še boljše, in podili ■o konje, da ga prebite! Začel je obupavati, hotel je obrniti konja, pa konj se je bil že preveč razvnel in ni ga mogel obdržati, letel ie naravnost proti njim. Vidi, da se mu bliža Tatar z rudečo brado na sivem ko nji. Žvižgal je, škripal z zobmi in pri-pripravljal puško na strel. — Nu. mislil je Žilin, že poznam vas vrage, če me živega dobite, posadite me v jame iu pre-tepete me z bičem. Ne udam s j živ ... . Če tudi Žilin ni bil velike postave, pa je bil hraber. Zgrabil je sablo in pognal konja naravnost proti Tatarju, in mislil si, ali ga s konjem zmanem, ali ga pa posekam s sablo. Žilin še ni pridirjal na pa bodemo stali krepki in nepremagljivi proti notranjim in vnanjira sovražnikom države. To v obče in pri vsaki priliki naglašati, spoznavali so slovenski poslanci za svojo najvažnejšo nalogo in so jo tudi brez izjeme in vestno vršili. Kakor že več let, smo imeli tudi v zadnji dobi mi slovenski poslanci za svoje narodne želje in težnje hud boj. Slovenci bi morali pri tem boji omagati, da nas ne dramijo jasna in nam povoljna določila zakonov k vedno novim naporom. — Tudi letos nam je bilo kazati, kako se v uradih s slovenščino po mačehinski ravna, tako da se mora Slovenec na svoji zemlji čutiti tujca. Kazati nam je bilo, da se nam krati izomika v našem jeziku na srednjih učiliščih, da'celo ljudska šola ne stoji na jedino pravih tleh materinega jezika. Grajali smo, kako oblastva izven Kranjskega zavirajo slovenske šole in kako osobito v tržaški okolici Tržaški magistrat napravlja italijanske vzporednice v celo slovenskih okoličanskih vaseh, ne da bi Be primoral v Trstu samem napraviti šole za slovenske otroke. Kazali smo, kako nam tla izpodjedajo društva, dva „šul-vereina" in „Pro Patria", prvi dve na nemških mejah, drugo na Primorskem loveč slovenske otroke v svoje šole, kar je proti pravi in zdravi izgoji in tudi proti pozitivnim zakonom. — Dve teh društev doletela je že zaslužena osoda, in sicer „šulverein za Nemce" in „Pro Patrio". Pokazalo se je, da njili delovanje ni v zmislu avstrijskih koristij, da škilijo čez mejo in pripravljajo tla sosednim naro . dom, da se okoristijo z lepimi avstrijskimi pokrajinami. Naše Ciril-Metodovo društvo se pa v svojem delovanji ovira, in po njem izdavane, v pa-trijotičnem duhu pisane knjižice se zabranjujejo, češ, da razširjajo razpor mej mirnimi Slovenci in njih sosedi Nemci ali Italijani. Očita se našemu društvu, da prejeralje novce od zvunaj, kar ni reB, — celo dopuščeno pa je, da šulverein prejema denar iz Nemčije. Kazali smo slovenski poslanci na vse te neprilike s prepričalno besedo in dokazi v rokah. Spremenilo se še ni dosti, a uverjeni smo, da naši neprestani napori bodo oči odprli odločilnim krogom in nas dovedli do pravičnih in državi koristnih razmer. Ker poročam v prvi vrsti o svojem delovanji, naj s par besedami omenjam tudi svojega nastopa proti „iredenti". Tako delo ni ne lahko, ne prijetno. Toda narodna korist in avstrijski pa-trijotizem velevala sta nastopiti proti tej zalegi, ki je če dalje predrznejo in nesramneje dvigala glavo po konci, ter jej brezozirno potegniti krinko z obraza. Podrobno sem naslikal, kakor se od zvunaj in na domačih tleh ruje proti naši narodnosti in proti državi. Upitje je nastalo veliko, napadi in psovanja čitati so bili v italijanskih in — seveda — tudi v nemških, nam sovražnih listih, — ko bi človek veudar mislil, da iredentovsko početje je pobijati vsakemu patrijotu. Le vladno