115. številka.
Ljubljana, vtorek 20. maja.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele 2a celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr.. za en mesec ( gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 krajo, za meBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od <etiri-stopne petlt-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če ae dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Vaakokrat ae plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
(?)
14.
maja.
IZ  ■» II IliiJUI.
(Izv. dopiB.)
Nemško-centralistična stranka, njena sistema in njena vlada je se svojo nlatinščino" pri kraji, to je, osnovala je k otvorenju svetovne razstave ti n a u c i j e l n o krizo na Škodo prebivalstva. — Samo taksna sistema, ki vsako avtonomno življenje v kro-novinah zadušnje in vso državno oblast v središči edini, more s pomočjo majhene stranke toliko ikode prinesti. — Najpred so se atroški za svetovno razstavo na 6 milijonov proračunih, potem za 9 milijonov, kasneje skupaj na 15 milijonov povišali.
Plačevalci davkov v vseb kronovinah morajo vsled sklepa nemške centralistične večine v državnemu zboru stroške plačevati, da-si tudi se jih nij vprašalo, jeli so ti stroški koristni. Samo krivo gospodarstvo, tendencijozno zanemarjenje vsake kontrole pri stavbi in pri vsaki izdaji je uzrok, da je svota stroškov toliko mogla narasti, in strankarstvo nasproti udeleženim obrtnikom notranje države na eni strani, kakor brezkončno oro-pavanje tujcev na Dunaji je velikanskemu podvzetju „fiasco" pripravilo.
Kakor pa je bilo na korist ene stranke, z izpodbujanjem ideje o svetovni razstavi pred svetom se hvalisati, „da je Avstrija zdaj, kljubu izgubam in zamenjenemu stališču svoje moči v Evropi moralično in materijalno najbolj napredovana in glede notranje moči s o-sedom enaka država" — vendar je zahtevala doslednost vladne sisteme, da je vfinancijelnem oblastji videz veljal za resnico. Ob istem času namreč, ko so P rusi vsled francoske vojne 5 milijard frankov vojne
odškodnine v žep vtakniti imeli, in ko bi lehko razumljivo bilo, da bi v Berolinu borzno sleparstvo bilo financijelne glave zmešalo, t&čas se je na Dunaji podelila cela, nepregledna vrsta koncesij za delniška podvzetja, ■— ki so zahtevale stotine milijonov — in za katerih ustanovljenje nij bilo nikakane ekonomične potrebe.
Izredno se je tu dajala prednost: ljudem od centralistične stranke.
Kako ae je to vršilo?
Prvič so pri tem „fiskalni" oziri odločevali, ker pri delniških podvzetjih se knjige javno vodijo in od skupljenega delniškega kapitala se da lehko dohodninski davek odmeriti in laglje izterjati, nego pri zasobnikih.
Drugič se je toliko činiteljev in podpor za politične namene v materijalni nameri ustvarilo — kolikor je novih podvzetij ua Dunaji naraslo, — toliko podpornikov za to sistemo, kolikor je bilo novih oderuhov.
Tretjič seje bila ugnezdil a navada, (katero nasledke smo zdaj doživeli) da se je pri teh novih delniških podvzetjih
a) na vsako delnico po 200 gld. samo en del, t. j. 30 ali 40 % vplačati dalo, . .. večji del pa je v zraku obvisel, samo da se je papir laglje spceal.
b) K temu pa se je po dunajskem novinarstvu (vsi časopisi so tukaj nakupljeni od banknih zavodov) vselej vsaka nova ustanova hvalisala in vsako nepoznano podvzetje v najugodniše sodilo in se mu lepa prihodnjost obetala;
c) Na borzi so tako imenovane delnice, prav za prav začasne-liste z majheno vplačo toliko sleparsko povišavali, da
jih je največ bilo dva ali trikrat višje v kurzu zapisanih, d) Podeljevale »o se celo take koncesije, da je delniški zavod, n. pr. nekaj let samo začasne liste v prometa imel, in nij hotel vse popolno vplačati, prav lehko dovoljenje od vlade dobil: nove začasne liste izdati, ne da bi, kakor rečeno, stare dal vplačati.  To vse, da se „švindelw na borzi pomnoži. Zdaj pa se naj reče, da to vse z nemškim centralističnim sistemom nič opraviti nema? Kako? Zakaj to pod Belkredijem, Potockijem, Hohenvvartom nij bilo? Le leta 1869 pod G is kro, Hasnerjem,  Herbstom in 1873. leta pod Auerspergom, Lasser-jem! — Ne! zdrava pamet pravi vsakemu, nepristransko sodečemu Človeku, da se le umetno poslopje državne mašine po takih umetnih „rečeli" podpirati mora; ker večina avstrijskih narodov Želi in hoče samo pravo in poštenost v državstvu in enakopravnost za vse. Mi moramo vsi, ki trpimo n& ta način vodstva vzajemnih zadev, z roko v roki iti pri predstojećih volitvah — delati, da z zedinjenimi močmi moro od sebe odvalimo, ki nas tlači vse.
Politični razgled.
Notranje dežele.
F Ljubljani 19. maja. M*otjski listi ostro obsojujejo vlado zarad suspendovanja bankine akte. „Gazeta Narodova** pravi: „ V tistem trenotku, ko je vlada, da reši tiste sfere, ki so pri vseh, kateri so iskro pravoljubja v srci ohranili, brez vsega spoštovanja, glavne točke bankine akte su8pendovala, t j. dovolila, da agio raste,
0 bulgarski umetni industriji.
(Konec.)
Vrakoa je razen Vidina posebno zarad svojih srebernih izdelkov na glasu. Tam sem stopil v delavnico prvega flligran-umetnika in sem komaj svojim lastnim očem verjel, videč priprosto orodje, s katerim je poln finega okusa prenežne arabeske, cvetice, zvezdice itd. iz srebernc šibice zvijal. Iz teh je potem sestavljal tiste mnogo občudovane ročaje pri čašah za kafe, pri skudclah za sadje, lepotine na turških pipah itd., ki so turškim velikašem po haremih pravi ponos.
