URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Steviika 6	Ljubljana, petek 19. februarja 1982_____________ Cena 30 dinarjev	Leto XXXIX
261.
Na podlagi prvega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in v zvezi s 1. in 2. členom zakona o načinu razpolaganja s presežki proračunskih prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in presežki prihodkov samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1932 (Uradni list SFRJ, št. 66/81) in s 173. členom zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter glede na določbe III. poglavja 4.2. točke resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 39/81), izdaja Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje v soglasju z Republiškim komitejem za družbeno planiranje
roč j a družbenih dejavnosti, ki so po odloku o enotni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 34/76) razporejene v podskupine dejavnosti 140231. 140232, 140233, 140234, 140235, 140236, 140237 in 140238.
2.	člen
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji prilagodi obrazce iz 1. člena te odredbe za mehano-grafsko obdelavo.
3.	člen
Podatke iz 1. člena te odredbe obdela Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji in jih pošlje Zavodu SR Slovenije za družbeno planiranje in izvršnim svetom skupščin občin.
4.	člen
ODREDBO
o	evidenci kazalcev iz planskih aktov samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti
1.	člen
Ne glede na določbe prvega člena te odredbe predložijo samoupravne interesne skupnosti Službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji predpisan obrazec prvič do 15. marca 1982.
Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti morajo skupaj z zaključnim računom .za leto 1981 ter s periodičnim obračunom za obdobje januar-junij in za obdobje januar-september leta 1982 predložiti Službi družbenega knjigovodstva podatke o letnem programu in planiranih sredstvih za izvedbo tega programa iz svojega planskega akta ter posebne podatke k prihodkom in odhodkom med letom — bi-
5. člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Direktor
Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje
Živko Pregl I. r.
lanca prihodkov in odhodkov po zaključnem računu in periodičnih obračunih in sicer v enem izvodu na -obrazcih, ki sta sestavni del te odredbe. Zavezanke za predložitev obrazcev po prejšnjem odstavku so samoupravne interesne skupnosti s pod-	Soglaša Republiški komite za družbeno planiranje Predsednik Milivoj Samar 1. r.	
Občina v SR Sloveniji 			Obrazec SIS-P
Samoupravna interesna skupnost					
PLANIRANA SREDSTVA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI S PODROČJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA IZVEDBO LETNEGA PROGRAMA		
Element		Znesek od 1. jan. do od 1. jan. do 	198...		198...
1 1		>	4
L Sredstva za letni program, ki se izvaja prek samoupravne interesne skupnosti
1.	Sredstva za OZD iz naslova svobodne menjave dela po SIS oziroma v okviru SIS in sredstva drugim uporabnikom ter tujim osebam, ki opravljajo storitve po programu SIS (brez sredstev za investicije
in sredstev za odplačila kreditov za investicije) »	•
2.	Pokojnine in invalidnine
3.	Štipendije
4.	Druga sredstva za zagotavljanje socialne varnosti in druga nadomestila delavcem, delovnim ljudem
in občanom
5- Sredstva za investicije
t
			
1	2	3	4
6.	Sredstva za solidarnost
7.	Sredstva za vzajemnost in skupne naloge
8.	Sredstva drugim SIS družbenih dejavnosti za
druge naloge
9.	Sredstva ža delovanje SIS in njene delovne skupnosti
10.	Skupaj (zap. št. 1 do zap. št. 9)
II.	Planirana sredstva za izvedbo letnega programa, ki se izvaja prek SIS
11.	Preneseni del presežka prihodkov iz prejšnjega leta
12.	Prihodki od prispevkov iz dohodka
13.	Prihodki iz prispevkov iz osebnih dohodkov delavcev, delovnih ljudi in občanov
14* Skupaj izvirni prihodki (zap. št. 12 + zap. št. 13)
15.	Prihodki iz naslova solidarnosti
16.	Prihodki iz naslova vzajemnosti in skupnih nalog
17.	Prihodki od drugih SIS
18.	Prihodki od DPS
19.	Drugi prihodki
20.	Skupaj (zap. št. 11 + zap. št. 1A do zap. št. 19)
= zap. št. 10.
Dne .................................—.......19------
Vodja planske službe	' Direktor
Navodilo za izpolnjevanje obrazca »Planirana sredstva SIS družbenih dejavnosti za izvedbo letnega programa« (SIS-P)
V	obrazec, ki se predlaga skupaj z zaključnim računom se vpišejo:
—	v stolpec 3 podatki o letnem programu in planiranih sredstvih SIS za izvedbo tega programa, za leto, za katero se sestavlja zaključni račun (ob prvi izpolnitvi je to leto 1981).
—	v stolpec 4 podatki o letnem programu in planiranih sredstvih SIS za izvedbo tega programa, za vse tekoče leto (ob prvi predložitvi je to leto 1982).
V	obrazec, ki se predlaga skupaj s periodičnim obračunom za obdobje januar-junij in obdobje januar-september se vpišejo:
—	v stolpec 3 podatki o letnem programu in pla- -niranih sredstvih SIS za izvedbo tega programa za vse tekoče leto
—	v stolpec 4 podatki o letnem programu in planiranih sredstvih SIS za izvedbo tega programa za obdobje januar-junij oziroma za obdobje januar-septem-ber tekočega leta.
I.	Sredstva za letni program, M se izvaja prek
SIS	•
Pod zap. št. 1 se vpišejo sredstva, ki so v letnem planskem aktu samoupravne interesne skupnosti planirana za izvedbo programa storitev izvajalskih organizacij in sredstva drugim uporabnikom družbenih sredstev in tujim osebam, ki opravljajo storitve po programu samoupravne interesne skupnosti. To so sredstva, ki vsebinsko usjrezajo knjiženjem na delu skupin kontov 40 in 41. Ne upoštevajo pa se sredstva, namenjena za investicije in za odplačilo kreditov za investicije.
Pod zap. št. 2 se vpišejo sredstva. M jih samoupravna interesna skupnost v svojem letnem planskem aktu planira za izplačilo pokojnin in invalidnin in vsebinsko ustrezajo knjiženju na kontih 420 in 421.
Pod zap. št. 3 se vpišejo sredstva planirana za štipendije, ki vsebinsko ustrezajo knjiženju na kontu 425.
Pod zap. št. 4 se vpišejo sredstva, ki jih samoupravna interesna skupnost v svojem letnem planskem aktu planira za izplačilo nadomestil osebnega dohodka za čas bolezni, nadomestil osebnega dohodka v času porodniškega dopusta, nadomestil za čas brezposelnosti, za družbene denarne pomoči, za otroške dodatke in za izplačilo drugih sredstev iz naslova socialnih pravic. Podatek vsebinska ustreza knjiženjem na kontih 422, 423. 424, 426, 427 in 428.
Pod zap. št. 5,se vpišejo sredstva, ki jih samoupravna interesna skupnost v svojem letnem planskem aktu planila za investicije. V sredstva se vključi tudi sredstva planirana za odplačila kreditov za investicije. Podatek vsebinsko ustreza knjiženjem na delu skupine kontov 40 in 41 ter delu konta 458.
Pod zap. št. 6 se vpišejo sredstva samoupravne interesne skupnosti, ki jih izdvaja za solidarnost v skladu s samoupravnim sporazumom o solidarnostnem prelivanju sredstev oziroma v skladu s sistemom solidarnosti na področju delovanja samoupravne interesne skupnosti. Podatek vsebinsko ustreza knjiženjem na delu skupine kontov 43.
Pod zap. Št. 7 se vpišejo sredstva samoupravne
interesne skupnosti, ki jih samoupravna interesna skupnost izdvaja na podlagi samoupravnih sporazumov o skupnih nalogah in o vzajemnosti in vsebinsko ustreza knjiženjem na delu skupine kontov 43.
Pod zap. št. 8 se vpišejo sredstva, ki jih samoupravna interesna skupnost planira v svojem letnem planskem aktu za izdvajanje drugim samoupravnim interesnim skupnostim za druge naloge (npr. na podlagi posebnih samoupravnih sporazumov med SIS) in, ki niso zajeta pod zap. št. 6 oz. 7, vsebinsko pa ustrezajo knjiženjem na delu skupine kontov 43 in na kontu 464.
Pod zap. št. 9 se vpišejo sredstva planirana za delovanje. samoupravne interesne skupnosti in njene delovne skupnosti. Vsebinsko podatek ustreza knjiženjem
na skupinah kontov 44, 45 in 46 brez konta 464 in brez dela konta 458.
II.	Planirana sredstva za izvedbo letnega programa, ki se izvaja prek SIS
Pod zap. št. 11 se vpišejo sredstva prenesenega dela presežka prihodkov iz prejšnjega leta, ki ustrezajo knjiženju na kontu 700.
Pod zap. št. 12 se vpišejo planirana sredstva, ki jih bo samoupravna interesna skupnost združila iz dohodka OZD m delovnih skupnosti. Podatek vsebinsko ustreza knjiženjem na skupini kontov 71 brez konta 713.
Pod zap. št. 13 se vpišejo planirana sredstva, ki jih bo samoupravna interesna skupnost združila iz osebnih dohodkov delavcev, delovnih ljudi in občanov. Podatek vsebinsko ustreza knjiženjem na skupinah kontov 72 in 73.
Pod zap. št. 15 se vpišejo planirana sredstva, ki jih bo samoupravna interesna skupnost prejela iz naslo-
va solidarnosti po samoupravnem sporazumu o solidarnostnem prelivanju sredstev. Podatek vsebinsko ustreza knjiženju na kontu 762.
Pod zap. št. 16 se vpišejo planirana sredstva, ki jih bo samoupravna interesna skupnost prejela pc samoupravnih sporazumih o vzajemnosti in o skupnih nalogah iz naslova skupnih nalog in vzajemnosti. Podatek vsebinsko ustreza knjiženju na kontu 751.
Pod zap. št. 17 se vpišejo planirana sredstva, ki jih bo samoupravna interesna skupnost prejela od drugih SIS družbenih dejavnosti in drugih SIS. Podatek vsebinsko ustreza knjiženjem na kontih 713, 743 in 752.
Pod zap. št. 18 se vpišejo planirana sredstva, ki jih bo SIS prejela od DPS. Podatek vsebinsko ustreza knjiženju na kontu 750.
Pod zap. št. 19 se vpišejo vsa druga planirana sredstva samoupravne interesne skupnosti za izvedbo letnega programa, ki se izvaja prek SIS. Podatek vsebinsko ustreza knjiženju na skupini kontov 74 brez konta 743.	'
Obrazec SIS-PP
Občina v SR Sloveniji..........:...................................-................-...
Samoupravna interesna skupnost...............................;.........-................
POSEBNI PODATKI K PRIHODKOM IN ODHODKOM MED LETOM — BILANCA PRIHODKOV IN
ODHODKOV
od 1. januarja do ------------ 19....
Zap.
št.
Skupina
kontov
konto
f
Elementi
Znesek
prejšnjega	tekočega
leta	leta
1 2
3
4
5
1.	del 40 del 41
2.	del 458
3.	del 43
4.	del 43
5.	del 43
Odhodki iz naslova sredstev za investicije prek OZD in za odplačilo kreditov za investicije
Neposredni odhodki iz naslova sredstev za investicije in za odplačilo kreditov za investicije
Odhodki iz naslova sredstev za investicije prek druge SIS
Odhodki iz naslova sredstev solidarnosti Odhodki iz naslova sredstev vzajemnosti in skupnih nalog
Dne
.. 19----------------------
(
Vodja računovodstva
Direktor
Navodilo za izpolnjevanje obrazca »Posebni podatki k prihodkom in odhodkom med letom — Bilanca prihodkov in odhodkov« (obrazec SIS-PP).
Pod zap. št. 1 »Odhodki iz naslova sredstev za investicije prek OZD« se izkazujejo sredstva, ki jih SIS prenesejo na OZD družbenih dejavnosti in druge OZD.
Pod zap-. št. 2 »Neposredni odhodki iz naslova sredstev za investicije« se izkazujejo sredstva za investicije in odplačilo kreditov za investicije, ki pomenijo neposredni odhodek SIS v tekočem letu. 1
Pod zap. št. 3 »Odhodki iz',naslova sredstev za investicije prek druge SIS« se izkazujejo sredstvaj ki jih SIS združi pri drugih SIS za investicije.v
Pod zap. št. 4 »Odhodki iz naslova sredstev solidarnosti«, se izkazujejo sredstva, ki jih je SIS dala iz naslova solidarnosti po samoupravnem sporazumu.
Pod zap. št. 5 »Odhodki iz naslova sredstev za vzajemnost in skupne naloge« se izkazujejo sredstva, ki jih je SIS dala za vzajemnost in za skupne naloge po samoupravnem sporazumu.
282.
Na podlagi 14. člena zakona o izvajanju varstva pred ionizirajočimi sevanji in o ukrepih za varnost jedrskih objektov in naprav (Uradni list SRS, št. 28/80) v zvezi s prvim odstavkom 276. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skup-
ščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) ter na osnovi mnenja, sprejetega na 14. seji strokovne komisije za jedrsko varnost, izdaja Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo dne 25. januarja 1982 tole
ODLOČBO
Inštitut za varilstvo, Ljubljana se v okviru svojih dejavnosti in usposobljenosti pooblašča za opravljanje naslednjih del in nalog na jedrskem programu za področje SR Slovenije:
—	opravila v zvezi z zagotavljanjem kvalitete varilskih del,
—	nadzor kvalitete izvajanja varilskih del,
—	presojanje kvalitete postopkov, osnovnega in dodajnega materiala,
—	presojanje usposobljenosti varilcev, ustreznosti opreme in naprav,
—	presojanje varilnotehniških zasnov varjenih konstrukcij, projektov in statike,
—	preiskave zvarnih spojev, vključno preiskave brez porušitve.
—	svetovanje pri uporabi varilske tehnologije pri novogradnjah in vzdrževalnih delih.
St. 31.10-5/81
Ljubljana, dne 25. januarja 1982.
Predsednik
Republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo
Marko Vraničar, dipl. inž. 1. r.
263.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa sveta Krajevne skupnosti Šmarje in določbe odloka Skupščine občine Koper o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini, na seji dne 4. 2. 1982
odločilo :
Razveljavita se:	'
1)	sklep. sveta Krajevne skupnosti Šmarje z dne 22. 5. 1981 o obračunu krajevnega prispevka občanov, graditeljem stanovanjskih hiš oziroma kupcev stanovanjskih hiš in stavbnih parcel (Uradne objave Primorskih novic, št. 17/81) in
2)	določbe 2. odstavka 25. člena odloka Skupščine
občine Koper o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Koper (Uradne objave Primorskih novic, 18/78).	'	*
Obrazložitev
1)	Ustavno sodišče je na pobudo komisije Skupščine občine Koper za vloge in pritožbe s sklepom z dne 24. 12. 1981 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti pod 1) izreka te odločbe navedenega samoupravnega splošnega akta. Ta določa občanom, graditeljem stanovanjskih hiš oziroma kupcem stanovanjskih hiš in stavbnih parcel obveznost plačila prispevka 1.000,00 din za pridobitev soglasja ob, gradnji oziroma nakupu, nadalje plačilo prispevka 10.000,00 din za priključitev na vodovod (če niso poravnali samoprispevka v denarju in delu) ter 6.000,00 din za uporabo cest in uličnih poti. V zvezi z že omenjeno pobudo je ustavno sodišče istočasno začelo postopek tudi za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 2. odstavka 25. člena pod 2) izreka te Odločbe navedenega odloka, po kateri izda upravni organ občine, pristojen za gradbene zadeve, investitorju ustrezno dovoljenje le ob predložitvi pogodbe o plačilu prispevka krajevni skupnosti za urejanje stavbnega »emljišča v smislu določil tega odloka.
2)	Prispevek investitorjev k stroškom za ureditev
stavbnega zemljišča, med katere spadajo tudi stroški
za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav, ureja zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7-77 in 8/78). Za investitorje, ki grade na območju občine Koper pa veljajo glede določanja teh obveznosti tudi določbe odloka Skupščine občine Koper o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Koper.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in omenjeni odlok Skupščine občine Koper ne dajeta podlage za uvedbo obveznosti občanom kot so določene z obravnavanim sklepom sveta krajevne skupnosti. Po določbi 26. člena omenjenega zakona je investitor dolžan povrniti upravljalen stavbnega zemljišča stroške za pripravo stavbnega zemljišča ter sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena. Sorazmeren del stroškov se določi na podlagi poprečnih stroškov za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav glede na njihov pomen in vrsto rabe na določenem območju. Poprečni stroški se ugotovijo tako, da se vsi dejanski stroški za graditev objektov in naprav na območju, ki ga določa zazidalni načrt ali na območju, ki je z odlokom občinske skupščine namenjeno za kompleksno graditev, preračunajo na m2 skupne tlorisne uporabne površine stavbe. Od tako določenega poprečnega stroška za urejanje stavbnega zemljišča so investitorji dolžni plačati delež, ki ga določi občina oziroma komunalna skupnost ali stavbna zemljiška skupnost s soglasjem občinske skupščine (27. člen zakona). Opredelitve navedenih obveznosti so za investitorje, ki grade na območju, ki se ureja z urbanističnim redom vsebinsko podobno določene tudi v občinskem odloku o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Koper (22. člen). Na drugačen način določene obveznosti investitorjem, kakor tudi v pavšalnem znesku predpisani prispevki, kot to določa sklep Krajevne skupnosti Šmarje, zato niso v skladu z zakonom.
V skladu z ustavo in zakonom tudi ni določanje obveznosti plačila prispevka za izdajo soglasja h gradnji, oziroma povezovanje izdaje "radbenega dovoljenja s predhodnim plačilom pripevka kot je to uveljavljeno z obravnavanim sklepom sveta Krajevne skupnosti Šmarje oziroma z določbo 2. odstavka 25. člena odloka Skupščine občine Koper. Za urejanje razmerij s področja graditve objektov je po 321. členu ustave SRS pristojna Skupščina SR Slovenije. V zakonu o graditvi objektov, v določbah, ki opredeljujejo pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja, med listinami, ki jih mora investitor predložiti, ni zahtevano soglasje krajevne skupnosti oziroma dokaz o plačilu prispevka za komunalno urejanje stavbnega zemljišča.
Glede na navedeno je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo prejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Josip Globevnik. Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Ivan Repinc, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 76/81-11
Ljubljana, dne 4. februarja 1982.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
Jože Pavličič 1. r
264.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije
je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem delovne 'skupnosti Beograjske banke — Temeljne banke Ljubljana, na seji dne 4. 2. 1982
odločilo :
Razveljavi se pravilnik o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem delovne skupnosti Beograjske banke — Temeljne banke Ljubljana z dne
21.	6. 1977
Obrazložitev
1)	Ustavno sodišče je v zvezi s pobudo občanke za oceno ustavnosti in zakonitosti določb o nekaterih merilih za dodeljevanje stanovanj, v izreku te odločbe navadnega pravilnika, ki ga je sprejel delavski svet, s klepom U I 91/81 z dne 26. 11. 1981 začelo postopek za oceno skladnosti tega splošnega akta v celoti.
2)	Delavcem v združenem delu s sredstvi ki so družbena lastnina je zagotovljena pravica, da urejajo medsebojna razmerja pri delu, kar vključuje tudi njihovo samoupravno pravico in dolžnost, da na temelju vzajemnosti in solidarnosti, v skladu z ustavo in zakonom urejajo merila za določanje prednosti pri dodeljevanju stanovanj oziroma stanovanjskih posojil. Z zakonom o združenem delu je določeno, da delavci v temeljni organizaciji odločajo ,z referendumom o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo. Delavci delovne skupnosti sprejemajo samoupravni splošni akt, s katerim se ureja delovno razmerje in druge samoupravne splošne akte v skladu z določbami zakona o združenem delu, ki se našajo na te akte v temeljnih organizacijah (15. in 16. člen ustave SR Slovenije, 405., 408. in 463. člen zakona o združenem delu — Uradni list SFRJ, št. 53/76, 37. člen zakona o stanovanjskih razmerjih — Uradni list SRS, št. 18/74 in 10/76, 9. člen zakona o stanovanjskem gospodarstvu — Uradni list SRS, št. 3/81).
Ustavno sodišče je v postopku ugotovilo, da obravnavani pravilnik delavci 'delovne skupnosti niso sprejeli z referendumom, ampak ga je sprejel delavski svet. Zato ta samoupravni splošni akt ni v skladu z ustavo in zakonom.
V zvezi z določbami, za oceno katerih je bila dana pobuda, in po katerih je priznanje točk pri dodeljevanju stanovanj določeno za soudeležbo organizacije prosilče-vega. zakonca, ugotavlja ustavno sodišče, da je samoupravna pravica delavcev v temeljni organizaciji združenega dela, da svobodno in enakopravno, v skladu z zakonom določajo osnove in merila oziroma pogoje za uporabo dela sredstev sklada skupne porabe, namenjenega za reševanje stanovanjskih vprašanj. V okviru teh svojih pravic so delavci lahko določili soudeležbo organizacije prosilčevega. zakonca kot merilo za priznavanje točk zlasti glede na pravico delavcev, da združujejo sredstva tudi za uspešnejše zadovoljevanje stanovanjskih potreb (118. in 235. člen zakona o združenem delu). Določbe, po katerih se prizna določeno število točk delavcu, ki preda-pravico uporabe stanovanja sta-nodaj-alcu, same po sebi niso v neskladju z ustavo in zakonom, saj je uporaba tega merila omejena na primere, ko je predaja v skladu z zakonom in predpisi in ko izročitev dosedanjega stanovanja ril obvezna.
Glede na vse navedeno je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in na podlagi 1.
alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28,76) odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Ivan Repinc, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 91/81-19
Ljubljana, dne 4. februarja 1982.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r.
265.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 41. člena pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Industrije gradbenega materiala Sava Krško, na seji dne 4. 2. 1982 '
odločilo;
Razveljavi se določba 41. člena pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Industrije gradbenega materiala Sava Krško z dne 27. 12. 1977 in 15. 12. 1978.
Obrazložitev
1)	Na pobudo Ivana Reharja iz Žalca je ustavno sodišče .začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedene določbe pravilnika, ki določa:
»Delavec ni upravičen do osebnih dohodkov iz minulega dela za obračunski. mesec v katerem je nastopila zadržanost od dela po krivdi delavca.
Delavec je upravičen do 50 •/« osebnih dohodkov iz minulega dela za obračunski mesec, v katerem je nastopila zadržanost od dela zaradi bolniškega staleža, bolezni ali nezgode pri delu.«
Naprotni udeleženec v postopku Industrija gradbenega materiala Sava Krško meni, da navedena določba pravilnika ni v neskladju z ustavo iq zakonom, ker so jo delavci samoupravno sprejeli, njen namen pa je znižanje številnih neopravičenih izostankov z dela in nekajdnevnih bolniških dopustov, ki s svojo razširjenostjo ovirajo normalni potek dela, zmanjšujejo produktivnost dela in s tem vplivajo tudi na oblikovanje sredstev za osebne dohodke iz minulega dela.
2)	Po ustavi (22. člen), zakonu o združenem delu • (Uradni list SFRJ, št. 53/76 — 126. in 128. člen) in zakonu o delovnih razmerjih. (Uradni list SRS, št. 24/77 — 105. člen) gre vsakemu delavcu iz dohodka temeljne organizacije v skladu z načelom delitve po delu osebni dohodek, ki je ustrezen rezultatom njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela v okviru ustavnih in zakonskih določb samostojno določajo osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke, pri čemer posebej določijo osnove in merila, po katerih se delijo sredstva za osebne dohodke iz minulega dela. S temi osnovami in merili morajo zagotoviti, da se osebni dohodek ugotavlja na podlagi rezultatov delavčevega dela in njegovega osebnega pri-
spevka k povečanju dohodka temeljne organizacije. Samo na podlagi opisanih osnov in meril je mogoče ugotavljati repultate delavčevega dela, vključno minulega dela. Delavec za čas, ko je izostal z dela nima pravice do osebnega dohodka, pač pa ima takrat, ko je na bolniškem dopustu in v drugih primerih opravičene odsotnosti z dela po 5. odstavku 129. člena zakona o združenem delu pravico do nadomestila osebnega dohodka. Okolnost, da je delavec izostal z dela je lahko v primeru, če je bil izostanek neopravičen, predmet disciplinskega postopka zaradi hujše kršitve delovne obveznosti.
Glede na gornje ugotovitve je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave in ob uporabi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustav-
nim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) razveljavilo določbo 41. člena navedenega pravilnika.
To odločbo je Ustavno sodišče SR Slovenije sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Ivan Repinc, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U167/81-11
Ljubljana, dne 4. februarja 1982.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
Jože Pavličič L r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA	367.
266.
Skupščina mesta Ljubljane je na podlagi 617., 619. in 622. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 9., 10. in 12. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS. št. 32/80) ter 63. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) na 56. seji zbora združenega dela dne 4. februarja 1982 in na 51. seji zbora občin dne 4. februarja 1982 sprejela
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Pionirski dom -r- Center za kulturo mladih, Ljubljana, trg VII. Kongresa ZKJ 1
1.	člen
V sklepu o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Pionirski dom — Center za kulturo mladih, Ljubljana, trg VII. kongresa ZKJ 1 (Uradni list SRS, št. 24/81) se 3. člen spremeni tako, da se glasi:
»Imenovanje začasnega kolegijskega organa se podaljšuje za dobo 6 mesecev«.
2.	člen
Za 7. členom se doda nov 7. a člen, ki se glasi:
»Začasni kolegijski organ je dolžan v čim krajšem času opraviti naloge, pripraviti poročilo o opravljenem delu in predlagati Skupščini mesta Ljubljane odpravo začasnega ukrepa družbenega varstva.
Začasni kolegijski organ mora sproti obveščati družbenopolitične organizacije in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad ter Izvršni svet Skupi ščine mesta Ljubljane o izvajanju svojih nalog«.
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan, ko je bil sprejet na zborih Skupščine mesta Ljubljane in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 56/2
Ljubljana, dne 4. februarja 1982.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič L r.
Na podlagi 129., 134. in 136. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80), 63. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je zbor združenega dela na 55. seji dne 4. februarja 1982 in zbor občin na 51. seji dne 4. februarja 1982 sprejel
SKLEP
e soglasju k spremembi dejavnosti ljubljanskih srednjih šol, katerih ustanovitelj je Skupščina mesta Ljubljane
1.	člen
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k spremembi dejavnosti sledečih vzgojnoizobraževalnih organizacij :
1.	Šola za oblikovanje Ljubljana je do sedaj izvajala program srednjega izobraževanja oblikovalec — smeri: grafični oblikovalec, industrijski oblikovalec, modni oblikovalec.
Od 1. 9. 1981 izvaja poleg zgoraj navedenega vz-gojnoizobraževalnega programa tudi program srednjega izobraževanja fotografija — smer fotograf.
2.	I. gimnazija Ljubljana, ki je do sedaj izvajala program gimnazijski maturant, preneha izvajati omenjeni vzgojnoizobraževalni program.
Od 1. 9. 1981 izvaja:
—	program srednjega izobraževanja naravoslov-no-matematični tehnolog,
—	program srednjega izobraževanja geološki tehnik,
—	program srednjega izobraževanja geovrtalec in geovrtalni 'tehnik.
3.	Center strokovnih šol Ljubljana je do sedaj izvaja programe za pridobitev kovinsko-strojne, elek-tro, tekstilne, cestno prometne, frizerske, kozmetične, avtoličarske, gradbene, tapetniške in fotografske srednje strokovne izobrazbe.
Od 1. 9. 1981 se iz dosedanje dejavnosti izločijo vzgojnoizobraževalni programi v gradbeništvu in program fotografija.
4.	Šola za živinorejsko-veterinarske tehnike Ljubljana je do sedaj izvajala program za pridobitev
(
srednje strokovne izobrazbe živinorejsko-veterinarskega tehnika.
Od 1. 9. 1981 izvaja program srednjega izobraževanja veterinarski tehnik in program srednjega izobraževanja kmetij ec.
5.	Gimnazija Ivan Cankar je do sedaj izvajala program gimnazijski maturant.
Od 1. 9. 1981 izvaja program srednjega izobraževanja splošna kultura in program srednjega izobraževanja elektroenergetika.	^
6.	Gimnazija Vida Janežič Poljane je do sedaj izvajala program gimnazijski maturant.
Od 1. 9. 1981 izvaja družboslovno-jezikovni program srednjega izobraževanja.
2.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati takoj po objavi.
St. 022-2/82	1
Ljubljana, dne 4. februarja 1982.
Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
268.
Na podlagi 124. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80), 63. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je zbor združenega dela na 55. seji dne 4. februarja 1982 in zbor občin na 51. seji dne 4. februarja 1982 sprejel
SKLEP
o soglasju k spremembi imen ljubljanskih srednjih šol, katerih ustanovitelj je Skupščina mesta Ljubljane
1.	člen
Skupščina mesta Ljubljane kot ustanovitelj daje soglasje k spremembi imen naslednjih vzgojnoizobra-ževalnih organizacij:
1.	Sola za oblikovanje, Ljubljana, Gosposka 18,
2.	I. gimnazija Ljubljana, Ljubljana, Peričeva 4,
3.	Center strokovnih šol, Ljubljana, Titova 78.
2.	člen
Nova imena v 1. členu navedenih srednjih šol se
glasijo:
1.	Srednja šola za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, p. o. Ljubljana, Gosposka 18,
2.	Srednja naravoslovna gola Ljubljana, p, Ljubljana, Peričeva 4,
3.	Srednja šola tehničnih strok in osebnih storitev Ljubljana, p. o. Ljubljana, Titova 78.
3.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem Hstu SRS in začne veljati takoj po objavL St 022-1/82
Ljubljana, dne 4. februarja 1982.
Predsednik "
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič L r.
269.
Skupščina občine Celje je po 185. členu ustave SR Slovenije in 195. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/74) na sejah vseh zborov dne 19. 1.
1982 sprejela spremembe in dopolnitve statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/74), tako da se v prečiščenem besedilu glasi:
Delovni ljudje in občani občine Celje so z ustanovitvijo občine ustvarili pogoje za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Te pogoje so delovni ljudje in občani črpali iz tradicij revolucionarnega delavskega gibanja v preteklosti, iz bogate kulturne tradicije, iz globoko vsidrane ljudske solidarnosti in vzajemnosti in iz izražene težnje, da ustvarijo družbo, v kateri bosta človek in njegovo delo docela osvobojena izkoriščanja in samovolje in v kateri bodo ustvarjeni pogoji za svoboden in vsestranski razvoj vsakogar, ki priznava samoupravno pot v socializem in vseh skupaj.
Delovni ljudje in občani občine Celje so si nenehno prizadevali ohraniti s krvjo skovano bratstvo in enotnost med narodi in narodnostmi Jugoslavije ter narediti to vez neločljivo. Zato so sodelovali z delovnimi ljudmi in občam v drugih občinah, z nekaterimi med njimi so se tudi pobratili. V odnosu do vseh ljudi pa so si prizadevali za svobodo in enakopravnost vseh narodov v svetu, za mir in aktivno miroljubno sožitje, družbeni napredek ter demokratične in humane odnose v svetu.
Delovni ljudje in občani so z razvojem materialne osnove družbe in socialističnih samoupravnih odnosov v njej dosegli bistvene spremembe v družbenih in političnih odnosih.	;
Delovni ljudje in občani občine Celje so se v socialistični zvezi delovnega ljudstva dogovorili, da s statutom občine določijo skupne zadeve, ki jih bodo uresničevali v občini, način, kako jih bodo uresničevali, in kako bodo izvrševali funkcije oblasti. Pri tem delovni ljudje in občani težijo za tem, da na podlagi ustave SRS utrjujejo in še naprej razvijajo dosežene revolucionarne pridobitve ter zagotavljajo, nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov.
Izhajajoč iz tako izražene želje in odločenosti delovnih ljudi in občanov občine Celje, da ta svoja hotenja uresničujejo, je Skupščina občine Celje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora sprejela
STATUT OBČINE CELJE Uvodni dri
'	TEMELJNA NAČELA
I
Samoupravni položaj delovnih ljudi in občanov občine Celje, izvirajoč iz družbenoekonomskega in političnega sistema temelječega na ustavi in opredeljenega v tem statutu, je njihova neodtujljiva pravica tat dolžnost.
Nihče ne sme in ne more delovnim ljudem in občanom kratiti svoboščin, pravic in dolžnosti, ki jih zagotavlja ustava SR Slovenije in ta statut
Te svoboščine, pravice in dolžnosti uresničujejo in skrbijo za njihovo varstvo delovni ljudje in občani neposredne v SZDL, v zvezi sindikatov, v zvari
listične mladine in v zvezi združenj borcev NOV, katerih idejna, vodilna in politična sila je zveza komunistov. V teh oblikah se dogovarjajo za politično in akcijsko enotnost socialističnih sil v usmerjanju družbenega 'razvoja.
II
Delovni ljudje in občani negujejo, razvijajo in poglabljajo vrednote narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije ter s tem ustvarjajo idejnopolitične pogoje za vsestranski razvoj socialistične družbe.
Delovni ljudje in občani neposredno in v organih samoupravljanja, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in drugih organizacijah ter državnih organih so dolžni s svojo dejavnostjo, ki je usmerjena v razširitev pogojev za nadaljnji razvoj socialistične družbe, premagovati njena nasprotja ter delovati za družbeni napredek:
—	širiti in krepiti materialno osnovo družbe in življenja posameznikov s tem, da razvijajo proizvajalne sile, večajo proizvodnost dela in nenehno razvijajo socialistične samoupravne odnose;
—t ustvarjati pogoje, v katerih bodo odpravljali razlike med umskim in fizičnim delom in v katerih bo postajalo človeško delo čedalje popolnejši izraz ustvarjalnosti in človekove osebnosti;
—	širiti in razvijati vse oblike samoupravljanja, zlasti na področjih, kjer prevladujejo funkcije politične oblasti, ter graditi med ljudmi odnose, ki bodo temeljili na zavesti o skupnih interesih, na socialistični morali in na Svobodni dejavnosti človeka;
—	prispevati k uresničevanju človekovih svoboščin in pravic, k humanizaciji družbenega okolja in človekove osebnosti, h krepitvi solidarnosti in človečnosti med ljudmi ter k spoštovanju človekovega dostojanstva ;
—	razvijati in graditi splošno ljudsko obrambo in družbeno, samozaščito kot enotni samozaščitni obrambni mehanizem za obvladovanje izrednih razmer, izvajanje ukrepov pripravljenosti ob neposredni vojni nevarnosti in za vodenje splošnega ljudskega odpora v vojni;
—	razvijati vsestransko sodelovanje in zbliževanje z vsemi narodi v skladu z naprednimi težnjami človeštva.
III
Ta statut omogoča, da bo občina Celje zaživela kot
samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, zasnovana na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Cilj te usmeritve je, da se delovni ljudje in občani ustvarjalno organizirajo v sistemu samoupravljanja in oblasti že v temeljnih samoupravnih organizacijah oziroma skupnostih.
O uresničevanju svojih interesov v občini odločajo delovni ljudje, organizirani v temeljnih organizacijah in skupnostih ter v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter po delegatih v občinski skupščini in v drugih organih samoupravljanja
Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.
Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je zajamčeno, da pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela, in v vseh drugih oblikah
združevanja dela in sredstev, skupno in enakopravno z dragimi delavci odloča o delu in poslovanju organi-žacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, ter si pridobiva osebni dohodek.
Delegatski sistem zagotavlja delavcem v združenem delu, da tudi izven temeljne organizacije združenega dela in v okviru družbenopolitičnih skupnosti odločajo o presežni vrednosti, o svojem položaju v družbi in o zadovoljevanju splošnih družbenih, osebnih in skupnih potreb. •	z
IV
Zveza komunistov v občini, kot del Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije, je s svojim usmerjevalnim idejnim-in političnim delom v pogojih socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja glavni pobudnik in nosilec politike varstva in nadaljnjega razvoja pridobitev socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, posebno pa krepitve socialistične in demokratične družbene zavesti " in je za to odgovorna.
