Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME III. — LETO III. CLEVELAND, O., SREDA, (WEDNESDAY) DEC. 8. 1920. ŠT_4ž&e (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c WILSONOVA POSLANICA KONGRESU. Z IZJEMO PROŠNJE ZA POSOJILO ARMENIJI SE IZOGIBA ZUNANJIM ZADVAM. — SE ZAVZEMA ZA NEODVISNOST FILIPINCEV. — PRAVI, DA SO ZDRUŽENE DRŽAVE "VZOR SVETOVNE DEMOKRACIJE." Anglija ne bo odnehala z ozirom na Irsko. WASHINGTON, 10. decembra — Predsednik Wilson pravi v svoji poslednji poslanici na kongres, da so Združene države danes "vzor svetovne demokracije' in so kot take predmet stalnega opazovanja od strani odstale-sveta; Wilson vsled tega priporoča kongresu, da si vzame za svojo dolžnost, da bo Amerika ob vsaki priliki stala kot prvoboriteljica za pravico v svetovnih zadevah. (Wilson je imel najboljšo priliko, da to izvede, zato so njegove besede sedaj brez pomena. Op ured.) ^ Predsednik nadalje opozarja, da morejo Združene ^žave vršiti svojo dolžnost le, ako gledajo, da se popravijo vse krivice v notranjščini Združenih držav, ako borijo za pravico, kjerkoli je v nevarnosti; edino po-ktti, pravi Wilson, bomo storili ono, kar so začrtali 0cetje naše republike. Ligo narodov je pustil pri miru. Predsednikova poslanica se niti najmanje ne doti-Lige narodov ali kake druge mednarodne zadeve, poslanica je kratka in več kot polovica jo je posvečene domačim zadevam. V zadnjem trenotku je predsednik Wilson uredil želji njegovega zdravnika in ni skušal iti v kapitol. da °sebno poda^ svojo poslanico plred skupnim' zborovanjem senatne i nposlanske zbornice. Mesto tega je bila poslanica par minut pred jv.l-dnevom poslana vsaki zbornici posebej, in tam prečita-na članom. ^ Predsednik Wilson pričenja svojo poslanico _ile-Lincolnovo izjavo: "Bodimo uverjeni, da pravica Ustvarja moč in v tej veri storimo našo dolžnost kot jo ^zumemo." Ta Lincolnov izrek tvori glavno smisel celotne poslanice, v kateri se niti najmanje ne omenja hrupno za-^JUČenje njegove administracije, silnega poraza demo-^atov ali prihoda republikanske administracije z dne marca. Oni izrek Lincolna, pravi predsednik, označuje ^°lžnost Amerike v notranjih kakor tudi zunanjih za-devah. "Edino s to vero se more svet povzdigniti iz &v°jega sedanjega stanja konfuzije in obupa." Predsednik podaje pomen celotne poslanice v konč-odstavku, ki se glasi: "Nisem vam v toliko skušal predložiti vrsto pri-p°ročil kot sem skušal podati izpoved vere, one vere, v kateri sem bil vzgojen, in za katero boriti se do moje-poslednjega dne je moj slovesni namen. Prepričan Seftl> da je to tudi vera Amerike, vera bodočnosti in ^seh zmag, ki pričakujejo akcije od strani naroda, bo-s* v Ameriki ali kje drugod." Prva polovica poslanice se bavi izključno s pred-G(mikovim izražanjem njegove vere v slovite Lincol-£0ve besede, v drugem delu, kjer se obrača na doma-e zadeve, pa stavi na kongres sledeča priporočila: Sprejme naj se predloga za budget, da se stabilizi-a vladne finance. Vladni stroški naj se zmanjšajo, da se zniža bre-e obdavčenja in narodne zadolženosti. , Obdavčevalni sistem naj se preuredi in popravi, r to smatra za nujno potrebo. . Armenski vladi naj se dovoli posojilo, Filipinom aJ se da neodvisnost, ker kot pravi predsednik, so tarnanji prebivalci pokazali, da so zmožni obdržati sta-^o vlado. Wilson Rovno nagrado. lo ^odanj, 7. dec. — Tu je bi-naznanjeno, da bo dne 8ecj ,^ecembra podeljena predaj n>ku Wilsonu Noblova nagra-j Za Ta nagrada, ki zna- tv Približno $40.000 v denarju, Cno Petino obresti tozadeven^- ki ga je ustanovil ta L- iznajditelj dinami-^ *> je umrl leta 1896. Druga N t ,^merilcanca, ki sta dobila o- Drugi, ki so bili ljudje ti- ga cilja, posebno, ker je treba le dobro izvežban duh. pomniti, da na vsak kotel, ki je bil zaplenjen dosedaj, pride še najmanj deset kotlov, katerih suhaški nosovi še niso izvohali. — Kot navadno o božiču, bo tudi letos poštna uprava potrebovala več raznašalcev in razva-žalcev, da se vse pošiljaSve pra-vočano dostavijo na naslovljeno mesto. Clevelandskt pošta išče za božično dobo 1 75 do 200 raznašalcev in drugih uslužbencev, i ji mladosti, Pri nekem drugem tovarišu, ki je bil eden izmed treh predstojnikov produkcijskega de-partmenta, sem prebil en ves dan. Kot strojnik po poklicu me je zabaval z zanimivim razpravljanjem o mašineriji, in priznati moram da ni pri tem pokazal nikakega malega znanja o teoretični mehaniki in matematiki. Spominjal me je nekega škotskega tesarja, ki sem ga poznal v svo-ki je postal učitelj — Po konferenci, ki jo je imel j znanosti. Bil je tipičen komu-včeraj popoldne župan Fitzgerald ; nist, idealist, todn obenem rea-s predsednikom plinovne družbe, -list, njegovi možgani so bili polje izjavil, da je izgled za "prija-jni ognja z načrti za uporabo za šanja bližje kot se misli. Povedal seveda ni, kaj da je po njegovem mnenju "prijateljska rešitev", toda zdi se nam, da take rešitve navadno niso zdrave za ljudski žep. močjo znanosti. Pripravil sem ga, da je pričel govoriti tudi o govo jezo. Mož bi ne bil nikdar teljsko rešitev" plinovnega vpra-jnemarjenih virov Rusije s po-vedel, kakšno žrtev je doprinesla zanj njegova spokorjena žena, če bi jo ne bili pri njenem poslu zalotili. Sodnik Silbert jo je vsled tega obsodil na $25 globe in 10 dni zapora. 