Dasiravno čudovita, jo vendar lože razumljiva večkrat za res klasična oblika in olepšava keramiških izdelkov po vsej Bul-gariji. Kakor v Valahiji in deloma po Oger-skem, Sibirskem itd. so se brez dvonibc tudi po teh deželah ohranile mnoge rimske posode, katere so se tradicijoneluo posnemale.
Od morja in od Donave sem pa žuga obrten boj temu podedovanemu staremu okusu. Italijanska renaisanca vsaj', skoro gotovo po dubrovniških mojstrih semkaj zasejana, se je v bulgarskih rezbarijah, in celo v zidarstvu utrdila. V nobeno novejih cerkvenih zidav po balkanskih deželah ne moreš stopiti, da bi ne opazil očividnega upliva italijanske umetnosti. Velikokrat se človeku zdi, da so bogati cerkveni stoli, ikunostasis in druga cerkvena oprava v Benetkah narejeni in vendar sem bil večkrat sam priča, kako so se vse te stvari v delavnicah poleg popovskih hiš izdelavale. Režejo jih iz hrastovega ali orehovega lesa posvetui mojstri, še lepše pa posamezni popi iu njih sinovi. Prekrasni križi, rožni venci prihajajo samo iz samostanov, in sploh se bulgarski menihi v na-nasprotji s svo imi srbskimi brati veliko več bavijo z različnimi lahkimi opravki, majajo svete podobe, izdelujejo portraite, tiskajo kuj igo itd.
Skoro v vsaki hisi po mestih gospe rade
tkajo lahko, rujavkasto robo, ki se posebno za izdelanje poletnilke obleke za gospode rabi. Modernizovani turški uradnik, kristi-janski trgovec itd. imajo iz nje obleko. Nekatera balkanska mesteca to prekoristno tkanino fabriški izgotavljajo, izvažajo ter celo avstrijskemu in angleškemu lahkemu blagu konkurencijo napravljajo. — Tudi trakarski in pasarski izdelki se izvažajo v Sibinj, Va-1 al lijo in celo v Smirno. Zlatom prepolneni in mnogočislani bašliki (kinč na konjskih glavah), katerim se o slavnostnih sprevodih velikega Sultana zaradi njih k ruso te vse čudi, so tudi na Balkanu doma. V Travni sem videl konjski lišp, namenjen trnovskemu paši, za 200 cekinov, pa vendar še nij bil najdražji.
Najbogatejša obrazovalna zmožnost združena s prirojenim ritmom za harmonijo črt in barv pa se najjasneje kaže v izdelavanji balkanskih pogrinjal in tepihov. Znano je, da so nahajajo celo v najubožnejših hišah tepihi po tleh in po sedežih pri Turcih in
dragotina se pomnoži, nnancijelno prerojenje države na dolga leta odloži in mogoče za vselej spodkoplje; v tistem trenotka, ko vlada to postopanje z neogibno potrebo motivira : — kako se obnaša v ravno tistem trenotka tista vlada, ali bolje rečeno, njijni organi v provincijab, ako gre za povzdigo blagostanja, za oprostenje iz odrtniškib krempljev, ako to oprostenje Cehe zadeva? Komaj nekaj tednov je minilo, ko je — hvala sekataram fis-kusovim, elementarnih škod ne glede, več sladkorskib tovarn na Češkem prišlo blizu do pogina. Te tovarne reprezentujo kapital in delo tisočih čeških kmetov; njihov pad ne bi bil le te, nego tudi dačno moč cesarstva ruinoval. In (vlada nij pomagala, for-malitetno pulenje finančnih vlad nij nehalo, in poluradni listi nijso na celi stvari nič videli, kot pravično kazen za Čehe, za to, da se nečejo v nemške spakarije spreobrniti."
Nemci so imeli v Toplicah velik shod zavoljo priprav za direktne volitve. Pri tem zboru se je javno pokazal razpor med mladimi in starimi. Govorniki mlađih sta bila dr. Pikert in Knoll. Terjala sta , naj se za državne poslance izvolijo novi možje s čistimi rokami. Stari pa, katerih je bila velika večina, skupaj zbobnana po Herbst-u in dunajski kliki, so se posmehovati govorom mladih in sklenili pri stari gardi ostati. Intri-gantni Hrbat je tedaj zopet zmagal nad po-Štenejšimi nemškimi elementi. K temu pripo-magala je tudi vlada, katera hoče šiloma zveste jej stare mameluke v državnem zboru ohraniti si. Zato je minister Lasscr sam v Toplice k zboru potoval. Oficijozni listi so polni veselja vsled te zmage in pozabe celo na en dan krizo na dunajski borsi.
Tnanje države.
Na Francosleen* je začela včeraj narodna skupščina zopet zborovanje. Monarhisti so baje pripravili zopet mnogo interpelacij, s katerimi bodo delali pri dvomljivi veČini vladi preglavico. Odstopila sta ministra Gou-lard in Jules Simon, ki reprezentirata skrajne stranke v ministerstvu. Ker je mesto prvega Časi mir Perier imenovan ministrom notranjih zadev, se mora politični položaj na Francoskem kmalu zjasniti. Perier je vodja levega središča, na katerega se je dosedaj ▼ narodni skupščini Thiers najbolj opiral. Skušal bode baje napraviti zvezo s poslanci levice, a poslednji hočejo pod vodstvom Gam-bette varovati svojo neodvisnost.
IVeinčki državni zbor je sprejel v petek postavo o preskrbljcvanji v vojski pohabljenih v tretjem branji. Sprejet je bil po hudi debati tudi predlog meklenburških poslancev, po katerem dobi ta dežela ustavni zastop, ki ho imel pravico, votirati badget in nove deželne postave. Tako se bo upeljala tudi v deželi „Haslingerja" vendar enkrat kon-
stitucija. Pri razpravi o vladnem poročilu, kako se je oskrboval preteklo leto £ 1 z a s i Lotaringija je interpeliral poslanec Wind-horst vlado, do kedaj bode ondi še trajala pruska diktatura. Na to se oglasi Bizmark (pervikrat, odkar je prišel iz Petrograda) ter izreče, da do 1. januarija 1874, ako ne sklene državni zbor v tej zadevi drugače. Za na daljno uredbo bode došel državnemn zboru poseben predlog. Sicer pa je rekel Bizmark, daje treba francoske simpatije v Elzasu zatirati in zagotovlja, da bode v tem oziru razvil vso svojo eneržijo. Alzasijanci bodo imeli lepe dni pod nemško vlado! V svojem govoru je Bizmark tudi redko odkritostjo izrekel, da Nemci nemajo spretnosti pridobiti si simpatij, kar staremu žel cz ni k ar ju radi verjamemo.