V	socialistični zvezi delovnega ljudstva občine delovni ljudje in .občani, družbenopolitične organizacije in vse organizirane socialistične sile na čelu z zvezo komunistov, uresničujejo politično in akcijsko enotnost socialistjčnih sil pri usmerjanju družbenega razvoja na temeljih oblasti, samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. V ta namen zlasti:
—	obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj in predlagajo možne rešitve;
—	določajo program politične aktivnosti, družbena' merila za volitve delegacij in delegatov, zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij in za opravljanje drugih javnih družbenih funkcij;
—	obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike;
—	spremljajo delo organov oblasti in samoupravljanja ter nosilcev javnih in drugih družbenih funkcij jer Izražajo svoja mnenja organizacij v družbenem in političnem življenju.
Občina je dolžna zagotavljati materialne in druge pogoje za uresničevanje z ustavo in statutom določenih funkcij organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva v občini
Delavci, prostovoljno organizirani v sindikatu, se zavzemajo za tak družbenoekonomski položaj in za tako vlogo v družbi in političnem sistemu, ki ustrezata interesom in težnjam delavskega razreda, še zlasti pa za uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, za uresničevanje samoupravnih in drugih pravic in interesov delavcev, za samoupravno usklajevanje posamičnih in skupnih interesov s splošnimi interesi, za usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij, za demokratično določanje kandidatov za člane delegacij, za najširšo udeležbo delavcev pri izvrševanju funkcije oblasti in pri opravljanju družbenih zadev, za zagotavljanje socialne varnosti ter za razvijanje in krepitev njihove solidarnosti. Pri uresničevanju teh ciljev daje sindikat pobudo za sprejemanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter sodeluje pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju
St. C — 19. n. 1982
URADNI LIST SRS
Stran 319
Zveza zdrženj borcev NOV se kot organizacija udeležencev narodnoosvobodilne vojne na podlagi svojih revolucionarnih izkušenj in kot politična moralna sila družbe vključuje v reševanje vseh bistvenih vprašanj razvoja socialističnih samoupravnih odnosov v občini. Bori se za ohranitev in razvijanje pridobitev NOV in socialistične revolucije.
Zveza socialistične mladine razvija in krepi organizacijsko in idejnopolitično enotnost mladih in s tem usposablja mladino za njeno aktivno in neposredno udeležbo in angažiranje v samoupravnih organih, delegatskem sistemu in družbenopolitičnem ter družbenem življenju v občini.
Prvi del
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Celje je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi (v nadaljnjem besedilu: občina).
V občini delovni ljudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese in zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve. Občina jev sestavu Socialistične republike Slovenije.
2.	člen
Delovni ljudje in občani v občini uresničujejo skupne interese:
—	v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in v vseh oblikah njihovega združevanja, v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih;
—	v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini ter v drugih 'organih samoupravljanja;
—	z neposrednim sodelovanjem krajevnih skupnosti in občine z drugimi občinami ter v skupnih medobčinskih organih samoupravljanja;
—	z dejavnostjo družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij in društev;
—	s svojimi svobodnimi in vsestranskimi aktivnostmi.
Skupni interesi, ki se v občini uresničujejo po njenih organih in organizacijah, so določeni s statutom.
3.	člen
Delovni ljudje in občani v občini izvršujejo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Delovni ljudje v občini:
—	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo;
—	spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj
—	določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokulturne in druge skupne Potrebe;
—	urejajo medsebojne odnose;
—	zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena ter splošnega družbenega pomena za delovne ljudi in občane in v ta namen ustanavljajo
skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti;
—	zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to pc zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti;
—	zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi ih občanov;-
—	zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti;
—	varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo;
—	zagotavljajo pravno pomoč z odvetništvom kot samostojno družbeno službo in z drugimi oblikami pravne pomoči;
—	zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito;
—	urejajo in organizirajo splošno ljudsko obrambo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij;
—	skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
—	skrbijo za urbanistično ureditev naselij ter prostorsko urejanje;
—	skrbijo za varstvo človekovega okolja;
—	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi na teh področjih;
—	skrbijo za varstvo mater, otrok in družin, za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov;
—	pospešujejo razvoj zdravstvene službe in skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi;
—	zagotavljajo pravice borcem in žrtvam fašističnega nasilja;
—	načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo urbanistično dokumentacijo, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in sodelujejo pri gradnji stanovanj; posebno skrb posvečajo stanovanjskim problemom' občanov in družin, ki šo po ustavi in zakonu deležni posebne družbene pomoči;
—	razvijajo /varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih;
—	skrbijo za razvijanje kulturnoumetniške in znanstvene dejavnosti, za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturnoumetniških in znanstvenih zavodov, kulturnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo spominskih obeležij in arhivskega gradiva;
—	skrbijo za razvoj telesne kulture in zagotavljajo zanj ustrezne pogoje;
—	skrbijo za napredek tehnične kulture in zagotavljajo ustrezne pogoje za njen razvoj;
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje;
—	usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine, strokovnega usposabljanja in prekvalifikacije delavcev;
—	organizirajo in izvajajo družbeno nadzorstvo;
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in republiko;
—	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacij apii ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike in mednarodnih pogodb.
4.	člen
Območje občine določa zakon.
Sedež občine je v mestu Celju.
5.	člen
Občinski praznik je 20. julij, ki ib slavi v spomin na ustanovitev prve celjske čete.
Krajevni prazniki so določeni v statutih krajevnih skupnosti.
6.	člen
Občina ima svoj znak in zastavo.
Občinski znak je modre barve, spodaj polkrožno zaključen, na katerem-so tri šesterokrake zlate zvezde razporejene v obliki enakostraničnega trikotnika, tako da sta dve nad eno.
Občinska zastava je modre in rumene barve z občinskim znakom na sredini. Barvi zastave sta vodoravni, modra je zgoraj. Vsaka barva zavzema po širini polovico zastave. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Občinski znak je obrobljen z zlatim trakom, njegovo središče pa je v presečišču diagonal zastave. Zgornji del znaka je na modri polovici zastave.
7.	člen
Vojaškim enotam in organom NOV se lahko zaradi zaslug v boju proti sovražniku in zaradi ohranitve izročil narodnoosvobodilnega boja podeli v občini domicil.
8.	člen
Za dajanje družbenih priznanj posameznikom in organizacijam zaradi uspehov in dosežkov splošnega pomena, še zlasti pa pri pospeševanju razvoja občine, širjenju njenega ugleda in za sodelovanje z njo, v občini podeljujemo priznanja in nagrade.
Priznanja in nagrade so: proglasitev za častnega občana, nagrada Slavka Šlandra, priznanje samoupravi j alcu,
priznanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, celjski grb,
priznanje občine Celje, plaketa mesta Celja.
Pogoji in postopek za dodelitev priznanj in nagrad so določeni z odlokom.
II.	GOSPODARSKI IN DRUŽBENI RAZVOJ OBČINE
9.	člen
Delovni ljudje in občani načrtno usmerjajo razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti na svojem območju. Zato zlasti:
—	spremljajo, proučujejo in usmerjajo gospodarska in druga družbena gibanja;
—	skrbijo za pravilno in popolno izkoriščanje surovinske osnove in proizvodnih zmogljivosti;
—	spodbujajo modernizacijo in obnovo ebetojeCOt gospodarskih zmogljivosti in njihovo razširitev;
—	spodbujajo in skrbijo za uvajanje in uporabo znanstvenih fandedkov v organizaciji in tehnologiji proizvodnje;
—	s spodbujanjem samoaperroega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja zagotavljajo smotrno sodelovanje hi uporabo družbenih aredrteo;
—	se aktivno vključujejo v integracijska gibanja v gospodarstvu in družbenih dejavnostih ter vplivajo na njihovo uresničitev;
—	skrbijo za šolanje in strokovno usposabljanje kadrov ter za njihovo pravilno razvrščanje;
—	skrbijo za razvoj osebnega in družbenega standarda, ter drugih pogojev, ki krepijo ustvarjalne sposobnosti delovnih ljudi;
—	spodbujajo in razvijajo druge dejavnosti, ki prispevajo h krepitvi materialnih pogojev v občini.
10.	člen
Delovni ljudje in občani spodbujajo poslovno in tehnično sodelovanje, ekonomsko in tehnično kooperacijo, skupna vlaganja in druge oblike združevanja dela in sredstev. Zavzemajo se za trajno sodelovanje med organizacijami združenega dela v proizvodnji in organizacijami, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev.	-
Delovni ljudje in občani zagotavljajo pogoje za razvoj gospodarskih dejavnosti v skladu s politiko razvoja teh dejavnosti, določeno v družbenih planih.
11.	člen
Delovni ljudje in občani posvečajo posebno pozornost ustanavljanju, organiziranju in delovanju organizacij združenega dela, ki so odgovorne za preskrbo z materialnimi dobrinami v občini. Organizirani v potrošniških svetih in drugih oblikah organiziranja potrošnikov skupaj z delavci preskrbovalnih organizacij združenega dela skrbijo za izboljšanje preskrbe prebivalstva v občini.
12.	člen
Glede na naravne in druge pogoje na svojem območju posvečajo delovni ljudje in občani v občini posebno skrb razvoju turizma.
V ta namen delovni ljudje v občini skrbijo za razvoj vseh dejavnosti, ki so pogoj za uspešno razvijanje turizma. .
13.	člen
Za zadovoljevanje potreb delovni ljudje v občini spodbujajo in razvijajo .proizvodno in še posebej storitveno obrt in gostinstvo, ki skrbi za prehrano delovnih ljudi.
Razvoj obrti in gostinstva zagotavljajo s širjenjem mreže poslovnih prostorov, zlasti v novih stanovanjskih soseskah, z davčnimi olajšavami za določene vrste obrtne in gostinske dejavnosti ter z ustanavljanjem obrtnih delavnic in obratov družbene prehrane.
14.	člen
Delovni ljudjt v občini zagotavljajo pogoje in sprejemajo ukrepe za sodobno kmetijsko proizvodnjo in varstvo kmetijskih zemljišč. Pri tem posvečajo posebno pozornost hribovitim predelom. Prednost dajejo tistim kmetijskim panogam, ki imajo najboljše naravne in tržne pogoje.
Delovni ljudje v občini razvijajo kmetijske pospeševalne službe in organizirajo zdravstverib varstvo živali
Delovni ljudje v občini zagotavljajo pogoje za napredno in sodobno gospodarjenje z gozdovi
15.	člen
Delovni ljudje v občini zagotavljajo razvoj socialističnih družbenih odnosov v kmetijstvu in gozdarstvu. Nosilci razvoja teh odnosov so kmetijska zadru-
ga in druge organizacije združenega dela s področja
kmetijstva in gozdarstva.
Delovni ljudje v občini podpirajo dolgoročno združevanje dela in sredstev med kmeti, kmetijsko zadrugo in delavci v kmetijskih organizacijah združenega dela in s tem omogočajo ustvarjanje pogojev za hitrejši napredek zasebnega kmetijstva. Zavzemajo se za samoupravljanje kooperantov V kmetijski zadrugi in kmetijskih delovnih organizacijah.
Delovni ljudje v občini zagotavljajo tako samoupravno organiziranost v organizaciji združenega dela, ki gospodari z gozdovi, v kateri je zasebnim lastnikom gozdov dana pravica odločanja o vprašanjih, ki zadevajo gospodarjenje z njihovimi gozdovi.
16.	člen
Ob tem, ko bodo pospeševali gospodarski razvoj občine, bodo delovni ljudje in občam odločno preprečevali kakršnekoli poskuse gospodarskega zapiranja v občinske meje. Na ta način bodo prispevali k normalnemu delovanju enotnega jugoslovanskega trga. Zavzemali se bodo za to, da bo v občini omogočeno delovanje vseh organizacij združenega dela, ne glede na to, kje je njihov sedež.
III.	DRUŽBENO PLANIRANJE V OBČINI
17.	člen
Delavci in delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v občini zagotavljajo z družbenim planiranjem:
—	ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto
družbene reprodukcije ter nad pogoji, sredstvi in rezultati združenega dela; uresničevanje pravice do dela, z združenimi sredstvi, svobodo in enakopravnost pri delu s temi sredstvi in svojo odločilno vlogo v socialistični samoupravni družbi;	x
—	usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbe, obvladovanje nenačrtnega delovanja trga in razvojni neenakomernosti v delovnih pogojih in pri-, dobivanju dohodka, da bi ustvarili najugodnejše pogoje za razvoj proizvajalnih družbenih sil in produktivnosti dela, uveljavili pravico do delo, nenehno zbol j Sevali materialne in druge življenjske razmere’ in delovnp pogoje, razvijali socialistične samoupravne odnose v družbi ter vsestransko razvijali osebnost delovnega i človeka kot svobodnega družbenega proizvajalca in ustvarjalca;
—	usklajevanje in usmerjanje medsebojnih - družbenih, ekonomskih, socialhih, prostorskih in drugih samoupravnih odnosov in interesov delavcev in drugih delovnih ljudi oziroma posameznih delov združe-hega dela.
18.	člen
Vsebina družbenega planiranja v občini so skupni interesi in cilji gospodarskega in družbenega razvoja, ki izhajajo iz ocenjenih možnosti in pogojev in so izraženi v družbenih dogovorih in samoupravnih spo-razumih med delavci, organizacijami v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v samoupravnih mteresnih skupnostih in krajevnih skupnostih.
Plan občine, plani samoupravnih interesnih skup-n°sti in plani krajevnih skupnosti morajo biti v' skladu z dohodkom, ki je temeljna kategorija plani-i-anja in ki je planiran v temeljnih organizacija# zdru-zenega dela v materialni proizvodnji
19.	člen
Srednjeročni plan je temeljni plan družbenega razvoja občine in se sprejema za obdobje petih let Sprejemanje srednjeročnih planov je obvezno za vse nosilce planiranja.
S srednjeročnim planom občine zagotavljamo skladnost materialnih procesov v celotnem družbenoekonomskem razvoju. Srednjeročni plan temelji na skupno ocenjenih možnostih za uresničevanje splošne usmeritve dolgoročnih ciljev in smeri razvoja, ki jih določa dolgoročni plan.
20.	člen
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnih planov sprejemajo samoupravne organizacije in skupnosti ter občina kot družbenopolitična skupnost letne planske akte, s katerimi določijo politiko, naloge in ukrepe ’v posameznem letu. Ti akti so temeljni izvedbeni akti srednjeročnih planov in tudi osnova za nepretrgano planiranje.
21.	člen
Dolgoročni plan občine sprejemamo za obdobje desetih in več let ter določa dolgoročne dlje hi smeri razvoja gospodarstva in družbe.
Dolgoročni plan je izhodiščna podlaga in splošna usmeritev za določanje srednjeročnih planov.
22.	člen
V skladu z načelom sočasnega in nepretrganega planiranja morajo vsi nosilci družbenega planiranja v občini v obdobju, v katerem uresničujejo srednjeročni plan, nenehno,' najmanj pa enkrat na leto, analizirati njegovo uresničevanje, da bi v skladu s cilji in nalogami srednjeročnega plana določili konkretne naloge za prihodnje plansko leto ter sprejeli ustrezne smernice' in ukrepe, š katerimi je treba nastopati v prihodnjem obdobju.
23.	člen
Družbeni plan občine vsebuje:
—	cilje in politiko gospodarskega in socialnega razvoja in urejanja prostora v občini;
—- naloge na področju dejavnosti, ki so skupnega pomena za skladnejši gospodarski, socialni in prostorski razvoj, zlasti pa na področju komunalnih dejavnosti; stanovanjske graditve, prostorske in urbanistične ureditve ter izkoriščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi, kakor tudi drugih dejavnosti, ki imajo pomen za življenje in delo delavcev, delovnih ljudi in občanov v občini;
—	temeljna razmerja v delitvi dohodka ter temeljne odnose na področju osebne, splošne in skupne porabe ter splošne bilance sredstev in naravnih virov;
—	ustvarjanje pogojev za razvoj kadrov in za zaposlovanje;
—	usmeritve' in naloge na področju varstva in izboljšanja človekovega okolja;
—	naloge na področju splošne ljudske obrambe hi družbene samozaščite;
—	obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovorom, oziroma dogovor o temeljih družbenega plana
republike in dogovore o skupnih temeljih planov z eno ali več občinami.
Stran 322
URADNI LIST SRS
St. 6 — 19. II. 1981
IV.	ZADOVOLJEVANJE SPLOŠNIH DRUŽBENIH
POTREB
24.	člen
Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini zagotavljamo z davki in drugimi davščinami, ki jih na podlagi zakona in v skladu z družbenim planom določa občinska skupščina z odlokom.
25.	člen
Prihodke za zadovoljevanje splošnih potreb v občini razporeja občinska skupščina s proračunom. Razporejanje sredstev, ki jih zagotavljamo za financiranje delovanja občinskih organov ter za zadovoljevanje drugih splošnih družbenih potreb, mora biti usklajeno s predvidenimi potrebami in predvidenimi prihodki občine.
26.	člen
Sredstva občinskega proračuna uporabljamo za financiranje občinskih organov, sofinanciranje družbenopolitičnih organizacij in društev, financiranje delovanja delegatskega sistema v krajevnih skupnostih, za zagotovitev materialnih pravic borcev NOV, za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, za intervencije v gospodarstvu ter za druge obveznosti občine, ki jih določi zakon, družbeni dogovor ali odlok občinske skupščine.
27.	člen
Osnutek občinskega proračuna pripravi izvršni svet občinske skupščine in ga da v javno razpravo, ki mora trajati najmanj 30 dni in mora potekati sočasno z javno razpravo o financiranju skupne porabe v občini. Po javni razpravi določi izvršni svet predlog proračuna, ki ga predloži občinski skupščini skupaj s pripombami iz javne razprave. S pripombami mora izvršni svet posredovati tudi svoje mnenje, če pripomb hi upošteval.
28.	člen
Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni občinski skupščini predložiti letni program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, vsebini in obsegu nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev, ter poročila, o načinu porabe teh sredstev.	.
29.	člen
Ob koncu obdobja, za katero je bil sprejet proračun. sprejme občinska skupščina zaključni račun proračuna.
Z bistvenimi podatki Iz zaključnega računa proračuna o gibanju prihodkov in najpomembnejših Odhodkov oziroma o gibanju splošne porabe mora izvršbi svet Seznaniti delovne ljudi in občane.
30.	člen
Z odlokom občinske skupščine določimo iz proračuna poseben način financiranja splošnih družbenih potreb, ki terjajo zagotavljanje finančnih sredstev za več-kot eno leto.
31.	člen
Občina se lahko zadolži za financiranje posameznih nalog, kadar je to. z odlokom občinske skupščine predvideno kot obveznost občine, razen Za financiranje redne dejavnosti svojih organov in za druge tekoče potrebe.
32.	člen
O zadolžitvi občine odloča občinska skupščina.
Kreditne pogodbe sklepa na podlagi sklepov iz prejšnjega odstavka tega člena v imenu občine izvršni svet občinske skupščine.
V.	ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB
1.	Skupne določbe
33.	člen
Delovni ljudje in občani zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe, interese in naloge v samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih.
34.	člen
Samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo delovni ljudje in občani neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih, da bi obravnavali, ugotavljali, usklajevali in zagotavljali svoje celovite osebne in skupne potrebe ter interese s svobodno menjavo dela v teh skupnostih ali po njih.
V samoupravni interesni skupnosti se lahko ustanavljajo enote oziroma temeljne skupnosti pod pogoji, ki jih določajo samoupravni sporazumi o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti.
Pravice, obveznosti in odgovornosti v medsebojnih razmerjih v samoupravni interesni skupnosti ureja samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi, njen statut in drugi samoupravni akti.
35.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje in občani, ki na področju vžgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, telesne kulture, zdravstva in socialnega varstva (v nadaljnjem besedilu: uporabniki), po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese skupaj z delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na teh področjih (v nadaljevanju besedila: izvajalci), ustanavljajo Samoupravne interesne Skupnosti, v katerih uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja in pospeševanja teh dejavnosti in uresničujejo druge skupne interese.
Medsebojna razmerja- v teh samoupravnih interesnih skupnostih urejajo tako, da se delavcem in drugim delovnim ljudem, ki v njih Združujejo sredstva, zagotavlja pravica odločanja o teh sredstvih. Delavcem v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju, za katero je bila interesna skupnost ustanovljena, pa pravica, da v Svobodni menjavi dela uresničujejo enak družbenoekonomski položaj kot delavci v drugih organizacijah združenega dela.
36.	člen
'Če v procesu samoupravnega sporazumevanj a o temeljih plana na posebnih področjih družbenih dejavnosti ni bil dosežen sporazum o zagotovitvi z zakonom in družbenim dogovorom o temeljih planov občine določenih pravic, določi občinska skupščina za zagotovitev teh pravic obveznosti plačevanja prispevkov v skladu z zakonom.
2.	Področja, na katerih delovni ljudje in občani
ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti
a)	Vzgoja in izobraževanje
37.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje in občani v občini so dolžni skrbeti za razvoj vzgoje in izobraževanj9 na svojem območju, zato v svojih temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ugotavljajo osebne, skupne in celotne družbene potrebe in interese na področju vzgoje in izobraževanja ter jih v skladu z dohodkovnimi možnostmi uresničujejo s svobodno menjavo dela v neposrednih odnosih ter v samoupravnih interesnih skupnostih za vzgojo in izobraževanje.
38.	člen
Uporabniki in izvajalci v svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja ustanavljajo izobraževalne skupnosti, da bi v njih in po njih uresničevali skupne in celotne družbene potrebe in interese na področju vzgoje in izobraževanja, se sporazumevali o uresničevanju svobodne menjave dela, o vzajemnosti in solidarnosti, o drugih ukrepih za pospeševanje .razvoja ljudi ter sprejemali vzgojnoizobra-ževalne programe.
39.	člen
Uporabniki in izvajalci s svobodno menjavo dela v občinski izobraževalni skupnosti zadovoljujejo skupne ter celotne potrebe in interese na področju osnovnega šolanja, izobraževanja in usposabljanja ■ šoloobveznih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, osnovnega glasbenega šolanja, splošnega družbenega izobraževanja delavcev in občanov ter potrebe po vzgoji in izobraževanju, ki jih določijo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti.
Uporabniki in izvajalci v občinski izobraževalni skupnosti ugotavljajo tudi družbene potrebe po usmerjenem izobraževanju in sodelujejo pri planiranju razvoja usmerjenega izobraževanja ter pri usmerjanju v smeri izobraževanja.
40.	člen
Vzgoja in izobraževanje v osnovni šoli sta v obsegu z zakonom določenega programa za občane brezplačna.
Načrt razvoja osnovnih šol mora predvideti tako mrežo šol, da bo ob -enakih pogojih omogočeno šolanje vsem šoloobveznim otrokom.
41.	člen
Osnovna šola se mora z vsebino in organizacijo svojega celotnega delovanja vključevati v prizadevanja delavcev, delovnih ljudi in občanov ža socialni in kulturni razvoj svojega okolja.
Osnovna šola razširja obseg irt vsebino dela ter se programsko in organizacijsko oblikuje tako, da uresničuje svojo vzgojnoizobraževalno in drugo dejavnost kot družbeno, kulturno in telesnokultumo središče v krajevni skupnosti in prerašča v celodnevno osnovno šolo.
42.	člen
Potrebe’ in interese na področju usmerjenega izobraževanja ugotavljajo in načrtujejo delavci in občani v planih svojih temeljnih organizacij združenega dela
in delovnih skupnosti ter posebnih izobraževalnih skupnosti.
Delovni ljudje v občini skupaj z delovnimi ljudmi v drugih občinah zagotavljajo materialne, prostorske, kadrovske in druge pogoje za razvoj usmerjenega izobraževanja na svojem območju.
43.	člen
Občinska izobraževalna skupnost sodeluje in daje
pobudo za usklajevanje v regiji pri vseh tistih vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanja, ki so skupnega pomena.
Občinska izobraževalna skupnost nastopa tudi kot pobudnik pri zbiranju in združevanju sredstev, namenjenih za razvoj usmerjenega izobraževanja.
44.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje v občini zagotavljajo sredstva za štipendiranje mladine v usmerjenem izobraževanju v skladu s kadrovskimi potrebami.
Z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom opredelijo enotna merila za oblikovanje višine štipendij in kriterije za ugotavljanje upravičenosti £0 štipendije.
b)	Kultura
45.	člen
Kulturna ustvarjalnost in kulturna raven delovnih ljudi in občanov sta neločljivi sestavini samoupravne socialistične družbe. Zato delovni ljudje zagotavljajo razvoj kulturnih dejavnosti na svojem območju ter spodbujajo širjenje in poglabljanje kulturnih potreb. Za kulturne dejavnosti se štejejo: književnost, glasbena, gledališka, plesna, likovna in filmska umetnost, oblikovanje, muzejska in galerijska dejavnost, knjižničarstvo, varstvo kulturnih spomenikov in varstvo arhivskega gradiva, kinematografija in založništvo. Delovni ljudje v občini skrbijo za čimbolj skladen razvoj vseh dejavnikov na kulturnem področju, ki s svojim delom utrjujejo v človeku zavest o smiselnosti njegovih ustvarjalnih naporov.
46.	člen
Organizacija kulturnih dejavnosti v občini temelji na samoupravnem združevanju dela delavcev s področja kulture, na ljubiteljskem kulturnem delovanju, na' kulturnem delovanju v organizacijah združenega dela in društvih ter na delu samostojnih kulturnih delavcev, na neposrednem sodelovanju organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter delovnih ljudi in občanov.
47.	člen
Uporabniki in izvajalci uresničujejo svobodno menjavo dela v občinski kulturni skupnosti, poleg tega pa še v neposredni svobodni menjavi dela v krajevni skupnosti in v samoupravni interesni skupnosti za kulturo na območju republike. S svobodno menjavo dela v občinski kulturni skupnosti si uporabniki zagotavljajo zadovoljevanje tistih potreb in interesov, ki si jih zaradi tehnoloških značilnosti, dohodkovne povezanosti in drugih pogojev ne morejo zagotoviti z neposredno svobodno menjavo dela oziroma s svobod-
no menjavo dela v drugih oblikah samoupravne organiziranosti na kulturnem področju.
48.	člen
Delovni ljudje in občani v občini združujejo sredstva za kulturo z namenom, da bi bil razvoj kulturnih cejavnosti čimbolj celovit na vseh področjih kulturnih dejavnosti, da bi se enakomerno razvijale ljubiteljske in poklicne kulturne dejavnosti, da bi se zagotavljali vsem dejavnostim ustrezni prostori za njihovo delo. Pri zadovoljevanju kulturnih potreb upoštevajo povezanost kulturnih dejavnosti v prostoru izven občinskih meja, kar še posebej velja za spomeniško varstvo, arhivsko dejavnost, poklicno gledališče, muzeje in knjižnico.
Po načelu solidarnosti in vzajemnosti združujejo sredstva tudi za tiste kulturne dejavnosti, ki so splošnega družbenega pomena oziroma so potrebne za enakomeren kulturni razvoj v republiki.
49.	člen
Naloge matične knjižnice za območje občine 'opravlja v skladu z zakonom Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju.
50.	člen
Naloge varstva naravne in kulturne dediščine za območje občine opravlja v skladu z zakonom Zavod za varstvo narave in kulturne dediščine v Celju.
51.	člen
Službo varstva arhivskega in registraturnega gradiva za območje občine opravlja v skladu z zakonom Zgodovinski arhiv v Celju.
52.	člen
Celje kot kulturno središče prispeva svoj delež k občekulturnim prizadevanjem z organiziranjem kulturnih manifestacij širšega nacionalnega pomena, kot sta mednarodni Mladinski pevski festival in Teden» domačega filma ter druge podobne prireditve.
53.	člen
V skladu z načrtom razvoja kulture skrbi kulturna skupnost za gradnjo novih objektov za kulturne potrebe.
Sredstva za redno vzdrževanje objektov za kulturne potrebe zagotavlja kulturna skupnost. Te objekte daje občina v uporabo zavodom in društvom.
Kulturna skupnost usklajuje interese občine in sosednjih občin pri načrtovanju razvoja kulturnih dejavnosti. ki imajo pomen za več občin, in nastopa kot pobudnik za združevanje sredstev namenjenih za razvoj kulture.
c)	Telesna kultura
54.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ugotavljajo svoje osebne, skupne in celotne družbene potrebe in interese na področju telesne kulture ter jih uresničujejo s svobodno menjavo dela, v neposrednih odnosih, v občinski telesnokultumi skupnosti in po njej, skladno s sprejetim samoupravnim sporazumom o temelju plana.
55.	člen
Uporabniki in izvajalci planirajo telesnokulturno dejavnost v svojih temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, telesnokulturnih organizacijah in telesnokultumi skupnosti na podlagi ugotovljenih potreb in interesov uporabnikov ter v skladu z njihovimi dohodkovnimi možnostmi in zmogljivostjo izvajalcev.
56.	člen
Sole in drugi vzgojnoizobraževalni in vzgojni zavodi so odgovorni za telesno vzgojo predšolskih in šolskih otrok ter mladine. Organizacije združenega dela in krajevne skupnosti zagotavljajo pogoje za razvoj telesne kulture med svojimi delavci in delovnimi ljudmi ter občani.
57.	člen
Delovni ljudje in občani imajo pravico do uporabe vseh objektov za telesno kulturo v občini in so jih dolžni varovati.
58.	člen
Delovni ljudje in občani v okviru telesnokulturne skupnosti skrbijo za izgradnjo in vzdrževanje telesno-kultumih objektov, pri tem se zavzemajo za širitev telesnokul turnih površin in skrbijo, da se sleherni telesnokultumi objekt, ki ga je potrebno opustiti, ustrezno nadomesti.
O izgradnji, vzdrževanju, uporabi in upravljanju ter združevanju sredstev za telesnokulturne objekte sklenejo udeleženci samoupravni sporazum.
59.	člen
V	občini na področju telesne kulture prirejamo nekatere večje telesnokulturne manifestacije, ki so nacionalnega pomena. Te so: Memorial »Ferda Skoka« ter rokometni in košarkarski turnir mest Jugoslavije.
Občasno organiziramo tudi druge večje telesnokulturne manifestacije, ki so pomembne za občino in razvoj telesne kulture.
č) Zdravstveno varstvo
60.	člen
Zdravstveno varstvo je sestavni del družbene reprodukcije in eden od pogojev za rast produktivnosti dela ter obrambne sposobnosti delovnih ljudi in občanov. V ta namen morajo delovni ljudje in občani stalno skrbeti za svoje zdravje in zdravstveno varstvo, zanj so odgovorni in ne smejo ogrožati zdravja drugih.
V	občinski zdravstveni skupnosti samoupravno organizirani uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev uresničujejo s sprejetjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana: svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva iz dogovorjenih virov, si po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo, določajo politiko razvoja teritorialne razporejenosti zdravstvenih delovnih organizacij, zagotavljajo možnosti in skrbijo za raziskovalno delo, vzgojo in izobraževanje delavcev, ki opravljajo zdravstvene storitve, in uresničujejo druge skupne interese na področju zdravstvenega varstva.
61.	člen
Zdravstveno varstvo v občini organiziramo in izvajamo na osnovi sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih plana, s katerim si uporabniki in
izvajalci zagotavljajo pravico do zdravstvenega varstva in socialno varnost in to:
—	najmanj v obsegu, ki ga določa zakon o zdravstvenem varstvu (zagotovljene pravice);
—	v obsegu, določenem v dogovoru o temeljih plana občine, ki presegajo pravice, opredeljene« z zakonom;
—	v obsegu, ki presega pravice, določene z zakonom in temelji plana občine, vendar dogovorjene s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana.
62.	člen
Temeljne organizacije združenega dela s področja zdravstva morajo organizirati delo tako, da zagotavljajo zadovoljevanje potreb uporabnikov na najlaže dostopen način, da nudijo nepretrgano zdravstveno pomoč za določene zdravstvene storitve in v ta namen organizirajo neprekinjeno delo, delo v izmenah oziroma v deljenem delovnem času, da omogočajo uporabnikom prosto izbiro zdravnika v zdravstveni organizaciji na način in po postopku, dolpčenem v samoupravnem splošnem aktu občinske zdravstvene skupnosti.
d)	Otroško varstvo
63.	člen
Družbeno varstvo otrok obsega dejavnosti in ukrepe, s katerimi delavci, delovni ljudje in občani zagotavljajo pogoje za varstvo materinstva, za razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok ter vzgojo in varstvo predšolskih otrok, ter določajo delovne in razvojne programe varstva mater, otrok in družin, obseg pravic in način njihovega uresničevanja, ter uresničujejo druge skupne interese na področju družbenega varstva otrok.
64.	člen
Uporabniki in izvajalci po načelih solidarnosti in vzajemnosti v okviru občinske skupnosti otroškega varstva in po njej zagotavljajo pogoje in združujejo sredstva za izvajanje pravic v zvezi z varstvom materinstva in socialne varnosti otrok, vzgoje in varstva predšolskih otrok ter za uresničevanje dopolnilnega obsega vzgoje in varstva predšolskih otrok.
Pogoje in načine zadovoljevanja potreb in interesov po vseh oblikah družbenega varstva otrok urejajo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana. V skladu s tem sporazumom lahko podrobneje opredelijo medsebojne obveznosti, pravice in odgovornosti tudi z drugimi samoupravnimi sporazumi in s pogodbami.
65.	člen
Vzgoja in varstvo predšolskih otrok obsegata organizirano vzgojo, varstvo in skrb za skladen vsestranski razvoj otrok do pričetka obiskovanja osnovne šole. S pripravo otrok na osnovno šolo se vzgoja in varstvo predšolskih otrok povezujeta z osnovno šolo v enovit in neprekinjen vzgojni proces.
e)	Socialno skrbstvo
66.	člen
Socialno skrbstvo obsega dejavnosti in ukrepe, s katerimi delavci, drugi delovni ljudje in občani po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo ma-
terialno pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi in občanov, pomoč pri njihovem usposabljanju za življenje in delo, ter dejavnosti in ukrepe, s katerimi delavci, drugi delovni ljudje in občani skupno z drugimi družbenimi dejavniki ugotavljajo vzroke in preprečujejo nastajanje motenj, ki ovirajo delavce, druge delovne ljudi in občane pri njihovepa vključevanju v družbeno skupnost.
67.	člen
Uporabniki in izvajalci zadovoljujejo svoje osebne, skupne in celotne družbene potrebe in interese po storitvah socialnega skrbstva samoupravno organiziranih v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v občinski skupnosti socialnega skrbstva in po njej v družbenih organizacijah in društvih.
68.	člen
Skladno z zakonom opravljajo delo na področju socialnega skrbstva Center za socialno delo in socialni zavodi.
f)	Zaposlovanje
\
69.	člen
V občinski skupnosti za zaposlovanje delavci in drugi delovni ljudje uresničujejo skupne in celotne družbene potrebe na področju zaposlovanja, zfesti pa oblikujejo in izvajajo politiko zaposlovanja in uresničujejo zavarovanje za primer brezposelnosti
70.	člen
Zaradi usklajevanja določenih skupnih zadev in uresničevanja načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti lahko delovni ljudje in občani ustanovijo medobčinsko skupnost za zaposlovanje ter določijo naloge, odgovornosti in razmerja do ustanoviteljev.
g)	Socialno varstvo
71.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani zadovoljujejo svoje osebne ter skupne potrebe in interese po socialnem varstvu tako, da oblikujejo in uresničujejo program socialnega varstva v temeljni organizaciji združenega dela, krajevni skupnosti in samoupravni interesni skupnosti ter se povezujejo v skupnost socialnega varstva zaradi oblikovanja in usklajevanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti.
72.	člen
Občinsko skupnost socialnega varstva ustanovijo ■ samoupravnim sporazumom občinske skupnosti:
—	za socialno skrbstvo,
—	za otroško varstvo,
—	za zaposlovanje,
—	za invalidsko-pokojnlnsko zavarovanje v SR Sloveniji, enota Celje, ter del skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije,
—	stanovanjska skupnost
)
h)	Raziskovalna dejavnost ■	73. člen
Raziskovalna dejavnost, njen razvoj in njeno trajno in intenzivno povezovanje z vsemi področji dela in družbenega življenja sta temeljna pogoja za širjenje' in izmenjavo novih idej, spoznanj, delovnih metod in drugih ustvarjalnih dosežkov in s tem temeljni pogoj za osvobajanje dela in človeka v razvoju samoupravne socialistične družbe.