1 ste vrste, ki so v prejšnjih časih delali le radi profita ali plače, so vršili svoje naloge brezbrižno. Direktor izobrazbe, tovariš Plak-sija, je bil edini član sovjetske vlade, ki je imel vseušiliščko izobrazbo; on je idealist požtrvo-valnega ruskega tipa, nežen, prijazen, in zaljubljen v svoje učence in v svoje delo. Drugi niso napravljali name tolikšnega vtisa; to morda vsled tega, ker so bili bolj rezervirani, toda vsi so bili1 skromni, in so z enako odprtostjo govorili o svojih teškočah in iz j al ovij en jih; kot se mi je zdelo in kot so mi tudi drugi povedali, so bili naj-zmožnejši možje na fronti. Človeku ni možno reči, da je administracija dosegla kako visoko stopnjo uspešnosti v eprop-skem smislu. Kaj pa je ruska administracija delala do sedaj? Trdo delo in pogum sta bili do sedaj njeni veliki vrlini. Ako s<* je prišlo na sled korupciji, se jo je strogo kaznovalo, in ustanovljen je tudi precej obsežen sistem za razkrit j ei korupcije in neuspešnosti. Sistem inšpekcije je skrbel za podrobno kontrolo, katere sovjet vsled svojih kratkih in maloštevilnih zasedanj ni mogel vzdržavaS. Sovjet vsakega gubernata namreč izvoli odbor petih inšpektorjev, katerim pomaga pri njihovem delu še poseben štab špeci-jalistov. Ti inšpektorji pregledajo vse načrte, proračune in račune vladnih departmentov, opazujejo delo, ko je v teku in na-pravljajo nenadne obiske po tovarnah in uradih. Pomagajo jim pri tem delegati, defavci ter kmetje, katere izvolijo tovarniški sovjeti in krajevni koncili, ki so navzoči na njih sejah ter jih spremljajo pri njih inšpekcijskih obiskih. Sličen inšpekcijski ustroj obstoja tudi po okrajih (ujezdih) in občinah (volostih). Poleg tega je ustanovljen tudi urad za pritožbe, ki sprejema in proučuje pisane proteste posameznih državljanov, ki so mnenja, ad se jim je odstrani uradništva storila kaka krivica. Izmed 648 takih pritožb v provinci Vladimir, ki so bile poslane v tfeku sedmih mesecev, se jih je pronašlo 59 upravičenih, in krivica se je popravila. Sorazmerje se morda zdi nizko, toda kot mi je predstojnik u-rada razložil, je večina pritožb prihajala od nepoznanja zakonov novega režima. Trije izmed pe-ijerih članov porote, ki je odločala v vseh slušajih, so bili pripadniki ne-komunističnih strank. (Dalje prihodnjič) KOLIKO STANE UPRAVA NEW YORKA. New York, 7. dec. — Uprava mesta New Yorka za prihodnje fiskalno leto bo veljala ravno $345,571,399.77. To svoto je predložil finančni komitej včeraj pred mestno zbornico v odo- "intelektualcih", ki so bili v nje-britev. Svota je za dve tretim govi službi. . Nekaterih, poseb-večja kot pa je bila celotna apro-no arhitektov in strojnikov, nivizacija kongresa Združenih dr-mogel odvolj prehvaliti. Dejalžav za leto 1916. L STRAN 2. " ^ _ "Enakopravnost" IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Burainea Place of the Cwnoration.__6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY 3c Lastuje in izdaia tra Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. «4i8 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIlt AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, O., SREDA, (WEDNESDAY) DEC. 8. 1920. 004__ FRANCOSKA DIPLOMACIJA. "ENAKOPRAVNOST" DECEMBER 8th, 1920. rajo z vodstvom Evrope. In Francozi igrajo. Francoska diplomacija je preprečila priznanje Ke-renskija v prvem poglavju ruske revolucije. Francoska diplomacija je podpirala Djenikina, Kolčaka, Wran-gla in druga "bela upanja" zaveznikov. Francoska diplomacija je ustvarila "sanitarni korJ s tem predlogom in je stopilo h dan" obmejnih držav, da varjejo Evropo pred boljše- jkravi- Pa i» ie hitro odpelo beli | viško "nevarnostjo", ustanovila je blokado in je doved-jp*8-la do invazije Rusije od strani francoskih, angleških in1 ameriških vojakov. "Ce odpneš tej živali zvonec bo izpolnjena tvoja želja. Samo bati se je ne smeš, če bi hotela bušiti vate; kajti storiti ti ne more ničesar žalega." Dekletce, ki je bilo zdoma vajeno živine, je bilo zadovoljeno V tistem trenotku je izginila prikazen in v dekletovih rokah se je oglasil čudežni zvon v taki topli milini, da se je začel ta- Francoska diplomacija je ustvarila in podpirala i,ti Sneg po obližju. Mladi "neodvisno Poljsko", ki je toliko neodvisna kot novoro-.kovnik se je v začudenju okrenif Poznani ameriški ekonom, profesor Scott Nearing, ki je vsled svojih naziranj glede rešitve današnjih ekonomskih problemov trpel že jako veliko preganjanja, je napisal pamflet pod naslovom "Mir v Evropi." Tu navajamo en odstavek omenjenega pamfleta, v katerem obravnava Nearing s francosko diplomacijo in njenim učinkom na svetovno razpoloženje: Eden izmed najvažnejših pojavov evropskega političnega življenja je diplomacija Francije. Izza dnevov Napoleona je francoski vladujoči razred vedno