V Mtaliji se projavlja Čezdalje hujši opozicija proti sedanjemu ministerstvu. Že pri glavni debati v postavi zarad odprave samostanov so poslanci Doda, Cairoli, Ferrari in drugi hudo grajali ministerstvo zarad polovičarstva v tej zadevi in zarad silovitega zatiranja opozicije, očitaje Lanzi, da je v tej zadevi inkonsekventen. Mnogo poslancev desnice je vsled tega prestopilo k radikalcem, tako bode polovičarski mini sferi j al ni predlog naj brže zavržen. Enako so bili zavrženi tudi predlogi finančnega ministra Sella v vseh odsekih poslanske zbornice. Po tem takem se bode moralo ministerstvo Lanza v kratkem umakniti odločnejšim možem.
.tiitflr.iki parlament bode 29.' t m. svoje seje odložil čez praznike. Pri dopolnilnih volitvah so zadnjič zmagali v dveh krajih konservativci. Uzrok se išče v tem, da mnogi Angleži nijso zadovoljni s tem, da je Angleška izgubila skoraj ves upljiv na tujem. John Buli se hode le počasi odvadil svojega bramarbaziranja. Ker se sultan sansiburški nij hotel udati zahtevam Angležev zarad odprave kupčije se sužnjimi, je šel admiral ('um ing z angleškim bro-dovjem rja.
Dopisi.
Iz Trftta. 15. maja. {Izv. dop.] Ker je dopisnik iz okolice z dopisi v „Slovenski narod" pojenjal, hočem jaz nadaljevati, to kar je on začel. V prvo naj omenim karakteristični dogodjaj, ki se tiče srenjskega pa-šeta, komisarja Košute, Slovencem že znanega hudega Lahona. — V tržaški okolici je navada, da napravijo fantje po vaseh prvo nedeljo v maji sredi vasi rano v jutro ali po noči visok mlaj. To so tudi letos naredili  vrli slovenski fantje iz Prošeka na
pri kristjanih. Moslim poleg tega potrebuje še posebnega tepiha za molitev. Ta izredna poraba različnih pogrinjal določuje industri-jelno fizijognomijo celih okrajev posebno pa pirotske in ciporoviške okolice. Skoro vsaka hiša je tam fabrika. Moški in ženske volno zbirajo, predejo in barvajo. Tkanje pa je žensk izključivno opravilo. Tepih velikosti 1GQ vatlov ob enem času izdeluje 4—G deklic in žen. Deklice so večkrat še prav mlade, pa vendar tako urno in pridno tkaj o kakor odrasle; brez vseh vzorcev nastajejo pod njih rokami tiste tradicijonclnc, mičuc, pisane geometrične podobe, katerim se je na zadnji pariški razstavi svet čudil in katere od tedaj celo prve francoske, dunajsko in berolinske fabrike posnemajo.
Nij moja namera v tem sestavku naštevati vseh, na mnogih potovanjih nabranih posebnosti bulgarske industrije, v katerih Bulgar jasno kaže, kako sposoben jeza umetno industrijo pa za teknične umetnosti.
V svoji ljubezni do industrije se tako dobro-dejno loči od bolje za boj vnetega in s trgovino se bavečega Srba. Toda Bulgar nij samo odličen glede svojega čuta za oblike in barve, za rokodelsko urnost in pridnost, nego ima tudi znamenit stavbni talent, kar se jasno kaže iz zidave njegovih hiš, iz vodovodov, mostov in cerkva. Najlepši most na Bulgarskem čez Jantro sta postavila dva domača mojstra. Stolne cerkve, mnoge mošeje, sinagogepo velicih mestih z visocimi knpljami, minareti itd. so tudi delo neizšolanih Bul-garov, ki znajo le za silo s svinčnikom kaj malega načitati.
Kako bi se prirojeni talenti bulgarskega naroda razvili, ko bi hotela turška vlada kakor sem že v začetku omenil , vsaj kaj malega tem oziru storiti." Tako sklepa Kanitz svoj članek, iz katerega so lahko posname, kako veselo se bode razvijal bratovski nam bulgarski narod, kadar se osvobodi izpod prokletoga jarma azijatskih divjakov.
prostornem kraji pred hišo g. Košute, ter ovesili lepo narodno trobojno zastavo na višek. Komaj so začeli ljudje rano vstajati, že zapazi nekdo Košutovih kreatur visoki mlaj in vihrajoČo narodno trobojnico, ter hiti s sveto udanostjo Košuti naznanjat grozno hudobnost, da so se predrznih proseški fantje , slovensko zastavo na visoČino obesiti! Košuta, to čuvši, hitro leti gledat, in ko ugleda zastavo, — kri mu v glavo stopi, srdito se oblači, sam ne ve, bi li črevlje pred obul, ali klobuk pokril, vse pleše krog njegove glave in v vsakem kotu se mu vidi kak Slovenec z zastavo.
Napol opravljen hiti k ondotnim žan-darjem, ter ves spehan naznanja vodju veliko predrznost Slovencev : da so obesili „republikansko" zastavo v sredi vasi, na visoki drog! Zahteva od žandarmov, da naj nemudoma priskočijo in „grde narodne cunje" z droga strgajo. Toda možicelj se je to pot spekel. Žandarski vodja odgovori jako hladnokrvno, da se ne more kaj takega nikdar zabranjati, da trobojna zastava nij proti-postavna, temuČ privoljena, ter da nema nikakor snih instrukcij in ne ve, zakaj bi moral kaj takega storiti. Ves plah, bled in srdit se vrne Košuta domu, gre v svojo sobo in jezno zaluči vrata za soboj. Potem sede k mizi, zgrabi pero trdno v roko, ter piše velik raport mestnemu starešinstvu v Trst. V velikem raportu do magistrata britko toži, da vihra „republikanska" zastava sredi vasi prav pred njegovo hišo! To se ve da, bi bil ubogi zaslepljeni človek in renegat rad videl, da bi bila vihrala italijanska zastava. On terja, da, ker ga žandarmi nečejo slušati, naj mestno starešinstvo nemudoma prepove, da bi visela slovenska zastava, ker se ne sme več kaj takega primeriti na italijanski (!) zemlji, kajti ravno pot skozi Prosek drži na Laško ! Ali ti nij znano, gospodin Košuta, da se po istem potu tudi v Skeden pride, kjer se pase brez, števila živali s posebnimi ušesi ?