74.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter samoupravno organizirani delovni ljudje in občani imajo pravico in dolžnost, da načrtujejo svojo dejavnost in razvoj na podlagi dosežkov raziskovalnega dela in na. njih temelječih razvojnih možnostih. Svoje potrebe in interese po raziskovalni dejavnosti uresničujejo, s svobodno menjavo dela z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo raziskovalno dejavnost. Uresničevanje raziskovalne dejavnosti v občini si zagotavljajo v občinski razisko-- valni skupnosti in po njej.
i)	Komunalna dejavnost
75.	člen
Delovni ljudje v občini zagotavljajo napredek komunalnih dejavnosti na svojem območju.
Delovni ljudje v občini kot uporabniki komunalnih proizvodov in storitev se združujejo z delavci, ki opravljajo te dejavnosti v samoupravno komunalno skupnost. V njej zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe, združujejo sredstva in določajo namen njihove uporabe, opredeljujejo pogoje in način opravljanja. teh dejavnosti, sprejemajo in uresničujejo načrte dela in razvoja, vplivajo nž politiko cen in sodelujejo pri določanju cen, uresničujejo druge skupne interese ter medsebojno urejajo druga razmerja,- pravice, obveznosti in odgovornosti.
Svoje potrebe in interese na področju komunalnih dejavnosti zadovoljujejo delovni ljudje in občani tudi v krajevnih skupnostih.
76.	člen
Delovni ljudje, organizirani v samoupravni komunalni skupnosti, sklepajo samoupravni sporazum, v katerem določajo svoje skupne in posamične pravice, ki jih v skupnosti uresničujejo.
77.	člen
Komunalne dejavnosti v občini se financirajo z neposrednim zaračunavanjem povračil uporabnikom
storitev s tega področja in iz sredstev, M jih v okviru samoupravne komunalne skupnosti združujejo delovni ljudje.
78.	člen
Samoupravna komunalna skupnost ustanavlja komunalne delovne organizacije.
Do komunalnih delovnih organizacij uresničuje določene pravice in dolžnosti na podlagi zakona.
j)	Stanovanjsko gospodarstvo
79.	člen
Delovni ljudje v občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, sa-
moupravnimi sporazumi .in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo .in združujejo sredstva in urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti ter skrbijo za hitrejšo stanovanjsko izgradnjo.
Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s, stanovanji in pri združevanju sredstev za te namene uresničujejo delovni ljudje in občani samostojno pri upravljanju stanovanjskih hiš in v samoupravni interesni skupnosti.
80 . člen
Delovni ljudje ustanavljajo neposredno in po svojih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih samoupravne interesne stanovanjske skupnosti, v katerih združujejo sredstva Za stanovanjsko izgradnjo, določajo politiko in načrte izgradnje, zagotavljajo družbeno pomoč ter skupaj s stanovalci upravljajo stanovanjske zgradbe v družbeni lastnini, vplivajo na politiko stanarin ter uresničujejo druge skupne interese.
V samoupravno interesno stanovanjsko skupnost se vključujejo in v njih sodelujejo tudi delovni ljudje prek organizacij združenega dela in drugih družbenih pravnih oseb, ki imajo pravico uporabe stanovanj ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, lastniki delov takšnih stanovanjskih hiš in varčevalci za stanovanje.
Po pogojih, določenih s samoupravnim sporazumom in zakonom, se v to skupnost lahko vključujejo tudi . organizacije združenega dela, ki projektirajo, gradijo in vzdržujejo stanovanja, pripravljajo urbanistično dokumentacijo, ali urejajo zemljišča, in druge zainteresirane organizacije in skupnosti
81.	člen
Načrt razvoja stanovanjskega gospodarstva mora biti rezultat sodelovanja organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in delovnih ljudi, temeljiti pa mora na dolgoročnih urbanističnih, zasnovah, na etapnem komunalnem urejanju zemljišč in racionalni zemljiški politiku
82.	člen
Sredstva za financiranje stanovanjske izgradnje se oblikujejo iz stanarin in iz sredstev, ki jih delavci nenehno izločajo iz dohodka.
Delavci s samoupravnim sporazumom določijo, kolikšen del dohodka izločajo za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj.
Z družbenim dogovorom delavci določijo, kolikšen del sredstev bodo združili v okviru stanovanjske' skupnosti za graditev stanovanj in za pomoč delovnifn ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj.
83.	člen
Delovni ljudje v občini v okviru samoupravne interesne stanovanjske skupnosti posebno skrbijo za stanovanjske potrebe občanov in družin, ki so potrebne posebne družbene pomoči, zato za njih namensko gradijo stanovanja in jim delno nadomeščajo stanarine.
k)	Varstvo človekovega okolja
84.	Člen
Delovni ljudje in občani zagotavljajo v mejah pravic in dolžnosti občine varstvo in izboljšanje človekovega okolja kot sestavnega dela družbenega, gospodarskega. tehničnega In kulturnega razvoja občine s tem, da skrbijo za njegovo popolno ureditev.
85.	člen
Varstvo in ureditev človekovega okolja zagotavljajo zlasti z načrtovanjem z graditvijo ih urejanjem okolja, z upravljanjem naravnih virov, z urejanjem naravne in zgodovinske dediščine, s tehničnimi in drugimi varstvenimi ukrepi, z ekonomskimi ukrepi in s kontrolo dejavnosti, ki ogrožajo okolje.
86.	člen
Občina je dolžna z družbenim planom, ter z ustreznimi predpisi na podlagi zakona, uporabniki teh dobrin pa s svojo dejavnostjo, zagotoviti upravljanje naravnih virov, ki mora biti takšno, da bomo trajno ohranjali ravnovesje človekovega okolja.
87.	člen
Na področju varstva človekovega okolja lahko ustanovijo delovni ljudje v občini šamouptavpe interesne skupnosti, v katerih uresničujejo svoje skupne interese, določene s samoupravnimi sporazumi.
V samoupravnih interesnih skupnostih delovni ljudje združujejo sredstva in odločajo o njihovi uporabi.
3.	Krajevne skupnosti
88.	člen
Delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali več povezanih naseljih imajo pravico in dolžnost, da za uresničevanje skupnih interesov, potreb in nalog ustanovijo krajevno skupnost.	\
Oblikovanje krajevnih skupnosti in naravne življenjske samoupravne celote je proces, ki temelji na svobodno izraženi volji delovnih ljudi in občanov.
Pobudo za oblikovanje krajevnih skupnosti, ki ustreza zahtevam in z ustav» določenim pogojem za uspešno uresničevanje samoupravljanja v krajevni skupnosti, dajo delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni organizaciji SZDL.
Območje in velikosti krajevne skupnosti morata izhajati iz družbenoekonomskih in socialnih potreb delovnih ljudi in občanov in morata zagotavljati uspešen razvoj krajevne skupnosti.
89.	člen
Ko delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni organizaciji SZDL. ugotovijo, da bi lahko svoje skupne interese in potrebe uspešneje uresničevali, če se za določeno naselje ali njegov del ustanovi nova krajevna skupnost ali se naselje izloči iz sedanje krajevne skupnosti in priključi drugi obstoječi (mejni) krajevni skupnosti, pričnejo postopek za ustanovitev ndVe krajevne skupnosti oziroma za Uveljavitev potrebnih sprememb.
90.	člen
O ustanovitvi krajevne skupnosti ter o izločitvi dela območja in priključitvi k drugi krajevni skupno-
sti (88. in 89. člen) odločajo delovni ljudje in občani z referendumom.
91.	člen
V krajevni skupnosti, kot sestavnem delu združenega dela, odločajo delovni ljudje in občani o uresničevanju svojih skupnih interesov in o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb in nalog.
S samoupravnimi sporazumi in drugimi oblikami dogovarjanja se delovni ljudje in občani v'krajevni skupnosti povezujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami za uresničevanje skupnih interesov, potreb in nalog.
Delovni ljudje in občani se v krajevni skupnosti povezujejo tudi v družbenih organizacijah in društvih, v katerih uresničujejo svoje posamične in skupne interese.
Preko delegatov in skupščin krajevnih skupnosti, interesnih skupnbsti in družbenopolitičnih skupnosti odločajo delovni ljudje in občani o opravljanju družbenih zadev ih o vprašanjih skupnega pomena v krajevnih skupnostih, interesnih skupnostih, občini in širših družbenopolitičnih skupnostih.
92.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti:
a)	odločajo o uresničevanju svojih 'skupnih interesov in nalog ter o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na področjih:
medsebojnih odnosov v naselju, urejanja naselij in drugega prostora, upravljanja s stanovanji in prebivanja, otroškega varstva in socialnega skrbstva, vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture, javnega obveščanja, telesne kulture in rekreacije,
komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb dftižin in gospodinjstev,
varstva interesov potrošnikov ih uporabnikov, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja, kulturnih ih. zgodovinskih spomenikov,
upravljanja s stvarmi v družbeni lastnini ter z vplašahji skupnega življenja in dela;
b)	sprejemajo načrte razvoja te skupnosti, s "katerimi določajo način združevanja ih uporabe sredstev ter za uresničevanje posameznih nalog.
93.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti uresničujejo samoupravljanje z odločanjem na referendumu, na zborih, po delegatih v skupščini in drugih samoupravnih organih krajevne skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, po delegatih v organih upravljanja organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, po delegacijah in delegatih v skupščini občine ter skupščinah širših družbenopolitičnih . skupnosti in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti ter z nadzorstvom nad delom organov in služb v krajevnih skupnostih.
94.	člen
/ Skupščina krajevne skupnosti obravnava najpomembnejša vprašanja s področja zadovoljevanja skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, če o teh vprašanjih ne odločajo delovni ljudje in občani na zborih ali z referendumom.
Skupščino krajevne skupnosti sestavljajo
—	delegacije delovnih ljudi in občanov stalnih območij krajevne skupnosti;
—	delegacije za pošiljanje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti;
—	delegacije za pošiljanje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti;
—	temeljne organizacije združenega dela;
—	družbenopolitične in druge družbene organizacije v krajevni skupnosti.
95.	člen
Skupščina krajevne skupnosti izvoli svet kot svoj izvršilni organ, ki je za- svoje delo odgovoren skupščini krajevne skupnosti.
Svet skupščine krajevne skupnosti zlasti pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov in drugih gradiv, skrbi za izvrševanje sklepov skupščine Krajevne skupnosti in usklajuje delo delovnih teles skupščine in sveta skupščine krajevne skupnosti ter opravlja druge naloge, določene s statutom krajevne skupnosti.
96.	člen
Skupščina in druga samoupravna telesa krajevne skupnosti odločajo na podlagi usklajenih stališč udeležencev, z večino glasov pa le o vprašanjih, ki so določena s statutom krajevne skupnosti
97.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sprejemajo statut krajevne skupnosti na seji skupščine.
V statutu določijo zlasti:
—	pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja,
—	območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti,
—	naloge in način dela organov krajevne skupnosti,
—	način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—i oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja,
—	naloge in ukrepe za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	naloge s področja varstva okolja,
—	vprašanja, o katerih odločajo na referendumu,
—	način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja,	'
—	druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov.
98.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb, interesov in nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti združujejo sredstva:
—	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti;
—	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje načrta krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti;
—	s sredstvi iz proračuna občine in
—	z drugimi sredstvi.
99.	čl^n
V	občinskem' proračunu zagotavljamo sredstva za delovanje samoupravne organizacije in delegatskega sistema v krajevnih skupnostih. Sredstva občinskega proračuna lahko uporabljamo tudi za financiranje drugih nalog v krajevnih skupnostih v skladu z zakonom.
O načinu in merilih za dodelitev sredstev iz prvega odstavka tega člena se dogovorijo krajevne skupnosti.
100.	člen x
Vzdrževanje objektov ali zadovoljevanje določenih skupnih potreb občanov, ki je v pristojnosti občine, lahko te prepusti krajevni skupnosti s posebno pogodbo.
V	pogodbi stranki med drugim določita tudi način
financiranja teh zadev.
101.	člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za svoje življenje in delo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sodelujejo z delovnimi ljudmi in občani v drugih krajevnih skupnostih in se povezujejo v skupnosti krajevnih skupnosti ter tako na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena zlasti na področju načrtovanja in razvoja
102.	člen
Delovni ljudje in občani v občini zagotavljajo pogoje za ustanavljanje in delovanje društev, v katerih občani izražajo, oblikujejo in uresničujejo svoje posebne interese v skladu s splošnimi družbenimi interesi.
Sredstva za sofinanciranje delovanja društev zagotavljajo samoupravne interesne skupnosti s področja delovanja društev, v skladu z zakonom pa za te namene lahko zagotovimo sredstva tudi v občinskem proračunu.
Za delo društev zagotavljamo potrebne poslovne prostore.
103.	člen
Posebno pozornost posvečajo delovni ljudje in občani delovanju tistih društev, ki imajo pomen za krepitev ljudske obrambe in družbene samozaščite.
VI.	POSEBNE PRAVICE UDELEŽENCEV NOV
104.	člen
Delovni ljudje v občini zagotavljajo posebne pravice udeležencev NOV, ki živijo na njenem območju.
, , v . '
Udeležencem NOV, ki zaradi stvarnih ali osebnih okoliščin, ki niso nastale po njihovi krivdi, ne dosegajo primernih osebnih dohodkov, pripada posebna družbena pomoč.
Pravice do posebne pomoči imajo tudi družinski člani padlih ali umrlih udeležencev NOV.
Odlok natačneje določa upravičence, oblike družbene pomoči in postopek za uveljavitev v tem členu d (Roč enih pravic.
105.	člen
Delovni ljudje v občini posebej skrbijo za zdravstveno varstvo udeležencev NOV in zato v občinski zdravstveni skupnosti zagotavljajo sredstva za sistematične zdravstvene preglede udeležencev NOV in za zdravstveni nadzor nad njimi.
106.	člen
Za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV so v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti zagotovljena posebna sredstva. Ta sredstva uporabljajo za nakup stanovanj in za dodelitev posojil za dograditev ali. za popravila hiš oziroma stanovanj udeležencev NOV.
VII.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
107.	člen
Občina se v skladu z ustavo in zakonom ter s temelji sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, obrambnim in varnostnim nhčrtom ter pripravljalnimi ukrepi širše družbenopolitične skupnosti organizira in pripravlja, za izvrševanje nalog splošne ljudske obrambe ter usposablja za aktivnost družbene samozaščite, organizira in vodi teritorialno obrambo, milico in narodno zaščito, civilno zaščito in druge obrambne priprave, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odbor na svojem območju. *
Občina ureja in organizira splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in določa svoj obrambni načrt in varnostni načrt v skladu z ustavo, zakonom, s tem statutom ter obrambnim in varnostnim načrtom širše družbenopolitične skupnosti.
108.	člen
Za izvajanje oboroženega boja in drugih oblik splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite po enotnih načelih in v skladu z obrambnimi načrti organiziramo v občini, krajevnih skupnostih, lahko tudi v organizacijah združenega dela, enote in štabč teritorialne obrambe, ki zagotavljajo stalen nadzor območja, zaščito ljudi in objektov ter vključevanje množic v oborožen boj.
Za vodenje in poveljevanje enotam, štabom in zavodom teritorialne obrapabe ter za usmerjanje in usklajevanje aktivnosti je pristojen občinski štab za teritorialno obrambo, ki ga ustanovi občinska skupščina z odlokom.
Za organiziranje pripravljenosti enot, - štabov in zavodov teritorialne obrambe je komandant teritorialne obrambe občine odgovoren občinski skupščini in njenemu svetu za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, za bojno pripravljenost in uporabo
enot teritorialne obrambe pa komandantu pokrajinskega štaba teritorialne obrambe za zahodno Štajersko.
109.	člen
Civilna zaščita je del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in jo organiziramo v vseh delovnih in življenjskih okoljih za zaščito in reševanje prebivalstva ter materialnih dobrin v miru in vojni ter za izvajanje samozaščitnih ukrepov v izrednih razmerah.
Civilno zaščito tvorijo poleg dejavnosti osebne in skupne zaščite ter ukrepov civilne zaščite, kot posebno organiziran ter tehnično in strokovno usposobljen del, enote in štabi.
Enote in štabe civilne zaščite ustanovi v skladu z načrti civilne zaščite družbenopolitična skupnost in krajevne skupnosti ter organizacije združenega dela in druge organizacije. Ustanovijo jih izvršni svet občinske skupščine, sveti krajevnih skupnosti, delavski sveti v organizacijah združenega dela in ustrezni samoupravni organi v drugih organizacijah.
Občinski štab za civilno zaščito je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu občinske skupščine in v strokovnem pogledu republiškemu štabu za civilno zaščito,
110.	člen
Družbena samozaščita je sistem ukrepov in dejavnosti v občini, ki jih v miru, izrednih razmerah in v vojni organizirajo in izvajajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, da varujejo neodvisnost in ozemeljsko celovitost, ustavno ureditev, neuvrščenost, bratstvo, enotnost in enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, socialistično samoupravljanje in pridobitve socialistične revolucije, samoupravne pravice delavcev in občanov v združenem delu. družbeno lastnino in premoženje ter osebno in premoženjsko varnost delavcev in občanov.
111.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo družbeno samozaščito kot svojo neodtujljivo pravico in dolžnost s tem, da določajo:
—	ukrepe proti izpodkopavanju samoupravnih odnosov, kršenju zakonov in drugih predpisov, kršenju dogovorov in samoupravnih splošnih aktov in odločitev samoupravnih in drugih organov ter napadom na samoupravne pravice delavcev in občanov;
—	ukrepe proti kršitvam javnega reda in miru, posledicam elementarnih nesreč, nesreč pri delu, prometnih nesreč, onesnaževanju človekovega okolja in proti drugim oblikam družbi škodljivih pojavov;
—	ukrepe za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer;
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem medsebojne odgovornosti in obveznosti na področju družbene samozaščite;
;— organizirane oblike zavarovanja družbene lastnine m drugih vrednot, ki jih upravljajo in s katerimi razpolagajo;	;
—	organizacijo samoupravne delavske kontrole in drugih oblik družbenega nadzora za krepitev zakonitosti in samoupravnega reda;
—	pravila varovanja države, uradpe in poslovne tajnosti ter njihovega izvrševanja;
—	ukrepe za preprečevanje širjenja negativnih in sovražnih propagandnih sredstev, publikacij, tiska in filmov;
—	organiziranost narodne zaščite;
—	pravila za vzdrževanje stikov s tujimi državljani in s tujino na sploh ter informiranje delavcev in občanov o dejstvih,
—	splošne in posebne oblike preventivnega, izobraževalnega. vzgojnega in drugega delovanja na področju družbene samozaščite.
112.	člen
Narodna zaščita je organizirana oblika najširšega uresničevanja pravic in, dolžnosti delovnih ljudi in občanov na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Delovni ljudje in občani v temeljni organizaciji združenega dela in krajevni skupnosti organizirajo narodno zaščito za zavarovanje pogojev dela, družbene lastnine' in objektov skupnega pomena, javnega reda in miru, zasebnega premoženja, zagotavljanje mirnega in varnega življenja in za najširje vključevanje delovnih ljudi in 'občanov v oboroženi boj in druge oblike splošnega ljudskega odpora zoper agresijo.
Narodna zaščita se usposablja za naloge v miru, v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in v vojni.
113.	člen
Požarna varnost in- gasilstvo sta splošnega družbenega pomena in sta vključena v sistem družbene samozaščite.
Za uresničevanje nalog in drugih ukrepov družbene samozaščite' na področju požarnega varstva in gasilstva ustanovimo samoupravno interesno požarnovarnostno skupnost.
114.	člen
Preventiva in vzgoja v cestnem prometu je del sistema družbene samozaščite, ki zahteva usklajeno ravnanje vseh delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, združenj, društev, družbenopolitičnih organizacij in vseh drugih organizacij, M so odgovorne za preventivno in vzgojno dejavnost v cestnem prometu.
Za obravnavanje in proučevanje cestno-promet-ne problematike na področju varnosti cestnega prometa, za vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu, za usmerjanje in usklajevanje preventivne dejavnosti organov in organizacij, predlaganje ukrepov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu z odlokom občinske skupščine ustanovimo svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu kot posebno družbeno telo.
115.	člen
Za odkrivanje nevarnosti pred vsemi vrstami vojnih akcij, nevarnosti ali drugih hudih nesreč in za obveščanje ter alarmiranje ustanovi občinska skupščina center za obveščanje in alarmiranje.
116.	člen
Občinska skupščina imenuje občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito:
rr- spremlja in ocenjuje politično varnostne in obrambne razmere na območju občine;
—	usmerja obrambne priprave in družbeno samozaščitne aktivnosti ter izdelavo in usklajevanje obrambnih in varnostnih načrtov občine, krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih ineresnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev;
—	usmerja razvoj, oboroževanje in opremljanje
enot teritorialne obrambe in milice ter razvoj in delovanje narodne zaščite in civilne zaščite;	®
—	spodbuja in usklajuje ukrepe in akcije vseh dejavnikov družbenopolitičnega in samoupravnega sistema v občini, s katerimi zagotavljamo učinkovitost in enotnost obrambnega in samozaščitnega delovanja, zlasti v izrednih razmerah ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni;
—	usmerja obrambno in samozaščitno usposabljanje prebivalstva, pripadnikov teritorialne obrambe, civilne zaščite, narodne zaščite, enot za zveze in sistema za opazovanje, obveščanje in alarmiranje, rezervnih vojaških starešin in obveznikov delovne dolžnosti.
Ob neposredni vojni nevarnosti občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito usmerja izvajanje ukrepov pripravljenosti, v vojni pa vodi splošni ljudski odpor.
Drugi del
I. ORGANIZACIJA IN DELO OBČINSKE SKUPŠČINE
1.	Splošne določbe
117.	člen	,
Občinska skupščina je organ družbenega samoupravljanja in naj višji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinska skupščina v okviru pravic in dolžnosti občine določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki imajo pomen za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj; obravnava vprašanja, ki imajo skupen pomen za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti; usklajuje njihove odnose in interese ter odloča o drugih vprašanjih, ki so določena v tem statutu.
118.	člen
Občinska skupščina:
-- odloča o spremembi občinskega statuta,
—	določa splošna načela, cilje in smer politike Občine,
—	sprejema družbeni plan občine,
—	sprejema odloke in druge predpise in jih razlaga,
—	sprejema občinski proračun in potrjuje zaključni račun o izvršitvi občinskega proračuna,
—	obravnava vprašanja s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju,
—>■ obravnava vprašanja, ki imajo skupni pomen za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in usklajuje njihove odnese in interese.
—	razpisuje občinski referendum,
—	odloča o razpisu javnih posojil,
—	obravnava in določa politiko izvrševanja občinskih predpisov,
—	obravnava poročila občinskih organov in organizacij, za katere tako določa zakon, občinski statut ali odlok,
—	obravnava mnenja in predloge organov odkrivanja, pregona in sojenja, za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, in obvestila o uporabi predpisov in samoupravnih splošnih aktov,
—	voli delegate v zbore republiške skupščine,
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednike občinske skupščine,
—	voli in razrešuje predsednika, enega ali več podpredsednikov in člane izvršnega sveta,
—	imenuje in razrešuje funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe,
—	imenuje in razrešuje sekretarja občinske skupščine,
—	imenuje in razrešuje člane organov upravljanja in individualne poslovodne organe, za katere je tako določeno z zakonom ali odlokom občinske skupščine,
—	voli in razrešuje predsednika in sodnike temeljnega sodišča,
—	imenuje in razrešuje javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike,
—	imenuje in razrešuje občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja in javnega pravobranilca,
—	opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta in občinskih upravnih organov in nosilcev javnih in družbenih funkcij, odgovornih občinski skupščini, ter š svojimi smernicami usmerja delo teh organov.
2.	Oblikovanje delegacij
119. člen ■
Delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij občinske skupščine.
V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
—	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in V delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela;
—	delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni inv pobudnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje, delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja;
—	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudj aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ, na način, določen z ustavo in zakonom;
— delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študentje in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, kot to določa zakon.
Delegacijo oblikujejo tudi delavci, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
Delegacija šteje najmanj 5 članov.
120.	člen
V	temeljni organizaciji združenega dela oziroma v delovni skupnosti z največ 30 delavci opravljajo funkcijo delegacije vsi delavci.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma z drugimi sklepi.
121.	člen
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela. kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ, lahko oblikujejo skupno delegacijo v skladu z zakonom.
122.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezani z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu, v procesu reprodukcije ozirom z interesi v občini, se združuje v konferenco delegacij zaradi deidgiranja delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine, zaradi obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, zaradi določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sprejmejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile na podlagi odloka občinske skupščine.
3.	Sestava občinske skupščine -	123. člen
Občinsko skupščino sestavljajo zbt>r združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
Zbor združenega dela sestavljajo delegati z vseh področij združenega dela, zbor krajevnih skupnosti sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov krajevnih skupnosti, družbenopolitični zbor pa sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah,
124.	člen
Zbor združenega dela občinske skupščine šteje 80 delegatskih mest. Z odlokom občinske skupščine se določi število delegatskih mest z gospodarskega, pro-svetnokulturnega in socialno-zdravstvenega področja in iz delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev in drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane
kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v oboroženih silah SFRJ, ter število delegatskih mest za delovne ljudi, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva.
125.	člen
Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine je sestavljen tako, da ima v njem vsaka krajevna skupnost eno delegatsko mesto.
126.	člen
Družbenopolitični zbor šteje 30 delegatov.
V družbenopolitični zbor delegirajo svoje delegate delavci in drugi delovni ljudje ter občani, organizirani v občinskih organizacijah SZDL, ZKS, zveze sindikatov, ZZB NOV in ZSMS.
Družbenopolitične organizacije iz prejšnjega odstavka tega člena v okviru občinske konference SZDL ugotovijo listo kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor.
O izvolivi delegatov za družbenopolitični zbor občinske skupščine glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno na podlagi liste kandidatov, ki jo je ugotovila občinska konferenca socialistične zveze.
127.	člen
Delegati odločajo na zasedanju posameznega zbora samostojno, na skupni seji več zborov pa enakopravno.
4 Področje in delo
128.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
—	odločajo o spremembi statuta občine,
—	sprejemajo družbeni plan občine ter druge splošne akte, ki se nanašajo na usmerjanje in načrtovanje družbenoekonomskega razvoja občine, ter spremljajo njihovo uresničevanje;
—	sprejemajo občinski proračun;
—	obravnavajo in odločajo o vprašanjih splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini;
—	določajo organizacijo občinskih upravnih organov in služb;
—	proglašajo častne občane;
—	podeljujejo nagrado Slavka Šlandra in nagrado samoupravljalcu;
—	podeljujejo domicil vojaškim enotam in organom NOV;
—	sprejemajo poslovnik občinske skupščine;
—	obravnavajo poročila občinskih upravnih in drugih organov;
—	volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednike občinske skupščine;
—	volijo in razrešujejo predsednika, podpredsednike in člana izvršnega sveta;
—	volijo in razrešujejo predsednike in člane stalnih komisij občinske skupščine;
—	imenujejo in razrešujejo sekretarja občinske skupščine;
—	imenujejo in razrešujejo predstojnike občinskih upravnih organov;
—	volijo in razrešujejo predsednike in sodnike občinskega sodišča in občinske sodnike za prekrške;
—	imenujejo in razrešujejo občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja in javnega pravobranilca;
— Imenujejo in razrešujejo tudi druge funkcionarje, kadar to določa zakon.
129.	člen
Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor enakopravno:
—	odločata o vprašanjih uresničevanja in varstva samoupravnih pravic in samoupravnih socialističnih družbenih odnosov delovnih ljudi v združenem delu;
—	sprejemata ukrepe družbenega varstva samo-. upravnih pravic in družbene lastnine;
—	opravljata družbeno nadzorstvo nad učinkovitostjo gospodarjenja z družbenimi sredstvi in politiko delitve dohodka, uporabe sredstev, kadrovske politike ter glede reševanja drugih vprašanj, ki so splošnega pomena za družbeno skupnost;
—	odločata o pravicah borcev, predvojnih revolucionarjev ter žrtev fašističnega nasilja.
I	130. člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—	sprejemata predpise, ki določajo finančne obveznosti delovnih ljudi in organizacij združenega dela za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, če tako določa zakon;
—	sprejemata predpise in odločata s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, stanovanjske politike, gospodarjenja s prostorom, prostorskega planiranja in urbanizma ter ■ varstva narave in človekovega okolja;
—	sprejemata predpise in odločata s področja projektiranja, investiranja in izgradnje objektov, kmetijstva, združevanja kmetov, gospodarjenja z gozdovi, gostinstva, turizma in blagovnega prometa, obrti, elektrogospodarstva, vodnega gospodarstva in drugih gospodarskih dejavnosti, prometa in zvez ter varstva živali in rastlin;
—	sprejemata predpise in odločata o vprašanjih s področja izmere zemljišč in zemljiškega katastra ter imenovanja ulic in trgov;
—	odločata o ustanavljanju in organizaciji službe pravne pomoči;
—	odločata o organizaciji in delovanju poravnalnih svetov;
—	odločata o vprašanjih s področja družbene kontrole cen,
—	odločata o vprašanjih s področja razlastitev.
131.	člen
Zbor združenega dela samostojno .	— sprejema predpise in druge splošne akte, ki se
nanašajo na finančne obveznosti organizacij združenega dela, zadovoljevanja skupnih in splošnih potreb, če tako določa zakon;
—	usklajuje posamične in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela;
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju;
—	spodbuja integracijska gibanja;
—	zavzema stališča in sprejema sklepe za izvajanje sprejete politike;
—	odloča o vprašanjih zdravstvenega varstva ter zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja;
—	obravnava in odloča o medsebojnih razmerjih v združenem delu;
—	ustanavlja delovne organizacije;
—	opravlja zadeve, ki se nanašajo na splošne akte organizacij združenega dela;
—	odloča o statusnih vprašanjih, ki se nanašajo na organe samoupravljanja in izvršilne organe;
—	sprejema predpise in odloča v zadevah s področja rudarstva;
—	daje organizacijam združenega dela ter samoupravnim interesnim in drugim skupnostim priporočila.
132.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno
—	razpravlja o vprašanjih, ki zadevajo razvoj in organizacijo samouprave v krajevnih skupnostih;
—	odloča o uvedbi samoprispevka za več krajevnih skupnosti ali za območje občine;
—	razpravlja in odloča o drugih vprašanjih, ki so pomembna za delo krajevnih skupnosti.
133.	člen
Zbori občinske skupščine obravnavajo, kot konferenca delegacij za Zbor občin Skupščine SR Slovenije, zbor združenega dela pa kot konferenca delegacij za Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, zadeve, ki so na dnevnem redu, sej Skupščine SR Slovenije, ter zavzemajo do njih stališča.
134.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjih s teh področij, ki so v pristojnosti občinske skupščine.
135.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzefnati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za delovne ljudi na tem področju.
Pristojni zbor mora pred odločitvijo razpravljati o predlogih tega zbora,
Ce pristojni zbor s takim stališčem oziroma predlogom ne soglaša, je lahko odlok ali drug splošni akt, na katerega se tako stališče oziroma predlog nanaša, sprejet šele, ko se opravi postopek, določen s poslovnikom občinske skupščine, po katerem razpravljata o spornem vprašanju pristojni zbor in zbor, ki je dal stališče' oziroma predlog.
136.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da se predlog odloka ali drugo vprašanje iz njene pristojnosti predloži delovnim ljudem, da se o njem izjavijo (referendum), in sicer preden ga sprejme ali o njem odloči, ali potem, ko ga je že sprejela oziroma o njem odločila.
Odločitev delovnih ljudi je za občinsko skupščino obvezna. Eno leto po referendumu občinska skupščina na more izdati odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
137.	člen
Pred odločitvijo mora občinska skupščina dati v javno razpravo tele akte:
— družbeni plan, načrte razvoja, občinski proračun, predpise s področja prostorskega in urbanističnega načrtovanja, predpise, ki nalagajo finančne obveznosti občanom in organizacijam združenega dela za zadovoljevanje splošnih družbenih in skupnih potreb, predpise, ki urejajo stanovanjska in komunalna vprašanja in predpise s področja javnega reda in miru.
O predpisih s področja prostorskega in urbanističnega načrtovanja, za katere je z zakonom določeno, da morajo biti javno razgrnjeni, je. javna razprava organizirana v času javne razgrnitve. Po končani javni razgrnitvi mora občinska skupščina obvestiti javnost o predlogih, ki so bili oblikovani v javni razpravi ter o opredelitvi stališč do teh predlogov in razlogih zanje.
Oblike in organizacijo javne razprave ureja poslovnik občinske skupščine.	#
138.	člen
Odlok ali drug splošni akt lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru oziroma skupina teh delegatov, izvršni svet ali skupščina samoupravne interesne skupnosti.
Predstojnik občinskega upravnega organa lahko predlaga občinski skupščini odlok ali drug splošni akt s svojega delovnega področja.
139.	člen
Vsak zbor lahko predlaga izdajo odloka ali drugega splošnega akta tudi o zadevah, ki spadajo v področje drugega zbora.
Zahtevo za izdajo lahko dajo tudi samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, gospodarska zbornica, društva in občani.
140.	člen
Vsak zbor občinske skupščine praviloma veljavno sklepa z večino glasov navzočih delegatov na seji, na kateri je navzočih večina vseh delegatov zbora.
Kadar občinska skupščina sprejema akte, za katere je po tem statutu določena obvezna javna razprava, veljavno sklepa z večino glasov vseh delegatov pristojnega zbora.
141.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji.
Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali drugega akta, lahko sklenejo, da bodo odlok ali drug akt obravnavali ali pa tudi sprejeli na skupni seji.
Ce zbori sklenejo, da bodo odločali na skupni seji, glasujejo delegati v vsakem zboru posebej.
Kadar zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor zasedajo na skupni seji, je za odločanje na tej seji potrebna večina delegatov vsakega zbora. Odločitev je sprejeta, če znajo glasuje večina na seji navzočih delegatov.
Glasovanje je javno. Ce zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, je glasovanje tajno.
142.	člen
Odlok oziroma drug akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodeluje več zborov, je sprejet, če ga zbori sprejmejo v enakem besedilu.
Določbe prvega odstavka tega člena veljajo tudi kadar s pristojnim zborom enakopravno soodloča skupščina samoupravne interesne skupnosti.
143.	člen
Če se zbori po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumejo glede besedila predloga odloka ali drugega splošnega akta, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov; skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori ne sprejmejo sporazumnega predloga, obra\mavajo predlog na skupni seji zborov. Če se tudi na skupni seji zbori ne sporazumejo, predlog odložijo z dnevnega reda. Predlog lahko ponovno dajo na dnevni red po preteku 6 mesecev na predlog enega zbora ali 'občinskega sveta, po sklepu zborov pa lahko že prej.
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena uporabljamo smiselno tudi takrat, kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno soodloča s pristojnim zborom.
Ce do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet proračun, se začasno izvaja proračun iz prejšnjega leta.
144.	člen
Občinska skupščina ureja s predpisi vprašanja na tistih področjih, ki jih 'po ustavi delovni ljudje v občini urejajo samostojno. Lei posamezna vprašanja, za katera zakon občino posebej pooblašča. Občinske predpise in splošne akte občinskih organov objavljamo v republiškem uradnem glasilu.
Občinska skupščina ima svoj poslovnik. Vsak zbor občinske skupščine ima lahko svoj poslovnik.
5.	Predsednik občinske skupščine in predsedniki zborov
145.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov, ki jih izvoli izmed delegatov zborov občinske skupščine.	i
Predsednik občinske skupščine predstavlja skupščino.
Predsednik občinske skupščine skrbi:
—	da skupščina izvršuje naloge, ki so ji dane z ustavo in tem statutom;
—	da se v skupščinskem delu razvijajo in poglabljajo samoupravni odnosi;
—	da delegati v skupščini lahko v polni meri uve-
ljavljajo stališča in interese delavcev; delovnih ljudi in občanov;	1	.
—	za sodelovanje z delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ob vprašanjih, ki so pomembna za delo skupščine;
—	da se dela po poslovniku občinske skupščine.