čutil nekako lastninsko pravico v Evropi, nekak interes, ki obsega celotni kontinent. Nekateri izmed bolj ambicijoznih francoskih državnikov so videli svojo deželo zopet sedečo na visokem sedežu pri mizi, za katero sede evropski narodi, in odločujočo usodo evropskih milijonov. Sedaj ko je Rusija v vrtincu revolucije in je Nemčija začasno izven tekme, se je zdelo tem državnikom, da je čas ugoden, da se Francija posluži svoje nekdanje pravice in diktira politiko evropskega kontinenta. Politično zanimanje Francozov v usodo kontinentalne Evrope je bilo tudi jako močno pod vplivom , vsled njenih investacij, katere so bile posebno velike v Rusiji. Kot se je nekdo izrazil: "Ni je osebe v Franciji, da ne bi imela nekaj tam gori ob Volgi." Seveda on je imel pri tem v mislih investiraj oči razred, ki je v Franciji izredno velik. Francoska diplomacija dominira Evropo; iz dveh! razlogov: prvič ker je njena diplomacija edina logična diplomacija, kateri morejo slediti kapitalistične države; drugič, ker Velika Britanija, ki je edina sila, močna dovolj za lastno diplomacijo, iz formalnosti prepušča kakemu drugemu narodu, da vodi kontinentalne zadeve, in potem stopi z njim v zavezništvo, ako ni premočen, če pa postaja prenevaren, pa stopi v zavezništvo proti njemu. Na ta način se vzdržuje angleška svetovna vlada, medtem ko za relativno majhno ceno obdrži tudi svoje mesto v evropskih zadevah. Anglija je že precej časa čutila, da bo Nemčiji treba pristriči njene peruti. Bilo je iz tega razloga, da je stopila v zavezništvo z njenima starima sovražnicama — Rusijo in Francijo.. Sedaj ko je vojna uničila moč Nemčije in oslabila Francijo, prepušča Anglija mirne vesti, da se Francozi ig- grob njegovega prednika prekras j na ženska, in jo je vsled njene ^ lepote takoj sodil za nesrečno Leno. "Križ božji," je vzkliknil, strmeč od groze in začudenja, in ni mogel odvrniti pogleda s pokopališča. Zdajci je zapazil, da sta ši- jen otrok, ki leži popolnoma brez moči v rokah svoje in je videl, kako izginja v sveži pestunje. Bil je štab francoskih častnikov, ki je izdelal načrt in vodil poljsko kampanjo proti Rusiji v poletju 1920. Bila je ista diplomatiČna in vojaška politika, ki je preprečila, da Poljaki niso sklenili miru z Rusijo dvanajst mesecev preje. Francoska diplomacija je napisala "trdi mir" t; Nemčijo, Avstrijo in Turčijo, in bi bila napisala tršega, ako bi bili ostali zavezniki pustili. Francoska diplo- i niia iz cerkvenikovega groba dva macija je tolerirala in gojila monarhistične ambicije na j bela golobčka, ki sta se izgubila Madžarskem, francoska diplomacija je vsilila vojno tu-'pod nebo. In deklica, ki je še di na bližnjem vzhodu. vedno držala v rokah beli pas s To je diplomacija ponosnega, imperijalističnega in ambicijoznega naroda, za katero pa ni nikake prave sile. Ta diplomacija je truplo starega moža v gizdalinski obleki mladeniča. Toda dokler bo imela francoska diplomacija podporo Anglije, toliko časa bo ostala največja nevarnost miru Evrope; Anglija pa jo bo podpirala toliko časa, kot ji bo potrebna, da drži nazaj njenega glavnega trgovskega tekmeca.— Nemčijo in da vodi boj proti glavni nevarnosti angleške kapitalistične eksistence — Rusiji. Francija kot uničevalka nemške ekonomske sile in kot sovražnica priznanja sovjetske Rusije, sega v žerjavico po kostanj, in ga meče v vrečo, katero drži John Buli. "Turki so zvon oskrunili," sc dejali — "in zdaj ga more spra viti do veljave samo še papež v Rimu; kajti drugače pač ni šlove ka pod solncem, ki bi imel oblas1 nad čudeži." Prii tem sklepu je obveljalo. Zasuli so jamo in so zasadili lipe na mesto, kjer se je pogreznii zvon, da bi si bolj gotovo zapomnili tisti kraj in bi bila vsaka pomota izključena. Potem so odbrali tri može in tisto deklico, k je bila brez greha, ter so jih od poslali v Rim prosit papeža po moči. Izza tistih dni je poteklo že mnogo vode in marsikaka Selan-ka je medtem že šla v Rim in se srečno vrnila, sami deklice, ki je bila brez greha, in modrih mož še do danes ni. Zato pa v Selah še zdaj ni zvonu, ki bi bil iz zlata ?n sebra lit. čudnim zvoncem, je kriknila o-mamljena: "Poglej, poglej!" V tem pa je tako nerodno zamahnila z roko, da se je dotaknila z zvoncem okameijelega Tur ka, ki je zarjul s strašanskim glasom in se pri tej priči sesul v prah in pepel. S tem je bil nejevernik rešen in tudi pokora nesrečne Lene ter starega cerkovnika je bila dopol-nj ena. Pravljica o zvonu. druščno, da ni niti opazila, kod hodi in kam je že prišla. Mislila je, da gre kvečjemu (Konec.) ]par korakov z lepo žensko, v res- Deklici se je zdelo čudno, od-:nici Pa *e blodila vso noč za pri-kod naj bi prišla rdeča krava z kaznijo. Kajti novi cerkovnik, ki belim pasom in ta lepa ženska ž njo, pa se je opogumila in nagovorila pastirico: "Kam pa ženete ženska to lepo žival?" Ženska je pogledala in je odvrnila jokaje: "To ni žival, to je le moja velika pregreha!" Deklica ni razumela groze v teh besedah, ker še ni poznala greha in je mirno vpraševala da- i lje: i ! "Kaj pa je