Iz ZtlffrcflM*, I?- maja. [Izv. dop.] Plače profesorjev na naših srednjih u Čil išči h so se vendar enkrat za stalno vredile in povišale. Temeljna plača iznaša na leto 000 gold.. vsaki kvinkvenal 200 gl., stanarina do plače letnih 1200 gl. 20%, preko 1200 gold. do uključno 2000 gld. pa 10 % in za Zagreb še po vrhu mestni doplatek 150 gold. Na pravoslovnoj akademiji iznaša temeljna plača za rednega profesorja 1800 gl., za izrednega pa 1500 gl. Ostala heriva za akademijske profesorje so pa celo enaka onim za profesorje na srednjih učiliščih. Tudi uradniki so dobili stanarino enako kakor profesorji. Dolgo se je naša vlada obotavljala, bog si ga vedi, iz kakšnih razlogov, te povišane plače v tečaj staviti, in močnega pritiskanja na njo je bilo treba, predno se je na zadnje primorana s kislim obrazom na to sklonila. Če bi bila njena'obveljala, ne bi niti profesorji, niti uradniki še denes povišanih plač imeli.
Od leta 1866, sem živi v Zagrebu in v Karlovci kakih 20 Črnogorskih emigriranih familij. Pred 15 leti godili so se namreč v Črnigori neki politični umori, in vsled teh je moralo rečenih 20 familij iz dežele pobegniti. Do prusko-italijanske vojske leta 18(5(5. so bilo te črnogorske familije v Dalmaciji. Ono leto jih jo pa avstrijska vlada, od katere so  letno  subvencijo  dobivali, v
Zagreb in v Karlovec internirala. Državna subvencija, ki je iznašala kakih 25.000 gold. na leto, se jim je te dni odpovedala, in vsled tega so sklenili, črnogorskega kneza Nikola za pomiloščenje in kazni prosto vrnitev v svojo domovino prositi. Knez Nikola jim je dal na znanje, naj vsaki posebej prosi, ter jih zagotovil, da bodo njih prošnje uvažene. Kadar bo knez dunajsko svetno razstavo obiskal, bo šla posebna deputacija teh naših emigrantov mu pokloniti se.
Za investitucije v vojniški krajini sestavil se je poseben odbor, ter se več dni o tem predmetu posvetoval. Njegovi predlogi, o katerih se pa nič natančnejšega ne sliši, se bodo, kakor službene „Nar. Nov." poročajo, v proračun za leta 1874 postavili.
Iz Pešte ne Čujemo nič, prav nič, da ! nekoliko naših zastopnikov je še denes k ljubu Živkovičevej opomeni v Zagrebu. Nadeja na povoljno rešitev državopravnega prepira med našo in ogersko kraljevino je že čisto blizu* zmrznenja.
Naše javno mnenje obsojuje odločno suspendiranje bankakte, ker v tem vidi nakano, da se hoče smrtni udarec od organiziranega švindla odvrniti. Fo borzijanskem „Krachu" nijso narodi nič izgubili, po suspendiranji bankakte pa bodo. To je razlika. Zavolj tega tudi ne odobravamo privoljenje ogerskega finančnega ministra, ter vidimo v tem nepremišljeno prenagljenje.
•i. _
Domače stvari.
— („Sokol.") Društvo „Sokol" je imelo v nedeljo občni zbor. Navzočnih je bilo okolo 50 udov. Starosta dr. Z ar ni k je odložil svoje mesto in namestu njega je bil za starosto voljen skoro enoglasno g. J. N o 1 i. Za podstarosto smo izvolili g. Fr. Drenika, v obbor g. M. Armiča. Odboru se je naložilo, naj vloži na višje oblasti energično pritožbo proti naredbam od strani magistrata in deželne vlade, vsled katerih „Sokol" kot društvo iz mesta ne sme izletov delati.
— (G. Noliju) kot regisscurju slovenskega gledališča, so v nedeljo izročili slov. igralci in igralke lep album in prstan v spomin in znamenje hvaležnosti. Gosp. CSecelj je govoril primeren govor.
— (Krivica Slovencem) „G1." piše: Slovenske občine v gradiščanskem okraji (7880 prebivalcev) plačuje 14.986 gl. 46 kr. neposrednega davka in 25% doklade za šole, to je 3736 gold. 61 kr. Okrajni šolski svet v Gradišči vzdržuje vsem Slovencem v okraju eno redno šolo III. vrste in plačuje nekoliko nagrad duhovnikom, kar stane okolo 800 do 1000 gld. na leto. Blizu 3000 gld. plačujejo Slovenci na leto v prid furlanskim šolam. —
Razne vesti.
* (0 bolnem papeži) se piše: Zdravje svetega očeta sc je nekaj dni sem bistveno shujšalo. On nij več v stanu, gibati se in ga morajo v naslanjači sem ter tje voziti. Noge so silno otečene. Zgornji deli telesa pa strašno medli in roke so enake onim kakega jctičuega. Lice je bledo in usušeno, in osobe, ki bolnika dalj časa nijso videle, ga več no spoznajo. To silno hujšanje se vjema z vedno rastočim teškim prcbavljcn-jem. Otekanje nog in popolno oslahljen je želodca so nezmotljive prikazni, da sc Fina IX. smrti bliža, da najdalje v treh mesecih,
morebiti v treh tednih Že, mora katastrofa nastopiti. Tedaj bi papež svoj 81. rojstni dan (rojen je 13. maja 1792) komaj veliko preživel.