glasilo mi je dalo pravo in to me je tem bolj veselilo, ker sem imel zavest, da vladajoči krogi začenjajo uvidevati istinitost naših pri tožeb in nevarnost, pretečo državi ob Adriji. RazpuBt društva „Pro Patria" zmatramo za veselo znamenje v tem oziru. To je v pogla- mesto, ko so s puškami ustrelili za njim in mu zadeli konja. Konj je z vso težo pal na tla, — zavalil se Žilinu na nogo. Hotel je ustati, pa na njem že sedita dva smrdeča Tatara in mu zavijata roki na hrbet. Napel je vse sile in s sebe spravil Tatara, — pa so že poskakali s konj trije drugi nanj in ga jeli biti po glavi. Črno se mu je začelo delati pred očmi in opotekel se je. Zgrabili so ga Tatarji, vzeli 8 sedel reservne jermene, roke mu zavili na hrbet in je zvezali po tatarski, potegnili k sedlu. Kapo so mu zbili z glave, sozuli čevlje, vsega preiskali, vzeli mu uro, denar, raztrgali obleko. Žilin je pogledal na konja svojega. Kakor je pal, tako leži, samo z nogami bije — v glavi ima rano in iz rane teče rudeča kri — daleč okrog je ves prag pomočila. Tatar stopil je k konju in začel snemati sedlo. Konj je še vedno bil z nogami — Tatar vzel je kinžal, prerezal konju grlo. Konj je zahro-pel in pokadilo se mu je iz grla. Tatarji so mu odvzeli sedlo in opravo. Tatar z rudečo brado sedel je na konja, drugi so pa posadili Žilina k njemu na sedlo. Da bi ne pal, privezali so ga z jermenom za pas k Tatarju in odveli v gore. Sedi Žilin za Tatarjem, ziblje se, tišči se z licem v smrdeči tatarski hrbet. Pred seboj vidi samo široki tatarski hrbet in žilasti vrat — in vitnih potezah slika delovanja slovenskih poslancev v zadnji dobi zasedanja. (Roneo prih.) Politični razgled. Notranje tležele. V Ljubljani, 25. avgusta. Češko državno pravo. Mladočeški „Moravske Listv" odločno zahtevajo, da se obnovi krona sv. Vaclava. Že desetletja zahteva narod češki, da se mu povrne državno pravo, pa se mu odgovarja, da je to pravo že pozabljeno. Če su Staročehi češko državno pravo pozabili, g« jia narod ni pozabil, v kratkem bode se jelo zahtevati to pravo z novo silo na Češkem, Moravskom in v Šleziji. Za obnovljenje češke krone morajo se vsi Čehi poganjati, naj bodo že liberalni ali konservativni. Če se bodo Čehi vseh treh dežel odločno in složno potegnili za svoje pravice, bode češko državno pravo kakor feniks vstalo iz papirnega pepela. Staro- in, MladočeHi. Poljski list „Reforma" misli, da sporazum-Ijenje mej Staro- in Mladočehi ni mogoče. Mlado -Čehi ne morejo ničesar odjeniati, od svojega dosedanjega postopanja, kajti če bi odjenjali, bi izgubili vso popularnost. Če bi se pa Staročehi popolnoma udali Mladočehom, odreči bi se morali vsemu, o čemer so se z Nemci na Dunaji dogovorili in sprava bi se razbila. Staročehi bi pa tudi v tem slučaji ne pridobili si prejšnje veljave. Poljski list torej misli, da ho Staročehi napak storili, da bo se jeli pogajati z Mladočehi, ki so jih vedno prezirali. Staro-češki vodje so vender morali vedeti, da se Mladočehi za spravo izreči ne morejo, ko so že toliko agitovali proti njej. Novi gališki deželni maršal. Kakor poročajo poljski listi, bode novi deželni maršal knez EvBtahij Sanguszko. Da se bode novi deželni maršal vzel zopet iz visocega plemstva, ni bilo dvojiti. Demokratska stranka seveda z novim maršalom ne bode posebno zadovoljna, pa dosedaj ima ta stranka še premalo upliva v de* želi, da bi se pri tacih imenovanjih oziralo nanjo, V n a nje države. Muški manevri* Na dveh krajih ima letos rusko vojaštvo