to?" i "To je tisti greh, ki je požrl v i Selah čudežni zvon!" I Deklica se je domislila pripovedovanja o zvonu in o Turkih, ki so ga odpeljali, in je bila tako 'zaverovana v svojo nenavadno je prišel zvonit dan, jo je videl zjutraj blizu okafnelenega Turka. Mislil pa je, da čaka na to, kdaj se odpre cerkev, in se ni nič kaj menil zanjo. Ker je bil bolj Zvonec pa je vienadoma nara-strel vpričo mladega, cerkovnika in nedolžne deklice do svoje prave velikosti. Za trenotek je sam od sebe obvisel v zraku in sam od sebe zazvonil tako lepo, da je kar v eni sapi prihitela vsa srenja k cerkvi. Ko so bili ljudje zbrani, je zvon obmolknil in se je začel nižati, dokler ni popolnoma počival na zemlji'. Nekateri so že u-gibali, kako bi ga najhitreje potegnili in pritrdili v zvonik, a zvon se je začel pogrezati in je skoro popolnoma izginil v zem- molčeče narave, je ni niti obgovo- j1*0" Selani so bi,i obupani in do voril. Druščine njene pa seveda j 8° niso vedeli, kako b. si zdaj ni videl, ker je imel — kakor vsak človek, ki je že količkaj v pomagali v nadlogi Bili so vss uverjeni, da se je vrnil tisti zvon, ki so jim ga bili nekoč odnesli Turki, in niso mogli razumeti, čemu se zdaj pogreza. Sklenili so ga odkopati, tem niže se je pogrezal zvon —< in polagoma so spoznali, da je tako početje brezuspešno. Zato so se zbrali najstarejši v fari, da bi se posvetovali in odredili kako pomoč. Ker so baš bile binkošti, letih — obilico grehov in nadlog nad seboj. Deklica je tedaj stala in je govorila s svojo novo znanko: ''Kdaj pa dobimo tisti zvon nazaj ? Tolikokrat sem že čula o njem, da bi ga res rada enkrat videla in slišala njegov glas." Lepa ženska se je žalostno nasmehnila in je pokazala na rdečo I jim je kmalu prišla pametna mi-kravo: SC1 v glavo. Novice iz domovine. Plače služkinj. — Organizacija služkinj je na seji 27. oktobra sklenila, da pozove vse ljubljanske gospodinje, da plačajc služkinjam, kjer jih plačujejo le v denarju, najmanj 200 K na mesec manj izvežbanim služkinjam. To so zelo skromne zahteve, ki ne zadostujejo niti za obleko, kaj še za druge izdatke: za zdravnika, za starost, za zavarovalnino i dr. Če pomislimo da imajo služkinje v Zagrebu mesečno najmanj 400 K. se moramo le čuditi, da so se zadovoljile pri nas nekatere s sramotnimi plačami po 50 do 100 K. Še na kmetih se jim "bolje" godi, ko dobivajo poleg tega Vsaj še eno obleko. Res je, da se nahaja srednji stan, kjer so danes po večini uslužbene, v težkem položaju, toda to vendar ne gre. da bi žrtvovala služkinja svoje moči in zdravje, a bi nazadnje kje v revščini umirala. V svrho lažjega agnosciranja ustreljencev na 'suhem bajerju' v Ljubljani nam piše prijatelj našega lista k . naši tozadevni beležki: Imena in morda tudi druge podatke o na "suhem bajerju" v Ljubljani pokopanih u-streljencev bi se lahko dognalo iz splošnega ali pa iz tajnega ekshibitnega zapisnika bivše gar nizijske bolnišnice št. 8 V Ljubljani na Zaloški cesti. Voja-jško sodišče je namreč v vsakem | slučaju 24 ur prej, še predno je bila izrečena smrtna obsodba, pozvalo garnizijsko bolnišnico, (da naj določi zdravnika, ki bo i prisostvoval eksekuciji kot zdrav 'niški izvedenec. K nekaj ekse- kucijam je bil komandiran dr. Ivan Robida. Tudi duhovniki, večjidel Slovenci, ki 'so spremljali delikvente na morišče, bi lahko služili s podatki, na podlagi katerih bi se dalo ugotoviti imena ustreljencev in kraj, kjer so pokopani. Usodni strel na černuškem mostu. — Preteklo soboti, 30. m. m. se je 221etna Alojzija Zaje vozila na vozu s svojo materjo iz Ljubljane proti domu v Trzin. Na černuškem mostu okoli 1. popoldne je nenadoma iz neznane smeri priletela kroglja ter od strani težko ranila Alojzijo Zaje v levo oko, ki je bilo takoj vse okrvavljeno. Alojzija se je zgrudila v nezavesti. Njena mati pe more povedati, od kod bi bil prišel strel in kdo bi bil storilec. Ranjeno Alojzijo so prepeljali v deželno bolnico. Avtomobil ga je povozil. — Na Tržaški cesti je neki avtomobil povozil skladiščnika Marcela Tomažiča iz Dravelj. Avtomobil je v divjem diru dirjal dalje. Lastnik avtomobila je znan. Konjski tat. Kolporter Ivan Kremžar je izvedel premeteno in zvito konjsko tatvino. lz Škuljevega hleva v Florijanski ulici je odpeljal prevozniku Antonu Pečarju iz Polhovega grad-ca 5000 K vrednega konja i" 3000 K vreden voz. V voz je Kremžar konja zapregel ter pognal proti Domžalam, kjer so ga prijeli orožniki. Vlom v begunski vlak. — Na glavnem kolodvoru sta mlada Vinko Hrovat iri France Luznar vlomila v begunski vlak ter odnesla bančnemu uradniku Ri-hardu Premron eno kolo, vredno 1500 K in begunki Frančiški Lenardič šest okenskih zaveSi cenjenih na 3000 K. Zavese sta vlomilca prodala za 60 K. Tatvina perila. Soprogi progo vnega mojstra Mariji Bele v Rožni dolini je bilo za 650 K u-kradenega perila. Mraz v Bohinju je silno pritisnil od sobote na nedeljo. I" 'meli smo 12 stopinj mraza. * inoči na 1. november je padel prvi sneg. List Enakopravnost je pričel izhajati iz potrebe. Tako je tudi potrebno, da se ga