Predsednik občinske skupščine opravlja še druge
zadeve, ki so v njegovi pristojnosti po poslovniku občinske skupščine.
Predsednik občinske skupščine skupno s podpredsedniki in predsedniki zborov obravnava vprašanja usklajevanja in načrtovanja dela zborov, komisij in drugih skupščinskih teles in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, skrbi za sodelovanje s Skupščino Socialistične republike Slovenije in drugimi občinskimi skupščinami, skrbi za sodelovanje s Skupščino Socialistične repub-razlaga določbe skupščinskega poslovnika glede pristojnosti zborov in komisij občinske skupščine in sprejema stališča o drugih s poslovnikom določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov.
Podpredsednik občinske skupščine pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim zadeve z njegovega delovnega področja. Ce je predsednik odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik, ki ga določi predsednik.
146.	člen
Vsak zbor izmed delegatov zbora izvoli predsednika in namestnika predsednika.
Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora, podpisuje akte zbora, skrbi da se dela po poslovniku občinske skupščine, in opravlja druge zadeve, ki so v njegovi, pristojnosti po poslovniku.
'Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik občinske skupščine, občinski 'izvršni svet ali najmanj 1/5 delegatov zbora. Če predsednik zbora ne skliče seje, ki bi jo po tem statutu moral sklicati, jo lahko skliče skupina delegatov, ki predstavlja 1/5 zbora, ali predsednik občinske skupščine. '
Če je predsednik zbora zadržan ali odsoten, ga nadomešča predsednik zbora.
147.	člen
Predsednika in podpredsednike občinske skupščine ter predsednike zborov in njihove namestnike volimo za dve leti.
Funkcionarji iz prvega odstavka tega člena so lehko "ponovno izvoljeni še za eno mandatno obdobje, če občinska konferenca SZDL ugotovi, da so v prvem mandatnem obdobju funkcijo uspešno opravljali.
148.	člen
O tem, kateri funkcionarji občinske skupščine in člani izvršnega sveta sprejemajo za svoje delo stalno nadomestilo osebnega dohodka, odločajo enakopravno vsi zbori "občinske skupščine.
O višini stalnega mesečnega nadomestila osebnega dohodka odloča občinska skupščina ali telo, ki ga skupščina pooblasti.
149.	člen
Občinska skupščina ima sekretarja.
Sekretar je strokovni svetovalec občinske skupščine.
Sekretar pomaga funkcionarjem občinske skupščine pri pripravljanju sej in skrbi za to, da je gradivo za seje pravočasno pripravljeno.
Sekretar občinske skupščine opravlja tudi druge zadeve, ki mu jih naloži občinska skupščina oziroma njen predsednik.
Sekretarja občinske skupščine imenujemo za štiri ^ leta in je lahko po preteku te dobe izvrševanja svoje funkcije ponovno imenovan. -
6.	Komisije in druga telesa občinske skupščine
150.	člen
Za spremljanje in proučevanje posameznih vprašanj, za pripravljanje predlogov in za opravljanje drugih zadev s svojega delovnega področja ima občinska skupščina stalne ali začasne komisije oziroma druga telesa.
Vsak zbor ima svojo stalno komisijo za verifikacijo pooblastil delegatov in imunitetna vprašanja.
Stalne komisije in druga stalna telesa so dolor čena s poslovnikom občinske skupščine, občasne komisije ali telesa pa ustanovi občinska skupščina.
151.	člen
Za usklajevanje in usmerjanje ter povezovanje vseh dejavnikov obrambnih priprav in družbene samozaščite v občini ima občinska skupščina svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon.
Svet občinske skupščine za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito usmerja in usklajuje obrambne priprave vseh občinskih organov, družbenopolitičnih in družbenih organizacij, krajevnih skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih skupnosti v občini in njihovo delovanje na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu s sistemom splošne ljudske obrambe, zakonom, odloki, sklepi in politiko občinske skupščine.
Način delovanja določa poslovnik sveta občinske skupščine za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
II.	SVET OBČINE
1 !
152.	člen
Svet občine je politično posvetovalno telo. ki obravnava vprašanja samoupravnega socialističnega razvoja in druga vprašanja splošne politike v okviru pravic in dolžnosti občine.
Člane sveta voli občinska skupščina na predlog občinske konference SZDL izmed družbenopolitičnih in drugih javnih delavcev.
Organizacijo in način delovanja sveta določa odlok.
III.	IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE IN OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
1.	Skupne določbe
153.	člen
Funkcijo državne uprave v občini opravljajo, v mejah pravic in dolžnosti občine, izvršni svet skupščine občine kot izvršilni organ skupščine občine (v nadaljnjem besedilu občinski izvršni svet) ter občinski upravni organi In občinske organizacije, pod pogoji in na način, določen z zakonom in s tem statutom.
■	2. Občinski izvršni svet
154.	člen
Občinski izvršni svet je kot izvršilni organ skupščine občine v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren skupščini občine za stanje v občini, za izvajanje
politike in izvrševanje predpisov ter drugih splošnih aktov skupščine občine in za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov.
155.	člen
Organizacija, sestava in način dela občinskega izvršnega sveta zagotavlja kolektivno delo, odločanje in odgovornost ter enakopravnost članov tega organa pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti, določenih z ustavo, zakonom in tem statutom.
Vsak član občinskega izvršnega sveta je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve tega organa.
156.	člen
Pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti občinski izvršni svet zlasti:
—	spremlja stanje in uresničevanje politike skupščine občine ter ji predlaga določitev politike;
—	predlaga odloke, druge predpise in splošne akte in daje mnenja o predlogih odlokov drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih skupščini občine predložijo drugi pooblaščeni predlagatelji;
—	določa osnutek in predlog družbaeega- plana občine:
—	določa osnutek in predlog občinskega proračuna in zaključnega računa proračuna;
—	skrbi za izvrševanje občinskega proračuna in zaključnega računa;
—	skrbi za organiziranost in izvajanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter ustanavlja občinske enote in štabe civilne zaščite;
—	izdaja predpise za izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, kadar je za to pooblaščen;
—	skrbi za izvajanje določene politike in izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov skupščine občine; •
—	usmerja in usklajuje delo občinskih upravnih organov, nadzoruje njihovo delo ter odloča o sporih med njimi o pristojnosti;
—	skrbi za to, da občinski upravni organi vestno in odgovorno izvršujejo svoje funkcije;
—	sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja zakonitost, učinkovitost in ekonomičnost dela občinskih upravnih organov.
Občinski izvršni svet zastopa občino kot pravno osebo, če ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom določeno drugače.
Občinsld izvršni svet skrbi za upravljanje nepremičnin v družbeni lastnini, ki so v uporabi občine, in odloča o razpolaganju z njimi.
Občinski izvršni svet izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo občini kot ustanovitelju, nasproti organizacijam združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena v občini.
Občinski izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore, s katerimi izvaja v družbenem planu ali na drug način izraženo politiko, ki -jo je določila skupščina občine, in druge družbene dogovore, za katere ga pooblasti skupščina občine.
157.	člen
Občinski izvršni svet sestavljajo predseclnlK. easa ali več podpredsednikov in določeno število članov.
Predsednika izvršnega sveta izvoli skupščina občine na predlog občinske konference SZDL, podpredsednike in člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta na podlagi mnenja občinske konference SZDL.
Ob izvolitvi članov občinskega izvršnega sveta imenuje skupščina občine na predlog predsednika občinskega izvršnega sveta izmed članov občinskega izvršnega sveta občinske sekretarje in predsednike občinskih komitejev.
*	158. člen
Člane občinskega izvršnega sveta izvoli občinska skupščina za štiri leta in so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni za isto funkcijo.
Za predsednika izvršnega sveta ista oseba ne more biti izvoljena dvakrat zapored.
159.	člen
Predsednik občinskega izvršnega sveta lahko predlaga skupščini občine, da razreši posamezne člane občinskega izvršnega sveta in izvoli nove.
160.	člen
Predsednik občinskega izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje, usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi, da se uresničujejo delovni programi in sklepi sveta ter izvršujejo druge pravice in dolžnosti, ki jih določajo zakon ter ta statut.
Predsednik občinskega izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna.
161.	člen
Podpredsednik občinskega izvršnega sveta odgovarja zn določena širša področja dela iz pristojnosti občinskega izvršnega sveta v skladu z delitvijo nalog v izvršnem svetu, nadomešča predsednika pri vodenju sej izvršnega sveta kot tudi vseh drugih ■ njegovih pravicah in dolžnostih, če je predsednik odsoten ali zadržan. Če je več podpredsednikov, odloči predsednik, kdo izmed njih ga nadomešča.
Predsednik lahko pooblasti podpredsednika, da ga stalno ali občasno nadomešča v njegovih posameznih pravicah in dolžnostih.
162.	člen
Občinski izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Občinski izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina njegovih članov, ter sprejema sklepe in druge odločitve z večino glasov vseh članov.
163.	člen
Občinski izvršni svet ima za spremljanje in proučevanje posameznih vprašanj in za pripravljanje predlogov ter za opravljanje drugih zadev s svojega delovna področja stalne ali občasne komisije in druga ustrezna telesa.
Stalne in občasne komisije in druga ustrezna telesa imenuje občinski izvršni svet v skladu s svojim poslovnikom.
164.	člen
Občinski izvršni svet v skladu z določbami tega statuta s svojim poslovnikom samostojno ureja svojo
notranjo organizacijo, način dela in druga za delo pomembna vprašanja.
165.	člen
Občinski izvršni svet ima sekretarja, ki opravlja zadeve, določene s tem statutom in poslovnikom izvršnega sveta.
Sekretar občinskega izvršnega sveta skrbi v skladu s poslovnikom sveta za pripravo sej in pošiljanje gradiva, ki je potrebno za delo izvršnega sveta, pomaga predsedniku pri izvrševanju njegovih pravic in dolžnosti v zvezi z organiziranjem in pripravljanjem sej ter izvrševanjem sklepov izvršnega sveta, ter opravlja druga dela, ki mu jih poveri izvršni svet ali njegov predsednik.
Sekretar izvršnega sveta je imenovan za štiri leta in je lahko po preteku štiriletne dobe izvrševanja svoje funkcije ponovno imenovan.
3.	Občinski upravni organi
166.	člen
Občinske upravn^ organe ustanovimo kot občinske komiteje, občinske sekretariate ali občinske oddelke, občinske uprave in občinski inšpektorat.
Kot občinske upravne organe v sestavu občinskega komiteja oziroma občinskega sekretariata lahko ustanovimo krajevne urade in komisije.
Občinske upravne or .aniz.acije so zavodi.
• 167. člen
Sekretariate usts iavl amc za področja, na katerih upravni organi v celoti aii pretežno za .otavljajo izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih akte , oziroma jih neposredno izvršujejo.
Namesto sekretariata lahko na določenem področju glede na manjši obseg upravnih nalog ustanovimo oddelek.
16 . člen
Komiteje us ana Ijamo za področja, na katerih je zaradi narave nalog potrebno zagotoviti povezano in usklajeno opravljanje up; avn. i zadev, ki so skupnega pomena za več upravnih org .nov ko' tudi kadar je potrebno pri opravljanju upravnih nalog zagotoviti stalno in organizirano 'sodelovanje in usklajevanje dela s samoupravni ni interesnimi skupnostmi in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
169.	člen
Upravo ustanavljamo za opravljanja upravnih nalog na določenem področju,' ki zahtevajo posebej organizirano službo in samostojnost pri delu.
170.	člen
Inšpektorat ustanavljamo za opravljanje nadzorstva nad izvrševanjem zakonov in drugih predpisov, splošnih aktov ter samoupravnih splošnih aktov v skladu z zakonom.
171.	člen
Občinski upravni organi so;
1.	občinski komi!e za družbenoekonomski razvoj,
'2. občinski komite za družbene dej i vnesti,
3. občinski 1 omi'3 za- ure.' noje prostora in varstvo okolja,
4.	občinski sekretariat za ljudsko obrambo,
5.	občinski sekretariat za notranje zadeve,
6.	občinska uprava za družbene prihodke,
7.	občinski inšpektorat,
8.	občinski oddelek za občo upravo,
9.	občinska geodetska uprava.
172.	člen
Upravno organizacijo ustanavljamo za opravljanje specializiranih strokovnih nalog in z njimi povezanih upravnih zadev iz pri tojnosti 'občine, ki praviloma zahtevajo1 uporabo strokovno-tehničnih metod dela, ali za opravljanje drugih strokovnih zadev, ki so pomembne za uresničevanje funkcij državne uprave in nalog organov v občini. Upravna organizacija . opravlja naloge s svojega delovnega področja tudi za samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične oziroma družbene org niza :ije po sporazumu, ki ga s soglasjem izv: neg:, svi ta sklene s temi samoupravnimi skupnostmi oziroma organizacijami.
173.	člen
Občinski upravni organizaciji sta:
1.	zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo,
2.	zavod za elek ron: ko rodel ivo podatkov.
Zavod občine Colje za p: mir. nje in izgradnjo je
pravna oseba.
174.	člen
Upravne organe oziroma upravne organizacije, ki jih določa ta statut, pa lahko občinska skupščina sporazumno z eno ali več drugimi občinskimi skupščinami ustanovi tudi kot skupne upravne organe oziroma organizacije.
175.	člen
Z odlokom podrobneje urejamo vprašanja v . . ... z organizacijo občinskih upravnih organov, občinskih upravnih organ zacij in strokovnih služb, določamo njihova delovna podi očja m urejamo druga vprašanja v zvezi z jiho/im delovanjem.
176.	člen
Ob inski v upravni organi izvajajo politiko, ki jo je določila skupščina občine, izvršujejo zakone, predpise in. druge splošne akte in zagotavljajo njihovo izvrševanje, izvajajo smernice skupščine občine ter načelna stališča in smernice občinskega izvršnega sveta, odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, spremljajo stanje na teh področjih in seznanjajo skupščino občine in njen izvršni svet s pojavi, dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij, predlagajo ukrepe oziroma ukrepajo v mejah svojih pooblasti;, opravljajo naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, izdajajo izvršilne predpise, če so za to ; ooblaščeni, odločajo v upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, pripravljajo predpise in druge splošne akte ter opravljajo druga strokovna opravila za skupščino občine in njen izvršbi svet.
177.	člen
Funkcionarje,., ki vodijo občinske upravne organe in občinske upravne organizacije, imenuje občinska skupščina na predlog predsednika občinskega izvršnega sveta za šliri leta.
Funkcionarji, ki vod jo občin-ke upravne organe in upravne organizacije, so lahko po preteku štiri-
letne dobe izvrševanja svoje funkcije ponovno imenovani. Ta določba pa ne velja za občinske sekretarje in predsednike občinskih komitejev.
4.	Razmerja občinskega izvršnega sveta in občinskih upravnih organov
a)	Razmerja do občinske skupščine
178.	člen
Občinski izvršni svet in občinski upravni organi so dolžni poročati občinski skupščini o izvajanju določene politike, o izvrševanju predpisov ter splošnih aktov, ki jih je sprejela občinska skupščina, o stanju in razvoju na vseh ali na posameznih področjih družbenega žviljenja in o drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti, kot tudi o svojem delu, ter jim predlagati ustrezne ukrepe.
Občinski izvršni svet in občinski upravni organi so dolžni ravnati po smernicah in sklepih občinske skupščine.
179.	člen
Občinski izvr|ni svet ima pravico, kadar to zahteva občinska skupščina, pa dolžnost, da se izreče o vsakem predlogu oziroma vprašanju, ki ga,ni sam predložil skupščini in ki se nanaša na vprašanja iz njegove pristojnosti, na delo občinskih upravnih organov in na druga vpraš. nja, ki imajo pomen za njegovo delo.
Občinski izvršni svet je dolžan dajati odgovore in pojasnila na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori občinsl.2 skupščine, delovna telesa skupščine in zborov ter delegati v zborih občinske skupščine.
'	IGO. člen
Če občinski izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja dol: čene politike, izvršnega predpisa ali drugega splošr ega akta skupščine, katerega izdajo predlaga, ali ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani predpis ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Če občinska skupše .na izglasuje občinskemu izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
Občinski izvršni svet lahko kolektivno odstopi; odstopi lahko tudi predsednik ali vsak njegov član. Občinski izvršni svet, njegov predsednik oziroma člani imajo pravico svoj odstop obrazložiti.
Odstop predsednika ali večine članov občinskega izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Če občinski izvršni svet kolektivno odstopi, ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta.
b)	Razmerja med občinskim izvršnim svetom . in občinskimi upravnimi organi
181.	člen
V skladu z odgovornostjo za delo občinskih upravnih organov mora imeti občinski izvršni svet vpogled, kako ti organi izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike ter izvrševanje predpisov, družbenih planov ter splošnih aktov in smernic občinske skupščine, načelnih stališč in smernic izvršnega sveta.
Občinski upravni organi obveščajo občinski izvršni svet o stanju ter o problemih na ustreznem področju; na njegovo zahtevo so mu dolžni dati podatke, poročila in pojasnila o zadevah s svojega delovnega področja.
Na zahtevo občinskega izvršnega sveta morajo občinski upravni organi proučiti stanje na posameznem področju oziroma posamezna vprašanja, v določenem roku opraviti določeno nalogo s svojega delovnega področja in mu o tem poročati.
c)	Medsebojna razmerja občinskih upravnih organov
182.	člen
Občinski upravni organi v okviru svojega delovnega področja in svojih pooblastil med seboj sodelujejo v reševanju vprašanj skupnega pomena, usklajujejo programe dela, izmenjujejo mnenja in nasvete, se dogovarjajo o skupnih akcijah ter organizirajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.
Občinski upravni organi ustanavljajo skupna delovna telesa v zadevah, ki terjajo po svoji naravi sodelovanje teh organov.
183.	člen
Ce nastane med občinskimi upravnimi organi spor o pristojnosti in se pojavijo druga sporna vprašanja z njihovega delovnega področja, so ti organi dolžni o tem poročati občinskemu izvršnemu svetu, ki odloča v sporu o pristojnosti in da smernice za rešitev spornih vprašanj.
č) Razmerja do republiških organov in do organov drugih občin
, 184. člen
Občinski izvršni svet in občinski upravni organi sodelujejo s pristojnimi republiškimi organi, se dogovarjajo o vprašanjih skupnega pomena, izmenjujejo izkušnje, mnenja, pobude in predloge, usklajujejo svoje akcije in razvijajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.
185.	člen
Občinski izvršni svet in občinski upravni organi sodelujejo s pristojnimi organi drugih občin, zlasti v regiji, usklajujejo stališča o vprašanjih - skupnega pomena, izmenjujejo izkušnje, mnenja, pobude ih predloge in razvijajo druge oblike medsebojnega so-deldvanja.
d)	Razmerja do samoupravnih organizacij in skupnosti
186.	člen
Občinski izvršni svet in občinski upravni organi sodelujejo pri uresničevanju svojih funkcij s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter družbenimi organizacijami in društvi ob vprašanjih, ki imajo pomen za njihovo delo, ali so pomembna za omenjene organizacije in skupnosti ali za občino.
Sodelovanje mora biti zlasti aktivno pri pripravljanju samoupravnih sporazumov o osnovah planov samoupravnih organizacij in skupnosti. Občinski izvršni svet in občinski upravni organi morajo nosilcem planiranja nuditi strokovno pomoč.
187.	člen
Občinski izvršni svet bo pri pripravljanju predpisov, drugih splošnih aktov in odločitev omogočal zainteresiranim organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organom in skupnostim, da podajo svoja mnenja.
Ce občinski izvršni svet ne sprejme načelnih in drugih vsebinskih pripomb, ki jih dajo organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka, mora ob predložitvi akta občinski skupščini sporočiti te pripombe in svoja stališča do njih.
'e) Razmerja do družbenopolitičnih organizacij
188.	člen
Občinski izvršni svet in občinski upravni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami o vprašanjih, ki imajo pomen za te organizacije, za uresničevanje njihovih nalog in za izvrševanje družbenega nadzorstva nad delom občinskega izvršnega sveta in občinskih organov.
Pri uresničevanju svojih funkcij občinski izvršni svet in občinski upravni organi obravnavajo mnenja, stališča in predloge družbenopolitičnih organizacij v zvezi z reševanjem vprašanj iz pristojnosti občinskega izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
189.	člen
V
Občinski izvršni svet in občinski upravni organi dajejo družbenopolitičnim organizacijam na njihovo zahtevo podatke, pojasnila in mnenja ter jih obveščajo o vprašanjih s svojih delovnih področij, na katera lahko s svojo aktivnostjo vplivajo te organizacije. Občinski izvršni svet in upravni organi obravnavajo pobude, predloge in stališča družbenopolitičnih organijacijah v zvezi z delom občinskega izvršnega sveta in občinskih upravnih organov in reševanjem vprašanj na posameznih področjih ter jih obveščajo o storjenih ukrepih.
f) Razmerja upravnih organov do občanov
190.	člen
Upravni organi morajo obravnavati vloge in predloge, ki jim jih predložijo občani, in jim morajo nanje odgovoriti.
19L člen
Upravni organi, ki neposredno občujejo z občani, morajo organizirati delo na način in ob pogojih, da lahko občani pri njih čim lažje in v čim krajšem postopku uveljavljajo svoje pravice in izvršujejo obveznosti. '	N
192.	člen
Upravni organi obveščajo občinski izvršni svet in občinsko skupščino v rokih, ki jih ta organa določita, o vlogah in predlogih, ki jih predložijo občani glede upravnega organa, o njihovi opravičenosti in storjenih ukrepih, kot tudi o učinkovitosti pri reševanju vlog in pritožb ter pri odločanju o predlogih.
193.	člen
Določbe tega statuta o razmerjih upravnih organov do občanov uporabljamo tudi za njihova raz-
%
merja do organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kadar odločajo o njihovih pravicah, na zakonu temelječih interesih in obveznostih.
5.	Pravni akti
194.	člen
Občinski izvršni svet izdaja lahko pravilnike, odredbe in navodila za izvrševanje zakonov, odlokov ter drugih predpisov in splošnih aktov, kadar je s temi akti za to pooblaščen.
V	mejah zakonskih pooblastil občinski izvršni svet izdaja tudi odločbe o upravnem postopku in druge odločbe.
Kadar ne odloča z drugim aktom sprejme občinski izvršni svet sklep.	.
195.	člen
Funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, lahko izdajajo pravilnike, odredbe in navodila za izvrševanje predpisov in splošnih aktov, če so za to pooblaščeni.
V	občinskih komitejih in komisijah izdaja pred- ■ piše iz prejšnjega odstavka kolegijsko telo, če ni posebej določeno, da jih izdaja predsednik republiškega komiteja.
196.	člen
Pri odločanju o upravnih stvareh izdajajo funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, odločbe in sklepe.
Funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, lahko pooblastijo posamezne vodilne in druge delavce v upravnem organu, da izdajajo odločbe o upravnih -stvareh.
IV.	DRUŽBENI SVETI
197.	člen
V	občini 'v skladu z zakonom ustanavljamo družbene svete.
Družbene svete občine ustanovimo glede na potrebe in značilnosti razvoja družbenopolitičnih in družbenoekonomskih odnosov na posameznih področjih ali za več področij družbenega življenja v občini.
Družbene svete ustanovimo tudi za posamezna upravna področja ali za posamezne upravne organe.
Pri posamezni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji ali škupnošti, ki je posebnega pomena za materialni ali družbeni razvoj občine, za družbeno reprodukcijo ali za uresničevanje v ustavi in zakonu dolbčenih pravic delovnih ljudi, lahko ustanovimo svet, ki deluje po enakih načelih kot družbeni sveti.
V.	DRUGI ORGANI V OBČINI
1.	Temeljno sodišče in druga samoupravna sodišča
198.	člen
Temeljno sodišče je samostojen organ, ki v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi izvršuje sodno funkci-
jo v mejah svoje z ustavo in zakonom določene pristojnosti.
Za območje občine posluje enota temeljnega sodišča v Celju.
Temeljno sodišče spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki jih opazi pri svojem delu in o tem obvešča občinsko skupščino.
Pri sojenju sodelujejo sodniki porotniki, ki jih izvoli občinska skupščina skupaj z drugimi občinskimi skupščinami na območju temeljnega sodišča.
199.	člen
Sodno funkcijo v občini opravljajo tudi samoupravna sodišča. Samoupravna sodišča ustanavljamo kot sodišča združenega dela. arbitraže, poravnalne svete, razsodišča in v drugih oblikah samoupravnih sodišč.
Samoupravna sodišča rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih razmerij, ki so določena z ustavo m zakonom, kot tudi spore, katere jim zaupajo delovni ljudjč iz organizacij združenega dela, iz interesnih skupnosti in drugih samoupravnih skupnosti, iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo, ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča.
Delovni ljudje in občani lahko reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, sporazumno poverijo poravnalnim svetom ali razsodiščem ah drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom določeno drugače.
2.	Temeljno javno tožilstvo
200.	člen
Temeljno javno tožilstvo je samostojen organ, ki preganja storilce kaznivih in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, in ukrepa, kakor določa zakon za varstvo interesov in skupnosti, ter vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti.
Temeljno javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča občinsko skupščino o svojem delu ter da daje pristojnim organom in organizacijam predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih ..pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
3.	Družbeni pravobranilec samoupravljanja
201.	člen
Družbeni pravobranilec -samoupravljanja v občim kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva in izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred občinsko skupščino, pred ustavnim sodiščem ali pred sodišči in samoupravnimi sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi In družbene lastnine, kakor tudi postopek, da se akti, sklepi in dejanja, s katerimi sta prizadeta samoupravljanje in družbena lastnina, razveljavijo ali odpravijo.
4.	Občinsko javno pravobranilstvo
202.	člen
Občinsko javno pravobranilstvo je samostojen organ občine, ki uporablja z zakonom določene ukrepe in pravna sredstva, da varuje občinske premoženjske pravice in koristi.
Občinsko javno pravobranilstvo zastopa pred sodišči in drugimi organi občino, krajevne skupnosti in državne organe in organizacije, določene z zakonom.
V izvrševanju svoje dejavnosti občinsko javno pravobranilstvo spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za pravno varstvo družbenega premoženja, in o tem obvešča občinsko skupščino in druge državne organe in organizacije.
5.	Občinski sodnik za prekrške
203.	člen
Občinski sodnik za prekrške je samostojen organ občine, ki odloča o prekrških na prvi stopnji ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon.
O vprašanjih, ki jih ugotovi pri svojem delu, in o družbeno pomembnih pojavih poroča sodnik za prekrške občinski skupščini.
6.	Postaja milice
204.	člen
Postaj'a milice je samostojen organ občine, ki neposredno opravlja zadeve s področja službe varnosti.
Ustanovitev in delovanje postaje milice ureja zakon.
7.	Skupne določbe
205.	člen
Delavci drugih organov v občini imajo samoupravne pravice, ki jih določa zakon.
Sredstva za delo drugih organov v občini zagotavljamo v občinskem proračunu v skladu z zakonom.
Za tiste organe v občini, ki opravljajo svojo dejavnost tudi na območju drugih občin, v občinskem proračunu zagotovimo tolikšen del sredstev, kot ga določimo v dogovoru med prizadetimi občinami. Osnova za določitev dela sredstev za posamezno občino je obseg dela, ki ga organ opravi zanjo.
VI.	SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI
1.	Sodelovanje s SR Slovenijo
206.	člen
Občinska skupščina, njeni organi, samoupravne interesne skupnosti, občinski upravni in drugi organi sodelujejo z ustreznimi organi in organizacijami v republiki, izmenjujejo mnenja, ki so pomembna za občino in republiko, ter posredujejo mnenja, predloge in stališča o osnutkih in predlogih aktov in o drugih vprašanjih, ki jih obravnavajo republiški organi in organizacije.
207.	člen
Na zasedanja zbora občin in zbora združenega dela pošilja občinska skupščina delegate iz vrst skupin delegatov, izvoljenih na skupščini občine za tekoče mandatno dobo za zbor občin in zbor združenega dela.
V	primeru, ko občinska skupščina ali zbor združenega dela zaseda kot konferenca delegacij, na zasedanju določi delegate za zbora republiške skupščine.
208.	člen
Gradiva za republiško skupščino redno obravnavajo skupine delegatov za zbor občin in zbor združenega dela.
Del gradiv, ki je pomemben za občinsko skupščino, obravnava skupščina Občine na svojih zasedanjih in o njih zavzema svoja stališča.
209.	člen
Skupščina občine sodeluje z delegati za Družbenopolitični zbor Skupščine SRS in z delegati Skupščine SFRJ.
Delegate skupščin SFRJ in DPZ SRS redno vabimo na seje zborov občinske skupščine. Občasno delegati poročajo zbprom občinske skupščine o svojem delu v zborih skupščine SFRJ in DPZ SRS.
210 člen
Pri oblikovanju stališč do vprašanj, o katerih odloča na zasedanju zbora občin, ravna delegat v skladu s smernicami in temeljnimi Stališči občinske skupščine glede smeri reševanja posameznih vprašanj, pri tem upošteva utemeljene interese drugih občin ter širše družbene interese in potrebe ter nujnost sporazumevanja. Samostojen pa je pri oprede-Utvi in glasovanju o vprašanjih, o katerih odloča. Delegat je dolžan o svojem delu in delu zbora občin obveščati občinsko skupščino.
Delegat je za svoje delo odgovoren občinski skupščini.
2.	Sodelovanje s sosednjimi občinami
211.	člen
Delovni ljudje v občini sodelujejo po načelih prostovoljnosti in solidarnosti z delovnimi ljudmi sosednjih občin pri urejanju zadev skupnega interesa in pomena.	j
V	ta namen občina združuje sredstva s sosednjimi občinami in skupaj z njimi ustanavlja skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
212.	člen
Za urejanje zadev skupnega pomena ustanovi občina skupaj s. sosednjimi občinami skupni medobčinski organ samoupravljanja.
V	skupni medobčinski organ samoupravljanja pošilja delegate občinska skupščina.
Za delegate, ki jih občinska skupščina pošilja v skupni medobčinski organ samoupravljanja, veljajo smiselno določbe 206. do 210. člena tega statuta.
213.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo na področju njenega delovanja z medobčinsko gospodarsko zbornico.
3.	Sodelovanje z drugimi
214.	člen
Občina sodeluje tudi z drugimi občiitami v Socialistični republiki Sloveniji in Socialistični federativni republiki Jugoslaviji neposredno in v okviru skupnosti slovenskih občin ter stalne konference mest Jugoslavije.
Občina Celje še posebej sodeluje s pobratenimi občinami Čuprija, Doboj, Sisak in Titov Veles, razvija in poglablja prijateljske stike s temi občinami ter tako utrjuje bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti.
S sodelovanjem in navezovanjem prijateljskih stikov z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organizacijami ter lokalnimi skupnostmi v zamejstvu občina pospešuje in razširja idejo miroljubnega sožitja in sporazumevanja med narodi.
VII.	JAVNOST DELA
215.	člen
Delo vseh organov, organizacij združenega dela in drugih organizacij je javno. Dostopno je delovnim ljudem in občanom, družbenopolitičnim organizacijam, društvom in samoupravnim organom, razen vprašanj, ki po zakonu ali na njegovi osnovi veljajo za uradno ali poslovno tajnost.
Pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov je, da so neposredno ali po svojih organih in organizacijah obveščeni o delu državnih organov, organov družbenega samoupravljanja in nosilcev javnih funkcij ter da s svojimi predlogi in pripombami vplivajo na njihovo delo in občinsko politiko.
Obveščanje delovnih ljudi in občanov poteka preko sredstev javnega obveščanja ter na zborih delovnih ljudi in občanov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Delovni ljudje in občani se seznanijo z delom državnih organov, organov družbenega samoupravljanja in nosilcev javnih funkcij in v socialistični zvezi delovnega ljudstva, v sindikatu in drugih družbenopolitičnih organizacijah.
Občinska skupščina ter organizacije združenega dela in druge organizacije so dolžne skrbeti za razvoj ,sredstev javnega obveščanja.
216.	člen
Organi in organizacije, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, morajo obveščati delovne ljudi o svojem delu in o vprašanjih s svojega delovnega področja na lastno pobudo ali na zahtevo pooblaščenih organizacij in organov, če je to določeno s tem statutom ali predpisi širših družbenopolitičnih skupnosti.
Drugi občinski organi, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela s področja družbenih služb in komunalne organizacije združenega dela, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, morajo poročati o svojem delu na način 'in v rokih, ki jih določi občinska skupščina.
217.	člen
Delovni ljudje in občani imajo pravico, da se z vlogami in pritožbami obračajo na druge organe in organizacije, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena. Organi in organizacije morajo vloge
in pritožbe obravnavati in o svojih odločitvah predlagatelja obvestiti.
i
218.	člen
Zaradi ugotavljanja javnega mnenja o določenem vprašanju, ki ima pomen za občino, lahko razpišemo anketo.
219.	člen
Z družbenim sistemom informiranja v občini Celje zagotavljamo podatke in informacije, pomembne za:
—	delo in samoupravno odločanje delavcev v organizacijah združenega dela, delovnih ljudi v KS, SIS in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in družbenih organizacijah;
—	spremljanje, planiranje in usmerjanje družbenega razvoja, funkcioniranje družbenoekonomskega in socialističnega sistema samoupravljanja v celoti, kot tudi za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanj e.
Z družbenim sistemom informiranja uveljavljamo pravico in obveznost delavcev, delovnih ljudi in občanov, da so informirani, da nudijo podatke in informacije, ki so pomembne za samoupravno odločanje o vprašanjih splošnih, skupnih in posameznih interesov.
Tretji del
SPREMEMBA STATUTA
220.	člen
Predlog, da se začne postopek za spremembo statuta, lahko da vsak zbor občinske skupščine in izvršni svet.
221.	člen
O predlogu, da se začne postopek za spremembo statuta, odločajo zbori občinske skupščine.
Če se zbori niti po ponovni obravnavi ne zedinijo, ne more biti predlog, da se začne postopek za spremembo statuta, znova dan na dnevni red, preden ne poteče 6 mesecev od dneva obravnave
222.	člen
Na predlog sprejetega predloga, da se začne postopek za spremembo statuta, izvolijo zbori občinske skupščine komisijo za pripravo sprememb statuta. Komisija predlaga zboro mosnutek sprememb statuta. Zbori določijo osnutek sprememb statuta in ga dajo v javno razpravo.
Po končani javni razpravi predlaga komisija zborom občinske skupščine predlog sprememb statuta.
O predlogu sprememb statuta da svoje stališče izvršni svet.
223.	člen
Če med zbori občinske skupščine ni doseženo soglasje o predlogu sprememb statuta, imenujejo skupno komisijo, sestavljeno iz enakega števila članov vsakega zbora, ter ji poverijo sestavo predloga za uskladitev spornih vprašanj. Če se skupna komisija ne sporazume, je predlog sprememb statuta sprejet.
če ga sprejmeta 2/3 vseh delegatov občinske skupščine na skupni seji.
224.	člen
Ta statut začne veljati osmi ' dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-1/78-2
Celje, dne 19. januarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Celje
x Jože Marolt 1. r.
CERKNICA
270.
Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 208. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na svoji seji dne 9. februarja 1982 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede m dovoljenja v občini Cerknica
I
1. Za obvezne veterinarsko sanitarne pregledb pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju, prekladanju in gonjenju živali, ki se odpremljajo iz območja občine in preko državne meje, se določijo pri-
stojbine:
ctin
a)	za kamionske, vagonske in letalske po-
šiljke kopitarjev, parkljarjev in žive perutnine do 10 t, ki se odpremljajo preko državne meje	435,00
b)	za kamionske, vagonske in letalske pošiljke kopitarjev, parkljarjev in žive perutnine do 10 t v notranjem prometu 278,40
c)	kosovne pošiljke: kopitarjev ip odraslih
goved od glave	'	72,50
—	telet od glave	21,75
—	prašičev in drobnic od glave	7,25
—	žive perutnine od vsakih začetih 50
kosov	36,25
—	za vsako čebeljo družino	7,25
d)	za meso kopitarjev in parkljarjev od kg 0,44
—	za mesne izdelke razen konzerv od kg 0,44
—	za divjačino od kg	0.44
. — za perutninsko meso od kg	0,44
—	za drobovino od kg	0,44
—	za ribe, rake, polže žive od kg	0,44
—	za mesne in ribje konzerve od kg	0,44
' —- za mast od kg	0,44
—	za mleko od litra	0,03
—	za mlečnp izdelke od kg	0.44
—■ za jajca od kosa	0,03
—	za jajčne izdelke od kg	'	0,38
—	za ostale neimenovane živalske proizvode in pošiljke od kg	0,44
II
a)	Za veterinarsko sanitarne preglede jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in
predelavi jajc v jajčne izdelke od kosa proizvedenega oz. v jajčne izdelke predelanega jajca	0,0051
b)	Za veterinarsko sanitarne preglede rib
v ribogojnicah od vsake	začete ure	290,00
c)	Za veterinarsko sanitarne preglede divjačine pri skladiščenju in zmrzovanju
—	za jelenjad, srnjad	36,25
—	za divje prašiče s trihinoskopskim
pregledom po kosu	50,75
—	za medvede s trihinoskopskim! pregledi	72,50
.— za zajce po kosu	8,70
—	za divjo perjad po kosu	5,10
d)	za veterinarsko sanitarne preglede div-
jadi, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah v pakirnicah in hladilnicah, za vsako začeto uro porabljenega časa	290,00
III
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico 116 dinarjev.
Posestniki, ki ne oddajajo mleka v zbiralnico ali mlekarno pač pa ga dajejo na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo.
IV
Za predpisano veterinarsko napotnico bolne živali, ki se zaradi klanja odpremi j a v klavnico ter za živali, zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 72,50 din.
V
Za veterinarsko sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko sanitarni pregled se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 %>. Za preglede, ki se opravljajo ob nedeljah in državnih praznikih se zaračunavajo pristojbine s pribitkom 100‘Vo.
VI
Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled pristojnega organa, ki opravlja veterinarsko sanitarni pregled, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja prekladanja ali razkladanja ali da je razkladnje, nakladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro. mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 290 din za vsako začeto uro čakanja.
Poleg pristojbine in morebitne zamudnine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi prevozne stroške.
VII
Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na zbirni račun št. 50160-840-004-3182 republi-' ške oziroma pokrajinske takse za promet s parkljarji in kopitarji in se razporejajo, kot to določa navodilo o pristojbinah za zdravstveno varstvo živali in o ravnanju s sredstvi iz teh pristojbin na posebnih računih (Uradni list SRS, št. 2/78).
VIII
Izvršni svet SO Cerknica pooblašča Veterinarski zavod Krim Grosuplje, delovno enoto Cerknica za opravljanje veterinarsko sanitarnih pregledov.
IX
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede v občini Cerknica, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 24/81 z dne 11. 8. 1981.
X
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-026/75-1
Cerknica, dne 9. februarja 1982.
Predsednik
I	Izvršnega sveta
Skupščine občine Cerknica
Franc Sterle 1. r.
GROSUPLJE
271.
Na podlagi 190. in 273. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS. št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. januarja 1982. sprejela
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah statuta občine
Grosuplje
1.	člen
Določbe statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS. št. 10/78). se spremeni tako, da se za 7, členom doda naslednja nova člena:
»7/1. člen
Vsi organi oblasti in samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravnih, javtuh in drugih . družbenih funkcij, v občini zagotavljajo v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti, uresničevanje ihteresov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih in političnih odnosih socialističnega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu in tudi pogoje za uresničevanje pravic, obveznosti Irt odgovornosti delovnih ljudi in občanov v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih.
7/2. člen .
Organizacija, sestava in način dela kolektivnih oblasti in samoupravljanja se urejajo tako, da se zagotavljajo kolektivno delo. odločanje in odgovornost ter enakopravnost članov teh organov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti, določenih z ustavo oziroma zakonom ih statutom.
- Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve tega organa.
Vsak član kolektivnega, organa, ki je določen, da sodeluje pri delu drugih organov in teles, mora pb načelih delegatskega sistema ravnati v ?k1adu s pooblastili. smernicami in stališči tega organa. Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravljanja. javnih in drugih družbenih funkcij, morajo izvrševati svoje pravice in dolžnosti tako. da je omogočeno uresničevanje družbenega nadzorstva nad njihovim delom.«
2.	člen
31. člen se spremeni in glasi:
»Zaradi uresničevanja politike ekonomskega in družbenega razvoja, omogočanja stalnega soočanja izbranih ciljev z dejanskimi možnostmi m pogoji, zagotavljanja in usklajevanja celotne družbene reprodukcije in usklajevanja razvoja v občim, vsi nosilci družbenega planiranja zagotavljajo usklajevanje m usmerjanje medsebojnih družbenoekonomskih, socialnih, prostorskih in drugih samoupravnih odnosov in interesov delavcev in drugih delovnih ljudi oziroma posameznih delov družbenega dela, sestavljajo Kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne piane po načelih sočasnega in kontinuiranega planiranja.«
3.	člen
33.	člen statuta se dopolni z novim prvim odstavkom:
»Dohodek je temeljna kategorija planiranja, ekonomskih analiz in ocen uresničevanja planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenega plana občine.«
4.	člen
34.	člen statuta se spremeni In dopolni tako, da se drugi stavek drugega odstavka glasi:
»Dolgoročni družbeni plan se sptejetna za obdobje 10 in več let in doda novo besedilo tretjega odstavka:
Z odlokom skupščine občine o pripravi dolgoročnega plana občine se podrobneje določijo postopki za pripravljanje in sprejemanje dolgoročnega plana in po potrebi razširi obveznost dolgoročnega planiranja tudi na druge samoupravne organizacije in skupnosti.«
5.	-čIen
38.	člen se spremeni tako, da st jlasi:
»Dogovore o osnovah družbenega plana občine
sklepa v skladu z zakonom in tem statutom izvršni svet skupščine občine ter samoupravne organizacije in skupnosti, kadar sprejemajo obveznosti in odgovornosti za izpolnjevanje ciljev in nalog družbenega plana občine.
• Udeleženec dogovora o osnovah družbenega plana občine je tudi občinski svet Zvezo sindikatov Slovenije, kadar dogovor določa naloge, ki so pomembne za uresničevanje družbene vloge sindikata.«
6.	člen
39.	člen se spremeni in dopolni tako. da se glasi:
»Izvršni svet skupščine občine je dolžan spremljati _ uresničevanje sprejetega družbenega plana in sprejemati, kakor tudi predlagati ukrepe za njegovo uresničevanje.
Na podlagi analize uresničevanja družbenega plana občine v preteklem obdobju in dc ne možnosti za njegovo uresničitev v tekočem in naslednjem letu, mora izvršni svet najkasneje v juniju tekočega leta predložiti poročilo o uresničevanju plaha ter svojo oceno, možnosti za razvoj v tekočem in naslednjem letu s predlogi dodatnih ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje plana.
Na1 podlagi stališč, ki jih ob poročilu o uresničevanju cjpužbehega plana občine sprejema skupščina občine, pripravi izvršni svet osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana v prihodnjem letu s pred-
logom ukrepov in ga predloži skupščini občine najpozneje do konca oktobra tekočega leta.
Skupščina občine sprejme resolucijo najpozneje do konca tekočega leta za prihodnje leto.
Ce organ samoupravne organizacije in skupnosti oziroma izvršni svet skupščine občine ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga skupščini občine spremembe in dopolnitve družbenega plana.
Družbeni plan občine se spremeni in dopolni po postopku, ki je določen za sprejemanje družbenega plana občine z zakonom in s tem statutom.« .
7.	člen
Za 39. členom se doda novi člen:
»39/1. člen
Občinski upravni organ za področje družbenega planiranja je komite za družbeno planiranje in gospodarstvo.
Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo usklajuje in usmerja delo na področju družbenega planiranja in opravlja zadeve, ki se nanašajo na izvajanje sistema družbenega planiranja, na družbeni plan in druge planske dokumente, na spremljanje tekoče politike razvoja v letnih planskih aktih za uresničevanje družbenega plana in za njihovo izvrševanje.«
8.	člen
70. člen se dopolni z 2., 3., 4. in 5. odstavkom, ki glasijo:
»Po odločitvi o ustanovitvi novih krajevnih skupnosti, sprejeti na referendumu, sprejme skupščina krajevne skupnosti, ki se z ustanovitvijo novih krajevnih skupnosti odpravlja, statutarni sklep, s katerim se določi način oblikovanja in postopek izvolitve delegatov v skupščine novih krajevnih skupnosti in njihove izvršilne organe.
Sredstva, pravice in obveznosti odpravljene krajevne skupnosti se razporedijo na novo ustanovljene krajevne sktlpnosti na način in po postopku, ki ga sporazumno določijo skupščine krajevnih skupnosti, ki so nastale iz odpravljene krajevne skupnosti.
Odpravljene krajevne skupnosti prenehajo, ko sena njihovem območju konstituirajo nove.
Šteje se, da je krajevna skupnost konstituirana, ko ima sprejet statut in izvoljene organe, ki jih določa statut.« -
Sedanji drugi odtsavek postane 6. odstavek.
9.	člen
V 82. členu se dodajo tri nove alinee z naslednjim besedilom:
»— zagotavljajo pogoje za enotno-in organizirano delovanje vseh nosilcev kadrovske politike ter za njeno načrtno vodenje ter uresničevanje,
—	zagotavljajo takšne družbene razmere in mož-. nosti, v katerih se uveljavlja neodtujljiva samoupravna pravica delovnih ljudi in občanov kot osnovnih nosilcev kadrovske politike,
—	medsebojno sodelujejo pri zadovoljevanju kad-
rovskih potreb na področju mednarodnih odnosov v občini, republiki in federaciji.«	i
10.	člen
Prvi odstavek 84. člena se spremeni in glasi:
»Za uresničitev temeljnih načel samoupravne in demokratične kadrovske politike ter smotrov in nalog, upoštevajoč kadrovske in .izobraževalne potrebe, ki izhajajo iz gospodarskih, socialnih, kulturnih in družbeno-političnih razvojnih usmeritev in ciljev, delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela,- samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih . interesnih skupnostih, delegatski skupščini občine in v družbeno-političnih organizacijah v občini z družbe-r v/ovorom določajo smotre in naloge, ki jih ures-niuujvjo pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine.«
H. č’,
Prvi odstavek 119. člena se dopolni z besedilom na koncu stavka: »Ali posamezen zbor skupščine občine v zadevah iz svoje pristojnosti.«
12.	člen
161. člen se dopolni z novim tretjim in četrtim odstavkom, ki se glasita:
»Skupščina občine in pristojni upravni organi skrbijo tudi za izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov v upravnem postopku, zlasti pa, da delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge pravne osebe in druge stranke v postopku lahko hitro, učinkovito, s čim manjšimi stroški uresničujejo svoje pravice in pravne koristi ter izvršujejo obveznosti v upravnem postopku.
Upravni organ, pristojen za splošne zadeve, nadzira ali upravni organ ter samoupravne organizacije in skupnosti pri odločanju o upravnih stvareh pravilno uporabljajo predpise o upravnem postopku in dajejo delovnim ljudem in občanom ter drugim udeležencem in strankam v postopku pravno pomoč pri izvrševanju njihovih obveznosti v upravnem postopku.
Sedanji tretji odstavek postane peti odstavek.«
13.	člen	I
Določbe 184., 185. in 186. člena se nadomesti z novim besedilom in glasi:
»Zbor združenega dela Skupščine občine Grosuplje ima 45 delegatskih mest.
Zbor združenega dela sestavljajo delegati delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja gospodarstva, delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture ter socialno zdravstvene dejavnosti, delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetijstvu, obrtnih in drugih dejavnostih in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva ter delovnih ljudi v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela kot tudi aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi oboroženih sil SFRJ ter delovnih ljudi, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo, skupaj z delavci, s katerimi združujejo delo v odvetniški pisarni.
Zbora krajevnih skupnosti sestavlja 29 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Družbenopolitični zbor sestavlja 23 delegatov, delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
Način delegiranja in zastopanost v zborih se določi z odlokom skupščine občine.«
14.	člen
V	četrtem odstavku 200. člena se beseda »štiri« nadomesti z besedo »dve«.
15.	člen
V	tretjem odstavku 202. člena se beseda »štiri« nadomesti z besedo »dve«.
16.	člen
V	drugem odstavku 209. 'člena se za besedama »skupščina občine« doda beseda:»4 leta« ter doda novi odstavek, ki se glasi:
Za sekretarja skupščine občine je lahko ista oseba imenovana največ dvakrat zaporedoma.«
17.	člen
V	212. členu se črta besedilo komisija za ugotavljanje izvora premoženja.
18.	člen
216.	člen se nadomesti z besedilom:
»Izvršni svet skupščine občine je kolegijski izvršilni organ, skupščine občine, ki v okviru pravic in dolžnosti skrbi za izvajanje politike in izvrševanje' zakonov, odlokov in drugih predpisov ter za uresničevanje družbenih načrtov in je odgovoren skupščini občine za stanje v občini; sprejema predpise za izvajanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščine. občine; usmerja in vsklajuje delo občinskih upravnih organov, in nadzira njihovo delo.«
19.	člen
217.	člen se nadomesti z novim besedilom:
»Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in do 9 članov.	i
Predsednika izvršnega, sveta voli skupščina občine na predlog občinske konference SZDL po opravljenem kandidacijskem postopku, člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in po poprejšnjem mnenju Občinske konference Socialistične zveze delovnih ljudi.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta izvoli skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta podpredsednika izvršnega sveta.
Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta voli skupščina občine za 4 leta.
Za predsednika in podpredsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zappredo-
ma.
Člani izvršnega sveta so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni.
Vsak član izvršnega sveta je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve izvršnega sveta.
.Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet. Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na področju, za katerega so odgovorni in dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.«
20.	člen
Za 217. členom se doda nov »217/1. člen
Član izvršnega sveta ne more biti predsednik organa upravljanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah m skupnostih, predsednik ali član izvršnega organa upravljanja v organizacijah in skupnostih, individualni poslovodni organ organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, predsednik ali član kolegijskega poslovodnega organa organizacije in skupnosti, kot tudi ne oseba na stalnem delu v izvršilnem organu družbenopolitične organizacije v občini.«
21.	člen
Med 10 in 11 alineo 219. člena se vstavijo tri nove alinee, ki glasijo:
•»—■ imenuje in razrešuje vodilne delavce upravnih
organov,
—	daje soglasje k imenovanju in razrešitvam delavcev s posebnimi pooblastili,
—	daje soglasje k aktu o organizaciji in delu ter o sistemizaciji del in nalog upravnih organov.«
22.	člen
222.	člen se dopolni z novim drugim odstavkom, ki glasi:
»Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Za opravljanje te naloge lahko pooblasti člana izvršnega sveta.«
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
23.	člen
Za 222. členom se doda novi člen, ki se glasi:
»222/1. člen
Izvršni svet ima sekretarja, ki opravlja zadeve, določene s tem statutom in s poslovnikom izvršnega sveta.
Sekretar izvršnega sveta je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu. Sekretarja imenuje in razrešuje izvršni svet. Mandat sekretarja izvršnega sveta je vezan na mandat izvršnega sveta.
Za sekretarja izvršnega sveta je ista oseba lahko praviloma imenovana največ dvakrat zaporedoma.«
24.	člen
223.	člen se nadomesti z novim besedilom, ki glasi:
»Izvršni svet izdaja odredbe, navodila, sklepe in
odločbe, kadar je za to pooblaščen.
Za izvrševanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščine občine ter za izvrševanje zveznih in republiških zakonov in uredb, kadar je za to pooblaščen, izdaja odredbe in navodila.
Z odredbo in navodilom izvršni svet podrobneje ureja in razčlenjuje razmerja, določena z odlokom ali drugim splošnim aktom skupščine občine.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep. Odredbe in navodila se objavi v Uradnem lištu SRS.«
25.	člen
226. člen se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Organizacijo in delovno področje strokovne službe izvršnega sveta uredi skupščina z odlokom.
Izvršni svet ima poslovnik, s katerim podrobneje uredi organizacijo in način svojega dela, sklicevanje
in potek sej, način ustanavljanja odborov, komisij in drugih delovnih teles, način obveščanja javnosti ter druga vprašanja v zvezi z nemotenim delom izvršnega sveta.«
26.	člen
Za 226. členom statuta se doda novo poglavje z naslovom in novimi členi:
»IX/1 RAZMERJE . IZVRŠNEGA SVETA IN OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
1.	Razmerje izvršnega sveta do skupščine občine
226/1. člen
Izvršni svet je odgovoren skupščini občine v okviru pravic in dolžnosti občine za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini in se je dolžan ravnati po smernicah in sklepih, ki so jih sprejeli zbori skupščine občine v zvezi z izvajanjem politike, ki jo je določila skupščina občine.
226/2. člen
'Izvršni svet je dolžan obveščati skupščino občine o svojem delu.
Na zahtevo skupščine občine ali njenega zbora je izvršni svet dolžan takoj proučiti pojave in gibanja na posameznih področjih družbenega življenja v občini, oceniti rezultate uresničevanja politike in izvrševanja odlokov in drugih splošnih aktov ter ugotoviti vzroke, zaradi katerih se, določena politika ali predpisi niso v celoti ali pa nepopolno uresničevali oziroma izvajali in o tem podati poročilo k predlogom ukrepov skupščini občine ali njenemu zboru.
Ce izvršni svet ne ukrepa ali ne predlaga ukrepov, začne skupščina občine postopek za ocenitev njegovega dela in za ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nezadovoljivo stanje.
226/3. člen
Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru skupščine občine, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine občine ali da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora skupščine občine in članov izvršnega sveta ali da se skliče seja pristojnega zbora skupščine občine, na kateri bi izvršni svet razložil svoja stališča.
22674. člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanje dogovorjene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta, ki ga je sprejela skupščina občine, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Izvršni svet lahko postavi vprašanje zaupnice tudi v primeru, če skupščina občine ne sprejme odloka ali drugega splošnega akta, ki ga predlaga izvršni svet.
226/5. člen
Vsak zbor skupščine občine lahko na predlog najmanj 10 delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu, vprašanje zaupnice mora skupščina občine obravnavati, če skupščina občine izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
226/6. člen
Najmanj 10 delegatov, kateregakoli zbora skupščine občine lahko v svojem zboru sproži vprašanje
med razpravo o obravnavi posameznih političnih vprašanj v zvezi z delom izvršnega sveta.
2.	Razmerje izvršnega sveta do delegatov in delegacij skupščine občine
226/7. člen
Delegati in delegacije skupščine občine, njenih zborov in njenih delovnih teles imajo pravico zahtevati od izvršnega sveta pojasnila, mišljenja, stališča ter strokovne in druge ocene o vprašanjih, o katerih bo skupščina občine odločala.
226/8. člen
Izvršni svet je dolžan v določenem roku odgovoriti na vprašanja delegatov in delegacij skupščine občine o izvrševanju svojih pravic in dolžnosti, o sprejetih ukrepih, za. katere je pooblaščen ter o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na njegovo delo in uresničevanje odgovornosti do skupščine občine.
Na vprašanja delegatov in delegacij skupščine občine odgovarja predsednik izvršnega sveta ali pooblaščeni član izvršnega sveta.
3.	Razmerje izvršnega sveta do družbenopolitičnih organizacij in družbenih svetov
226/9. člen
Izvršni svet sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami v občini o vprašanjih, ki imajo pomen za te organizacije, za uresničevanje njihove vloge in za izvrševanje družbenega nadzora nad delom izvršnega sveta.
226/10. člen ,
Izvršni svet je dolžan družbenopolitičnim organizacijam v občini na njihovo zahtevo dajati podatke, pojasnila in mnenja, ki so pomembna za spremljanje in ocenjevanje njihovega dela, obravnavati pobude, predloge, pripombe' in druga stališča družbenopolitičnih organizacij v občini ter jih obveščati o svojih stališčih, o storjenih ukrepih ter rezultatih teh ukrepov.
226/11. člen
Izvršni svet sodeluje s pristojnimi organi in telesi družbenopolitičnih organizacij v občini posebno pri predlaganju in sprejemanju ukrepov za učinkovito izvajanje politike ter izvrševanju zakonov glede zaščite samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, v postopku proučevanja osnutkov odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov iz pristojnosti skupščine občine pri pripravi in sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, pri pripravi družbenega plana razvoja občine, drugih planov in programov razvoja in o drugih vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje pravic in dolžnosti izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij v občini.
226/12. člen
Izvršni svet je dolžan pri svojem delu obravnavati mnenja in predloge družbenih svetov občine Grosuplje.
Če izvršni svet ne sprejme mnenja ali predloga družbenega sveta, pošlje o tem pismeno obvestilo z navedbo razlogov skupščini občine in.drugim udeležencem v delu družbenega sveta.
4.	Razmerje izvršnega sveta do organov samoupravnih interesnih skupnosti
226/13. člen
Razmerje izvršnega sveta do organov samoupravnih interesnih skupnosti temelji na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja.
Izvršni svet in organi samoupravne interesne skupnosti sodelujejo zlasti pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti, pri zbiranju in obdelavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike, pri predlogih predpisov in drugih splošnih aktov, organizirajo skupno opravljanje strokovnih nalog oziroma se sporazumejo o smotrni in usklajeni organizaciji in načinu opravljanja strokovnih nalog v upravnih organih in strokovnih službah- .samoupravnih interesnih skupnostih, ustanavljajo skupne komisije in delovna telesa, ter izmenjujejo podatke, pobude, mnenja ter razvijajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.
226/14. člen
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo organov samoupravnih interesnih skupnosti ter jim posreduje svoja stališča, predloge in mnenja glede izvajanja dogovorjene politike, odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je za ustrezno področje sprejela skupščina občine.
Organi samoupravne interesne skupnosti dajejo izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede izvajanja zakonov in dogovorjene politike in ga obveščajo o svojih sklepih oziroma ukrepih v zvezi z navedenimi stališči, predlogi in mnenji.
226/15. člen
Izvršni svet lahko predlaga skupščini občine, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja.
Če izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih interesnih skupnostih bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom določene dejavnosti ali so na drugi način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga skupščini občine, da uporabi zoper njih ustrezne začasne ukrepe za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine.
5.	Razmerje izvršnega sveta do organizacij združenega dela
226/16. člen
Izvršni svet predlaga skupščini občine sprejem začasnih ukrepov za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih-ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacije združenega dela ne izpolnjujejo z zakonom določenih obveznosti.
6.	Razmerje izvršnega sveta do občinskih upravnih organov in upravnih organov do izvršnega sveta
226/17. člen	' .
Izvršni svet je odgovoren skupščini občine, da občinski upravni organi vsak na svojem področju izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike ter iz-
vrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, družbenega plana občine in drugih planskih dokumentov občine ter širših družbenopolitičnih skupnosti.
Občinski upravni organi morajo obveščati izvršni svet o svojem delu ter o problematiki na njihovem področju. Na njegovo zahtevo so mu dolžni dati podatke, poročila m pojasnila o zadevah s svojega delovnega področja.
226/18. člen
Izvršni svet usklajuje in usmerja delo upravnih organov. Obravnava vprašanja, ki se tičejo delovnih področij upravnih organov, zavzema načelna stališča o takih vprašanjih in določa splošne smernice za uskladitev dela ustreznih upravnih organov oziroma zavzema stališča o temelnjih in drugih pomembnejših vprašanjih v zveži z izvajanjem politike, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov oziroma ukrepov na posameznih upravnih področjih.
226/19. člen
Izvršni svet v izvrševanju nadzorstvene funkcije do upravnih organov lahko razveljavi akt upravnega organa, ki je v nasprotju z zakonom, drugim predpisom in splošnim aktom skup|čine občine ali predpisom izvršnega sveta.
226/20. člen
Ce občinski upravni organ meni, da načelno stališče ali smernica izvršnega sveta ni v skladu z zakonom ali drugim predpisom ali splošnim aktom skupščine občine ali s predpisom ali splošnim aktom izvršnega sveta, opozori na to izvršni svet in zahteva, da ponovno preizkusi svoje načelno stališče ali smernico. Enako ravna občinski upravni organ, tudi če meni, da ne more- zagotoviti izvajanja načelnega stališča ali smernice oziroma izvajanja splošnega akta, ki ga skupščini občine predlaga izvršni svet.
Če izvršni svet kljub zahtevi občinskega' upravnega organa vztraja pri svojem načelnem stališču oziroma smernici, ali če se občinski upravni organ ne strinja s predlogom predpisa ali splošnega akta, ki ga je določil izvršni svet in kr se nanaša na vprašanja delovnega področja občinskega upravnega organa, lahko funkcionar, ki vodi občinski upravni organ, predloži odlok in ga obrazloži.
tie je v primeru prejšnjega odstavka predložil odstop funkcionar, ki ga voli oziroma razrešuje skupščina občine, je izvršni svet dolžan o svojem stališču glede predloženega odstopa in o razlogih zanj obvestiti skupščino občine,«
X. DRUŽBENI SVETI
27.	člen
227. člen statuta se spremeni tako, da glasi:
»Zaradi uresničevanja organiziranega družbenega vpliva na demokratično, samoupravno, družbeno odločanje, na ustvarjalno vzpodbujanje razvoja socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov, na uresničevanje funkcij oblasti ter določanje in izvajanje politike in upravljanje drugih družbenih zadev, se v občini ustanovijo družbeni sveti občine.
Družbeni sveti dajejo pobude in obravnavajo načelna vprašanja glede. določanja in izvajanja politike ter pripravljanja izvrševanja odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, dogovorov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
Udeleženci v delu družbenega sveta so skupščina občine, družbenopolitične in družbene organizacije v občini ter posamezne strokovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Družbene svete ustanovi skupščina občine z odlokom na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev v delu sveta.«
28.	člen
Za 227, členom se doda nov člen in sicer:
»Zaradi zagotavljanja stalnega in organiziranega družbenega vpliva na izvrševanje upravnih funkcij in obravnavanja vprašanj izvajanja politike ter izvrševanja zakonov in drugih predpisov, načina in pogojev uveljavljanja pravic delovnih ljudi in občanov ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti pred upravnimi organi občine, se v skladu z zakonom ustanovijo družbeni sveti tudi za posamezno upravno področje ali pri posameznem upravnem organu.
Družbene svete pri upravnih, organih oziroma za posamezna upravna področja ustanovi skupščina občine z odlokom na podlagi poprejšnjega dogovora z udeleženci v delu sveta.«
XI.	UPRAVNI ORGANI
29.	člen
V 228. členu statuta se doda nov peti odstavek:
»Upravni organi pripravljajo načrte organiziranja in delovanja svojih dejavnosti v vojni ter usmerjajo in spremljajo delo pripadajočih organizacij in skupnosti glede izvajanja obrambnih priprav in izdelave obrambnih načrtov.«
Sedanji peti odstavek postane šesti, šesti odstavek pa sedmi odstavek.
30.	člen
231. člen se nadomesti z novimi besedili:
231/1. člen
Upravni organi se ustanovijo kot invidiualno vodeni upravni organi ali kot kolegijski upravni organi.
Individualni upravni organi so oddelki, uprave in inšpektorat.
Kolegijski upravni organi so komiteji.
231/2. člen
Oddelek, uprava oziroma inšpektorat se ustanovi za opravljanja upravnih zadev iz pristojnosti občine, na področju katerih je izvrševanje politike, zakonov in drugih predpisov v celoti ali pretežni pristojnosti upravnega organa.
Komite se ustanovi za opravljanje upravnih, strokovnih in drugih nalog na področju, na katerem je potrebno pri izvrševanju upravnih nalog iz občinske pristojnosti zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti oziroma stalno in organizirano sodelovanje upravnih organov s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami.
Komite se lahno ustanovi skupaj za več med seboj povezanih področij.
231/3. člen
Upravne organizacije' občine se ustanovijo kot zavodi za opravljanje posebnih strokovnih nalog in z njimi povezanih upravnih zadev iz pristojnosti občine, ki praviloma zahtevajo uporabo strokovno tehničnih metod dela.
Upravne organizacije se lahko ustanovijo kot družbena pravna oseba.
231/4. člen
Individualni)upravni organi so:
1.	oddelek za urbanizem in gradbene zadeve,
2.	oddelek za notranje zadeve,
3.	oddelek za ljudsko obrambo,
4.	oddelek za splošne zadeve,
5.	uprava za družbene prihodke,
6.	geodetska uprava,
7.	občinski inšpektorat.
V
231/5. člen
Kolegijska upravna organa sta:
1.	Komite za družbeno planirartje in gospodarstvo,
2.	Komite za družbene dejavnosti.
231/6. člen
Z odlokom skupščine občine se podrobneje uredijo vprašanja v zvezi z organizacijo občinskih upravnih organov in strokovnih služb, določijo njihova delovna področja in uredijo druga vprašanja v zvezi z njihovim delovanjem.«
31.	člen
234. člen se nadomesti z novim besedilom:
»Upravne organe, upravne organizacije in strokovne službe vodijo in predstavljajo funkcionarji:
Oddelek, gedetsko upravo in inšpektorat vodi načelnik, upravo za družbene prihodke in upravno organizacijo direktor, komite predsednik.
Predsednika komiteja imenuje m razrešuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta.
Ostale funkcionarje iz prvega odstavka tega člena imenuje in razrešuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta po predhodnem mnenju občinske konference SZDL.
Mandatna doba funkcionarjev iz prvega odstavka traja 4 leta in so lahko največ dvakrat zaporedoma imenovani za isto funkcijo.
32.	člen
241. in 242. člen se črta.
33.	člen
275. člen se spremeni in glasi:
»Odloki in drugi splošni akti morajo biti vsklajeni z določbami teh sprememb in dopolnitev statuta najkasneje v enem letu po uveljavitvi teh sprememb.
Določbe sprememb in dopolnitev statuta, ki se nanašajo na izvolitev in trajanja mandatne dobe voljenih in imenovanih funkcionarjev skupščine, občine in njenih organov, se uporabljajo od dneva, ko se prvič sestane skupščina občine novega sklica.«
34.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-1/80
Grosuplje, dne 4. februarja 1982.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak L r.
272.
Na podlagi 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) ter 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. januarja 1982 sprejela
ODLOK
o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Grosuplje
1.	člen
Zbor združenega dela Skupščine občine Grosuplje ima 45 delegatskih mest.
2.	člen
V zboru združenega dela Skupščine občine Grosuplje so posamezna področja zastopana z naslednjim številom delegatskih mest:	|
—	36 delegatov z gospodarskega področja,
—	6 delegatov s prosvetno-kulturnega področja,
—	2 delegata iz socialno-zdravstvenega področja,
—	1 delegat iz delovnih skupnosti državnih organov in delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela.
3.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela z gospodarskega področja za območje občine Grosuplje razdeli na. 25 okolišev z naslednjim številom delegatskih mest:
—	okoliš številka 1, ki obsega Tekstil Ljubljana — TOZD Tekstilna tovarna Motvoz in platno Grosuplje, delegira 2 delegata
—	okoliš številka 2, ki obsega Obrtno-montažno podjetje Instalacije Grosuplje in POZD elektroser-vis Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš številka 3, ki obsega Black and Decker Jugoslavija, Grosuplje in Eurotrans Ribnica, obrat Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš številka 4, ki obsega Tovarno za izdelavo kovinske gostinske opreme Kovinostroj Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš številka 5, ki obsega SGP Grosuplje — TOZD.Splošne gradnje — Sektor III, SGP Grosuplje — TOZD kovinsko-letni obrati in delovna skupnost skupnih služb, delegira 2 delegata
—	okoliš številka 6, ki obsega ABC Pomurka, DO Tabor — TOZD Veleprodaja, DO Tabor — TOZD Maloprodaja, DO Tabor — TOZD Polževo, gostinstvo in turizem in DO Tabor — delovna skupnost skupnih služb, delegira 1 delegata
—	okoliš številka 7, ki obsega Komunalno podjetje Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš številka 8, ki obsega Lesnina Ljubljana — TOZD Splošno mizarstvo Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš številka 9, ki obsega Elektro Ljubljana — TOZD Elektro Ljubljana okolica, PTT Ljubljana — TOZD Kočevje, poslovne enote v občini Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš številka 10. ki obsega 2TP Ljubljana-Ze-ležniška postaja Grosuplje, Nadzorništvo proge Ivančna gorica in Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš številka 11, ki obsega Mercator-Pekarna Grosuplje, Mercator Ljubljana — TOZD Dolomiti-sa-mopostrežba Grosuplje, Partner Grosuplje, KZ Metlika z vinotoči na območju občine, Tobak Ljubljana-prodajalna Grosuplje, CGF Delo-prodajalna Grosuplje, Gostinsko podjetje Turist Ljubljana — TOZD Motel Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš številka 12, ki obsega UNIS-TOS-Tovarna opreme Savlje — TOZD za izdelavo elektro in kovinske opreme, obrat Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš številka 13, ki obsega Veterinarski zavod Krim Grosuplje, Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva — Posestvo Brvace in Boštarij, TOZD Mar-ceting, Mehanična delavnica Grosuplje — TOZD Mlekarne — Zbiralnice mleka Grosuplje, KZ Velike Lašče — Mesarija Grosuplje- delegira 1 delegata
—	okoliš številka 14, ki obsega Slovenijales Ljubljana — Stolarna Dobrepolje, Komunalno podjetje Ljubljana — TOZD komunalne gradnje — Obrat Kamnolom Dobrepolje, Tobačna tovarna Lj"ubljana — poslovna enota Kočevje — Enota v občini Grosuplje, ZKGP — TOZD Gospodarstvo Velike Lašče, Špedicija Predstruge, Elektro Ljubljana — TOZD Elektro Kočevje, obrati v občini Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš številka 15, ki obsega Iskra — industrija za avtomatiko — TOZD Tovarna stikalnih in zaščitnih elementov Dobrepolje, delegira 1 delegata
—	okoliš številka 16, ki obsega Iskra — TOZD Tovarna sprejemnikov Ljubljana — Obrat medfrek-vence in zvočnikov Višnja gora, delegira 1 delegata
—	okoliš številka 17, ki obsega delovno organizacijo Livar Ivančna gorica — TOZD Livarna sive in nodularne litine, TOZD Hladnovodne armature, TOZD vzdrževanje in proizvodnja orodij in SDS Skupne službe, delegira 2 delegata
—	okoliš številka 18, ki obsega Agrostroj Ljubljana — TOZD »Albin Grajzer« Ivančna gorica — Hudo, Obrtno kornunamo podjetje Univerzal Ivančna gorica, delegira 1 delegata
—	okoliš številka 19, ki obsega transportno podjetje Avtoprevoz Ivančna gorica, Istra-Benz Koper — Bencinski servis Ivančna gorica, delegira 1 delegata
—	okoliš številka 20, ki obsega Lesnina Ljubljana
—	TOZD proizvodno podjetje Sinoles Ivančna gorica, delegira 1 delegata
—	okoliš številka 21, ki obsega DO MIG — TOZD Prašičereja Stična, TOZD Mesoizdelki Škofja Loka — Poslovalnica Stična in prodajalne, DO Ljubljanske mlekarne — TOZD Mlekarne — obrat Stična in skladišče sirov Stična, Komunalno podjetje Ljubljana — TOZD Rast, Cvetličarna Ivančna gorica, delegira 1 delegata
—	okoliš številka 22, ki obsega Rašica Ljubljana
—	TOZD Vltava — Konfekcija Šentvid pri Stični, Lesnina Ljubljana — TOZD prodajna mreža in gradbeni materiali Šentvid pri Stični, Semenarski kombinat — Semenarna Ljubljana — Skladišče Selo pri Radohovi vasi, delegira 1 delegata
. — okoliš številka 23, ki obsega Iskra — Industrija baterij Zmaj Ljubljana — TOZD Specialne baterije Šentvid pri Stični, delegira 1 delegata
—	okoliš številka 24, ki obsega Rašica — Tovarna pletenin Ljubljana — TOZD konfekcija »Rezka Dragar« Ambrus, Rašica Ljubljana — Prodajalna Ambrus, DO Elpis — TOZD Prokom — delovna enota Ambrus, delegira 1 delegata
—	okoliš številka t 25, ki obsega Modna konfekcija Kroj Škofja Loka — obrat Krka, delegira 1 delegata.