svoje manevre. Pri Narvi bili so prvi, udeležil se jih je visok gost, nemški cesar Viljem II. Višji ruski častnik rekel je o njih, da je to bila le parada. Prava slika ruske vojne pokazala se bode stoprav pri manevrih ob avstrijskej meji, ko bodo poveljevali generala Gurko in Dragbmirov in voditelja konjikov Strukov in Ter-Asaturov. Naslanjajoč na to izjavo, piše dopisnik z Ruskega, da bode v istini zanimivo, gledati, kako se bodeta ta dva vojskovodji, katerima je v evropski vojni odmenjena najvažneja ulega, bojevala drug proti druzemu in to s tako ogromnimi četami, kakor jih doslej pri mirovnih vajah še ni bilo vkupe. Pod poveljstvom Gurkovirn bodo štirje voji, dve mestni brigadi in pet konjiških divizij, pod Dragomirova poveljstvom pa štirje voji, tri mestne brigade in štiri konjiške divizije, vsega vkupe okolu 150 000 mož. Središče vajam bode Rovno v Volinu, kacih 40 kilometrov od avstrijske meje. Vrhovnemu poveljniku, generalu Gurku, bode prvikrat na strani kot načelnik generalnega štaba znani vojaški pisatelj, general PuBirevski, katerega ruski strokovnjaki zmatrajo za jednega najboljših izmej mlajših generalov. Na voditelja konjikov, ki 5^^^= -----:---± ~ - =31 obriti zatilnik se mu kaže izpod kape. Glava je Žilinu razbita, kri se mu je strdila pred očmi. Ni mogel popraviti se na konji, niti obrisati krvi. Roke je imel tako zavite nazaj, da bi ae mu bile kmalu v komolci zlomile. Jezdili so dolgo v goro, na brodu prepeljali se čez reko, prišli na pot in šli dalje, potovali po preduhu mej skalovjem. Žilin je hotel zapomniti si pot, kod ga peljejo — pa oči je imel zamazane s krvjo in obrniti se ni mogel. Začelo se je mračiti; šli so še jedenkrat čez reko, začeli so jahati po skalovji v goro, zadišalo je po dimu, zalajali so psi. Prišli so v aul (tatarsko vas). Zlezli so s konj, zbrali eo se tatarski otroci, obkrožili Žilina, vpili, radovali se, kamne metali vanj. Tatar je odgnal otroke, spravil Žilina s konja in poklical delavca. Prišel je koščen Nogajec v sami srajci. Srajca je bila strgana, prsi gole. Tatar mu je nekaj ukazal. Prinesel je delavec klado: dve hrastovi bruni z ukovanimi železnimi sponami in v jedni sponi je bila skoba in ključavnica. Razvezah so roki Žilinu, deli ga v klado — peljali v klanico, porinili ga notri in zaprli. Žilin pal je na kup. Malo časa je poležal, otipal v tem-noti, kje je mečje in se ulegel. (Dalje prih.) bodeta drug proti druzemu poveljevala, je veliko nad v slučaji vojne. Generalni poročnik Strukov imel bi v »lučaji vojne z Nemčijo veliko ulogo kot poveljnik konjice, generalni poročnik Ter-Asaturov pa bi na isti način poveljeval proti Avstriji. Stru-kov, sedaj 50 let star, je Skobeljeva učenec z vsemi njegovimi nazori o vojevanji brez usmiljenja. V zadnji turški vojni bil je poveljnik Skobeljeva prednje straže; njegovo vodstvo večjih konjiških čet v miru vzbudilo je pozornost. Ter-Asaturov ima 54 let, je rodom Kavkazec in je vojeval na rusko-azijskih bojiščih. Zmatrajo ga zastopnikom pravega kavkaskoga konjiškega duha.