povspeši do cilja—trd' ne in neomajene podlage v splošneH1, Da se to uresniči, je velike važnosti to, da se vsak izmed čitatelje* potrudi pridobiti čimveč novih b®' jevnikov — naročnikov. .List je s'0"" ril že mnogo ?.a vas, da za vas, ki čitate te vrstice. Koliko ste pa storili vi za list? m H Razkrinkani Habsburzani SPISALA GROFICA LARISCH. as 3S3 Na lov smo zahajali trikrat na teden, da je bilo kaj prijetno. Elizabeta je bila na konju res krasna. Lasje so ji bili spleteni okrog glave, na glavi pa je nosila visok klobuk; obleka se ji je tesno prilegala, vsakokrat kadar je jezdila, so jo zašili vanjo. Šivilja ji je potem, ko je imela korzet oblečen, prisila obleko nanj; vzroka te čudne buhe si nisem mogla nikoli raztolmačiti. Cesarica je nosila visoke čevlje z vrvicami in moškimi ostrogami; na roko si je nadela tri pare rokavic, njena nestrpna pahljača pa ji je bila vedno potisnjena v sedlo. Elizabeta je imela navado zavžiti neko čudno juho, predno se je podala na lov. Juha je obstojala iz neke mešanice kuhane govedine, piške, srnjaka in sloke, ki je bila močnejša od najmočnejše juhe. Pri juhi je izpila dve čaši vina, pozneje pa, ko sva se odpeljali na prvo sestajališče, pa je vzel^ nekaj sand-wichev in vina. Moja teta je bila neustrašena jahalka in vsakomur je ostala v žiyem spominu, kdor jo je videl ja-hajočo v polnem diru. Bila je velika prijateljica konj, pa naj si je bila še tako utrujena, ko se je že preoblekla, je vedno obiskala svoje ljubljence, da jih krmi. Cisto resnico govorim, če rečem, da je prebila cele ure po hlevih. Kadar cesarica ni šla na lov, sem navadno jezdila s cesarjem. .Bil je vedno jako prijazen do mene in mislim, da je bil tiste čase mnogo boljše volje kot je dandanes, ko samo sestrična Valerija vidi v njem resnično človeško plat. Ob neki priložnosti pa je bil Franc Jožef silno je- zen name. Dospeli smo do jako širokega jarka; ker sem seveda pričakovala, da ga preskoči, se nisem u-stavila, ko sem bila sama na drugi strani, sem videla, da mi ni sledil in ko sva pozneje skupaj prišla, mi je cesar povedal, da je bil zelo nevoljen. "Kako to?" sem vprašala. "Nikdar si nisem mislila, da bi bil jarek preširok za vas, veličanstvo." Toda gube na cesarjevem čelu so mi pričale, da sem stvar še poslabšala. # t Vedno mislim, da je Franc Jožef tako priljubljen največ zbog svojega* dobrodušnega izraza. Njegov obraz je v tem pogledu cel zaklad dobrosrčnosti; celo ob poznem večeru njegovih dni ga vedno omenjajo kot "dragega starega človeka", ali "tistega prijaznega človeka", in teh lepih naslovov se ne bo smelo o-pustiti pri naštevanju njegovih lastnosti, po katerih ga bodo poznali znanci. Neki dan je prišel Nicky Sstehazy k meni brez vseh preliminarjev ter me je iznenadil, po isvoji osorni navadi, rekoč: "Škoda za vas, baronesa, da so vas pripeljali semkaj. Ako sprejmete pravega, vas bo on celo sedaj rešil slabih vplivov, ki vas obvladajo." "No, grof," sem odgovorila, "kdo pa je pravi?" "Tukaj," je rekel grof Esterhazy resno. "Poslušajte, Marija, jaz hrepenim po vas, bil bi vam dober soprog in vi boste mnogo srečnejša kot moja soproga, kakor pa kot zaupnica cesarice. Premislite si," je na-deljeval, "vodi naj vas vaše nagnenje, prosim vas samo, Marija, ne vprašajte poprej cesarico za svet." Tisti večer sem, zvesta svoji obljubi, vse sporočila Elizabeti, ji razodela vse o nenadni Estlrhazyjevi izjavi. "Kaj naj mu rečem teta Cissi?" sem prosila. "Oj — reci kar hočeš," je odgovorila, in ni mi bilo žal, ko mi je želela "lahko noč", kajti videti je bila jako slabe volje. Ko sem brez spanja ležala v posteli, premišljujoč, kakšen odgovor naj bi dala Esterhazy ju, so se odprla vrata moje sobe in v moje največje začudenje je vsto- pila v sobo cesarica z zastrto svetilko v roki. Elizabeta je bila vsa belo oblečena; lasje so ji bili oviti okrog glave, oči pa so se ji žarile kakor panterjeve; bila je v resnici tako čudna, da sem se prestrašila in trepetajoč čakala, da izpregovori. "Ali bdišt Marija?" "Da, teta Cissi!" "Sedi pokonci, pa poslušaj, kaj ti imam povedati." Poslušno sem sedla pokonci, ona pa je nadaljevala s hladnim, odločnim glasom: "Moja dolžnost je, da ti povem, da ima grof Ester, hazy razmerje z neko omoženo žensko, ki ga ljubi. Ce ti slišiš, ali boš potem vzprejela njegovo ponudbo?" Moje spoznanje življenja, ki se je izza mojega pri. hoda v GoedoeMoe znatno razširilo, mi je pravilo, da bi bilo neštevilno zalih deklet obsojenih v staro devi-štvo, ako bi smatrali razmerja z omoženimi ženskami kot nepremagljivo zapreko, kadar bi 'se kak moški želel poročiti^ toda en pogled v obraz moje tete mi je pravil, da se ne smem upati vpoštevati grofa Esterha-zyja kot soproga. "Čakam, da slišim tvoj odgovor, Marija." "Oj — jaz ga ne vzamem," sem zamrmrala; nato pa sem brez ozira na teto Cissi zagrebla glavo v blazine in se zjokala. Ko sem prihodnjič zopet srečala grofa, sem mu prav na kratko povedala, da ne morem biti njegova žena. "Nemara ste povedali cesarici, predno ste mi dali odgovor," je bila edina