4.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja gospodarstva — kmetijske dejavnosti se območje občine Grosuplje razdeli na 3 okoliše z naslednjim številom delegatskih mest:
—	okoliš številka 1, ki obsega KZ Ljubljana — TZO Grosuplje, na območjih krajevnih skupnosti: Grosuplje, Ilova gora, Mlačevo, Podtabor, Polica, Račna, Spodnja Slivnica, Staro apno, Smarje-Sap, Žalna, delegira 3 delegate
—	okoliš številka 2, ki obsega KZ Dobrepolje na območjih krajevnih skupnosti Dobrepolje in Ponikve, delegira 1 delegata
—	okoliš številka 3, ki obsega KZ Stična na območjih krajevnih skupnosti: Ambrus, Dob, Ivančna gorica, Krka, Metnaj, Muljava, Stična, Šentvid pri Stični, Temenica, Višnja gora in Zagradec, delegira 3 delegate.
5.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področja gospodarstva izmed delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v obrtnih in drugih dejavnostih ter delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, je območje občine Grosuplje 1 okoliš, ki delegira 1 delegata.
6.	člen
Za delegiranje delegatdv v zbor združenega dela prosvetno-kulturnega področja se območje občine Grosuplje razdeli na 6 okolišev z naslednjim številom delegatskih mest:
—	okoliš številka 1, ki obsega Osnovno šolo »Louis Adamič« Grosuplje s podružničnimi šolami, delegira 1 delegata
—	okoliš številka 2, ki obsega Vzgojnovarstveno organizacijo Grosuplje, Splošno izobraževalna knjižnica Grosuplje, Delavska univerza Boris Kidrič Ljubljana — Območni izobraževalni center Grosuplje, Glasbena šola Grosuplje 'in Zveza kulturno prosvetnih organizacij Grosuplje, delegira 1 delegata
—	okoliš številka 3, ki obsega Osnovno solo I. SPUB Toneta Tomšiča Dobrepolje s podružničnima šolama, delegira 1 delegata
—	okoliš številka 4, ki obsega Dekliško vzgaja-lišče Višnja gora. delegira 1 delegata
—	okoliš številka 5, ki obsega Osnovno šolo Stična s podružničnimi šolami in šolski center Josip Jurčič Ivančna gorica — Stična delegira 1 delegata
—	okoliš številka 6, ki obsega Osnovno šolo Ferdo Vesel Šentvid pri Stični s podružničnima šolama in Zavod za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino dr. Marko Gerbec, Šentvid pri Stični, delegira 1 delegata.
7.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s socialno zdravstvenega področja se območje občine Grosuplje razdeli na 2 okoliša z naslednjim številom delegatskih mest:
—	okoliš številka 1, ki obsega Delovno varstveni zavod Ponikve, delegira 1 delegata
—	okoliš številka 2, ki obsega Zdravstveni dom Ljubljana — TOZD OZ V Grosuplje, Lekarna Ljubljana — enota Grosuplje, delegira 1 delegata.
8 člen
1 Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela s področij delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev, aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi oboroženih sil SFRJ, delovni ljudje, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo v odvetniški pisarni in delovne skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, je območje občine Grosuplje 1 okoliš z 1 delegatskim mestom.
Ta okoliš obsega: delovne skupnosti upravni organi Skupščine občine Grosuplje, Temeljno sodisče Ljubljana — enota Grosuplje, Postaja milice Grosuplje, Organ za kaznovanje prekrškov Grosuplje, Komite občinske konference ZKS Grosuplje, Občinska konferenca SZDL Grosuplje, Občinski svet Zveze sindikatov Grosuplje, Občinsui odbor ZZB NOV Grosuplje, Občinska konferenca ZSMS Grosuplje, Občinski odbor RK Grosuplje, Skupne' strokovne službe SIS Grosuplje, Socialna služba pri Skupnosti socialnega varstva Grosuplje, Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana — Enota Grosuplje, Regijska skupnost zdravstvenega varstva Ljubljana — pisarna Grosuplje, Avto-moto društvo Šentvid pri Stični, Vojna pošta Grosuplje m Odvetniška pisarna Peter Čeferin, Grosuplje, Ljubljanska banka Ljubljana — enota na območju občine Grosuplje, SDK Ljubljana — Ekspozitura Grosuplje in Zavarovalna skupnost Triglav — enota Grosuplje, Zavod za prostorsko, stanovanjsko in komunalno urejanje Grosuplje, delegira 1 delegata.
9.	člen
Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Grosuplje ima 29 delegatskih mest.
Za delegiranje delegatov v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Grosuplje je okoliš območje
krajevne s’-...-rti.
10.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine imajo krajevne skupnosti Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna gorica, Šentvid pri Stični, Šmarje-Sap in Višnja . gora po dve delegatski mesti.
11.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine imajo krajevne skupnosti: Ambrus, Dob, Ilova gora, Krka, Metnaj, Mlačevo, Muljava, Podtabor, Polica. Ponikve. Račna, Spodnja Slivnica, Staro apno, Stična, Temenica, Zagradec in Žalna po eno delegatsko mesto.
12.	člen
Če se po izvedenih splošnih volitvah delegacij na območju občine ustanovi samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij skupščine občine v okoliš samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, katerih dejavnost je enaka ali podobna dejavnosti novoustanovljene samoupravne organizacije ali skupnosti. Pri uvrstitvi v ustrezen okoliš se lahko upošteva tudi teritorialni princip.
13.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji ''n- -o objavi v
Uradnem listu SRS.
14.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Grosuplje (Uradni list SRS, št 4/78).
St. 013-1/82
Grosuplje,' dne 27. januarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
273.
Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 10. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti hiše oziroma stanovanj (Uradni list SRS, št. 13/80) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. januarja 1982 sprejela
O D I. O K
o spremembi in dopolnitvi odloka o pt tuni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini
Grosuplje
1.	člen
Spremeni se prvi odstavek 3. člena odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 2/81) tako, da se glasi:
»Povprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine na območju občine Grosuplje znaša 13.345 din.«
2.	člen
4.	člen sc spremeni tako, da se glasi:
»Povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča na območju občine Grosuplje so 2.002 din za m2 koristne površine od tega:
—	55 e/o za individualno potrošnjo v znesku 1.101 din
—	45 Vo za kolektivno potrošnjo v znesku 901 din«
3: člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-23/81
Grosuplje, dne 8. januarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
KOČEVJE
274.
Izvršni svet Skupščine občine Ix -v je izdaja na Podlagi 8. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Kočevje ter .o občinskih upravnih organih (Uiadni list SRS, št. 11/80), 1. točke 51. člena zakona o
varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 m 2/78) ter 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 39/81)
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 na območju občine Kočevje
I.	SPLOSNE določbe
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni morajo veterinarske organizacije ki so po predpisih verificirane za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, opraviti v letu 1982 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravlja Veterinarska postaja Kočevje, veterinarska obratna ambulanta Kmetijskega gospodarstva Kočevje TOZD Prašičereja ter veterinarska obratna ambulanta Perutnine Zalog.
Navedeni izvajalci so dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te, odredbe o tem obvestiti pristojni medobčinski upravni organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikoi je poticbno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarska postaja in obratni veterinarski ambulanti, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni . številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarska postaja in obratni veterinarski ambulanti iz prejšnjega odstavka morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati medobčinski upravni organ pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
5.	člen
Preventivno cepljenje govedi proti šumečemu prisadu se mora opraviti na deloviščih Kmetijskega gospodarstva Kočevje, in sicer v Rajndolu in Kačjem potoku.
Cepljenje se opravi vsaj 20 dni pred pdgonom na pašo.
6.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1982.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Na področju občine Kočevje je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva.
Cepljenje, določeno s tem členom, opravi veterinarska postaja Kočevje.
7.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	v farmi brojlerjev na Mlaki,
—	v farmi nesnic Posestva Snežnik,
—	v zasebni farmi nesnic v Cvišlerjih,
—	pri zasebnikih v naseljih Mlaka in Cvišlerji.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse, ki ga določi Republiška veterinarska uprava.
Cepljenje določeno v tem času, opravita veterinarska postaja Kočevje in obratna veterinarska ambulanta Perutnine Zalog. Cepljenje opravi'na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
8.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče na družbenih farmah Kmetijskega gospodarstva Kočevje v Klinji vasi in Posestvu Snežnik, v zasebni farmi v Rajndolu ter pri zasebnikih, ki hranijo prašiče s pomijami.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom iz lapiniziranega virusa. Cepljenje na farmi v Klinji vasi opravi lastna obratna ambulanta, vse ostalo pa Veterinarska postaja Kočevje.
9.	člen
Veterinarska postaja Kočevje mora v letu 1982 nadaljevati VI. splošno tuberkulini zaci j o govedi. Tuber-kulinizirati je treba vsa goveda zasebnega sektorja, razen goved, ki so bila tuberkulinizirana v 1980. in 1981. letu.
Tuberkulinizirati se mora osnovni goveji čredi Kmetijskega gospodarstva Kočevje in Posestva Snežnik.
Tuberkulinizacija in izločitev bolnih živali mora biti končana do 31. 12. 1982.
1	10. člen
Glede na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
—	krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preizkusom;
—	osnovne goveje črede Kmetijskega gospodarstva Kočevje in Posestva Snežnik s serološkim pregledom krvi;
—	plemenske živali osnovne črede prašičje farme Kmetijskega posestva Kočevje v Klinji vasi.
Vzorec mleka in krvi od govedi odvzame veterinarska postaja Kočevje.
Mlečno prstenasto preiskavo opravi Veterinarska postaja Kočevje.
Laboratorijske preiskave krvi opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
11.	člen
Na govejo levkozo je treba pregledati vsa plemenska goveda Kmetijskega gospodarstva Kočevje in Posestva Snežnik.
Vzorce odvzame Veterinarska postaja Kočevje.
Preiskava seruma s preskusom v agar gelu opravi Klinika za prežvekovalce — VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
12.	člen
Plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV).
Vzorce odvzame veterinarska postaja Kočevje.
Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
13.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse kopitarje na območju'občine Kočevje.
Vzorce krvi odvzame Veterinarska postaja Kočevje na zbirnih mestih, serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipitinskim testom (Coggius-test) opravi pooblaščeni laboratorij.
14.	člen
Prekrški po tej odredbi se kaznujejo po določbah VI. poglavja zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77).
15.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, se preneha uporabljati odredba objavljena v Uradnem listu SRS, št. 8/81.
16.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-4/82-2/1
Kočevje, dne 10. februarja 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje
Alojz Petek, dipl. iur. 1. r.
LAŠKO
275.
Na podlagi drugega odstavka 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št 16/67, 27/72 in 8/78) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 4. februarja 1982 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o zazidalnem načrtu za stanovanjsko sosesko Debro
1.	člen
Spremeni se 1. člen odloka o zazidalnem načrtu za stanovanjsko sosesko Debro (Uradni vestnik občine Laško, št. 6/75) in se novo besedilo glasi:
»Sprejme se sprememba zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko Debro in se zazidalni načrt izvaja na podlagi tehnične dokumentacije, ki jo je izdelalo Podjetje za projektiranje — BIRO 71 Domžale pod št. 733/2, varianta 2.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 360-13/80
Laško, dne 4. februarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r.
276.
Skupščina občine Laško je po 9. in 251. členu statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. februarja 1982 sprejela
SKLEP
o podelitvi domicila XIV. udarni diviziji NOV in PO Jugoslavije
I
Kot izraz zahvale za zasluge v boju proti sovražniku in za prispevek v razvoju narodnoosvobodilnega gibanja na območju občine ter zaradi ohranitve izročil narodnoosvobodilnega boja se podeluje v občini Laško domicil XIV. udarni diviziji NOV in PO Jugoslavije.
II
V dogovoru s kozjanskimi občinami se podeli skupna domicilna listina.
III
Sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-2/82
Laško, dne 4. februarja 1932.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
LITIJA
277.
Skupščina krajevne skupnosti Polšnik je na podlagi 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS,'št. 23/77) ter 27. člena statuta krajevne skupnosti Polšnik na seji dne 23. januarja 1982 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka ria območju krajevne skupnosti
Polšnik
1.	člen
Razpisuje se referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za financiranje urejanja cest na področju krajevne skupnosti Polšnik.
Referendum bo v nedeljo 14. 3. 1982 od 6. do 18. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti.
2.	člen
Referendum se razpisuje za celotno območje krajevne skupnosti Polšnik, ki obsega naselja Borovak pri Polšniku. Dolgo brdo, del KonjšiCe, Mamolj, Polšnik, Preveg, Ravne, Renke, Stranski vrh, Šumnik, Tepe, Velika Preska in Zglavnica.
3.	člen
Skupen znesek, ki je potreben za izvedbo programa iz 1. člena tega sklepa in ki bo zbran s samoprispevkom znaša 3,000.000 din po cenah iz leta 1980.
4.	člen
Samoprispevek naj bi se uvedel za dobo petih let in sicer od 1. 7. 1982 do 30. 6. 1987.
Samoprispevek naj bi plačevali občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Polšnik v višni 2 odstotka od naslednjih osnov:
—	občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu oziroma nadomestil, delavci pri zasebnih delodajalcih, prejemniki pokojnin ter občani od priložnostnih dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku in sicer od neto prejemkov;
—	občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, od davčne osnove.
Samoprispevek v višini 2 odstotka plačujejo občani od dohodka iz kmetijske dejavnosti, od katastrskega .dohodka in iz dohodka od gozda.
5.	člen
Samoprispevek, poleg izjem iz 10. člena zakona o samoprispevku ne plačujejo:
—	občani, katerih osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine; ne presega z zakonom določenega zajamčenega osebnega dohodka v preteklem letu,
—	občani, ki imajo dohodek iz kmetijstva, če letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 5.000 din na gospodinjstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
6.	člen
Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, od pokojnin in od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku, bo obračunaval in odtegoval samoprispevek izplačevalec osebnega dohodka oziroma pokojnine.
Od drugih dohodkov, od katerih se plačuje samopri_ spevek bo samoprispevek obračunavala in izterjevala uprava za družbene prihodke občine Litija.
7.	člen
Za izvajanje sprejetega programa referenduma bo odgovorna skupščina' krajevne skupnosti, ki bo vsako leto najkasneje v decembru določila program porabe zbranih sredstev v naslednjem letu.
8.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani krajevne skupnosti Polšnik, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku, ter vsi zaposleni občani krajevne skupnosti Polšnik, ki so starejši od 15 let.
9.	člen
Za postopek izvedbe referenduma in glasovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah delegacij in delegiranja delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
Referendum vodi, ugotovi rezultate in pripravi poročilo o izidu volilna komisija krajevne skupnosti. Izid se objavi v Uradnem listu SRS.
10.	člen
Glasovanje na glasovalnih mestih vodijo odbori, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti
11.	člen
Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z glasovnico na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Polšnik Glasovnica
za referendum dne 14. marca 1982 o uvedbi 2 % samoprispevka v denetrju za celotno območje krajevne skupnosti Polšnik za financiranje:
— urejanja cest na področju krajevne skupnosti Polšnik za dobo petih let od 1. 7. 1982 do 30. 6. 1987
Gasujem
PROTI	ZA
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA« če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI« pa obkroži, če se z uvedbo ne strinja.
12.	člen
Glasovnice morajo biti sverjene s pečatom krajevne skupnosti Pomnik.
13.	čleri
Skupščina krajevne skupnosti sprejme sklep o uvedbi samoprispevka, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev na referendumu odločila za njegovo uvedbo.
14.	člen
Ta sklep prične veljati osmi dan po njegovi objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Polšnik Leopold Vodenik 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
278.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o'financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 2. alinee 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. januarja 1982 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1982
1.	člen
S proračunom občine Ljubljana Bežigrad (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v
občini Ljubljana Bežigrad.
2.	člen
din
Predviaem prihodki občinskega proračuna v letu 1982 znašajo	345,100.000
in se razporedijo:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna
—	za tekočo proračunsko rezervo
—	za združevanje sredstev v Ljubljani
—	za intervencije v kmetijstvu in blagovne rezerve
202.359.000 4,411.000
107.170.000 31,160.000
Pregled prihodkov in njihove razporeditve je zajet v splošnem delu in posebnem delu proračuna, kar je sestavni del občinskega proračuna.
3.	člen
Občina Ljubljana Bežigrad združuje del prihodkov v mestu. Združene prihodke razporedi mesto na podlagi dogovora o združevanju sredstev za financiranje skupnih mestnih zadev v letu 1982 s svojim proračunom.
Občina Ljubljana Bežigrad pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in prehodnih računov odvaja v proračun mesta 31,87 »/o od vseh tekočih prihodkov, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, vendar največ do zneska 107,170.000 din.
4.	člen
Občina Ljubljana Bežigrad namenja del prihodkov za intervencije v gospodarstvo kot so: blagovne rezerve, intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Proračunski prihodki, ki presegajo dovoljeno raven splošne porabe, bodo izločeni na posebno partijo proračuna.
5.	člen
Takse na promet parklarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v proračunu in se združujejo 100 %> po načelu solidarnosti in vzajemnosti na posebnem računu za zdravstveno varstvo živali pri SML.
6.	člen
Turistične takse se v celoti uporabljajo za pospeševanje turistične dejavnosti.
7.	člen
Od prihodkov iz 2. člena tega odloka, zmanjšanih za odstopljene prihodke mestnemu proračunu iz 3. člena tega odloka, se 1 °/o izloča v sredstva rezerv občinskega proračuna.
8.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad (v nadalj-nem besedilu: izvršni svet).
Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo praviloma enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov.
Izvršni svet sme, če nastanejo pri izvajanju nalog nepričakovane težave ali če se odloči za varčnejšo ali bolj smotrno porabo sredstev, zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja, spremeniti namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. O tem mora obvestiti skupščino občine in predlagati ustrezno spremembo občinskega proračuna.
9.	člen
Upravni in samostojni organi, strokovne službe ter upravne organizacije (v nadaljnjem besedilu: upravni organi) pridobivajo sredstva za delo primerno načelom svobodne menjave dela na osnovi ovrednotenega letnega programa dela za leto 1982.
Sredstva, ki jih delavci občinskih upravnih organov pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti, se zagotavljajo v skladu s sprejetimi dogovori. V primeru, da se bodo osebni dohodki v gospodarstvu ob-
čine med letom povečali nad načrtovano rastjo, bo skupščina občine z rebalansom proračuna zagotovila dodatna sredstva za povečanje osebnih dohodkov.
10.	člen
Iz razporejenih prihodkov v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva na ustrezne račune
naslednjim uporabnikom:
—	upravnim in samostojnim organom občine, mesta in regije
—	pravosodnim organom
—	družbenopolitičnim organizacijam in društvom
—	krajevnim skupnostim
—	skupnosti slovenskih občin in skupnosti občin ljubljanske regije.
Sredstva navedena v 3., 4., 5., 6. in 10. členu, se nakazujejo neposredno iz proračuna.
11.	člen
Nosilci sredstev so:
—	za dejavnost skupščine, izvršnega sveta, krajevnih skupnosti, kadrovske politike, varnosti in družbene samozaščite: izvršni svet
—	za reševanje stanovanjskih vprašanj funkcionarjev DPS: izvršni svet
—	za odplačilo kreditov: Sekretariat za občo upravo, proračun in skupne zadeve
—	za kulturno prosvetno dejavnost: Komite za
družbene dejavnosti	,
—	za socialno skrbstvo in zdravstveno varstvo: Komite za družbene dejavnosti
—	za komunalno dejavnost: Komite za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo
—	za drugo porabo sredstev: izvršni svet
12.	člen
Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejmejo iz proračuna občine uporabljati za -namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi.
13.	člen
Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje del in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za leto 1982 razen, če se s posebnim aktom oziroma dogovorom skupščine občine ne določi drugače.
Upravni organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna, oziroma delovne skupnosti, smejo prevzemati obveznosti po pogodbah le v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunom.
14.	člen
Vsi prihodki, ki jih upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo ali za delo s pogodbami, so dohodek
občinskega proračuna, razen če se s posebnim sklepom izvršnega sveta ne določi drugače.
Za lastne prihodke upravnih organov se štejejo sredstva, ki jih upravni organ prejme po pogodbah in vplačana razlika pri prodaji tiskovin in obrazcev.
15.	člen
Prihodki, ki jih ustvari Uprava za družbene prihodke s sodelovanjem pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava ni osnovna funkcija uprave, so delno uporabijo za modernizacijo dela upravnega organa.
16.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so upravnim organom odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni organ, oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec.
17.. člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča:
—	o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občinskega proračuna
—	o uporabi sredstev rezerv za namene iz 1. in
2.	točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zneska v višini 1,500.000 din.
18.	člen
Sekretariat za občo upravo, proračun in skupne zadeve spremlja pri proračunskih porabnikih porabo sredstev, ki se jim zagotavlja iz proračuna in po potrebi predlaga Izvršnemu svetu Skupščine občine Ljubljana Bežigrad sprejem potrebnih ukrepov.
Kadar prihodki med letom ne pritekajo enakomerno, odloča o začasni omejitvi sredstev izvršni svet.
V primeru, da prihodki proračuna za leto 1982 ne bodo doseženi v predvideni višini, se v skladu z določbami 8. člena tega odloka zmanjša poraba.
19.	člen
Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna ]e predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad.
20.	člen
Sredstva, ki so po odloku. o začasnem . financira- ’ nju splošnih družbenih potreb v -občini Ljubljana Bežigrad v I. trimesečju 1982 (Uradni list SRS, št. 39/81) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna.
21.	člen
Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka.
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982.
Št. 400-2/81-3
Ljubljana, dne 26. januarja 1982.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler L r.
Pregled in ra^wred prihodkov proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1982
Vrsta
prihodka
Prihodki
Skupaj
din
Številka
glavnega
namene
Razpored prihodkov
Skupaj
din
Davek na dohodek in davek iz
osebnih dohodkov	167,550.000
Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja	157,540.000
Takse	8,310.000
Prihodki po posebnih predpisih	5,400.000
Prihodki upravnih organov in drugi prihodki	6,300.000
61 Dejavnost organov DPS
02	Ljudska obramba
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev
04	Negospodarske investicije
07	Kultumoprosvetna dejavnost
08	Socialno skrbstvo
09	Zdravstveno varstvo
10	Komunalna dejavnost
11	Dejavnost krajevnih skupnosti
12	Odstopljeni prihodki drugim DPS
16	Intervencije v gospodarstvu
17	Nerazporejeni prihodki in obveznosti preteklih let:
—	tekoča proračunska rezerva
—	obveznosti preteklega leta
18	Krediti, vezana in izločena sredstva
—	izločena sredstva rezerv
—	intervencije v kmetijstvu in blagovne rezerve
Skupaj. razporejeni prihodki
110.926.000
6.991.000
14.904.000
12.016.000
1.800.000
9.563.000 70.000
5.196.000
14.840.000
107.170.000
22.898.000
4.411.000
1.087.000
2,068.000
31,160.000
'345,160.000
279.
Na podlagi 6. in 7. člena ter 14. alinee 205. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni1 2 list SRS, št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 43. seji zbora združenega dela in na 43. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. januarja 1982 ter na 43. seji družbenopolitičnega zbora dne 25. januarja 1982 sprejela
ODLOK
o priznanjih občine Ljubljana Bežigrad (prečiščeno besedilo)
1.	člen
Priznanja občine Ljubljana Bežigrad so:
—	naslov častni občan,
—	nagrada občine Ljubljana Bežigrad,
—	plaketa občine Ljubljana Bežigrad
in druga priznanja, ki jih z odlokom oblikuje občinska skupščina.
2.	člen
Posamezna priznanja podeljuje občinska skupščina:
—	naslov častnega občana osebam, ki imajo posebne zasluge za razvoj in napredek občine in za njeno povezavo z občinami v SR Sloveniji in v SFRJ, bivšim in sedanjim prebivalcem občine za izredne dosežke na raznih področjih družbenega življenja in dela;
—	nagrade občine za posebne uspehe, dosežene v daljšem časovnem obdobju na raznih področjih gospodarskega in družbenega življenja v občini;
—	plaketo občine za dosežke na raznih področjih gospodarskega in družbenega življenja v občini, ki pomembnejše prispevajo k njenemu nadaljnjemu razvoju;
za izredna dejanja in
za uspešno opravljanje drugih pomembnih nalog.
3.	člen
Nagrade oziroma plaketa občine Ljubljana Beži-1 grad so lahko podeljene posameznikom, delovnim skupinam, temeljnim in drugim organizacijam združenega dela ter skupnostim, samoupravnim organom, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam, zvezam in društvom.
4.	člen
Nagrade podeljuje občinska skupščina za posebne uspehe v razvijanju samoupravnega sistema in samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in v občini, dosežene v daljšem časovnem obdobju na področjih:
1.	gospodarstva
2.	vzgoje in izobraževanja
3.	znanosti in raziskovalne dejavnosti
4.	kulture
5.	telesne kulture
6.	zdravstva in socialnega varstva
7.	ljudske obrambe in družbene samozaščite ter
8.	družbenopolitičnih dejavnosti
5.	člen
Občinska skupščina podeli db šest nagrad v posameznem letu. Oblika nagrade občine je naslednja:
1.	za posameznike — denarna nagrada alt likovno delo enake vrednosti, pisno priznanje in miniaturna umetniška skulptura Maršala Tita;
2.	za delovne skupine — skupno priznanje v obliki likovnega dela s posvetilom ali drug ustrezen predmet določene vrednosti, vsakemu članu skupine pa pisno priznanje in miniaturna umetniška skulptura Maršala Tita;
3.	za temeljne in druge organizacije združenega dela ter skupnosti, samoupravne organe, družbenopolitične in družbene organizacije, zveze in društva — likovne) delo s posvetilom ali drug ustrezen predmet
določene vrednosti, pisno priznanje in miniaturna umetniška skulptura Maršala Tita.
Občinska skupščina vsako leto s sklepom določi višino denarne nagrade oziroma vrednosti ostalih nagrad iz I., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka.
6.	člen
Oblika plakete občine je odlitek v bronu, ki predstavlja talca iz Gramozne jame in drevo življenja, ki raste iz žrtev za osvoboditev.
7.	člen
O podelitvi naslova častni občan sklepa občinska skupščina; posebno listino o naslovu častnega občana izroča predsednik občinske skupščine.
Nagrade podeljuje občinska skupščina s sklepom vsako leto ob občinskem prazniku, ki je 24. junija.
Plaketo občine lahko podeljuje občinska skupščina s sklepom tudi med letom, s tem, da število podeljenih plaket ni omejeno.
8.	člen
Podelitev priznanj občine Ljubljana Bežigrad predlaga občinski skupščini komisija za nagrade in priznanja občine.
Komisija šteje 11 članov, ki jih imenuje občinska skupščina za.štiri leta; vsaki dve leti na novo imenuje polovico članov komisije. V sodelovanju s komisijo za volitve in imenovanja, komisija po potrebi imenuje strokovno komisijo za pripravo predlogov za nagra- ' de in za plaketo občine.
9.	člen
Natančnejše določbe o kriterijil za podeljevanje priznanj občine Ljubljana Bežigrad ter o delu komisije za nagrade in priznanja in o delu strokovne komisije predpiše izvršni svet občinske skupščine s pravilnikom.
10.	člen
Občinska skupščina zagotovi vsako leto v proračunu občine sredstva za priznanja občine Ljubljana Bežigrad.
11.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o nagradah in o plaketi občine Ljubljana Bežigrad, ki ga je sprejela občinska skupščina na sejah zborov dne 2@. in 39. januarja 1979 in je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 6/79.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-5/81-1
Ljubljana, dne 27. januarja 1982.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
•	Janez Rigler 1. r
280.
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad je na podlagi 632. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 13. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) na 43. seji zbora združenega dela in na 43. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. januarja 1982 sprejela
SKLEP
o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v
delovni organizaciji Dom FSPN, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5
1
V delovni organizaciji Dom FSPN, Kardeljeva ploščad 5, preneha začasni ukrep družbenega varstva,
2
Začasnemu organu Gabrovšku Edvardu preneha mandat z dnem veljavnosti tega sklepa.
3
Prenehanje mandata začasnemu organu se vpiše v sodni register pri Temeljnemu sodišču v Ljubljani — enota Ljubljana.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu. SRS.
St. 010-80/81-1
Ljubljana, dne 28. januarja 1982.
Predsednik
4	Skupščine občine
\	1	Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
LJUBLJANA VlC-RUDNIK
281.
Na podlagi 9. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77), 49. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73), 11. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27, januarja 1982 in ha seji zbora združenega dela dne 3- februarja 1982 sprejela
SKLEP
o pooblastitvi Zavoda za izgradnjo Ljubljane za opravljanje strokovnih del in nalog
1.	člen
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik pooblašča Zavod za izgradnjo Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: zavod), da v obsegu registracije svoj e -dejavnosti opravlja naslednja strokovna dela:
1.	Na področju urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč:
—	strokovna dela pri pripravljanju stavbnih zemljišč za gradnjo,
—	sklepa pravne posle z organizacijami združenega dela za opremljanje stavbnih zemljišč, ki obsegajo graditev primarnih in sekundarnih objektov in naprav, kolektivne in individualne porabe,
—	strokovna dela pri oddajanju stavbnih zemljišč z jaVnim natečajem ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo,
—	druga dela, ki jih zavodu poveri občinska skupščina in njen izvršni svet.
2.	Na področju graditve objektov:
—	strokovni nadzor nad gradnjo objektov, za katere je po zakonu dolžna dati pooblastilo družbenopolitična skupnost,
—	in vesti torski. inženiring na objektih, ki se gradijo iz sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoprispevkov občanov.
2.	člen
Zavod je za svoje delo v okviru pooblastil Iz 1. člena tega sklepa odgovoren izvršnemu svetu občinske skupščine.
Zavod sodeluje v okviru svojega delovnega področja z upravnimi organi in drugimi organi mesta Ljubljane in občin.
3.	člen
Zavod je vsako leto do 30. novembra za naslednje leto dolžan' predložiti izvršnemu svetu v sprejem program dela. ki se financira iz sredstev proračuna in samoprispevkov. Program mora biti časovno izdelan in finančno ovrednoten.
Zavod je ob predložitvi programa Iz prvega odstavka tega člena dolžan podati poročilo o realizaciji tekočega leta.
4.	člen
Podrobnejša medsebojna razmerja pri opravljanju posameznih strokovnih del se med pooblastiteljem in zavodom uredijo s pogodbami.
5.	člen
Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljati pa se začne, ko bo Zavod za izgradnjo Ljubljane konstituiran in vpisan v sodni register.
6.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, prenehajo veljati pooblastila Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč Vič, ki so mu bila dana z odlokom Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik o ustanovitvi zavoda z dne 2. 12. 1975 (Uradni list SRS, št. 28/75).
SL 022-15/81
Ljubljana, dne 3. februarja 1982.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič L r.
282.
Na podlagi 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. januarja 1982 in na seji zbora združenega dela dne 3. februarja 1982 sprejela naslednji
SKLEP
I
Sklep o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za dajanje soglasij k statutom osnovnih šol in vzgoj novarstvenih organizacij v občini Ljubljana Vič-Rudnik št. 021-59/81 z dne 28. 10. 1981, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 35-1583/81 se v celoti odpravi.
II
Ta sklep velja takoj. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-59/81
Ljubljana, dne 3. februarja 1981.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič L r.
283.
Na podlagi 21. člena zakona o vzgoji in varstvu
predšolskih otrok (Uradni list SRS, št. 5/80) in v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. januarja 1982 in na seji zbora združenega dela dne 3. februarja -1982 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu vzgojnovarstvene organizacije »Marije Novak«, Vnanje gorice
I
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k statutu vzgojnovarstvene organizacije »Marije Novak«, Vnanje gorice, ki so ga delavci te organizacije sprejeli na referendumu dne 13. 4. 1981.
II	"
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-33/81
Ljubljana, dne 3. februarja 1982.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r.
284.
Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. januarja 1982 in na seji zbora
združenega dela dne 3. februarja 1982 sprejela
SKLEP
o soglasju k priključitvi novozgrajenega objekta v krajevni skupnosti Kolezija k Domu starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik
I
Novozgrajeni dom starejših občanov v krajevni skupnosti Kolezija se priključi k že ustanovljenemu Domu starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Cesta na Bokalce 51.
n
Delavci doma starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik so dne 4. 8. 1981 izvedli referendum v svoji delovni organizaciji ter soglašali s priključitvijo novozgrajenega objekta na Koleziji. zgrajenega iz sredstev samoprispevka II.. kot nove organizacijske enote k njihovi delovni organizaciji.
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 55-04/71
Ljubljana, dne 3. februarja 1982.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič L r.
285.
Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-RUdnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in v skladu z 58. členom zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št 35/79) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. januarja 1982 in na seji zbora združenega dela dne
3.	februarja 1982 sprejela
SKLEP
o prenosu ustanoviteljskih pravic in dolžnosti Doma starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik na Samoupravno interesno skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljana Vič-Rudnik
1.	člen
Ustanoviteljske pravice in dolžnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik do Doma starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik se prenesejo na Samoupravno interesno skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik, Tržaška 2.
2.	člen
Z uveljavitvijo tega sklepa prenehajo vse pravice in obveznosti do ustanovitelja, določene z odločbo SOb Ljubljana Vič-Rudnik, št. 55-04/71 z 9. 3. 1972 in se v celoti prenesejo na Samoupravno interesno skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik, Tržaška 2.
3.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 55-04/71
Ljubljana, dne 3. februarja 1982.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Vič-Rudnik
Viti Bežiš 1. r.
286.
Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. januarja 1982 in na seji zbora združenega dela dne 3. februarja 1982 sprejela
SKLEP
o soglasju k spremembi imena Doma na Bekalcah, Ljubljana, Cesta na Bokalce 51
I
Dom na Bokalcah, Ljubljana, Cesta na Bokalce 51, se preimenuje tako, da se glasi:
»Dom starejših občanov Lj vbij km VtiHtedaSk*.
II
Sklep o spremembi imena velja čemi dan pe objavi v Uradnem listu SRS.
St 55-04/71
Ljubljana, dne 3. februarja 1982.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudntk Viti Belič L z.
SEVNICA
287.
Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in 2. člena odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog skupnosti xa cene občine Sevnica (Uradni list SRS, št. KV61) ▼ zvezi z odlokom o najvišji ravni cen za vse proizvode in storitve ter o načinu oblikovanja cen zanje (Uradni list SFRJ, št. 67/81) je Izvršni svet Skupščine občine Sevnica na svoji seji dne 8. bbemgejo IMS pp—jet
ODREDBO
o podaljšanje odredbe e pošiljanje eenitcrr ss proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti
občine. Skupnosti za cene občine Sevnica v potrditev
1.	člen
Odredba o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, Skupnosti za cene občine Sevnica v potrditev (Uradni list SRS, št. 22/81) se podaljšuje za 6 mesecev.
2.	člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 38-9/81-3
Sevnica, dne 8. februarja 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica
Franc Ogorevc 1. r.
288.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter 20. in 24. člena statuta krajevne skupnosti Loka pri Zidanem mostu je zbor delegatov krajevne skupnosti Loka dne 14. februarja 1982 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Loka pri Zidanem mostu
1.	člen
Razpiše se referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za financiranje izgradnje vodovodov, krajevnih cest. napeljave telefona in razširitve pokopališča na območju krajevne skupnosti Loka.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, 14. marca' 1982.
3.	člen
Sredstva, zbrana s tem samoprispevkom, bodo namenjena izključno za izgradnjo vodovodov, krajevnih cest, napeljave telefona in razširitve pokopališča na območju krajevne skupnosti Loka. Po cenah iz leta 1981 bo po uvedenem samoprispevku zbrano, na območju krajevne skupnosti Loka 4,303.800 din, skupna vrednost investicije pa znaša po predračunu 9.000.000 din.
V primeru, da se s samoprispevkom! zbere več sredstev, bo svet krajevne skupnosti Loka določil namen uporabe več zbranih Sredstev.
Program del in način financiranja planiranih del je priloga tega sklepa.