* On in Strukov sta oduševljena pristaša vojne stranke. — Tako nemški listi. JPatrijar/iat v Belem gradu. Metropolit Mihael se je obrnil na ruskega carja, da se osnuje v Belem gradu za srbsko cerkev patrijarhat, kateremu bi bila podrejena tudi srbska duhovščina v Makedoniji, Bolgariji in v dru-zih delih evropske Turčije. Srbska vlada baje ni nič poprej zvedela, kaj patrijarh namerava. Ideja, da se oBnuje srbski patrijarhat ni nova, temveč se je o tem že govorilo, ko je vladal kralj Milan. Seveda, uresničenju te ideje se bode ustavljal Cari-grajski patrijarhat, ki bi zgubil potem mnogo župnij v Makedoniji in Stari Srbiji. Če se osnuje tak srbski patrijarhat, v omenjenih dveh deželah grški cerkvi v kratkem ne bode ostalo skoro nobeno selo. Nekaj si jih prisvoji srbska, nekaj pa bolgarska cerkev. „Velika Srbija". Vlada srbska pozvala je nekda društvo „Veliko Srbijo", pri katerega osnovi se je jako zabavljalo proti Avstriji, da predloži svoja pravila. Misli se, da vlada ne bode potrdila pravil, in s tem preneha društvo. To društvo je nedavno baje dobilo iz Moskve 1000 rubljev za srbsko duhovščino v Makedoniji. Svoje delovanje bi bilo pred vsem razširilo na Staro Srbijo in Makedonijo, kjer od bolgarskih agitacij preti srbstvu nevarnost. Občna volilna pravica v Belgiji. Belgijski delavci hočejo zares s strajki prisiliti vlado, da uvede občno volilno pravico. Strajki v ta namen so se že pričeli. Prav čudno je postopanje zmernih liberalcev v tej zadevi. Nedavno so še zagotovljali, da so za občno volilno pravico, če tudi so nekateri trdili, da se je bati, da bi občna volilna pravica koristila konservativcem, sedaj pa že vsa zmernoliberalna glasila pišejo proti občni volilni pravici, češ, da belgijski delavci še neso dovolj izobraženi, da bi se jim mogla dati občna volilna pravica. Vlada je že jako v strahu, če se bodo strajki množili. Mislila je že sama nekoliko razširiti volilno pravico, pa sedaj vidi, da s polovičarskimi reformami se delavci ne bodo zadovolili' Volitve na *Taponskem. Volitve za prvi japonski parlament so končane. Največ izvoljenih poslancev je radikalcev, ki bodo zahtevali večih reform. Natančneje se pa razmerje strank ne da označiti, ker se razvijo stranke še le, ko se začne parlamentsko življenje. Po poklici so izvoljeni poslanci: 1 minister, 3 senatorji, 27 krajnih vladnih uradnikov, 86 županov in ravnateljev, 143 članov provincijalnih upravnih oblastev, 18 Časnikarjev, 19 odvetnikov, 10 učiteljev, 4 bivši budaiski duhovniki, 19 uradnikov raznih bank in delniških društev, 3 vseučiliščni doktorji, 14 profesorjev in 3 zdravniki. Podmičenje pri volitvah se bode hudo kaznovalo, jeden izvoljenih poslancev je že zaradi podmičenja volilcev bil poklican pred ka žensko sodišče. Domače stvari. — (Današnji .Sokolski večer" na čast g. dr. Jerneju Zupancu) bode, ako bi bilo vreme neugodno, v čitalniški dvorani. — (Umrla) je gospa Alojzija Goriup, mati poznane odlične rodbine na Prošeku. — (Družba sv. Cirila in Metoda,) Rodoljubne dame v Litiji in Šmartinu pri Litiji nabrale so za družbo 101 gld. in tako stopile v kolo pokroviteljev. BI. gospa Svetčeva izročila je znesek družbi in bode zastopala najnovejšo to pokroviteljico pri občnem zboru. Slava vnetim rodoljubkinjam v Litiji in Šmartinu. Naj bi našle tudi drugod posnemalk I — Na Dunaji zbrani slovenski učitelji s Kranjskega nabrali so v prijateljski družbi 10 gld. za našo družbo. Hvala jim! — (Zopet petarda.) .Slovensko delavsko društvo" v Trstu praznovalo je včeraj obletnico blagoslovljena svoje zastave. Zjutraj bila je maša, h kateri so šli udje v velikem številu z zastavo, po maši pa so se vrnili iu pred društvenim stanovanjem svirala je godba cesarsko pesem, vsprejeto z na-udušenimi živioklici. — Popoludne ob četrt na štiri počila je v veži društvenega stanovanja velika petarda. Nabralo se hitro polno ljudstva. Zločinca neso dobili. — To je v malo dneh že