Posamezna StevilkalO vinarjev.
Slev. 156.	v Milani, v sredo, 11. iollio mi
Leto EV.
m Velja po poBUi si
U oelo leto naprej,. K 26-— u en meiae „ .. „ 2-20 ■a Nemčijo oeloletno, „ 29-— se ostalo Inozemstvo. „ 85'—
V	Ljubljani oa domi
Za oelo leto aapre).. K 24'— ■a ao meaeo „ K 2*—
V	aprati prelerean messSno „ 1-80
s Sobotna Izdaja: 5
Za oelo leto.....K V—
>a Nemčijo oeloletno. „ B'— aa ostalo Inoaamstvo. „ 12 —
Inseratli
Enoatolpna petltrrata (72 mm široka ln 3 mm visoka ali ije
prostor) ■a enkrat .... po 30 t aa dva- ln večkrat . „ 28 „ pri večjih naročilih primeren popmU pe dogovora.
i^-Uii Poslano: i
Enoatolpna petltvrata po 80 v
likala vsak dan Izvsemšl ne-dalja ln praznike, ob 5. url pop.
Bedna letna priloga vozni red.
„ Uredništvo Je v Kopitarjevi allol Štev. 6/U1. Bokoplal ae ne vračajo; neiranklrana pisma se ne ™ sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. sa
Političen list za slewiski narod.
Upravnlštvo Je v Kopitarjevi allol št. 8. — Bačan poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona it. 188.
NajlepSi spomenik za padle junaške branilce domovine - dejanska skrb zn njihove vdove in sirote!
V ponedeljek ob 11, uri dopoldne se je v slavnostni dvorani kranjske deželne vlade, katero je krasil sredi zelenja kip našega ljudskega cesarja, vršilo ob navzočnosti prejasnega nadvojvoda Leopolda Salvatorja velepomembno zborovanje, ki je pričalo, da je zavest, da treba vdovam in sirotam naših padlih junakov hitro in resnično pomagati, živa v vseh slojih naše dežele in da bo naše delo in pomoč v prvi vrsti treba osredotočiti v to najnujnejšo potrebo. Na zborovanju so bili navzoči zastopniki dežele z deželnim glavarjem dr. Šusteršičem na čelu, zastopniki duhovščine, občinskega sveta ljubljanskega z županom dr. Tavčarjem, zastopniki uči-teljstva, trgovstva, obrtništva, delavstva, zastopniki občin in denarnih zavodov iz Ljubljane in z dežele. Združilo se je vse v eni misli: pomagati onim, katerih reditelji so se žrtvovali za domovino in za nas vse. Tu je polje, kjer se lahko združi vse, ki jim je dežela Kranjska in njeno prebivalstvo resnično pri srcu, tu je polje za plemenito tekmo: podajmo ljudstvu roko, da bo zopet vstalo in si opomoglo. Osredotočimo vso skrb okolu mladine padlih naših bratov, da bo njihova mladina deželi v čast, kakor so ji bili očetje v ponos. Te intencije ima »Kranjsko deželno društvo c. kr. avstr. zaklada za vojaške vdove in sirote in za mladinsko skrb«, zato zasluži vso našo podporo in zato bomo o zborovanju obširneje poročali, da se širša naša javnost zavzame za društvene namene in z dejansko skrbjo za vdove in sirote padlih junaških branilcev domovine postavi junakom najlepši spomenik!
Zborovanje je otvoril Njegova Svetlost princ Lobkowic, ki je govoril:
Vaša cesarska in kraljeva Visokost! Velespoštovane dame in gospodje! Kot namestnik našega velespoštovanega predsednika Nj. ekscelence grofa Wickenburga, ki je obolel, imam čast, otvoriti današnji ustanovni občni zbor kranjskega deželnega društva c. kr. avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote, kakor tudi za otroško varstvo in mladinsko skrb in si dovoljujem v imenu c, kr. avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote kakor tudi v imenu vseh pričujočih, položiti k nogam Vaše ces. in kralj, Visokosti najtoplejšo in najspoštljivejšo zahvalo za najmi-lostljivejšo udeležbo na današnjem zboru.
Najtoplejše se zahvaljujem tudi vele-spoštovanemu gospodu deželnemu predsedniku grofu Attemsu, ki je ustanovitvi tega deželnega društva od vsega začetka posvetil največje zanimanje in dobrohotnost ter mu ugladil poti.