4.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje' petih' let in
sicer od 1. 5. 1982 do 30. 4. 1987.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje nr občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Loka po stopnji 1,5 bdštAka od naslednjih
osnov:
1.	delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu, oziroma če prejemajo nadomestila osebnega dohodka, od neto prejemkov. Za osebni dohodek se štejejo tudi jubilejne nagrade in odpravnine,
2.	upokojenci od pokojnin,'
3.	delovni ljudje in občani od dohodkov od kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka,
4.	delovni ljudje in občani, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, avtorskih pravic in opravljanja obrtnih dejavnosti kot postranski poklic, od osnov, od katerih se odmerijo davki in prispevki.
Zavezanci samoprispevka so tudi občani, ki ne žive na območju krajevne skupnosti Loka, so pa na tem območju lastniki počitniških hišic, vinskih kleti z bivalnimi prostori ali podobnih objektov, ki pa morajo plačati samoprispevek v letnem znesku 2.400 dinarjev.
Ta znesek svet krajevne skupnosti Loka vsako leto januarja valorizira skladno z uradno ugotovljenim povečanjem osebnih dohodkov v preteklem letu.
6.	člen
Poleg oprostitev iz prvega odstavka 10. člena zakona o samoprispevku ne plačujejo samoprispevek tudi:
1.	delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnin, ki ne dosega .najnižjega osebnega dohodka v posameznem letu v SR Sloveniji,
2.	kmetje, če njihov letni katastrski dohodek ne presega 5.000 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja,
3.	kmetje, za čas ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih, za tisti del katastrskega dohodka, na katerega se oprostitev nanaša,"
4.	delovni ljudje in občani, ki opravljajo obrtno in drugo gospodarsko dejavnost oziroma intelektualno storitev, za čas, ko- imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih.
7.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu pri krajevni skupnosti Loka.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodkov bo kontrolirala služba družbenega knjigovodstva in občinska ugrava za družbene prihodke, nadzor nad zbiranjem pa svet krajevne skupnosti Loka.
Svet krajevne skupnosti Loka je tudi odgovoren' za izvajanje del po programu.
8.	člen
Referendum bo vodila in ugotavljala izid glasovanja volilna kornisija pri KS Loka.	%
9.	člen
Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Loka pri Zidariem mestu glasovnica
Na referendumu 14. 3. 1982 za uvedbo samoprispevka v denarju za dobo petih let, to je od 1. 5. 1982
do 30. 4. 1987 v krajevni skupnosti Loka pri' Zidanem mostu za financiranje komunalne ureditve po programu, ki ga je sprejel zbor delegatov krajevne skupnosti
Loka dne 14. 2. 1982
glasujem
»ZA«	»PROTI«
(pečat)
Tisti, ki glasuje za uvedbo samoprispevka, izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, tisti, ki pa se ne strinja z uvedbo samoprispevka, pa obkroži »PROTI«.
10.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Loka.
11.	člen
Sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 24/82
Loka, dne 15. februarja 1982.
Predsednik zbora delegatov ,	KS Loka
Silvo Volarič 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
289.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list* SRS, št. 10/67, 27/72 in 8/78) in 145. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju na svoji seji dne 1. februarja 1982 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi spremembe zazidalnih načrtov »Mestno jedro«, »Stanovanjske cone L Hruševec« in »Soseske V ur
I
Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS razgrne:
—	predlog spremembe zazidalnega načrta »Mestno jedro«, ki ga je izdelal Razvojni center Celje pod št 285/81
—	predlog spremembe zazidalnega načrta »Stanovanjske cone I. Hruševec«, ki ga je izdelal Razvojni center Celje pod št. 366/77
—	predlog spremembe zazidalnega načrta »Soseska V.« v Šentjurju, ki ga je izdelal Skupni servis SIS — Enota za urbanizem in gradbeništvo Šentjur Pri Celju pod št. C/98-S/31. .
II
V času javne razgrnitve lahko k predlogu spre-Riemb podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije in organi.
III
Predlog sprememb zazidalnih načrtov Mestno jed-co, ^Stanovanjske soseske I. Hruševec in Soseske V.
bo na vpogled na oddelku za občo upravo občine Šentjur pri Celju in v prostorih krajevne skupnosti Šentjur — center in Šentjur — okolica,
IV
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-6/82-2
Šentjur pri Celju, dne 5. februarja 1982.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Šentjur pri Celju Ludvik Mastnak L r.
290.
Na podlagi pooblastila iz 38. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur za obdobje 1981—1985 sta zbor upo-■rabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur na svoji seji dne 21. decembra 1981 sprejela
SKLEP
o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Šentjur od L januarja 1982 dalje
1.	S«
S tem sklepom se ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s sklepom o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1982 iz realne vrednosti na nominalno vrednost in se opredelijo osnove za obračunavanje ter določijo stopnje in višina prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu, delavcev, zaposlenih pri osebah, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, kmetov kooperantov, kmetov in drugih delovnih ljudi ter občanov.
2.	člen
Prispevke za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in iz dohodka obračunavajo in plačujejo organizacije združenega dela ta drugi mva—ci *a delavce in za kmete-kooperante po uanladnjfh pBtgpw>-
nih stopnjah:
—	iz bruto osebnega dohodka po stopeji lv*T
—	od bruto osebnega dohodka ▼ breme dohodka
po stopnji 9,77
—	skupno: 11,24
3.	«1*
Stopnje priepenrieov za zdremdveoe vameheo, * Jfc
plačujejo kmetje — razen kmetov kooperantov — znašajo:
—	PVMrftap
dohodka od gozda in drugih dohodkov 20,8»/«
—	pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo 3-000 din.
Lastniki kmetijskih zemljišč, Id aiao zmameanal kot kmetje po prvem odstavku tega Sena, pšočegajo
za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca-delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena. .
4.	člen
Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga ugotovi občinski davčni organ za tekoče leto, vendar pa osnova za izračun prispevka ne sme biti nižja od 60°/o poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto.
Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci), plačujejo prispevek od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji preračunanih v bruto.
5.	člen
Prispevki za zdravstveno varstvo iz prejšnjega člena se obračunavajo in plačujejo po stopnjah iz drugega člena tega sklepa.
6.	člen
Dnige kategorije uporabnikov, ki • ne plačujejo prispevkov po 2. in 3. členu tega sklepa, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
1.	občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja 383 din
2.	druge skupine delovnih ljudi in občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost 383 din.
Zavezanec plačila prispevka po 1. točki je občan sam, če z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače, po 2. točki je zavezanec plačila občan sam oziroma zavezanec, ki ga določi občinska zdravstvena skupnost.
7.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 %>.
Zavezanec za plačilo prispevka je skupnost pokojninskega is invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin.
8.	člen
Orofoe, ki no sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo bi dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih dotoči Skupnost pokojninskega in invalidskega zava-
..   » —	—*  *- - - «	** _ V —.A.	V
TGVmSFgSt v 8m4	▼ BSTOECa.
Za osebe, bi so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na etmtoroaem izpopolnjevanju ali se tam učijo Cudroma ee na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevke od mesečnih osnov, določenih v prvem odstavka tega ®***a.	'	i
Prispevke a* a&ijestmio varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno
Zavezanec plačila prispevka po prvem odstavku tega člena so osebe same, po drugem odstavku tega člena pa TOZD ali druga organizacija.
9.	člen
Za delavce, upokojence, učence in študente na neobveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance-kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prejemkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6e/» od bruto osebnega dohodka.
Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka.
10.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v občinski zdravstveni skupnosti Šentjur od 1. januarja 1981 dalje (Uradni list SRS, št. 7-364/81).
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje.
St. 022-1/1981
Šentjur, dne 21. decembra 1981.
Predsednik
skupščine OZS Šentjur
dr. Andrej Fidler 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH 291.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je ha podlagi 185. člena ustave SR Slovenije ter na podlagi 292. in 295. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 3/78) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 10. februarja 1982 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
občine Šmarje pri Jelšah
1.	člen
Besedilo statuta občine Šmarje pri Jeh uh , uradni list SRS, št 5/75 in 3/78) se dopolni tako, da se za 1& členom doda nov člen, ki se glasi:
»Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij so dolžni v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti zagotavljati pogoje za uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbeno-etoonomskih in političnih odnosih socialističnega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu in za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov v občini ter v samoupravnih in drugih organizacijah In skupnostih.
Organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja se urejajo tako, ds se zagotavljajo kolektivno delo, odločanje in odgo-
vomost ter enakopravnost članov teh organov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti določenih z ustavo, zakonom in tem statutom.
Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve tega organa.
Vsak član kolektivnega organa, ki je določen, da sodeluje pri delu dragih organov in teles, je dolžan ravnati po načelih delegatskega sistema v skladu s pooblastili, smernicami in stališči tega organa.
Vsi organi oblasti in samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravnih, javnih in dragih družbenih funkcij so dolžni izvrševati svoje pravice in dolžnosti tako, da je mogoče uresničevati družbeno nadzorstvo nad njihovim delom.«
2.	Sten
Besedilo 210. Bena statuta ae spremeni tako, da se
glasi:
»Zbor združenega dela šteje 43 delegatov, družbenopolitični 'zbor pa šteje 21 delegatov. V zbor krajevnih skupnosti, ki ga sestavlja 28 delegatov, delegira vsaka krajevna skupnost po enega delegata razen krajevne skupnosti Rogaška Slatina, ki delegira 3 delegate in krajevne skupnosti Šmarje pri Jelšah, ki delegira 2 delegata.
3.	člen	*
Besedilo 3. odstavka 230. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Predsednik in podpredsednik skupščine sta izvoljena za dve leti. Ista oseba je lahko za predsednika oziroma podpredsednika skupščine izvoljena največ dvakrat zaporedoma.«
4.	člen
Besedilo 234. člena statuta se dopolni tako, da se doda nov 6. odstavek, ki se glasi:
»Predsednik zbora in njegov namestnik sta izvoljena za'dve leti. Ista oseba je lahko za predsednika oziroma namestnika predsednika izvoljena največ dvakrat zaporedoma.
5.	člen
Besedilo 235. člena statuta se dopolni tako, da se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Sekretar občinske skupščine je imenovan za štiri leta in je lahko po preteku te dobe izvrševanja svoje funkcije ponovno imenovan.«
6.	člen
Besedilo 241. člena statuta se spremeni tako, da se glasi:
»Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali več Podpredsednikov in člani, katerih število določi ob izvolitvi skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta.
Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva po poprej opravljenem kandidacijskem postopku.
Podpredsednike in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva.
Ob izvolitvi izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta iz-naed članov izvršnega sveta predsednike komitejev.
Predsednik izvršnega sveta je izvoljen za štiri leta in po preteku te dobe ne more biti ponovno izvoljen
za isto funkcijo.
Člani izvršnega sveta so izvoljeni za štiri leta in so "po preteku te dobe lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za eno mandatno dobo.
Predsedniku, podpredsednikom in članom izvršnega sveta, ki so izvoljeni izmed delegatov zborov občinske skupščine, preneha mandat v zboru.«
7.	Sen
Besedilo statuta se dopolni tako, da se za 24L Senom doda nov 241/a člen, ki se glasi:
»Izvršni svet ima sekretarja, ki opravlja zadeve določene s tem statutom in poslovnikom izvršnega
sveta.
Sekretarja imenuje.in razrešuje izvršni svet.
Sekretar izvršnega sveta skrbi v skladu s poslovnikom izvršnega sveta za pripravo sej in pošiljanje gradiva, ki je potrebno za delo izvršnega sveta, po-maga predsedniku pri izvrševanju njegovih pravic in dolžnosti v zvezi z organiziranjem in pripravljanjem sej ter izvrševanjem sklepov izvršnega sveta ter opravlja druga dela, ki mu jih poveri izvršni svet ali njegov predsednik.
Sekretar izvršnega sveta je imenovan za štiri leta in je lahko po preteku te dobe izvrševanja svoje funkcije ponovno imenovan.«
8.	člen
Besedilo 245. člena se spremeni tako, da se črta 4. odstavek tega člena.
9.	člen
Besedilo 252. člena statuta se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Občinski upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni upravni organi in kot kolegijsko vodeni upravni organi.
10.	člen
Za 252. členom statuta se doda nov 252.a člen, ki se glasi:
»Za opravljanje določenih upravnih zadev se ustanovijo krajevni uradi ra območje posamezne ali več krajevnih skupnosti ali naselij.
Krajevni urad se organizira kot notranja organizacijska enota v občinskem upravnem organu, ki se določi z odlokom občinske skupščine.«
11.	člen
Za 252.a členom statuta se doda nov 252.b člen, ki se glasi:
»Oddelki se ustanovijo za področje, na katerih upravni organ v celoti ali pretežno zagotavljajo izvajanje politike in izvrševanje zakonov, dragih predpisov in splošnih aktov oziroma jih neposredno izvršujejo.
Uprave se ustanovijo za opravljanje upravnih nalog na določenem področju, ki zahteva posebej organizirano službo in samostojnost pri delu.
Inšpektorat se ustanovi za opravljanje nadzorstva nad izvrševanjem zakonov in dragih predpisov, splošnih aktov ter samoupravnih splošnih aktov v skladu s posebnimi zakoni.
Komiteji se ustanovijo za področja na katerih je zaradi narave nalog potrebno zagotoviti povezano in
usklajeno opravljanje upravnih zadev, M so skupnega
pomena za vqč upravnih organov, kot tudi, kadar je potrebno pri opravljanju upravnih nalog zagotoviti stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi or-gamzacUami in skupnostmi.*
a. Ben
Besedilo statuta se dopolni tako, da se za 253.
gjinnni doda nov člen, Id se glasi:
>K?5.a Sten
Podrobnejšo organizacijo upravnih organov in
strokovnih služb, delovna področja in naloge, razmejitev pristojnosti in medsebojno sodelovanje upravnih organov določi skupščina občine z odlokom.«
13.	člen
292.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi
210.	in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75 in 3/78) in 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 16. februarja 1682 sprejela
ODLOK
o oblikovanju delegacij in številu delegatskih mest za zbore Skupščine občine Šmarje pri Jelša*
1.	člen
Skupščino občine Šmarje pri Jelšah sestavljajo
trije zbori in sicer:
—	zbor združenega dela
—	zbor krajevnih skupnosti in
—	družbenopolitični zbor
Besedilo 258. člena statuta se spremeni tako, da se glasi:	p
»Funkcionarje, ki vodijo oddelke, uprave in inšpektorat imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog izvršnega sveta skupščine občine.
Funkcionarji iz prejšnjega odstavka so imenovani za štiri leta in so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani.«
14.	člen
Določbe sprememb in dopolnitev statuta, ki se nanašajo na trajne mandatne dobe voljenih in imenovanih funkcionarjev občinske skupščine in njenih organov se začno uporabljati od konstituiranja novoizvoljene skupščine občine.
15.	čler
Pri uporabi določb, ki se nanašajo na omejitev ponovne izvolitve oziroma imenovanja voljenih in imenovanih funkcionarjev v občinskih organih se šteje celoten čas opravljanja iste funkcije neposredno pred uveljavitvijo teh določb.
Omejitev iz prejšnjega odstavka tega člena ne velja za voljene in imenovane funkcionarje, ki so isto funkcijo opravljali manj kot polovico mandatne dobe.
16.	Sen
Z dnem uveljavitve sprememb in dopolnitev statuta občine Šmarje pri Jelšah prenehajo veljati tista določila statuta in odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 3/78), ki so v nasprotju s temi spremembami in dopolnitvami statuta občine Šmarje pri Jelšah.
Tt. tkem
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 911-1/82-1
Šmarje pri Jelšah, dne 11. februarja 1982.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Dan** Bizjak L r.
2. člen
Zbor združenega dela ima 43 delegatov, ki jih delegirajo temeljne organizacije združenega dela- s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, skupnosti delovnih ljudi s področja kmetijstva in gozdarstva, obrti in gostinstva, delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij ter aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi oboroženih sil.
V Zbor združenega dela delegirajo delegacije, konference delegacij in delovni ljudje v delovnih skupnostih, ki opravljajo funkcijo delegacije naslednje število delegatov:
— s področja gospodarstva 38 delegatov in sicer:
1.	Steklarna TOZD Osnovna izdelava	1	delegata
2.	Steklarna TOZD Dodelava	1	delegata
3.	Steklarna TOZD Kristal	1	delegata
4.	Steklarna TOZD Serv. dejavnost	1	delegata
5.	Steklarna TOZD Dekor Kozje	1	delegata
6.	Steklarna DSSS in TOZD Delavska
restavracija	1 delegata
7.	Steklarska šola	1 delegata
8.	Ingrad TOZD »Gradbeništvo«	1 delegata
9.	Slovin TOZD »Vital« Mestinje	1	delegata
10.	GG Celje TOZD »Boč« Podčetrtek
Kooperacija Kozjansko GG Brežice	1	delegata
11.	Zdravilišče TOZD Polnilnica	1	delegata
12.	Zdravilišče TOZD Zdraviliška
dejavnost	1	delegata
13.	Zdravilišče TOZD Vzdr. dejavnost 1 delegata
14.	Zdravilišče DSSS	1	delegata
15.	Gorenje TOZD Kondenzatprji
Rogatec	1	delegata
16.	TOZD U »Bohor« Mestinje
Žaga Kozje	1	delegata
17.	TOZD »Metka« Kozje	1	delegata
18.	TOZD »Toper« Šmarje	1	delegata
19.	»Kors« Rogaška Slatina	1	delegata
20.	TT Prebold — obrata Vinski vrh
in Pristava	1	delegata
21.	TDO »M-Jelša« Šmarje	1	delegata
22.	»Merx« TOZD Pekarna in
slaščičarna Rog. Slatina	1	delegata
23.	Mizarstvo Rogaška Slatina	1	delegata
24.	GOKOP Rogaška Slatina TO Komunala
TO »Gradbeništvo«
DSSS
25.	»Dom-biro« Šmarje TOZD Dom TOZD Kovinarstvo TOZD Biro
DSSS
26.	Prevozništvo »Donat«
Rogaška Slatina
27.	Atomske toplice Podčetrtek
28.	ZZTP prometna sekcija Rogatec Z2TP vzdrževanje
29.	PTT delavci
30.	Cestno podjetje — vzdrževanje cest Podplat'
31.	Elektro Celje — Rog. Slatina, Šmarje pri Jelšah
Elektro Krško —
Delovišče Bistrica ob Sotli
32.	Trg. podjetje »Slavija«
»Rosla«
Petrol — bencinski servisi v občini Izletnik
Tobak — trafike
KZ Hum na Sutli prodajalne:
»Slavij a«
»Borovo«
»Peko«
»Koteks-Tobus«
»Semenarna«
»Slovenja-avto«
»Tkanina«
»Pivovarna — skladišče« »Zavarovalnica Triglav
1 delegata
1 delegata
1 delegata 1 delegata
1 delegata 1 delegata
1 delegata
1 delegata
1 delegata
33.	Skupnost obrti in gostinstva	1 delegata
34.	Hmezad — Kmetijski kombinat Šmarje TOZD Proizvodnja in storitve
TOZD Kmetijska preskrba TOZD Kmetijstvo DSSS Mlekarna
Veterinarski zavod	1 delegata
35.	Hmezad — Kmetijski kombinat Šmarje
Temeljna organizacija kooperantov 3 delegate
36.	Skupnost delovnih ljudi - kmetov 1 delegata
— s področja vzgoje, izobraževanja in kulture 3 delegate in sicer:
37.	Osnovna šola Rogaška Slatina Osnovna šola Rogatec Posebna osnovna šola
Vzgoj novarstvehi zavod
Kino Rogaška Slatina	1 delegata
38.	Osnovna šola Šmarje
• VIO Šmarje	1 delegata
39.	Osnovna šola Podčetrtek Osnovna šola Kozje Osnovna šola Bistrica ob Sotli
Osnovna šola Lesično	1 delegata
40.	TOZD Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah
Dom počitka Šmarje pri Jelšah	I delegata
s področja državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in družtev, 1 delegata in sicer:
41.	Uprava Skupščine občine,
Družbenopolitične organizacije,
SDK, LB, Radio, Postaja milice,
Enota Temeljnega sodišča, Sodnik za prekrške, Teritorialna obramba.
Odvetniki, delavci v KS, Turistično društvo Rog. Slatina in Podčetrtek, ,
Društvo šoferjev in avtomehanikov Rog. Slatina, Skupne službe SIS družbenih dejavnosti, Skupne službe SIS gospodarskih dejavnosti. Občinski odbor RK	1 delegata
- 3. člen
Delovni ljudje-kmetje, ki sodelujejo s kmetijskim kombinatom oblikujejo delegacijo v okviru Temeljne organizacije kooperantov.
Delovni ljudje-kmetje, ki ne sodelujejo s kmetijskim kombinatom oblikujejo skupnost za volitve delegacije za območje občine.
Delovni ljudje, ki delajo v obrti in drugih podobnih dejavnostih oblikujejo svojo skupnost za volitve delegacije za območje občine.
4.	člen
Zbor krajevnih skupnosti ima 28 delegatov, ki jih delegirajo delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih in sicer vsaka krajevna skupnost po enega delegata, krajevna skupnost Rogaška Slatina 3 delegate in krajevna skupnost Šmarje pri Jelšah 2 delegata
5.	člen
Družbenopolitični zbor ima 21 delegatov, ki jih delegirajo konference družbenopolitične organizacije, ki v okviru občinske Socialistične zveze delovnih ljudi z dogovorom določijo listo kandidatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine. ,	\
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi ▼ Uradnem listu SRS. ■
Šmarje pri Jelšah, dne 11. februarja 1982.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak L r.
293.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 6. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71) in 217. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. januarja 1982 sprejela
ODLOK
o lokalnih in nekategoriziranlh cestah v občini Šmarje pri Jelšah
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S	tem odlokom se javne ceste na območju občine delijo glede na gospodarski pomen in pomen, ki ga imajo za promet na lokalne in nekategorizirane javne
ceste ter določa način upravljanja in gospodarjenja z
njimi.
2.	člen
Za lokalne ceste se štejejo ceste, ki povezujejo med seboj kraje v občini in kraje s sosednjimi občinami in s tem zadovoljujejo lokalne potrebe prometa in izpolnjujejo tehnične pogoje, ki so predpisani za lokalne ceste po zakonu o javnih cestah.
Nekategorizirane ceste so ceste, ulice, trgi, javne poti, dovozne ceste in druge prometne površine, ki so splošnega pomena za javni promet.
3.	člen
Lokalne ceste se glede na njihov pomen in vrste
prometa uvrstijo v I., II., III. in IV. kategorijo.
4.	člen
Lokalne in nekategorizirane ceste je treba graditi, vzdrževati in uporabljati na tak način in ob istih pogojih, kot to določa zakon in drugi predpisi o javnih cestah ter predpisi o prometu na javnih cestah.
Lokalne in nekategorizirane ceste : na območju občine nadzoruje inšpektor za javne ceste.
Če uporaba lokalne in nekategorizirane ceste presega tehnično zmogljivost se sme lokalna in nekate-gorizirana cesta uporabljati ,le z dovoljenjem uprav-Ijalca ter ob pogojih in na način, ki ga določi uprav-Ijalec ceste.
Uporabnik lokalne ali nekategorizirane ceste je
dolžan upravljalen teh cest povrniti škodo, ki nastane na lokalni in nekategorizirani cesti zaradi uporabe v smislu prejšnjega odstavka tega člena.
5.	člen
Sredstva za vzdrževanje in rekonstrukcijo lokalnih in nekategoriziranih cest se oblikujejo iz virov, ki so določeni s predpisi namenskih sredstev, predpisanih z akti skupščine občine, iz sredstev organizacij združenega dela, samoprispevka in prispevkov občanov ter iz drugih namensko zagotovljenih virov.
Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena se zbirajo v samoupravni cestno komunalni interesni skupnosti in krajevnih skupnostih ter se razporejajo s finančnim načrtom in zaključnim računom teh skupnosti.
II.	UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE
Z LOKALNIMI IN NEKATEGORIZIRANIMI CESTAMI
6.	člen
Z lokalnimi cestami I. kategorije upravlja in gospodari samoupravna cestno komunalna interesna skupnost, ki poveri vzdrževanje lokalnih cest praviloma za to usposobljeni organizaciji združenega dela.
Samoupravna cestno komunalna interesna skupnost mora z organizacijo združenega dela, kateri poveri vzdrževanje lokalnih cest, skleniti o tem posebno pogodbo. S to pogodbo mora biti zagotovljeno tako vzdrževanje cest, da omogoča promet na javni cesti v skladu s prometnimi in drugimi predpisi, ki urejajo varnost prometa na javnih cestah.
7.	ate«
Lokalne ceste H., III., TV. kategorije in nekatego-
na svoj en območju. Krajevna skupnost lahko s pogodbo poveri vzdrževanje teh cest, ki jih je dolžna sama vzdrževati, na ustrezno organizacijo združenega dela.
Dovoze cest do kamnolomov in drugih objektov, poljske ter gozdne poti vzdržujejo uporabniki teh
cest oziroma poti.
8.	člen
Samoupravno cestno komunalna interesna skupnost in krajevne skupnosti morajo pri opravljanju in vzdrževanju lokalnih in nekategoriziranih cest upoštevati naslednje:
— Skupščini občine Šmarje pri Jelšah predložijo v soglasje srednjeročne in letne programe vzdrževanja, rekonstrukcije in modernizacije lokalnih in nekategoriziranih cest;
—	skrbijo zato, da so ceste vedno prevozne v okviru svojih tehničnih zmogljivosti;
—	skrbijo za izvajanje sprejetih programov;
—	predložijo v obravnavo skupščini občine poročila o izvajanju dolgoročnih in srednjeročnih programov;
—	opravljajo druge naloge, ki so določene z zakonom o javnih cestah ter drugimi predpisi in splošnimi akti.