drugi slučaj, katerega bodo italijanski listi najbrže zopet zamolčali, — (Vojaško.) Zadnjo soboto prišli so 73., 74. in 75. brambovski batalijon iz Trsta, Istre in Gorice v Ljubljano in se danes udeležili brigadnih vaj. Življenje je bilo včeraj jako živo po došlih vojakih — brambovcih, posebno v Spodnji Šiški, kjer je bilo „žegnanje* in so .komarja klali". Petje razlegalo se je v slovenskem, furlanskem in laškem jeziku, posebno na vrtu Koslerjeve pivovarne, katera je bila vojakov in drugega občinstva prenapolnjena. — (Klub biciklistov hrvatskega .Sokol a") odločil je tudi, da se udeleži svečanosti .Celjskega Sokola" dne 7. in 8. septembra. — (Rekurz) odbora .Tržaškega Sokola" proti znanemu ukrepu c. kr. okr. glavarstvn v Gradiški, povodom namerovanega izleta v Devin, je c. kr. namestništvo odbilo iz ozirov na .javni mir I in red". j — (.Slovansko pevsko društvo v Trstu".) Vlada je potrdila pravila tega društva. I. občni zbor se bode sklical tekom meseca septembra. I — (Notarska zbornica v Celji) imela je včeraj sejo, pri kateri so bili za bodočo dobo izvoljeni nasednji gospodje člani: Predsednikom Lovro Baš. Odborniki: dr. F i r b a s in dr. R a d e y s 14, Simon Ožgan, dr. Geršak, Jnrij D e-t i č e k in Anton Svetina s 13 glasovi. Namestniki Ivan K a č i č, Maks Koser in Fran V e r š e c. j — (Premembe v ljubljanski Škofiji.) Vikarijat Črni Vrh nad Idrijo dobil je g. Ferdo Kogej, župnik s* Gorenjem Tuhinji. — Župniji na Breznici odpovedal se je g. župnik A. Hočevar i — (.Savinjski Sokol".) Pri občnem zboru telovadno-gasilnega društva .Savinjski Sokol" bili so jednoglasno izvoljeni sledeči bratje Sokoli v odbor: Starosta Milan P e 1 a n, trgovec ; podsta-rosta Ivan L i p o 1 d, posestnik. Odborniki M. J. L i-p o 1 d, posestnik ; Josip Pirš, okr. tajnik ; Leopold G o r i č a r, zasebnik; Josip T u r n s e k, posestnik; ' Vekoslav Ć e r n e, lončar. — Načelnikom gasilnega oddelka bil je z vek I i kom izvoljen brat starosta Milan P elan. — (Brzovlak), ki je včeraj zvečer ob 6. uri odšel iz Ljubljane v Trst, bil je mej I vanj i m Se lom in Rakekom v nevarnosti, da skoči s tiru. Zlodejec vrgel je velik plot na tir. Železniški stražnik ga je k sreči pravočasno zapazil in odstranil. Zlodejca so žandarmi že prijeli in ga oddali okrajnemu sodišču v Logatci. — (Utonil) je danes popoludne v Ljubljanici blizu Koširja mlad deček Poljanšek. KopajoČega se zadel je čoln v glavo in s tem prouzroči!, da je utonil. — (Dijaška vesel ica v Kranj i.) Že parkrat napovedana dijaška veselica, koje program (vojaška godba, nagovor, petje in ples) se je vršil deloma na prijaznem in primerno okrašenem vrtu gospoda Maver j a, deloma v čitalniških prostorih, se je vrlo dobro obnesla. Velike zasluge za to ima ne-utrudljivi odbor pod spretnim vodstvom abiturijenta g. Prevca; damski komitet pod vodstvom domoljubne soproge županove, blagorodne gospe Savni k o v e, čegar ljubeznivemu posredovanju na blagajni se je zahvaliti za sijajni gmotni vspeh (120 gld.) ; g. kapelnik Savn i k j a n., ki je svoj zbor jako vstrajno vežbal in spretno vodil; g. Štefančič, ki je s svojim krasnim tenorjem mnogobrojno občinstvo, odlično domačo družbo in pa ljube goste iz Št. Jurja, Cerkljan, Naklega, Ljubljane itd. kar očaral. Plos v dvorani, ki je trajal do ranega jutra, je bil zelo živahen, pri prvi četvorki smo našteli do 40 parov. Ako poslednjič še omenimo, da je hotel nekoliko dež nagajati, da se mu pa ni nič kaj posrečilo, ter da je