njegova optezka na mojo odklonitev. Nekako o tem času je prišel v Goedoelloe kapitan William Middleton, nesmrtni "Rjaveč" lovskega slovesa, na obisk k cesarju in cesarici. Elizabeta ni sku. šala prikrivati svoje naklonjenosti do prijetnega Škota, ki se je seznanila ž njim nk Irskem. Sploh mam je bil vsem jako prijeten, kajti čeravno ni bil "Rjaveč" — tako smo mu rekli radi barve njegovih las — nemalo, lep,. je imel neko posebno privlačnost za ženske in je bil izvrsten družabnik; res nikdo se ni dolg0' časil, kadar je bil kapitan MidcUeton navzoč. Spominjam se precej zabavnega dogodljaja v zvezi s prvim "Rjavčevim" obiskom v Pešti. Izrazil je željo, da bi videl to mesto, in cesarica je določila e' nega "varuhov" iz Goedoelloe, da ga spremlja tja in pripelje zopet varno nazaj. Vsakdo si lahko predstavlja pobitost, ki je pastala, ko se je varuh vrnil brez svojega varovanca. Cesarica je bila vsa iz sebe, Pa varuh je mogel samo toliko povedati, da je kapital Middleton sam odšel na odkritja potem, ko je obljubil sestati 'se kasneje ž njim v kazinu. Vsi smo misli'1' da je umor ali nenadna smrt bila "Rjavčeva" usoda, 8 po eni, za nekatere ljudi v Goedoelloe neprespane noči, je dospela brzojavka, ki je povedala, da je pogrešani na policijski postaji v Pešti. Ko je namreč kapitan zapustil svojega vodnika, je srečal krasno daiti° nedoločenega družabnega stanja, ki 'ga je povabila ^ svojo hišo in ker je "Rjaveč" kmalu odril, da je resnično padel med tatove, si je mislil da je najbolje« ako odpluje v varni pristan policijske postaje, in ker je bil docela brez krajcarja, je prosil načelnika, ^a brzojavi v njegovo bivališče v Goedoelloe. Elizabeta je divjala ko je zvedela vzrok "Rja^' čeve" odsotnosti, vendar mu je kmalu odpustila, in 'ffhalu smo začele zopet jahati na izprehod v kapit8' novem spremstvu. Cesarica me je često puščala 9 hlapcem in odjezdila dalje sama s svojim angleški"1 prijateljem. Nicky Esterhazy je čul o tem in me Je vprašal, jeli to resnica. "O moj Bog, ni," sem odgovorila, "saj sem vedn° zraven." Nicky me je karajoče pogledal in rekel: "Vi ste še mlada stvarica in desettisočkrat je škoda, da naj' dete toliko dopadanja nad dvornimi šegami kakor c»' ca nad vodo. Moj svet, mala baronica, je . . . vrnite se v Monakovo predno boste vsa pokvarjena." (Dalje prih.) ■ «? DECEMBER 8th, 1920. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. DENARNE NAKAZNICE DRAFTI IN KABELSKE POŠILJATVE za Jugoslavijo in druge države, se prodajajo po nizkih tržnih cenah. Naprodaj je Jugoslovanski in razen tuje-zemski denar. Nalagamo vknjižbe na tujezemske banke. Oglasite se v kateremkoli podružnemu uradu ali agenciji American Railway Express Company, ali v našem lokalnem uradu: 2048 vzhodn# deveta cesta, Cleveland, O. Ali pišite v vašem lastnem jeziku na FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT llllill!! IM) n jgj 1 M n n M H M ii AMERICAN EXPRESS COMPANY, I 65 BROADWAY, NEW YORK, N. Y. Hi!l!l!!il!!lli!ll!ll!iIII!lllllllll!!ll!l!illl!llI!ll!lltlllil!lllll]I!lll!lllllll!!l!llll!llll][!!!lI[ll!l!ll!lllll!l!IIIIIIUI POLOM aiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii[|iiiiiiliiiiiiniiiiiiiii!iiiiiiiii[|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiniiiiiiiiiii» 15502 Waterloo Rd. I S RAZPRODAJA! RAZPRODAJA! I T MODNIM BLAGOM Cela zaloga ženskih in moških potrebščin. Na razprodaji najdete svedre, nogavice, spodnjo opravo in toliko raznovrstnih drugih predmetov, da jih ne moremo tukaj naštevati. Prodano mora biti vse še ta mesec. Prihranili si boste 50c na vsakem dolarju. Pridite in se prepričajte. Povejte vašim sosedom o tem dogodku, in pridite na 15502 Waterloo Rd. POSLUŽITE SE TE PRILIKE IN SI PRIHRANITE DENAR. g S s I i s i i s 8 s s 1 21 1 i Ah, ta pohod v globini Stonn-!ske soteske, med visokimi kopami, dočim so na desni za gozdi še zmerom grmeli topovi! Na čelu 106. polka je jezdil polkov, nik de Vineuil, trdo v sedlu, z bledo, dvignjeno glavo in drhtečimi trepalnicami, kakor da hoče premagati solze. Stotnik Beaudouin si je nemo grizel brke in poročnik Rochas je nehote godel grobe psovke o vseh in o sebi samem. In celo tisti vojaki, ki se jim ni ljubilo biti, celo najmanj hrabri so čutili ' željo razgrajati in suvati, od srda nad vednimi porazi, od bes-nosti nad tem, da gredo zopet dalje, s težkimi, omahujočimi koraki, dočim prokleti Prus tam na oni strani kolje rodnega brata. Niže pod Stonno, odkoder gre cesta v vijugah med griči navzdol, je pot postajala širja; vojaki so korakali po mnogih nji. vah, vrstečih se z gozdički. Od Ochesa dalje je bil 106. polk, ki je tvoril zdaj arijergardo, vsak hip pripravljen, da bo napaden., zakaj sovražnik je sledil koloni za petami in nedvomno samo prežal na ugoden trenotek, ko je more zagrabiti od zadaj. Konjiča je 'izrabljala najmanjše gube ozemlja ter jih skušala bokoma prehiteti. Videli so prihajati iz nekega gozda več škadronov pruske garde, ki pa so obstali, ko je jezdil polk huzarjev demonstrativno naprej, da očisti cesto. In na hvalo temu