* (Samomor starega moža.) Bogat 70 let star mož, major pl. Gillmann v Frei-bnrgu se je oženil preteklega leta s komaj dcvetnajstletno, živahno deklico manjšega obrt-nijskega stanu. Mali zlet v Strassburg baronico v tamošnji penziji Proskv seznani z lepoznansko vzbujajočimi turisti, umetniki in diletanti in ji vzbudi goreče hrepenenje po odru, k občevanju s svetom; življenje nastrani svojega sopruga ji postane nestrpljivo. V takem položji piše ravnatelju kr. gledišča v Elzasu, mu naznanjajoč, da hoče moža zapustiti ter voliti zapeljivi oder pod njegovim vodstvom kot odškodovanje za vse prevare resničnega življenja. Direktor pa, časten mož se je čutil zavezanega, to njenemu očetu povedati. Nckovim še sedaj nerazumljivim načinom dobi soprug tisto pismo svojo žene v roke, in hitro se stari vojak spremeni v zdra-vitelja svoje dozdevno razžaljene časti. V boji za življenje odide uboga sopruga sicer trenotni smrti, ker je na njo namenjen strel jo le v trebuh, ali tako nevarno zadel, da zdravniki dvome na njenem ozdravljenji. Toliko gotovejo pa soprug samega sebe zadene. Naglo pokličejo pomoč, pa najdejo le mrtvo truplo.
""(Neusmiljeni samaritani.) Izgled strašne brezsrčnosti nam dajeta dva gospoda v hanoveranski provinciji. Nek mož pelje iz Dvvoberga pri Delmenhorstu lončarsko blago. Po potu pade raz voza in, akoravno konji takoj obstoje, pride na navzdolni cesti vendar pod kolo. Žena, ki ga je spremljala, hoče ga iz strašne nevarnosti rešiti — kolo mu stoji ravno pred vratom in ga drži — ali zastonj nje prizadevanje. Dva gospođa prideta ravno mimo in žena ju lepo prosi, naj pomagata; onadva pa se zgovarjata, da nemata časa, ker se hoče eden s pošto peljati, drugi pa ga spremiti. Obljubita pa, od bljižne hiše pomoč poslati in gresta naprej, med tem ko si nesrečnež obupan prsi raztrga. Pri prvi hiši gresta gospoda notri in ko hišnemu gospodarju to povesta, lastnik nij mogel drugače nego elegantna gospoda hudo okregati, da nijsta takoj isti trenotek pomagala, in hiti kar je mogoče na nesrečno mesto. Bil je pa tako razburjen in zmešan zarad tega, da je še le v svoji najhujši jezi na velik strah spoznal v enem onih gospodov — protestantovskega pastorja tamošnje, in v drugem dušnega pastirja sosedne občine. Pomoč pa je prišla že prepozno, nesrečnež je bil mrtev. Gospoda župnika pa sta imela na pošti še dosti časa, okrepčati se s kupico dobrega vina !
Narodno - gospodarske stvari.
0 razlogih dunajske borzne krize
piše prav dobro in popularno „Soča" med drugim sledeče:
^Hrepenenje po hitrem bogastvu prešinilo je kmalu razne kroge in na Dunaji smo videli , kako so banke rastle kakor gobe, tako da zadnji čas so bili ustanovniki že v zadregah zaradi imen , kakor nam kažejo borzni listi, v katerih čitamo že prav smešna in čudno sestavljena imena. Ustanovilo se je leta 1872 v Avstriji 161 raznih zavodov na akcije, ti zavodi so skupaj predstavljali kapital od 861 '/2 milijonov gld. A kje se .je vzel ves ta ogromen denar, bo marsikdo vprašal. Sc četrtina onega denarja nij bila vložena, ampak snovalo se je le na kredit: akcije novejših bank zastavile so se pri starejših in to starejše banke so jih prodajale, če le mogoče po višji ceni, kakor so bile vredne , tako na priliko so se prodajale akcije dunajske „Maklerbauk", katere so prav za prav imele notranje vrednosti samo 80 gold. ker se je samo toliko nanje uplačalo, po 260 gld. , in to še pred enim mesecem. Denes se te akcije po ^0 gold. dobivajo iu ker jih nobeden ueče kupiti, bodo najbrže še nižje pale, ker omenjcua banka nema nobene
prave podlage, ampak dela le na dobiček z borznimi papirji.
Enakih bank je na Dunaji vse polno in denes stoje kurzi njih delnic vsi za 100 in še več gold. nižje, nego so stali pred enim mesecem. Gorje tedaj posestnikom takih papirjev , še huje gorje pa borznim igralcem. Ti zadnji namreč ne plačajo akcij precej, ampak delajo pogodbe z bankami, da bodo kasneje, morda čez 1 mesec akcije vzeli po domenjeni ceni. postavimo: nekdo bi se bil pogodil z eno banko, da bo čez 1 mesec prejel 100 delnic kake banke po ceni od 260 gold. , on namreč špekulira na to , da bodo akcije med tem časom zrastle in da bo lep dobiček naredil pa nič denarja za to ne potrosil. Akcije pa padajo in so vredne le 160 gold., pride čas , ko jih je treba rešiti, ali pa plačati diferenco (razloček na ceni). Pri tem vzgledu bi bil razloček 100 gld. pri vsaki akciji in igralec mora plačati pri 100 akcijah 10,000 gold. difference. Zdaj pa mislite si igralca, ki sc pogodi za 1O0O in več akcij, kakor jih je dosta na Dunaji in imeli boste zapopadek neizmernih zgub in naen-kratnega obubožanja bogatih družin. Naj še tukaj dostavimo, da tudi banke včasih nemajo v zalogi akcij, katere tako prodajajo, ampak da se sploh pogodijo, da bodo prejele ali pa izplačale razloček na kurzu, potem smo čitateljem predočili, kaj je prav za prav tako zvani „Differenzgeschiift", o katerem se tako pogostoma sliši.