III.	DOLOČITEV LOKALNIH CEST,
KATEGORIZIRANIH IN NEKATEGORIZIRANIH
CEST
9.	člen
Glede na določila 2. in 3. člena tega odloka se lokalne in -nekategorizirane ceste na območju občine razvrstijo in sicer:
— Lokalne ceste I. kategorije so:
Št. ceste	Naziv ceste in potek ceste’	Dolžina v km		
1/1	Rogatec—Žetale	5.400
1/2	Rog. Slatina—Stojno selo—Tlake	3.190
1/3	Rog. Slatina—Serbak SRH	2,200
■ 1/4	Podplat—Kostrivnica—Rog. Slatina	6,500
1/5	Mestinje—Lemberg—Pečica	4.800
1/6	Lemberg—Sladka gora	2,800
1/7	Šentvid—Ponikva	2,300
1/8	Belo—Pristava	5,900
1/9	Sp. Mestinje—Zibika	2,800
1/10	Spodnja vas—Loka pri Zusmu—Slivnica	13,500
1/11	Grobelce—Vinski vrh	2,900
1/12	Prel asko—B uče—Kozj e	7,000
1/13	Ledinščica—Bistrica—Dobj e — Lokalne ceste II. kategorije so:	2,800
II/l	Rep. cesta—Trlično	1,900
II/2	Dovozna cesta na žel. postajo Lupinjak	0.050
II/3	Dobovec—šola	1,300
II/4	Dovozna cesta na žel. postajo Dobovec	0,050
II/5	Dovozna cesta na žel. postajo Rogatec	0,150
H/6	Rogatec—pokopališče	0,400
nrz	Dovozna cesta k šoli Stojno selo	0,100
II/8	Rog. Slatina—Brestovec (pokopališče)	1,000
W9	Serbak—Himno—Vonarje—Spodnja vas	7,700
St. ceste	Naziv ceste in potek ceste	Dolžina v km	St. ceste	Naziv ceste "in potek ceste	Dolžina v km
11/10	Dovozna cesta na pokopališče Kostrivnica 0,350		m/22	Pristava—Skrbnik	2,700
11/11	Mestinje—šola Mestinje	0,750	m/23	Pristava—Vidoviča	2,300
11/12	Sladka gora—Pečica	2,100	m/24	Sodna vas—Gastrož—Podčetrtek (šola)	2,000
11/13	Šmarje—šola Šmarje	0,700	m/25	R. cesta—Harinzlake	. 0,200
11/14	Dovozna cesta k žel. postaji Šmarje	0,600	m/26	Imeno—Imenska gorca—Slake	5,100
11/15	Šmarje—Ješovec—Ločnec—Vinski vrh	9,900	m/27	Olimje—Virštanj—Sela	2,300
11/16	Šentvid—pokopališče	0,070	m/28	V irštanj—J averšica	2,700
11/17	Dovozna cesta k žel. postaji Šentvid	0,050	m/29	Virštanj—Verače—Buče	3,450
11/18	Dovozna cesta k žel. postaji Grobelno	0,200	m/so	Buče—Don j a Buča—Polje	2,800
11/19	Kegu—Kristan vrh	1,300	m/si	Ješovec—Dupli graben—Podsreda	4,700
11/20	Marčja vas—Sv. Ema	1,500	m/32	Železno—Slatina—Dobravc	3,000'
11/21	Dovozna cesta k žel. postaji Sodna vas	0,070	m/33	Kozje—Zdole—Zeče—Spomenik	4,600
11/22	Dovozna cesta k žel. postaji Podčetrtek	0,100 .	m/34	Senovo—Zdole	1,300
11/23	Podčetrtek—šola Podčetrtek	0,800	m/35	Drensko rebro—Penkovo selo—Vindol—	
11/24	Podčetrtek—Olimj e	3,200		—Lesično	3.100
11/25	Dovozna cesta na pokopališče Podčetr-		m/36	Zagorje—Artiče	0,900
	tek	0,350			
11/26	Dovozna cesta k žel. postaji Imeno	0,100		— Lokalne ceste IV. kategorije so:	
11/27	Dovozna cesta na pokopališče Buče	0,200	IV/l	Dobovec—Log—Lovska koča	6,000
11/28	Sedlarjevo—Polje	2,000	IV/2	Pokopališče Rogatec—Lovski dom—Bu-	
11/29	Bistrica ob Sotli—Gore—Vrhovnica	3,500		kovje	1,200
11/30	Trebče—Črešnj evec	1,400	IV/3	Most Tlake—Gaber j e	G,600
11/31	Podsreda—pokopališče—šola—Levstik	1,000	IV/4	Gradišče—kamnolom Ravnocerje	2,400
11/32	Železno—grad Podsreda—Osredek—		IV/5	Steklarna—Rj avica—Ogrizek	2,200
	—Kerinov spomenik	5,500	IV/6	Brestovec—Kregar—Redne	2,350
11/33	Kozje—Bistri graben—Poslavje	10,000	IV/7	Brestovec—Krivec—Berk	1,400
11/34	Lesično—Pilštanj—Stari trg	1,800	, IV/8	Rog. Slatina—Irje	1,600
11/35	Republiška cesta—Zagorje	1,000	IV/9	Rog. Slatina—Bellewue	1,500
11/36	Sedlarjevo—most XIV. divizije	0,100	IV/10	Rog. Slatina—Trbovc—Fuhrer	1,200
11/37	Dovozna cesta k žel. postaji Stranje	0,150	IV/11	Rog. Slatina—Irje—Pirš	4,300
			IV/12	Čača vas—Hrastovec	1,200
	— Lokalne ceste III. kategorije so:		IV/13	Sp. Gabemik—Zg. Gabemik	1,900
III/l	Lehno—Donačka gora—Planinski dom	3,700	IV/14	Gabrovec—Podturn	0,950
m/2	Zahnberc—Rižner—Ceste	3,100	IV/15	Gabrovec—Rozalij a	0,900
m/3	Stojno selo—Tuncovec	3.900	IV/16	Mestinj e-rV rh—Krtince	1,800
m/4	Rog. Slatina—Sečovo—Tržišče	2,500	IV/17	Nova vas—Sotensko	2,000
m/s	Rog. Slatina—Imence—Topole	2,600	IV/18	Sladka gora—Polžanska gorca	2,300
m/e	Brestovec—Plat—Kristan vrh	4,300	IV/19	Mestinj e—Lase—Sotensko	2,000
m/7	Kristan vrh—Kačji dol—Podplat	2,600	IV/20	Murko—Grliče ’	0,500
m/s	Kostrivnica—Dom na Boču	4,800	IV/21	Kunstič—Kokot—Skrbnik	2,300
m/g	Kostrivnica—Gabrovec—Zg. Gaber-		IV/22	Žveplena voda—Kokot	0,800
	nik—Lovnik	^	3,250	IV/23	Trobec—Polenca—meja KS	1,200
m/io	Sladka gora—Dolga gora	1,900	IV/24	Lešje—Stranje—Železniška postaja	1,700
m/n	Mala Pristava—Preloge—Pij ovci—Me-		IV/25	Podbreg—Serovo	1,600
	stinje	2,300	IV/26	Podbreg—Draškovo selo—Dol	3,200
m/12	Šmarje—Korpule—Gaj—Belo	2,300	IV/27	Korpule—Brecljevo—Jazbine	2,600
m/is	Stranj e—Koretno—Škofij a	2,400	IV/28	Vinski vrh—Predenca	1,350
m/H	Šmarje—Dvor	1,500	IV/29	Šmarje—Miklavž	1,400
m/is	Šmarje—Zadrže—Globoko	1,750	IV/30	Fajs—Orehek	0.700
m/i6	Haler—Močle—Vrh—Šoten sko	4,500	IV/31	Vrh—Brglez—Vodeno**	l,w
m/17	Golež—Zavrže—Sp. Selce	2,300	IV/32	Smarj e—Seno vica—Močle—Pomik vica	4,11»
m/is	Cerovec—Takovec—Grobelno	5,200	IV/83	Heler—Predel	UW
m/19	Vršna vas—meja KS Vinski vrh	8,100	IV/84	Šentvid—Gornja vae Bedra! Me»«fc	MM
III/20	Vršna vas—Orehovec—Vinski vrh	4,500	IV/35	Šentvid—Sp. Bodrež—Zg. Bodre!	2,100
m/21	Sp. Tinsko—Drofenik	0,850	IV/36	Bodrttna ves—Vttew*	MM
Št. ceste	Naziv ceste in potek ceste	Dolžina v km	St. ceste	Naziv ceste in potek ceste	Dolžina v km
IV/37	Šentvid—Mia če—Selce—Ponikvica	2,700	3.	Spomenik—čopek	0,300
IV/38	Završe—Blaž—Grobelno	0,800	4.	Kunšperk—Blagšič—Koverli—Ulčnik	0,800
IV/39	Gmajna—Grobelce—Veliki vrh	1,900	5.	Bistrica—Stadler—Kunst	0,350
IV/40	Hostnik—Bračko—Meniše	0,900	6.	Geršak—Čret—Ulčnikov breg	1,000
IV/41	Hostnik—Zakote	0,300	7.	Uršič—Kralj ek	1,350
IV/42	Sola—Gmajna	0,500	8.	Stara R. cesta—Sp. Trebče	0,600
IV/4'3	Vinski vrh—Predele	0,600	9.	Sp. Trebče—Slatna	0,350
IV/44	Okrus—Sohle—Lekmarj e	1,400	10.	Trebče—Stefur—Zorenč	0,700
IV/45	Sohle—Arnež—Zg. Lekmarj e	1,300	11.	Sp. Trebče—Rojs—Kunej	1,750
IV/46	Vinski vrh — Babna brda—Podbrege ,	4,000	12.	Cenek—Resnik—Dučki	2,200
IV/47	Vovčja jama—Mrzlek—Babna brda	2,500	13.	Zg. Trebče—Lisjak	1,650
IV/48	Gobec—Nezbiše	1,700	14.	Poklehščica—Skopečno	0,800
IV/49	Ema—Vidoviča	2,500	15.	Poklenš čica—Hribe	0,750
IV/50	Slake—Arbajter—meja KS Virštanj	2,700	16.	Hrastj e—Kozlica—Bugac—Bosterk	2,000
IV/51	Zmaj selo—Perc—Velika Rudnica—Pre-		17.	Hrast j e—Hrašovar—V idenski	0,900
	šiček	2,100	18.	Hrastje (Uršič)—Krošel—Srebrnik	1,400
IV/52	Virštanj—Drobnič—Sarlah—Čma mlaka	1,900	19.	Srebrnik—Šiška—Kostanj šek	1,250
IV/53	Virštanj—Stiplovšek—Podvrba	1.600	20.	Dekmanca (Kozinc)—Kliček	1,100
IV/54	Virštanj—gostinca—Dobležiče	2,500	21.	Dekmanca (Vračun)—Zvonar—meja KS	
IV/55	Golobinj ek—Pecelj	0,950		Podsreda	2,000
IV/56	Buče—Pustišek—Bračun	2,100	22.	Dekmanca (Valenček)—meja SRH	0,200
IV/57	Strašek—Kaspret—Ortnice.	2,100	23.	Dekmanca (Tranpuš)—Baček—Narat—	
IV/58	Sedlar j evo—Polj e	1,000		—Ples	2,300
IV/59	Polje—Brezovec	2,000	24.	Polj e—Rebemica	0,550
IV/60	Polje—Reberca—Cajn sela	2,600	25.	Sola Bistrica—Bovha—Splajt	0,500
IV/61	Polje—Juričan—Pustek	2,000	26.	Bistrica—Kramar—Gracar	0,800
IV/62	Polje—Marof—Hostnikova gorca	1,500	27.	Bizeljski grad—Kunšperk gora	1,000
IV/63	Črešnjevec—križ	2,600	28.	Žagaj—Černoša—Kapun	0,750
IV/64	Bistrica—Polje pri Bistrici	1,600	29.	Hrastj e—Tominšek—Srednik	0,500
IV/65	Polje pri Bistrici (transformator)—Pečnik	0,300	30.	Trebče—Omerzu—Postržin	0,400
IV/66	Bistrica—Kunšperk	3,000	31.	Dekmanca—Pavlovič	0,600
IV/67	Bistri ca—Žagaj	1,300		II. Krajevna skupnost Buče	
IV/68	Žagaj—Košeljek	2,100			
IV/69	Marof—Osredek	2,700	1.	Prelasko—Pecelj	. 1,500
IV/70	Rakonca—Pečice	2,500	2.	Odcep Buče—Polje (pri Kostanjšeku)	0,500
IV/71	Podsreda—Gradišče	1.000	3.	Ortnice — meja KS Virštanj	0,600
IV/72	Podsreda—Zaravno—Lastnič^	2,400	4.	Odcep pri Sinkoviču—Vrenska gorca	0,700
IV/73	Podsreda—Rozce	2,500	5.	Odcep Beline—Babič	1,350
IV/74	Grmšek—Vojsko	0,200	■6.	Gruska—Kpželj—Kajba	1,000
IV/75	Kijučice—Kozje (stara cesta)	0,750	7.	Silošek—Grobelšek—Kaspret	0,800
IV/76	Podreber—Korte	1,600	8.	Zeče—Plevnik—Ortnice	1,400
IV/77	Gruska—Štukelj—Km vrh	1,150	9.	Kunst—kapela meja KS Lesično	1,200
IV/78	Graška—Sp. Zdole	1,500	10.	Krofi—Strgar—Pustišek	0,900
IV/79	Zdole—kapela—Klake	2,050		III. Krajevna skupnost Dobovec	
IV/80	Pilštanj —Turk	1,500			
IV/81	Lesično—Penkovo selo	1,800	1.	ŽP Dobovec—Pavlovič—Potočnik	1,800
IV/82	Drensko rebro (Marof)-^Počivalo	1,800	2.	R. cesta—Vidina	0,450
			3.	R. cesta—meja SRH	0,150
			4.	Potočnik—Rozman	0,400
—	Nekategorizirane ceste sp:			IV. Krajevna skupnost Donačka Gora	
	L Krajevna skupnost Bistrica ob Sotli		1.	Tlake—Lehno	0,500
L	Kunšperk—Jazbec—most Loka	0,500	2.	Odcep za Gornjo vas	0,550
2.	Kunšperk—Martinek—Paver—Bistrica		3.	Žahnberc—Log (Gobec—Stara Ledina)	2,800
	ob Sotli	2,500	4.	Dovoz v Sv. Jurij	0,500
St. ceste	Naziv ceste in potek ceste ^ Dolžina v km
5.	Mrečkai vas—Stoj nšek	0,550
6.	Lelino—transformator	0,700
V.	Krajevna skupnost Kristan vrh
1.	Vraničar—Derviše—meja KS Pristava	1,900
2.	Ribič—Strašek	0,900
3.	Sostar—Grliče—Lase	2,100
4.	Krumpak—Klančki—Turnšek	0,900
5.	Klančki—Volf	0,750
6.	Debelak—Kužner	0,700'
7.	Hajnsko—Kočij až—Kovač	0,600
8.	Lase—Vizjak	0,600
VI.	Krajevna skupnost Kostrivnica
1.	Krtince—Brezje—Sp. Kostrivnica	1,200
2.	Zg. Kostrivnica—Lenart	1,100
3.	Žagaj—Črnogoj	0,600
4.	Žagaj—Šeligo—kamnolom	1,250
5.	Gabrovec—Šket—Klevže—Drevnik	3,200
6.	Podplat—Ferdek	0,600
7.	Vodušek—Kamna gorca	0,350
8.	Humski—Kamna gorca	0,500
9.	Čača vas—Kržupe	0,550
10.	Žagaj—Čobec	0,600
11.	Žagaj—Gobec	0,500
12.	Vital—Drofenik	0,550
VII.	Krajevna, skupnost Kozje
1.	Ješovec—Duplo—Sušica	0,700
2.	Ješovec—Opečnik—pri kapeli	0,800
3.	Pokoj ek—Kalše—Kozole	2,100
4.	Kozje—pod goro—Šonovo	1,600
5.	Križišče—Osnovna šola—pokopališče	0,600
6.	Kozje—sušilnica	0,250
7.	Kozje—stara cesta	0,180
8.	Novo naselje	0,100
9.	Novo naselje	0,250
10.	Pokopališče—Brglez	0,550
U.	Šonovo—Jug	0,700
12.	Kozje—Kunstek	0,700
13.	Kozje—Laze—Zupan	1,600
14.	Rihtar graben — Kolar	0,900
15.	Šranga—Poslavje	1,100
16.	Ješovec—vas	0,300
17.	Poslovje—Zepavc—meja KS Podsreda,
(pri križu)	3,300
18.	Zepavc — meja občine (proti Koprivnici) 2,000
19.	Frigeln — Toplice	1,000
20.	Podlesnik—Mirt	1,200
21.	Cesta do Glažute	0,500
VIII.	Krajevna skupnost Lesično
1.	Drenško rebro—Gubno—meja KS Pre-
vorje	1,500
Počivavšek—Ješovec	0,950
St. ceste	Naziv ceste in potek ceste	Dolžina v km		
3.	Zg. Lesično—Kovačič	0,600
4.	Polana—Dragomeriče—Bah	1,600
5.	Penkovo selo—Okič—Libno	1,600
6.	Šturbej—Glože	0,350
7.	Ledinščica—Gubno	0,400
8.	Lesično (Sp. Plave)—Osojnik	0,750
9.	Lesično—gorica	0,980
10.	Stari trg—Klančnica	0,600
11.	Pristava pri Lesičnem—Čatež—meja KS Virštanj	1,100
12.	Vohavec—Pristava	0,600
13.	Dobležiče—Rakovca	0,750
14.	Sp. Dobležiče—Humski—Gril	0,550
15.	Bistri graben (gozd. koča)—Tovornik	2,500
16.	Log—Kostevc—Maj erič	1,500
	IX. Krajevna skupnost Mestinje	
1.	Lemberg—Videnšek—Beli potok	0,800
2.	■ Lemberg—Stravb—Jelen	0,800
3.	Mestinje—Vidmar—Preloge	0,850
4.	Podplat—Krtince—Lemberg	1,600
5.	Ferme—Avsec—Doberšek	0,500
6.	Ferme—Pijovci—Zaler (Lubej)	2,200
7.	Topolovec—Čebular	0,700
	X. Krajevna skupnost Osredek	
1.	Osredek—Dobrava	0,850
2.	Osredek—Pusti vrh	1,100
3.	Osredek—Rakonca	0,800
4.	Osredek—Javorje	1,000
	XI. Krajevna skupnost Podčetrtek	
1.	Podčetrtek bloki—Plevnik	0JM6
2.	Olimje—Slivje—Brodeč	1,800
3.	Olimje—Sv. Andrej—Strniša	0,950
4.	Olimje (šola)—Orešje	M®®
5.	Mrzlek—Zaborovc—Mala Budnica—Zolger	3,000
6.	Kolarjevo (TopHšek—Drofenik)—Penko-	/
	šek	1.500
7.	D. M. na Pesku—Kranjčan—Drofenik	1,100
8.	Imenska gorca—Sv. Kitit—Imeno	3,406
9.	Podčetrtek—Cvetič	0,300
10.	Pod logom—TopUšek—Pustike	0,650
11.	Vrhovnica (Sajko)—meja SRH	8,800
12.	Bračko—Falent	0,450
13.	Recepcija—Jug—cerkev Podčetrtek	1,000
14.	Perkovič—Škofja gora	(X900
15.	Počivavšek—Trcttce	0,500
16.	Dovozna cesta na grad	0,330
17.	Sopote—Druškovič—Rud raca	L700
	XII. Krajevna skupnost Podsreda	
L	Železno—Gorj ane—Planinc	1400
2.	Poklek—Križe	1400
St. ceste	Naziv ceste in potek ceste	Dolžina v km			St. ceste	Naziv ceste in potek ceste	Dolžina v km		
3.	Železno—Strmec—Podsreda	1,300	15.	Tuncovec—Spraj c	0,650
4.	Loka—Stari trg	0,300	16.	Šgaj ner—Drofenik	0,550
5.	Železno—Potok—Lučiča	1,050	17.	R. cesta—smetišče	0,500
6.	Podsreda—Prilep—Graben	1,200	18.	Slatinšek—Strmec	0,500,
7.	Poklek—Kot	0,700	19.	Slatinšek—Prah	0,450
8.	Kunej—Božak	0,300	20.	Tržišče (Kozmelj)—Pelko—Sp. Sečovo	0,850
9.	S očko—Bračun	0,600	21.	Cesta v Sp. Rjavico	0,900
10.	Glavna cesta—Podule	0,450	22.	Šerbak—Sajko—Kos—Kamenšek	1,500
11.	Planinc—Gorjevo	0,700	23.	Prah—Pristavica—Klemenčič	0,550
12.	Spelč—Podreberšek	0,800	24.	Berk—Vinec—Nimno—Šeligo	3,150
13.	Gradišče—Moškon	0,350	25.	Škrabi—Novak—Vinec	0,600
14.	Kukovič—Drejč	<■	0,800	25.	Novak—Pristavica	0,850
15.	Stara cesta—Boštjančič	0,600	27.	Zbil—Zobec—Nimska bosta	1,200
16.	V oj sko—Kunst	1,100	28.	Berk—Kamence—Škorc (Zaspani)	1,650
17.	Dobravc—križ (meja KS)	0,900	29.	Goršek—Zbil—meja KS	1,200
			30.	Križišče—Sekirnik	0,350
	XIII. Krajevna skupnost Polje ob Sotli		31.	Brestovec—Kovaček	0,600
1.	Meja KS Kozje (Gruska)—Globoko—Ko-		32.	Ceste (Vračko)—Nezbiše (Brodeč)	1,900
	zovinc	1,600	33.	Drozg—Brodeč	1,700
2.	Polje ob Sotli—Rebrca	. 1,100	34.	Ledina—Brodeč	1,800
3.	Cesta skozi Prelasko (stara R. cesta)	0,500	35.	Drofenik—Kofket—Sinko	1,600
4.	Prelasko—Pecelj (do meje KS)	0,600	36.	Krklec—Petek—Velike Rodne—Male	
				Rodne .	2,750
	XIV. Krajevna skupnost Pristava pri Mestinju		37.	Mlinarček—Velike Rodne	'1,300
1.	Šket—Spolj ar	0,700	38.	B elcer—J urk—J unež	1,350
2.	Vonarje—Vidoviča	1,300	39,	Debelak—Mesarič	0,850
3.	Pristava—Bukov j e	0,400	40.	Odcep, Kobale	0,450
4.	Horvat—Drofenik Julka	0,500	41.	Imence—Perkovič	0,370
5.	Osek—Jarčin—Grabenski	1,000	42.	Ogrizek—Anderluh—rezervar	0,600
6.	J arčin—Martinek	0,500	43.	Lovska ulica—Pinjušič	0,350
7.	Dolske Stale (meja KS)—Roginče	» 0,350	44.	Tekačevo—Male Rodne—Osek—Križan	2,400
8.	Sodna vas—Grobin (Medved)	0,600	45.	Male Rodne—Rodnice—meja KS	UOO
9.	Dol—meja KS Kristan vrh	0,650	46.	Tekačevo (Boršič)—Kamenšek—Loke	0,600
10.	Šumak—Esih	1,150	47.	Tekačevo—Čebular—Podhraški	0,500
11.	Grobin—Veterč—meja KS Zibika	1,000	48.	Kužner—Lorger	0.800
12.	Šket—Kolar—V aj dič	1,700	49.	Ogrizek—Bercko	0,850
13.	Šlof—Grobin	0,500	50.	Žagaj—Gradiški dol	0,800
14.	Dovozna cesta k Atomskim toplicam	0,300	51.	Odcep Kralj—Topole	0,600
			52.	UL XIV. divizije	0,800
	XV. Krajevne skupnost Rogaška Slatina		53.	Šlandrov* utica	0,800
L	Sp. Negonje—Šeligo	0,250	54.	Stritarjeva ulica	0,600
2.	Sp. Negonje—Cajzek—Zg. Negonje	L209	55.	Izletniška utica	0,400
3.	Živičniak—Mešiček	0,376	58.	Gozdna ulica	0570
4.	Križišče—Cerovec—kamnolom	0,900	57.	Gubčeva ulica—Zibemik	0,800
5.	Cerovec (Žcrititi—Dacmee	ttsm	58.	Utice talcev	0,250
6.	Irje—Škrab*	0,400	5».	Zdraviliški trg	0,300
7.	Janžek—Terčič	0,700	60.	Pod Bellevuem	0,400
*	Zg. aeltovo—CajgelMV jarek	M«	61.	Zdraviliški trg	0500
8.	Zg. Sečovo-Dei (Ktajnček)	koeo	62.	OetHčni hrib	0,300
10.	Pievčak—Kdres	0*650	63.	Zlatorogova ulica	0,150
n.	Krumpak—Dobravca	0,750	64.	Aškerčeva ulica	0,350
12.	Sp. Sečoro—Arzenšek—Osek	keoe	65.	Cankarjeva ulica	0,250
13.	Tramšek—Koštrun	0,500	66.	Levstikova ulica	0.370
K	Tnacevec (Šketi—Kodetič—Pievčak	u*	«.	UL XIV. divizije	0,250
St. ceste	Naziv ceste in potek ceste	Dolžina v km St. ceste	Naziv ceste in potek ceste	Dolžina v km
68.	Steklarska ulica	1,050		XVIII. Krajevna skupnost Stojno Selo	
69.	Ul. Kozara	0,150			
			1.	Gotlin—Dol	0,900
70.	Strma cesta	0,250			
71.	Vid Ivanuševa	0,150	2.	Zg. S vino—Cigane	0,500
72.	Tavčarjeva ulica	z 0,170	3.	Zagoršek (most)—Vapoti	0,700
			4.	Kučiš—Kohnjec	0,900
73.	Mladinska ulica	0,300			
			5.	Odcep v Zabnik	0,550
74.	Tržaški hrib	0,500			
75.	Lastine	0,600	6.	Severšek—Sp. Gradišče—Radislav	1,000
76.	Janina	0,500			
77.	Kot	0,180		XIX. Krajevna skupnost Šentvid	
78.	Ločen dol	1,300	1.	Sp. Bodrež—Trno	1,900
79.	Kidričeva ulica	0,080	2.	Bodrišna vas—Straže	0,950
80.	Kot	0,130	3.	S os ter—Zebun—rezervat	0,850
81.	Krpanova ulica	0,300	4.	Sp. Bodrež (Ledinšek)—Platinovec	
82.	Sončna ulica	0,200		(Fidler)	1,600
83.	Kvedrova ulica	0,070	5.	Mlače—Stekolec—Viženca	0,550
84.	Na livadi	0,450	6.	R. cesta—Svinšek—Straža	1,500
85.	Kidričeva ulica	0,160	7.	Grobelno—Zgajnce—vila—R. cesta	1,000
86.	Cesta padlih aktivistov NOV	0,750	8.	Vila—Gabršek—Fidler	1,300
87.	Knežec	0,400	9.	Novo naselje—Grobelno	0,150
88.	Lovska ulica	0,630	10.	Metličar—Vidišek (Čebular)	1,000
89.	Zupančičeva ulica	0,200	11.	Strašek—stare Mlače (Anderluh—Po-	
90.	Ob progi	0,300		gelšek)	1,000
91.	Ul. Kozjanskega odreda	0,300	12.	Strašek—Dobovšek	1,200
92.	Sp. cesta	0,100	13.	Marat—Mlače	0,500
93.	Prešernova ulica	0,600	14.	Zg. Bodrež—Predel	0,800
94.	Kajuhova ulica	0,250	15.	Gornja vas—Posel	0,400
95.	Ivanov hrib	0,700	16.	Gornja vas—Turk	0,400
			17.	Sivkova kapela—Pešca	0,300
	XVI. Krajevna skupnost Rogatec		18.	Rtiček—Lipovec	1,200
			19.	Soline—Gobec—Nevek	0,800
1.	Kapela—O grizek—Lorger—Kučiš	1,300			
2.	Rogatec (most Draga j na)—Breznik	1,250		XX. Krajevna skupnost Šmarje pri Jelšah	
3.	Cesta (Kutemikov graben)—Log	2,200		- ' . ■"	
4.	Ceste—Tepež	0,600	1.	J ešovec—Dragomilo	2,000
5.	Rogatec—vzhodno naselje	0,800	2.	Vrh—Vodenovo (mimo Lovrenca)	1,150
6.	Rogatec—Zahodno naselje	0,250	3.	Mala Pristava—Bobovo	1,250
7.	Rogatec—Zgornji trg	0,150	4.	Preloge—Belo	1,000
8.	Rogatec—mimo otroškega vrtca	0,300	5.	Dovozna cesta k otroškemu vrtcu	0,250
9.	Tepež—Kr kleč	0,150	6.	Dovozna cesta ob tržnici v Šmarju	0,070
10.	Ducman—Šolmarr	0,150	7.	Dovozna cesta v novo naselje	1,000
			8.	Tašner—Drobne—železnica	0,350
			9.	Ješovec—Planinca	1,700
	XVII. Krajevna skupnost Sladka Gora		10.	Vodenovo—meja KS Ponikva	0,800
1.	Pečica—Šmihel—meja KS Ponikva	3,600	11.	Vodenovo—Zaberl—Banji vrh	0,900
2.	Jerovska vas—Pij ovci—Nova vas	1,600	12.	Dvor—Miklavž	0,700
3.	Polžanska vas—Gradec—meja KS Po-		13.	Menhart—J agodič	0,800
	nikva	1,300	14.	Mala Pristava—Bobovšek—Kokot	1,200
4.	Svetelšek—Gradec	0,700	15.	Mala Pristava—Vreže	0,450
5.	Beli potok—Cigler—Mestinje	0,500	16.	Tojnko—Zidar	1.100
6.	Sotensko—Sagadin	0,250	17.	Cocej—Vrhovca—Predel	1,058
7.	Sladka gora—Šmihel	0,300	18.	Ješovec—Cerovec—Napret	2,200
8.	Svetelšek—J urše	0,250	19.	Šmarj e—Anderluh—Rok	0,900
9.	Polžanska vas—Podkrižnik	0,750	20.	Škorjak—Anderluh—Gajič	0,850
10.	Odcepek za Sotensko	0,600	21.	Korpule—Sp. Lorger—Kadenšek	0,450
St. ceste	Naziv ceste in potek ceste	Dolžina v km
22.	Ponkošek—Qajski	0,600
23.	Šmarje—Pečko	.	0,300
XXI.	Krajevna skupnost Tinsko
1.	Drofenik—Drame Janez	1,000
2.	Zg. Tinsko— Racinger	1,100
3.	Sp. Tinsko—Cakš	0,350
4.	Sp. Tinsko—Cakš	0,590
XXII.	Krajevna skupnost Vinski vrh
1.	Kočar—Bukovje	0,700
2.	Dolgi potok Tepeš (črna mlaka)	0,300
3.	Loka—Babna reka .	1,500
4.	Krulc—Brk	1,000
5.	Arnež—Robič	0,350
6.	Nova šola—Laže	0,350
7.	Grobelce—Pod Vrtečam	0,850
8.	Bukovje—Babna gora	0,900
XXIII. Krajevna skupnost Virštanj
1.	Sela—Bovha—Tacer—Škorc	2,100
2.	Verače—Cener	0,350
3.	Verače—Ortnice—meja KS	0,800
4.	Tacer—Reberšak	0,4Q0
5.	Sela—Aplenc—Malčajnsko	0,800
6.	Bovha—Cepin—most	1,150
7.	Sela—Štukelj	1,150
8.	Sela—Trebež—Volavšek	0,850
9.	Sela—Filip—Pod vrba	1,100
10.	Golej—Vovk	0,400
11.	Lah—Drobnič—križ	1,300
12.	Verače—Perc	0,550
13.	Leskovšek—Plevnik	0,370
14.	Sela—Mraz	0,700
15.	VrhovsM—Vovk	1,100
XXIV.	Krajevna skupnost Zagorje
1.	Ledinščica—Topolovo	1,400
2.	Transformator—Preska—Gaber j e	2,100
3.	Bistrica—Pokoma vas	1,250
4.	Ledinščica—Straža	0,400
5.	Bistrica—Strtenica	1,000
6.	Bistrica—Razbor	1,350
7.	Romih—Romih	0,760
XXV.	Krajevna skupnost Zibika
1.	Brunka vas—Kajba	1,900
2.	Zibika—Pustike (Vino)	1,500
3.	Zibika—Bezgovica (Hribršek—Levar)	1,150
4.	Trgovina—pokopališče—Artiče	0,550
5.	Rebmica—Centrih—Orehovec	1,350
6.	Zibika (Palir—Valek)—Škofija	1,850
7.	Dovozna cesta v Zibiško vas	0,200
St. ceste	Naziv ceste in potek ceste	Dolžina v km
8.	Dovozna cesta v Brunko vas	0,450
9.	Zibiška vas—Truljec—Sp. Pustike	0,600
10.	Zibiška vas—Jošt—Sp. Pustike	0,800
11.	Vrbek—Zibiška vas	0,650
12.	Dolske Stale—Roginče (meja KS)	0,600
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
10.	člen
Za izvajanje tega odloka skrbi Samoupravna cestno komunalna interesna skupnost, krajevne skupnosti in za komunalne zadeve pristojen občinski upravni organ.
11.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi lokalnih in nekategoriziranih cest v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 27-318/60) in Uradni list SRS, št. 21-572/73).
12.	člen
i Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 34-1/82-1
Šmarje pri Jelšah, dne 28. januarja 1982.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak L r.
TREBNJE
294.
Na podlagi določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje za obdobje 1981—1985 in resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1982 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev Trebnje dne 2. decembra 1981 sprejela
SKLEP
o prispevnih stopnjah, določitvi višine prispevkov in osnov za financiranje zdravstvenea varstva v letu 1982
1. člen
S tem sklepom se za leto 1982 ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje za obdobje 1981—1985 ter opredelijo osnove za obračunavanje in določi stopnja ali višina prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov in drugih delovnih ljudi in občanov.
2.	člen
Prispevke za zdravstveno varstvo plačujejo, obračunavajo in odvajajo temeljne organizacije združenega dela in drugi zavezanci za prispevek iz osebnih dohodkov delavcev in iz dohodka po prispevnih stopnjah, ki jih je sprejela skupščina občinske zdravstvene skupnosti iz 1. člena tega sklepa in ki jih objavi pristojni organ v Uradnem listu SRS.
3.	člen
Prispevek za zdravstveno varstvo delovnih ljudi — kmetov se plačuje, obračunava in odvaja:
. a) od katastrskega dohodka in dohodka o*d go- . zdov po stopnji 22 "U,
b) letni prispevek na gospodarstvo (pavšal) v znesku 1.000 din.
4.	člen
Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnove poprečnega mesečnega osebnega dohodka, ki ga za tekoče leto ugotovi pristojni organ po družbenem dogovoru o merilih in načinu ugotavljanja osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve, v skladu z zakonom o davkih občanov.
Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki je enaka poprečnemu, mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu.
Znesek osnov iz prvega in drugega odstavka tega člena ne more biti nižji od zneska najmanjšega osebnega dohodka po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku, oziroma od zneska zajamčenega osebnega dohodka po sprejemu zakona o zajamčenem osebnem dohodku.
5.	člen
Dokler ni znana osnova osebnega dohodka iz 4- člena tega sklepa za tekoče leto, plačujejo zavezanci akontacijo na prispevek v višini prispevka iz Preteklega leta. Po ugotovitvi osebnega dohodka, se opravi dokončen obračun prispevka.
6.	člen
Delovni ljudje, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz 4. člena tega sklepa, plačujejo akontacijo na prispevek od osnove, ki je enaka poprečnemu osebnemu dohodku delavcev 'v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu vse dotlej, dokler ni možno ugotovit i osnove iz 4. člena tega sklepa za posamezno koledarsko leto.
7 člen
Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in ^ruge storitve (pogodbeni zavarovanci): umetniki, film-
ski umetniki in filmski delavci, obrtniki, duhovniki, arhitekti, glasbeni delavci, manekeni, artisti, kolporterji tiska, športniki, prtljažni nosači, likovni oblikovalci, novinarji, zdravstveni delavci, tolmači, izumitelji in avtorji tehničnih izboljšav, rejnice in rejniki, znanstveni in tehnični prevajalci, književniki, gradbeni inženirji in tehniki ter drugi znanstveni delavci ter kmetje kooperanti e in druge osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji, plačujejo prispevek od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
8.	člen
Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Slovenijis pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovanci pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačajo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo delovno organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se učijo oz. so na praksi, plačuje zanj prispevek za zdravstveno varstvo delovna organizacija od osnov, ki so navedene v prvem odstavku tega člena.
9.	člen
Prispevki za zdravstveno varstvo za osebe iz 4. do 8. člena se obračunavajo po stopnjah iz 2. člena tega sklepa.
10.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo v pavšalnem znesku 600 din mesečno.
11.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov 14 V o.
12.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico delovnega časa in za delavce, upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu ter za delavce kmete, kadar opravljajo storitve pri temeljnih organizacijah združenega dela ali drugih delovnih organizacijah in skupnostih, plačujejo zavezanci za prispevek (izplačevalci dohodka), prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni po stopnji 8 •/» od osnove bruto izplačanega dohodka.
13.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce; katerim
odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila prispevek - za zdravstveno varstvo za ves čas odsotnosti z dela 10 °/o.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo iz prvega odstavka tega člena je poprečni bruto osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust ali je nastopila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega člena.
14.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje.
St. 420-4/81
Trebnje, dne 2. decembra 1981.
Predsednik
skupščine OZS Trebnje Milan Koršič 1. r.
VRHNIKA
'	295.
Na podlagi 16. člena ^zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. januarja 1982 sprejela
ODLOK
o cenah za geodetske storitve
1.	člen
S tem odlokom se določajo cene geodetskih storitev občanom, državnim organom, društvom in civilnopravnim osebam, organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja občinski upravni organ za geodetske zadeve poleg redne upravne dejavnosti.
2.	člen
Za storitve, ki jih opravlja občinski upravni organ za geodetske zadeve poleg redne upravne dejavnosti, se štejejo:
—	parcelacija zemljišč
—	prenos stanja na zemljišča in vzdrževalnih katastrskih načrtov.
3.	člen
Cene geodetskih storitev iz drugega člena tega odloka so naslednje
Pisarniška Terenska ura	ura
—	delo samostojnega geodetskega izvajalca	200	din	230 din
—	delo geodetskega risarja
(katastrski referent)	150	din	—
—	delo -figuranta	—	100	din
Materialni stroški in prevozni stroški se zaračunajo posebej po dejanski porabi in v skladu z veljavnimi predpisi.
4.	člen
Dohodki iz opravljenih geodetskih storitev se stekajo v proračun občine Vrhnika.
5.	člen
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o cenah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 4/78 z dne 1. 3. 1978)
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
' St. 1/7-010-03/82
Vrhnika, dne 20. januarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač L r.
POPRAVEK
V sklepu o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto 1982, Vodne skupnosti za območje Soče, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 2-129/82 z dne 28. januarja 1982, se pod točko 2, tretja alinea popravi merska enota za onesnaženo vodo »din/m3« in se pravilno glasi »din/E.«
Predsednik skupščine Silvij Blaj, dipl. inž. gozd. 1. r.
VSEBINA
Stran
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
261.	Odredba o evidenci kazalcev iz planskih aktov sa-
moupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti	311
262.	Odločba o pooblastitvi Inštituta za varilstvo, Ljub-
ljana za opravljanje nekaterih del in nalog na jedrskem programu za področje SR Slovenije	313
USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE
263.	Odločba o razveljavitvi sklepa sveta Krajevne skupnosti Šmarje o obračunu krajevnega samoprispevka občanov, graditeljev stanovanjskih hiš oziroma kupcev stanovanjskih hiš in stavbnih parcel ter določbe odloka Skupščine občine Koper o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Koper 314
.	Stran
284. Odločba o razveljavitvi pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem delovne skupnosti Beograjske banke — Temeljne banke Ljubljana	315
265. Odločba o razveljavitvi 41. člena pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Industrije gradbenega	materiala Sava Krško	315
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
268. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji
Pionirski dom — Center za kulturo mladih, Ljubljana	316
267.	Sklep o soglasju k- spremembi dejavnosti ljubljanskih
srednjih šol, katerih ustanovitelj je Skupščina mesta Ljubljane	316
268.	Sklep o soglasju k spremembi imen ljubljanskih srednjih šol, katerih ustanovitelj je Skupščina mesta
Ljubljane	317
i 263. Statut občine Celje	#7
276? Odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne
preglede in dovoljenja	v	občini	Cerknica	342
271.	Sklep o spremembah in dopolnitvah statuta občine
Grosuplje	343
272.	Odlok o določitvi okolišev in števila delegatskih
mest po okoliših za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti	Skupščine	občine	Grosuplje	349
273.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o povpreč-
ni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Grosuplje	'	351
274.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 1982 na območju občine Kočevje	351
275.	Odlok o spremembi odloka o zazidalnem načrtu za
stanovanjsko sosesko	Debro (Laško)	352
276.	Sklep o podelitvi domicila XIV. udarni diviziji NOV
in PO Jugoslavije	(Laško)	353
277.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka na območju krajevne skupnosti Poiš-nik (Litija)	353
278.	Odlok o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za
leto 1982	354
279.	Odlok o priznanjih občine Ljubljana Bežigrad (prečiščeno besedilo)	356
280.	Sklep o prenehanju začasnega ukrepa družbenega
varstva v delovni organizaciji Dom FSPN, Ljubljana (Ljubljana Bežigrad)	357
281.	Sklep o pooblastitvi Zavoda za izgradnjo Ljubljane
za opravljanje strokovnih del in nalog (Ljubljana Vič-Rudnik)	357
282.	Sklep o odpravi sklepa o pooblastitvi Izvršnega sve-
ta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za dajanje soglasij k statutom osnovnih šol in vzgojnovar-stvenih organizacij	v	obfeini	353
283.	Sklep o soglasju k statutu vzgojnovarstvene organi-
zacije »Marije Novak«, Vnanje Gorice (Ljubljana Vič-Rudnik)	358
284.	Sklep o soglasju k priključitvi novozgrajenega ob-
jekta v krajevni skupnosti Kolezija k Domu starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik	. 358
285.	Sklep o prenosu ustanoviteljskih pravic in dolžnosti
Doma starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik na Samoupravno interesno skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljana Vič-Rudnik	359
286.	Sklep o soglasju k spremembi imena Doma na Bokal-
cah, Ljubljana (Ljubljana Vič-Budnik)	35»
287.	Odredba o podaljšanju odredbe o pošiljanju Cenikov
za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine. Skupnosti za cene občine Sevnica v potrditev	359
288.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Loka
pri Zidanem mostu (Sevnica)	360
289.	Sklep o javni razgrnitvi spremembe zazidalnih na-
črtov »Mestno jedro«, »Stanovanjske cone I. Hruše-vec« in »Soseske V.« (Šentjur pri Celju)	361
290.	Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občin-
ski zdravstveni skupnosti Šentjur od 1. januarja 1982 dalje	361
291.	Spremembe in dopolnitve statuta občine Šmarje pri
Jelšah	368
292.	Odlok o oblikovanju delegacij in številu delegatskih mest za zbore Skupščine občine Šmarje pri Jelšah 384
293.	Odlok o lokalnih in nekategorizlranih cestah v občini Šmarje pri Jelšah	3*5
294.	Sklep o prispevnih stopnjah, določitvi vtiBne pri-
spevkov in osnov za financiranje zdravstvenega varstva v letu 1982 (Trebnje)	J*2
295.	Odlok o cenah za geodetske storitve (Vrhnika)	304
— Popravek sklepa o uskladitvi tarif vodnega pribor ka za leto 1982, Vodne skupnosti za območje Soče 3*4
#
Kakšna in kolikšna je odškodninska odgovornost avtomobilista in kako je odgovornost zavarovana, boste zvedeli v strokovnem delu
prof. dr. Stojana Cigoja
AVTOMOBILIST
odškodninska odgovornost in zavarovanje odgovornosti
i
Spričo hitrega razvoja avtomobilizma in spričo prometnih nesreč, ki jih je ta i razvoj prinesel, se tako v domačem kakor tudi v inozemskem pravu vse bolj natančno oblikujeta odškodninska odgovornost in zavarovanje.
Avtor je želel v tem delu predvsem pokazati današnji pravni položaj odškodninske odgovornosti v zvezi z obratovanjem motornih vozil in zavarovanje odgovornosti ter probleme, ki se pojavljajo, ko se škodno razmerje ne dotika samo domačega, marveč tudi inozemskega prava.
Celotno delo je razdeljeno na naslednja poglavja:
Uvod (zgodovinski razvoj in viri avtomobilskega odškodninskega prava).
Odgovornost (objektivna) bre^krivde (pojem; vozilo, ki pomeni povečano nevarnost, obratovanje vozila, prenehanje in kraj obratovanja; omejitve varstva upravičencev; izključitev objektivne odgovornosti; dokazno breme itd.).
Krivdna (subjektivna) odgovornost (nedopustnost in krivda itd.).
Odgovorna oseba (obratovalec kot subjekt objektivne odgovornosti; razmerje med voznikom in obratovalcem; stranka, ki škodo zakrivi itd.).
Vzročna zveza (pojem; dogajanje in stanje; direktna in indirektna vzročnost itd.). Škoda (kvalifikacija škode; osebna škoda; premoženjska škoda itd.).
Odškodnina (odmera; vrste odškodovanja; oblika denarne odškodnine; porazdelitev odškodninske obveznosti; več upravičencev do odškodnine itd.).
Razmerje med kazensko odgovornostjo in odškodninsko zavezo.
Razmerje med odškodnino in zavarovalnino (iz premijskega zavarovanja in iz socialnega zavarovanja).
Zavarovanje odgovornosti (viri, načela, pravni temelj obveznega zavarovanja, subjekti in predmet zavarovanja; vsebina zavarovalnega razmerja; regresni zahtevki itd.).
Razmerje med več vrstami zavarovanj.
Zavarovalno razmerje z inozemskimi elementi (obseg veljavnosti jugoslovanskih pravil; unificirana ureditev; zavarovanje v jugoslovanskem mednarodnem zasebnem pravu; Haaška mednarodna ureditev kolizijskih pravil; varstvo tujca po jugoslovanskem prdVu itd.).
Razvojne smeri v teoriji.
Na koncu je še obširno stvarno kazalo, ki bo omogočilo praktično uporabo dela,
in pa pregled literaturo.
Cena: 1100 din
Naročila sprejema: CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Gradišče 14, p. p. 379/VII
tedaj* esecpisnl zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnin« za leto 1882 656 din. Inozemstvo 1386 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor; uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-6U3-40323 — Oproščeno
pronaetnaga davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72