manevru se je vršilo umikanje tudi nadalje v dokaj dobrem redu; že so se bližali Raucourtu, ko je drug pogled podvojil strah in do kraja preplašil vojake: na križem, pot ju so mahoma zapazili zme- deno množico, ki je drevila naprej ; ranjene častnike, vojake brez orožja, trenske vozove v diru, prestrašene ljudi in živali, bežeče pred viharjem zla. Bili so ostanki neke brigade prve divizije, ki je zjutraj sprem ljala tren na njegovi poti iz Be-'sace-a v Mouzon. Zmota v cesti, strašna nezgoda, je bila pri. vedla to brigado in del trena v Varniforetu pri Meaumontu v sredo med divji beg 5. armad-nega zbora. Iznenadeni, napadeni od strani in poraženi od premoči so bežali, in panika jih je privedla semkaj krvave, napol blazne od strahu; zdaj so s svojo grozo jemali tovarišem poslednji um.. Njihova pripovedovanja so budila strah, in zdelo se je, kakor da jih je primetel srditi grom topov, ki ise je nevzdrže-ma glasil že od poldneva. V tesnobi in brezglavi gneči so šli skozi Raucourt. Ali naj se obrnejo na desno proti Autrecourtu, da prekoračijo Meuso pri Villiersu, kakor je bilo določeno ? General Dou-ay se je zmedeno obotavljal, bo. ječ se, da najde tamošnji most prenapoljen, morda zaseden od Prusov. In zato se mu je videlo bolje marširati naravnost da. Ije skozi haraucourtsko sotesko, da še pred nočjo doseže Remil-ly. Za Mouzonom Villiers, . za Villiersom Remilly: zmerom više nazaj, zmerom više — in za hrbtom galop ulancev. Preosta-jalo je le še šest kilometrov pota, toda ura je bila že pet, in pri tem takšna poražajoča litru j enost! Od rane zore so bili ljudje na nogah in so rabili dvanajst ur, da prehodijo jedva tri milje, tepta je in izčrpavaj e se v brezkončnih čakanjih, med najhujšimi razburjenji in bojaznimi. Zadnji dve noči je mo. štvo jedva da spalo, in že izza Vouziersa ni moglo jesti po svojem gladu. Padalo je od onemoglosti. V Raucourtu ga je bilo žalost pogledati. (Dalje prih.) Pohištvo in druga domača oprava, katero ne rabite in vam je v napotjo, je vredna denarja. Mali oglas, za par centov v našem listu vas bo zadovoljil s tem, da boste hitro prodali. <*3iiiiiiiMiiiEairiiiiiiiiiicaiiiiiiirM(iC3iiiniriiiitc3iiifiiiiuMcaiiiiiiiiiiiicaiiiiiMiiiiicaiiiiiiiiiriic3iiTiTiiiiiiiE3iiiiiiiiiiticaiiHiii j STE Ll STORILI SVOJO DOLŽNOST?] K.. g | Ali ste pomagali vaši trpeči družini v starem kraju? Ako ste ji, tedaj jo ne pozabite v bodoče. NE POZABITE g da niste bili pri nas- še nikdar prevarani. Naša postrežba je bila 1 I vedno najboljša. Pošiljajte ves denar vedno le preko nas. Nikdar I = vam ne bo žal, kajti naše cene so najnižje in izplačamo denar v § = starem kraju v najkrajšem času, kar vam lahko z lastnoročnimi = | podpisi prejemnikov dokažemo. | SPREJEMAMO TUDI DENARNE VLOŽKE PO 4% OBRESTI. | Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih črt. Našim | | potnikom preskrbimo potne listine in vse potrebno za potovanje, | 1 in sicer BREZPLAČNO. | a Dobimo vam družino iz starega kraja v najkrajšem času in I opravljamo vse javne notarske posle, a ..... Kadarkoli kaj potrebujete, pridite osebno, ali pišite na: I NEMETH SITE BANK I IVAN NEMETH, Predsednik. I 10 East 22nd Str. 1597 Second Ave., | * NEW YORK CITY, N. Y. ........................................................................................................................................................................... OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI r™® Otvoritev trgovine! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem na novo otvoril TRGOVINO Z ŽELEZNINO (Hardware store) na 15255 Saranac Rd. Ji 13 Ji l Ji S § MATH INTIHAR Postregel bodem občinstvu z dobrim blagom ter poštenimi cenami. Za obilen obisk se priporočam ffiiil ^ j ^ ^ I ^ I ^ ^ t ^ I ^ ^ I ^ ^ ** 1 * * i ^ f * * I ^ t * * fM f * * I ** " * fM 1**1 I * * 1 f ™ T * * f 1**1 ^ I* * * ^^T* * ^ * ^ ^ ^ I * * j ^^T" * f ^ ^ 1**1 i * * I ^ f * ^ f ^ ^ 1 ^ 1 ^ ^ 1 ^ 1 ^ ^ 1 ^ ^ ^^ 'luraTiilBliildiililiiUiildiilaliilBliilBliiTS^iliilaliil^ Velika Razprodaja | i Razprodati se mora vse, do zadnjega kosa ■ Razprodaja se prične 7. decembra | _ D in traja toliko časa, da se proda zadnji kos blaga iz naše trgovine z modnim | blagom in čevlji. Zaloga vredna $20.000 se mora prodati v teku 30 dni, ker | potem se bodo porabili naši prostori v svrho druge trgovine. Na tej razpro- | daji ne boste videli nikakih pisanih cen, kajti prodajalo se bo za vsak denar, kdor da več! Zatorej rojaki, vas uljudno opozarjamo na to razprodajo ker naša o-gromna izguba je vaš dobiček. Božični prazniki so tukaj in vi gotovo potrebujete obleke in obuval. Pridite k nam in za majhen denar boste dobili veliko blaga. Tukaj vam navajamo nekatere zbirke, izmed tisočerih, ki so vam na ponudbo napol zastonj: Jako velika zbirka žametastih in kobčinastih klobukov v vseh poljubnih barvah in velikostih, moških kap, prazničnih in delavnih srajc, spodnje obleke v enem ali dveh kosih, delavnih hlač in overalls, in volnenih jopičev. Za dečke imamo zelo lepe suknje iz lepega volnenega blaga, velikosti