Na Dunaji so se ustanovile tudi take banke, katerih početniki so precej podpisali vse akcije, včasih za več milijonov gld., da-siravno vsi skup nijso imeli toliko premoženja , ji a bi pokrili deseti del podpisanih delnic. Se predno je začela banka kako poslovanje , vrgli so delnico na borzo ter jih prodajali po 20, 30% dražje od njih nominalne vrednosti in zaslepljeni ljudje so jih kupovali samo zato, ker so bile tatko visoke v kurzu. Ustanovitelji so pa s tako spekulacijo, katero imenujejo borzijanci „Sindikat" (če kaka banka prevzame prodajo novih akcij se tudi pravi, da je prevzela „Sindikat") dobili, a niti krajcarja ne uplaČavši neizmerno dosta denarja , to je 30 gold. od vsake akcije po 100 gld. nominalne vrednosti. Iz tega je razvidljivo, da je ussanovljenje novih bank lepo sredstvo do hitrega bogastva in nij se čuditi, da med ustanovitelji takih bank Čitamo imena visokih rodbin, bivših ministrov in sploh vse ustavoverne mogotce.
A zdaj bo še marsikdo poprašal, kako pa nastane to, da ti borzni papirji tako naenkrat čez noč zgubć polovico svoje vrednosti? To nastane prav lehko in sicer za to, ker večina teh papirjev nema druge zavar-ščine nego kredit velikih bankirjev in bank. Ko bi imele vse akcije kako realno in sicer nominalni vrednosti primerno podlago, to je, ko bi so nanašale na istinito premoženje, ne bi bilo tega mogoče, tako pa je, kakor hitro močen bankir, ali močna banka takih papirjev neče več držati v hrani ali zastavi. Zadnja prekucija na dunajski borzi seje najbrže zgodila zato , ker so naši in nemški veliki bankirji močno udeleženi pri francoskem posojilu ; na tc bankirje je francoska vlada trasirala mcujice; ker pa je zapadel 1. t. m. velik obrok francoske vojskine odškodnine, katero mora Francoska Nemški plačati (menda črez 1600 milijonov frankov), in ker so tedaj zapadle tudi na ta znesek nazivaj oče se francoske trate na avstrijsko in nemške bankirje in ker Nemška država nij hotela več za plačilo sprejeti menjic na London, kakor navadno, ampak je terjala denar, so morali vsi bankirji nemškim cesarskim denarnicam neizmernega denarja plačati, tako da so hipoma ostali skoro brez cvenka ostali. 1'ri takem položaji sc je najbrže primerilo, da je prišel kak posestnik akcij h kaki banki in da je hotel prodati „svoje papirje ; a banka v denarni zadregi mu nij hotela ponujati dosta za nje in tudi mu nij hotela posoditi denarja proti zastavi papirjev, takih bank in pouujal-eev pa je več na borzi; to se hitro zve, vse pribiti   in hoče prodajati,  a banke nemajo
denarja da bi jih kupovale in tako nij mogoče prodajati papirjev, nego po prav niski ceni, in kakšne še po nobeni ceni ne, kurzi padejo, manjše banke in borzni igralci fali-rajo eden za drugim in godijo se take scene, kakor so se godile te dni na Dunaji.
V časih je pa tudi mogoče, da se močne banke in bankirji pogovore med soboj, da bodo odpovedali zastave akcij in da sploh ne bodo kupovali nekaterih papirjev; potem nastane ravno taka kriza in zgube so velike. Tako ravnajo finančni matadorji za to, da si vse one papirje po niski ceni prisvoje in da potem ko zopet rasto, pri njih dosta dobe. — Tako ravnanje je pa prav lehko, kder je toliko nepokritih papirjev, kakor v Avstriji; vsaka najmanjša sapa je nevarna in če celo pride do vojske, kam potem z vsem tem domini j i vi m blagom V Iz rečenega pa smo raz-videli, da Avstrija je močno odvisna od nemškega kapitala; kakor hitro se Bizmarhn zljubi, pa lehko reče: „Obo!u In Bog zna, če nij on hotel Avstrije blamirati ravno ob času razstave ter jo svetu pokazati v svoji nagoti. Taka je tedaj papirnata naša mogočnost, katero so ustvarili ustavoverci!
Zalivnla.
Vsem p. n. čestitim gg. igralkam in igralcem dramatičnega društva, kateri ao mi včeraj naklonili toliko čast, izrekam s tem svojo najiakrenejšo za hvalo za njih meno tako časteče darilo, ter jih za gotovl^ain, da mi dan 18. maja ne bodo nikdar izginil iz mojega spomina.
V Ljubljani 19. maja 1873.
Josip Noli, regisseur dram. društva,
Tujci.
18. m a j a.
Europu: Frank z gospo iz Prema. — Agrivc iz Kranja. — Kapostri, Kokošinek iz Dunaja. — Dr pl. Haltati iz Gradca. — Staro iz Mengša. — Hof-inau, L.ohborger iz Zagreba. — Bockl iz Boh. Bistrice
Pri Elefkntus Žitnik, Dcckovič iz Trsta Narin iz Štajerskega. — (Simeich, Polak iz Dunaja, WeiBS z gospo. goBpa Olf iz Reke. — Globočnik iz Železnikov. — Ambrož iz Idrije. — Poznik iz Kropo
Pri iNtallći: Belon, Poso, Schlitz, Kreilsheim iz Dunaja. — Sere iz Gradca. — Julija Hvrinbach iz Beljaka.
Listki".
Pod tem naslovom bode »Narodna tiskarna" v Ljubljani izdavala zbirko spisov heletrističnega in znanstvenega zapopadka v zvezkih po 20 do 50 krajcarjev
Prvi trije zvezki so že na svitlo prišli in jih imajo na prodaj: „Narodna tiskarna" v Ljubljani in Mariboru in sledeči bukvarji:
V Ljubljani: Jane/. Giontini: Jurij Lercber; Zeachko&Till; Otokar Klerr. — VCelovci: J. Leon;
E. Licgel. — V Mariboru: E. Fcrlinoc. — V Trstu:
F. H. Schimpf. — V Gorici: Karel Sohar. — V Celji: Karel Sohar. — V Ptuji: Vil. Blanke.
I. zvezek......25 kr.
Stenografija, sp. dr. Bibič. — Zivotopisje, sp. Rcyć Boi. Predem, Preforin ali Presiren, Bp. Fr. Levstik. — Teloria pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Machiavelli, sp. dr. Jiibič. — Pisma iz Rusi j«, sp. dr. Celestin. — Trfltvo z grozdjem na Unskom, sp. dr.VoAnjak. — Čegava bode ? sp. J. Ogrinec. — Narodni jezik in trgovina, spisal L. Haderlap.