bila gostilniška postrežba dobra, smo zadostili poročevalčevi nalogi in izrekamo le željo, da se na leto zopet osnuje jednaka veselica v prijaznem Kranji! — (Gradišče nad Zagorjem.) Na Pivki počel je razkopavati g. Pečnik. To gradišče je del dolge utrjene fronte, ki drži od Št. Petra do Klane. Skoro na vsakem griči in strmejšem holmu nahaja se prazgodovinsko gradišče, kjer so ljudje pa tudi še za časa Rimljanov bivali. Tako je bilo tudi nad Zagorjem. Prazgodovinske starine nahajajo se tam mej ograjnim nasipom, rimske pa zunaj oko!u kroga. Mej prazgodovinskimi predmeti so posebno važni ilirski novci, ki imajo na jedni strani ladijo, na drugi dvoglavo. Iz rimske dobe nahajajo se fibule, igle, prstani, zvončki, noži in drugo orodje. Našla se je posebno lepa srebrna žličica, ki je služila kot kirurgiški inštrument. — (Na vinarski, sadjarski in polje* delsk i 4ul i na Grmu) pri Novemmestu razpisano je do 20. Beptembra t. I. 6 deželnih ustanov, do katerih imajo pravico sinovi kraujskih kmetovalcev in vinogradnikov; kateri pa morajo biti najmanj 16 let stari, krepkega telesa in čvrstega zdravja. Učenci z deželnimi ustanovami dobe v tej šoli stanovanje, hrano in poduk brezplačno, za obleko si pa morajo sami skrbeti. Prošnjam priložiti je roj-stveui list, spričalo dovršene ljudske ali obiskovanje srednje šole, zdravniško potrjilo o čvrstem telesu in trdnem zdravji, in župnijsko spričevalo o lepem vedenji. Prošnjam za vgprejem proti plačilu priložiti je reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca — (V Gočah na Vipavskem) zgorela je preteklo sredo po noči dvonadstropna hiša posestnika g. Habeta. Na pomoč prihitelo je Vipavsko gasilno društvo, kakor tudi domačini, ki so od daleč nosili vodo in rešili mnogo stvarij, mej drugim za 1000 gld. starega pikolita. Hitri in vstrajni pomoči in mirnemu vremenu je pripisovati, da se je požar omejil in odvrnila nevarnost, ki je pret'la vsej vasi. Pogorelec bil je zavarovan. — (Na Opčinah) bode dne 4. sept. t. 1. semenj za živino in kramarsko blago. Občinstvo opozarjamo, da se je odprla 3. t. m. na progi juž. železnice postaja (Haltestelle) oddaljena 10 minut od trga Opčine. — (Razpisano) je mesto vladnega tajnika, evuntuvalno vladnega koncipista na Kranjskem. Prošnje do 18. septembra t. t. — (Razpisana je služba) naduritelja voditelja na I. mestni petrazrt-dni deški ljudski šoli v Ljubljani, eveutuelno služba učitelja I. ozir. II. plačilne vrste z zistemizovanimi pripadnicami. Prošnje do 15. septembra t. 1. pri c. kr. mestnem šolskem svetu. — (Na d ve razrednici v Hotelršiei) razpisano je mesto druzega učitelja. Plača 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 20. septembra t. I. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Peterburg 24. augusta. Car podelil nemškemu kancelarju Caprivija Andrejev red prve vrste, tajnemu svetnika Lukanusu Anin red prve vrste. Včeraj zvečer bil je nemškemu cesarju na čast v Peterhofu velik obed, pri katerem so bili tudi Caprivi, Giers in Pobje-donoscev. Park bil je sijajno razsvetljen. Po poslovljenji ukrcal se je cesar Viljem na ladijo „Hohenzollern", na kateri se vrne domov. VolOSk.O 25. avgusta. Pri denašnji dopolnilni volitvi izvoljena sta jednoglasno Slavoj Jenko in Mandič deželnima poslancema. Dunaj 25. avgusta. Vdiar in strela mej Eggenburgom in Limburgom (na Fran Josi-povi železnici), od več tovornih vagonov odnesla strehe, 20 praznih tovornih voz prevrnila. Lokomotiva in natovorjeni vozovi