od 2 do 6, jako lepe žametaste oblekce od velikosti 2 do 6, vso spodnjo obleko, nogavice, rokavice, žepne robce, jako pripravne za božična darila po 3 in po 6 v eni škatlji, svedre (Slipover), velike in majhne predpasnike, spodnja krila flanelasta in konteninasta, blago na jarde in tako naprej. V ■ V obuvalih imamo raznovastne čevlje za praznik in delavnik za moške, ženske in otroke. Izvrstna zbirka galošev ali robarjev in over shoes na 4 zaponke ali na 8 gumbov. Izvrstni ženski čevlji v črnem in rujavem usnju v velikih merah. v•■:■: . .:.. • \ „ _____ Torej še enkrat poudarjamo: — Naša izguba je Vaš dobiček. PRIDITE IN KUPITE SEDAJ, KER S TEM SI PRIHRANITE DENAR. ULJUDNO SE PRIPOROČAMO VSEM ODJEMALCEM.. B ■ THE LAKE SHORE BANKING & TRUST CO E. 55th St. & St. Clair Ave. ... Cleveland, Ohio. Stara Lake Shorn Banka izdaje bančne Menice (For. Draft) katere se TOČNO izplačujejo po vseh jugoslovanskih denarnih zavodih. — Vlagajte vaše prihranke v Banki, katere OGROMNI IMETEK presega svoto $26,000.000.00., Mi plačamo 4% na vse prihranke. In vse naše podružnice i-majo inozemski oddelek, preko katerega vam je mogoče poslati denar svojcem v domovino.. Posebno opozarjamo Jugoslovane v Collinwoodu na našo novo otvorjeno podružnico na Euclid Ave. in Ivanhoe Ed. NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC. E. 55th St. & St. Clair Ave. St. Clair Ave. & E. 125 St. Prospect Ave. & Huron Rd. Superior Ave. & E. 120. St. Superior Ave. & Addison Rd. Euclid Ave. & Ivanhoe Rd. TOČNOST IN SIGURNOST JE NAŠE GESLO. Za vsa pojasnila glede pošiljanja denarja, dobivanje vaših rojakov in prijateljev sem, se obrnite na našega upravitelja Inozemskega Oddelka g. J. B. Mihaljevič, ki vam je vedno pripravljen dati prijazno postrežbo in vse potrebne informacije— brezplačno. — Pridite osebno ali pišite na THE LAKE SHORE BAN« & TRUST COMPANY. E. 55th St. & St. Clair Avenue. NAJLEPŠE! NAJSIGURNEJŠE! in NAJBOLJ UMESTNO!!!— je pošiljati denar v staro domovino, preko stare ALERT CLOTHING CO. Na naši velikanski razprodaji moških volnenih oblek in i1>'11 ŽIVI PRAŠIČI NAPRODAJ! •Prodajam tolste prašiče in kdor želi napraviti domače klobase naj se zglasi takoj pri JIM ROBICH E. Goller Ave., Euclid, Ohio. NAJHITREJE Oglejte si naše CUNARD LINIJE. SAMO 9 DNI do HAMBURGA IN PASSAU preko Anglije. LADJA AQUITANIA odplove 14. decembra. Cena tretjemu razredu. HAMBURG ..... $125.00 PASSAU ....... $129.80 In poleg še $5.00 vojnega davka V vašem mestu je naš lokalen zastopnik. Pojdite k njemu. CUNARD ANCHOR LINE. LADJA "CALABRIA" odplove 28. decembra proti DUBROVNIKU IN TRSTU. Cena tretjemu razredu: DUBROVNIK ........................ $125.00 TRST.................................$115.00 Dodatno še $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je gotovo naš zastopnik. Pojdite k njemu. I[]llllllllllllt]|||||||||lll(]llllllllllll(3l' GRAMOFONE KLAVIRJE GOSLI I. T. D. IIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIDIIIIIIIIIIlItlllllllll Najboljši1 inštrumenti po najnižjih cenah. ST. CLAIR MUSIC HOUSE 6532 St. Clair Ave Oživljajoče, okrepčujoče Najboljše Allaround mazilo za praske, trudne ude in boleče mišice. Neprekoslji-vo za drgnjenje. in pod garancijo pošiljamo denar v vse dele Evrope po ceni istega dne, ko nam denar dosp« v roke. Vsaka najmanjša pošiljateV ima za seboj garancijo American Express Co. z glavnico $18,000.000.00. Kakor se razmere urejuje tako se boljša tudi valuta. Torej ne zamudite prilike, ki se vam nudi. Sedaj dobite še precejšnje število kron za dolar> toda tudi to bo kmalu minulo. Mi vam uredimo vse potrebno, da dobite svojce iz domovine ali, da odpotujete vi tja. M1 prodajamo parobrodne listke za najboljše ladje, ki plujejo v vs« dele sveta. Stopite v naš uradi da vam damo natančnejša p°" jasnila. Se vam priporočata Zupane & Kaupa Tujezemska menjalnica & Prekmorska parobrodna agencija. 6603 St. Clair Ave. Tel. Central 2373 R. Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik Velika zaloga ur in zlatnine. Wm. Sitter (805 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, O. ®®®®«®®®®(lXi)®®®®®®®®®®®®®®® Joseph Zajec 15605 Waterloo Rd. Prodajalec hiš in stavbišč in zastopnik najbolj zanesljivih družb, katere zavarujejo, PROTI OGNJU Telefon — Wood 228—R ®®®®®®®®®®®®®®®@®®®®®®®@®0 JO} [o£ MI PRODAJAMO FARME. Delavci se dobro zavedajo v slabi11 časih, da je farma edin prostor, kj®f je človek brez vlakih skrbi glede b"' dočnosti. 50% produktov prodanih dand*' nes na ameriškem trgu prihaja >z farm . Kmetje ao večjega pomena Ameriko, kot jeklarski delavci, Pre' mogarji in težaki, kajti jesti mor" vsakdo. Kupite si farmo in postanite n®' odvisni, skrbeti vam ne bo treba vw| ali boste delali prihodnji teden vas bodo odslovili. Naš delavec i* imel najboljše čase tekom sedai>Jc vojne. Opomogel si je. Toda ali b" tako odslej? Mislimo, da ne. Zat" bo vsak pameten delavec kupil mo, kakoršno že premore. Oglasite se ali pišite še danes. THE ABBEY LAND CO. 1342 E. 55th St. vogal St. Clair A*"' CLEVELAND, O. I0C30J——lOV