DL zvezek......50 k r.
Ivan Erazem Tatenbab. Izviren roman, spis. J. Jnrtič.
ni. zvezek......25 kr.
Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec — Na crni zemlji. Novela, spisal J. Skalec.
Popotnikom
111% Dulruj*l*4km se daje na znanje, da od I. junija vpisanje popotnikov med Rudolfovem in Litijo ne bode več pri c. k. poštnem uradu v Rudolfovem, ampak v bukvoveznici g. Wepustek-ove udove (na velikem trgu) ravno tam.
C. k. poštni urad v Trebnjem
15. maja 1873.
HI. Gfressell,
(135—3) pc štarica.
Dunajska borsa 19. maja.
(Izvirno telegrafiČno porodilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih . 68 gld. — Enotni dri. dolg v srebrn . . 72 n 75 1860 drž. posojilo.....99   . —
Akcije narodne banke   .   .     948 „ —
Kreditne akcije...... 300 „ —
London.........110 , —
Napol.......• .  .  .    8 n 79
G. k, cekini.......— „ —
Srebro......... 110 . 50
■>© se«laj ncprcscžcno!
Ces. in kralj. ^ ^^.^^ll^^^^ izključ". privileg.
ffr
pravo
očiščeno
olje iz ribje
od
Viljema Iflaager-ja na Dunaji.
Od prvih medicinskih avtoritet preiskano, priporočeno in zapisano kot naj-čistejše, najboljše, najnaravncj.se in priznato nauspeSniše zdravilo za Irolcziii V prttili in za škrofule, iišaj , gnojne bolečine, izpustke na koži,
otekle bezgalke, slabotnost itd. se dobi pravo — steklenica a I gld. — ali v moji fabrički zalogi: Dunaj, Backerstrasse Nr. 12, ali v najbolj renomiranih lekarnah in špecerijskih stacunah monarhije, tako med drugimi pri teh-le firmah: Maribor: J. D. Bankalarijeva vdova, A. W. KOnig, lekar; Gradec: Ertl & Krepesch, D. Sigmnnd, M. Seiner, F. X. Seeger, trgovci, V. Grablovvitz, lekar; Celje: F. Janesch, trg.; Judenburg: J. Posti, trg.; Celovec: Dr. P. Hanser-jcvi dediči, A. Beinitz, F. Krwcid, lek.; Ljubljana: Eggenbergerjeva vdova, Ot. Schenk, Iek. P. Lassnik, M. Golob, trg.; Ptuj: G. Karagvena, A. E. Reithammer. (199—15)
Izgubi
vnuk itoJ denar, kdor t tukajinih dunajikih prodajalnicah igrač ure kupuje, kater« vsled svojih lažnjivih oznanil, kot 1'rvi dunajski urarski-bazar, Prateratrasse itev. 16, lažljivu fabrika ur, Opernring itev. 7 i. t. d. krivo in zavrženo blago jako slabe vradnoati za pravo angleško prodajajo. Torej ae ćutim primoran, na to premodeno sloparatvo čestito p. n občinstvo opozoriti, da ae blagovoli naravnost obračati na slovočo
tovarni ca ur,
(luNtno iz<I«?]»f vo) od
Josef Ha\velka
na I>1 NA JI, Leopold »tadi, Taborfpftrasae Nr. IO, ,,«uu l>fuu'<,
katera svojo dobro regulirane
od o. k|. urada za punciranje poskušene u"e po sledečih neverjetnih
pa vendar resničnih cenah prodaja.
1 gld, 60 kr. aU 2 gld. prav pariška ura iz bronca a enoletnim poroštvom. — 8 gld. 50 kr. prav Kisika cilindrasta ura s prav talmi-slatno verižico in peUatnim izkazom poroštva.
9 gld. prav angleška cilindrasta ura s kristalnim stukloni, eekundnikom, s lino veriiioo i/, pravega talmi-alata s medaljonom in garontilnim pismom vred
12 gld, srebrna cilindrasta ura s pravoalatim skakal cem, močnim kristalnim steklom, z verižico, medalju rioni iz talmi-alata in garantilnim pismom vred. ir> ali 20 gld. prav angleška, srebrna siderna ura, ae savoueto, dvojnim plaščem, najfiniše gravirana, s verižica iz pravega talmizluta in garantilnim pismom vred.
IS gld. prav nngleikt srobrni in v ognji pozlačen kronometer, ne ponarejen, z verižico, medaljonom iz talmi-zluta, z usujutim vtikom iu gurautilnim piBinom 14 gld. ravno ista znamenito tiiusa z oriontulnim kažipotom.
14 aLi 17 gld. prav anglešk Prince of Walea remoutour v uajmočiiišum obsegu, z kristalnim stek-lom, a kolesjem iz uikuljua iz pravega talmi-zlata ; te ura imujo mimo družili to prednost, da so brez ključa navijajo ; k tem uram dobi vsaki verižico iz talmi-zluta z meduljononi iu gurautilnim pismom vred zastonj.
13 gld. prav angleška ura iz dobrega talmi-zluta, cilinder novu fasune, t dvojnim kristulnim steklom, kde so tudi zaprto koleajo vidi, z verižico iz tulmi-zlata, z medaljonom in garautiluim pismom vred.
13 k1«1- v taluii-zlutu, - dvojnim plaščem, auvo-netu, skakalcem, kristuluimi stekli in kolesjem iz nikla, s dno verižico iz pravega talmi-zlatu, medaljonom, usnjutim vtikom in gurautilnim pismom vred.