ostali so na tiru. Dva služi tika začasno omamljena. Po progi ni moči voziti, promet vrši se sedaj po ovinkih, vsled česar nekateri vlaki zakasneli. i Dunaj 25. avgusta. Vladni zastopnik otvoril mejiinrodni žitni semenj, zagotavljajoč", da bode vlada podjetje i nadalje pospeševala. Rim 25. avgusta. .Agenzia Štefani" iz Peterburga: Rusija podarila Črnigori večjo ladijo. I Dover 25. avgusta. Jaht, na kateri je bila cesarica Elizabeta, se je zaradi slabega vremena morala tukaj ustaviti. Cesarica od-plula na paketni ladiji v Calais, od koder je, kakor se čuje, odšla dalje \ Cherbourg. Novi ITork 25. avgusta. V centralni Ameriki se je vojna zopet začela. Mej četami sai isalvador.sk i m i in honduraškimi bila je bitka, poslednje poražene. Bazne vesti. * (Glavni dobitek razsta vnih srečk) v vrednosti 50.000 zadela je mlada deklica, go-spica Heim iz Weidlingaua. Gospića, katere stariši bivajo v imenovanem letovišči, napravila je pred kratkim, spremljana od svoje rodbine, izlet po južni j železnici. V družbi bil je tudi mlad Turek, ki je v ' tobačni trafiki na državnom kolodvoru kupil več razstavnili srečk ter vsakej prisotni dami jedno podaril. Gospico Heim doletela je ravno sreča, da je dobila meko glavnega dobitka in včeraj je zvedela o velikem bogastvu, koje je dobila. — £b*ug glavni dobitek v vrednosti bOOO gold. zadel je nižji uradnik in tretji v vrednosti 2000 gld. častnik. — Vse tri glavne dobitke izplačali so takoj v denarji. * (Železniških nesreč) ni konca. Amsterdamski brzovlak skočil s tiru pri postaji Zand-vort. Tri osebe mrtve, ranjenih jo 17. - V Švici pa sta zadela 19. t. m. dva vlaka med Bielom in Neuenburgom. Deset potovalcev je teško poškodovanih isto tako strojevodja in dva kurilca. * (Velik požar), nastal je preteklo sredo opoludne v Friedlandu na Moravskem. Pogorelo je 22 hiš in cerkev. Škoda je velika. Pogorelci, večinoma rudarji in trgovci, so v veliki bedi. * (Nesreča na železn iei.) V severni Ameriki blizu mesta Quin<*y v državi Illinois je zopet skočil brzovlak s tiru. Štirje vagoni ostali so nepoškodovani, peti pa je bil popolnoma razdrobljen. Vse osebe, ki so bile v njem, so ali mrtve ali pa teško ranjene. Mnogo jih je bilo poparjenih. Našteli so 20 mrtvih in 30 ranjenih. Večina potovalcev vračala se je iz morskih kopelij. * (o t rasen vihar) razsajal je preteklo sredo zvečer v Švici v kantonu W a a d t. V raznih krajih bile so razdejane hiše ter popolnoma uničene. Nad IGO hiš je poškodovanih. Gozde je vihar kar obril na daljavo 20 kilometrov in širjavo 200 metrov. Več sto živalij bilo je ubitih. VSPORED Sokolskeinu v?. -J -.x'. •-'-■v. \ ..it >-.- c3.m.o 2 5. avgusta 3. © S O na čast dr. Jerneju Zupanc-u povodom njegovega 80. rojstvenep dne na v rtu Jvjubljansl-ce čitalnice. 1. Stneldtiu: Koračnica iz opere: „Prodana neveHta". 2. Bal/4: Ouvertura iz opere: „I>ie Zigi'iincrin". 3. Konti: „Ein Sehcdm", valjček. 4. Scherenzel: Venec nnpevov slovenskih pesmij. 5. Sli. ii p i ur ii u droi;u In bra nr-I. Bratje Sokoli vabijo se uljudno, da se udeleže polnoštevilno v društveni opravi. Ocftoor. Druž"ba sv. Cirila in Metoda. Letne doneske so poslale podružnice: Litijska............G7 gld. — kr. Gomjegraška..........54 „ 21 „ Ženska Goriška..........80 „ — „ BeljaSka............30 „ — „ Vuhredska........... ° n — » Tolsti vrh na Koroškem......24 „ — „ Št. Jakobsko-trnovska.......73 „ — „ Brdska............46 „ 21 „ Kropa.............. 