14 ali lfi koM. posebnost uujiiuišili pruv angleških ciliudrustih ur s plosnatim kristulnim steklom, so-k n min i l.i.m, po želji, s belim uli hurvuuim kazalom. Zaradi gutuvu koustrukcije ao guruutira, da ura v enem mesecu ne sme za 2 minuti naprej iti niti zaostati, s lino verižico iu inoduljoiioni vred. 14 ali 17 gld. prav fina um za gospe, pruv srebrna in pruv pozlačena z veajžico krog vruta iz pravega talmi-zluta iu garuutilniui pismom vred. 18 gld. prav angleški, nujiiuišu v ognji pozlačen kronometer s dvojnim plaščem iiajfiniše emuilirun, z lino verižico iz pravega tuluii-ztutu, nieduljunom in ga-ruutiliiiin listom vred.
18 ali 20 gld. uajtiuišu srebrna pruv angleška siderna ura, s 10 rubini, z nujbj.šo verižico iz talmi-zlata, medaljonom, z usnjutim vtikom in gurautilnim plimom vred.
20 gld. srebrna remontournu, ura, ho brez ključa navija, z verižico iz talmi-zluta iu medaljom m vred. 23, 20, 27 gld. zlatu ura za gospe z verižico, medu-1
Samo
Samo Samo Samo
Samo Samo
Samo Samo Samo
Samo Samo
Samo
Samo
ljonom in garantilnim pismom. 1'otem 46 do 66 gld. z iinlaiitniiiii kamenčki. VJ'itiim 0 gold. krasna pariška ura is bronca, s bUom pod toaillO ateklom, kino la vsako sobo. 1 gld. (0 1 gld. HO ali 3 gld. najnniie ure iz Černoleea, porcelana, emaili-rano, ičitno in aa na steno, za kojih tek je 3 cele leta poroštvo. Vse moje are ao prve blre in se ne smejo b ponarejenimi zamenjati.
Verižice iz talmizlata ^/.■V^^-oft
gl. 1.60, 2, 2.40, 3, 4, 6, 0, 8. Srebrne verižico gl. 3, 3.60, 4, 6, 0 do 12. P a r i š k i budlvei a uro 6 gl.
Pariški popotni budivci z uro, ki pri izbudonjl luč prižgejo, 9 in 12 gl.
1' a t «• n t n o - v a r n i budivci s6 strelno pripravo , ki ob enem tudi luč prižgejo, 14 in 16 gl.
Pariški budivci, v elegantnem zaporu is bronca, najfiniše izdelani, 12, i * in hi gl. ,
Kraane pariške ure is bronoaa bilom pod ateklom 6 in B gld. najnniie izgotovljene 10 gld., kini aa vsako spbo.
Balonska ure a okvirom prav dobro pozlačenimi okviri,
lnjo ure iu polure , za eleguntnu salone, tudi sa obdarovanje zelo pripravna, s'najlepšim lišpom, po čudovito niski ceni od H, 10, do 14 gl. te najnniie.
Kraane muzikalije, nielodijoni a nebeškimi glasovi in m a n d o 1 i j i itd. T r e m o 1 o igrajo te najnovejšo kompozicijo od 8trauss-a, Uffuubucli-u, Bosaini-Ja, Me/er-beor-ja in dr. 1 kos mimkuliju z 'J napevi 7 in 16 gld., s 4 napevi 7 gl. 80 kr., ■ • napevi 18 gl.
Na predpoiiljatev zneaka ali poštno povzetje se vsako naročilo v 24 urah natančno izvrši. Neragollrane ure ao sa S gl. ceneje.
Zapisniki cen zastonj.
Urarji in prodajalci ur J^t^jftfS
vito nizkih oenah. Im akos večletno bivanje na Angleškem in v Švici, po-t>'m skos veliko prodajo , aom vatanu , ure po nizkih cenah produjati. — Za ure, kupljene pri meni, garantiram 6 let. V slučaji, ko bi ao v teh 6 lotih per6 zlomilo ali se kaj drugega pripetilo, ae zavoženi, to zastonj popraviti.
Podružnice: Lcopoldstadt, grosse Pfarrgasse Nr. 6.
FlorisdOrf, Hauptstrasse Nr. 53. (55—13) -
Svarilo.
.sleparjuo z urami je v zadnjem času taksi vrhunec doseglo, da si prodajalci igrač kot urarji in fubrikauti ur naalov dajejo , in da bi p. n. občinetvo vsukuko prevarili , svojo? naslovu vedno spreminjajo , kot: pred „Krater Vv'iener Uhren-liuzur", zduj .,1 hreiilahrik, Praterstrussu Nr. lo", pred „Erstea Wicuer L'hreu-JKtabliasemont," zduj „Uhrniacher, vurlungorto Karntuerstrasso Nr. 61, 1'aluiu Todosco,1* potem .,1 hreni.il.nl., Opernring 7u in du bi so sleparstvo uu najviši vrhunca dognalo, pustiju na Bilno nearumon nučin svarila, kutero bi ravno Jihovo kupčijo zadevati imelo, na produjulnicu igrač in jihovili prejšnjih naslovov, rusglušuti. Čestitim p. n. stanovalcem v pokrajini, kuteri so o resnici skoz osobno ohiskoviimo no morejo prepričuti, nij treba drugo, nego du ho z listnico nu katerega svojih znancev obrnejo, da su hode potem pokuzulo, du je to od meno tukaj navedeno čista resnica, ker ae tam, mesto ur, ustrojev in ururjov — cevi zu pipo, gobo, palice, lile, tiih.i.-im e in tukšne reči nahajajo. 1'osohuu oziru vredna jo nuj veće slopurstvu goječa produjulnicu igrač „um Opernring Nr. 7,u I..iti r.i vso zavrženo blugo ud fuhrik po hrezcenji iiaku)iujo , te iu vao nulišpane ure kot novo pruv ungleško produju.
Vsi ti ljudjo iiii-ii ne urarji uiti strokovnjaki in ncnmjo o kukošnusti ur uikukšegu pojmu, ter vsled togu nujmuujšega poroštva duti ne morejo in napovedano poroštvo jo sumo sloparatvo.
Opouiiujun od mnogih mojih kupčevulcuv, kuteri so tuk srečni bili , da so se uu tu  nučin oslepuriti  duli, avurim vsukteruiku prud liukupuvunjom  tukšegu noslužljivegu zavrženega blagu v zgorej omenjenih produjultiicuh.
Izdatclj iu za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastiiina in tisk „Narodne tiskarne".