30 „ 55 „ GoriSka............92 „ 72 „ Cerkljanska...........58 „ — „ Kostanjeviška..........40 „ 5 „ TurjaSka ............32 „ — , Darovali so: Obrtno pomočno društvo v Ljubljani . . K V, ,.j — „ Volilo g. župnika A. Terana.....100 „ — „ G. župnik Borce nabral . •..... 7 „ — n Gospodična Podobnik v Ljubljani ... 1 „ 20 „ Nabrano pri poroki g. Stibenika ... 7 „ — „ „ v Slovenski Bistrici..... 5 „ — „ Rodoljubkinje iz Litije in Šmartina po pokroviteljici g. Svetčevi.....100 „ — „ V prijateljski družbi na Dunaji zbrani slovenski ljudski učitelji s Kranjskega . . 10 „ — „ Slavne podružnice, katere Se neso poslale letnih doneskov, nujno prosimo, da jih prej ko prej izrofie glavni družbi. V Ljubljani, dne 22. avgusta 1890. Dr. los. Vošnjak, blagajnik. TeT RT MUMl IW ■rtojl za vse leto gld. 4.00; za pol leta glđ. 2.3©; za četrt leta gld. 1.15. Llatnica npravnftitvat G. 11. L., na Vranskem: Naznanilo stalo bi za 5krat 3 goldinarje. I.olorijiic srečke 23. avgusta. V Trstu: 55, 84, 24, 8, 21. V Linci: 11, 51, 56, 16, 67. 24. avgusta. Pri Mallei: Ilerold, Ueine, Gogola t Dunaja. — Franer, Harvalik iz TrBta — Terstesjak s Primorskega. — Strohbach iz Praga. — Stern iz Budimpešte- — Miiller iz Pulja. — Slad!.-r iz Zagreli«. Pri .slonu: Fiirbcr, Moller, Weiser z Dunaja. — Baron Apfaltrern s Krila. — Leugel iz Velike Kaniže. — Raschek iz Linca. — Cusolich z Reke — Pokorny iz Beljaka. — Schiari iz Kopra. — Schmich iz Pfibraina. — Kehler iz Toplic. — Petsche iz Cbicaga. Pri ImvnraUein dvora i Thiamich i/. Celja. Pri jasnem kolodvora: Dr. Kenedi iz Hudim-peste. — Konscheg iz Celja. — Gruner iz Berolina. — Fandri iz Kamnika. — Sehiiller z Dunaja. — Rachne iz Liberee. tTiurli mtt «/ Ijufrljaiii : V vojaaki bolnici: 24. avgusta: Franc Susteršić, infan teriat, 23 let, za jetiko. Tržne cene v Ljubljani dne 23. avgusta t. 1. Pšenica, hktl. Bež, j Ječmen, „ O'-en, , I Ajda, „ I Prouo, „ ! Koruza, . j Krompir, .. i Leča, , I Grah, „ Fižol, , Maslo, Mast, [ Speh frišeu kgr. pl. kr. lrl.jkr.-j 6 01 Špeh povojen, kgr. . — 70 8\W- Surovo maslo, „ — 80 3 74 Jajce, jedno , Mleko, liter .... — 2b 3 9fi — 1 8| 4 71 Goveje meso, kgr. - 59 4 71 Telečje — 60! S 04 Svinjsko „ , — 66 9 U3 KoŠtrunovo „ , — 36; 10 - — 45 jlOJ- 8- Seno, 100 kilo. . . 1351 '—90 Slama, „ „ . . . 145 '—70 Drva trda, 4 □ mutr. 6 40 1—J64 „ 11 - -11 k i, 4 „ 4 40 Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Nebo Mokri liil v mm. > •* 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 739 9 mm. 737-5 -m. 7365 mm. 15 8" C 25 4° C 18 8° C si. svz. si. vzh. si. zah. jas. M», jas. 0-00 mm. *» > m 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 736-4 na. 726-2 mm. 725-9 mm. 16-4« C 30 0° C 23 0° C si. jvz. ■1. j »g ■'■ .i »S megla jas. o bi. OOOiniB. nad Srednja normalom temperatura 20 0° in 23-i °, za 1'? in 51» IDi^Lr^ajsl^a, "borza, ilroČJI9 prosim jako rasti to občinstvo za cenjeno zaupanje. Prizadeval si bodem vedno p. n. občinstvo, kakor bodem najbolje vedel in znal, najbolje in najceneje postreči. Priporočila o že izvršenih delih so vedno na razpolaganje. Na podlagi tega si usojaro najbolje priporočati se. Z velespofitovanjem JOSIP AUSPITZER i i P i t u ti mena n Ik (654) v Ljubljani, v Židovskih ulicah št. 4. m V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani so izšle in se dobivajo po znižani «-eni sledeče knjige: Itnzne pripovedke. IN ji j «£i*o:A<>vi (»'jšiai muka i>«*lf 1 enslfu . Spisal Catulle Mendis; prevel Vinko. Ulomoi. Spisal Scvniian. Silvestrov otm*o