Zahvaljujem se tudi vsem navzočim velespoštovanim damam in gospodom za njih dobrohotni prihod, njih mnogoštevilno navzočnost, koja nas napolnjuje z veselim zaupanjem, saj smemo iz tega sklepati, da najmerodajnejši krogi dežele v polni meri cenijo velikost in važnost nalog, ki jih ima c. kr. avstrijski zaklad za vojaške vdove in sirote ter našemu deželnemu društvu tudi v bodoče ne bodo odrekli svoje dejanske podpore in pospeševanja.
Glasom pričujočih pravil za kranjsko deželno društvo je vsakokratni deželni predsednik tudi predsednik tega društva, vsled česar si dovoljujem prositi gospoda deželnega predsednika grofa At-temsa, da dobrohotno prevzame predsedstvo današnjega zborovanja in blagovoli voditi ustanovitev tistega ustroja, ki bo poklican, da vrši v kronovini, ki jc izročena njegovi skrbi, za njeno prebivalstvo tako važno in kakor upamo tudi bla-govito poslanstvo.
Deželni predsednik grof Attems je prevzel predsedništvo, nakar je govoril princ Lobkowic o društvenem namenu.
Veleugledni zbor! Živimo v dneh, ka-koršnih svet še nikdar videl ni, spričo katerih obledi vse, kar nam ve povedati zgodovina. Kakor strupena kuga se je razširila vojna strast skoraj po ccli Evropi in preko njenih meja, Prestoli se majejo in padaio, milijoni in milijoni liudi si stoie z
orožjem v roki nasproti, zemlja nima več dovolj prostora za odločitev teh krvavih bojev, ki se pogrezajo celo v globine morja in se dvigajo gori v zračno kraljestvo. Množice se gibljejo in izvršujejo se dela, o katerih preje ni sanjala nobena domišljija, vsi pojmi so premaknjeni, vse številke so zrastle v neizmernost. In ravno tako se je zgodilo z dušnimi in duhovnimi lastnostmi ljudi, v dobrem kakor v zlem, z njihovimi čednostmi in pregrehami. Tudi te presegajo vse dosedanje mere. Laž in prevara, hinavstvo in izdajstvo, krutost in uničevalna strast, sramotna sebičnost in brezvestna dobičkaželjnost silijo genija človeštva, da si zakriva !>vrie glavo. Toda kakor je tudi globoko brezdno, v katerega zremo, tako so pa svetle tudi višave, v katere se je povspela domovinska ljubezen in junaštvo, požrtvovalnost in nepremagljiva vstrajnost v prenašanju stisk in težav, ljubezen do bližnjega in neutrudna volja pomagati, čut skupnosti in dolžnosti. Ne le na fronti se vrši boj v žilavem odporu proti našim sovražnikom, tudi v zaledju tekmuje mlado in staro, možje in žene, da podpro in okrepe ta odpor in zacelijo rane, ki jih je vsekal meč. Čut nerazdružljivosti se je zbudil v nas, zavest, da je vsak posameznik člen v verigi celote, da mora nasproti tej celoti, nasproti svoji domovini, nasproti bližnjemu izvrševati svete dolžnosti. Povsod in na vseh popriščih vidimo tedaj z veseljem in ponosom, kako se giblje na tisoče rok v pomoč, kako se z do zdaj nepoznano požrtvovalnostjo doprinašajo darovi in izvršujejo, dela, kako je vsak srečen in se višje ceni šele tedaj, ako si sme reči, da je tudi doprinesel svojo troho pri velikem delu za brambo domovine in ljubezni do bližnjega, Le-ta in pa čut dolžne hvaležnosti nas tudi pred vsem nagibata, da posvetimo svojo skrb vdovam in sirotam onih, ki so za cesarja in državo kot branilci domovini in zaščitniki nas vseh darovali najvišje: svoje življenje. Njim velja sočutje vseh in obiio in voljno so že tekli darovi v to svrho, obilo, toda seveda niti v približno zadostni meri, ki jo bo zahtevalo število potrebnih v bodočih letih. Ne gre pa samo za to, ne gre samo za preskrbo denarnih sredstev in ne smemo se omejiti samo na ta najprimitivnejši, skoro bi mogli reči najsigurnejši način skrbstva, ki meni, da more z več ali manj izdatnimi denarnimi prispevki vsemu zlu odpomoči in zadostiti svoji dolžnosti. Cilj, katerega si je zastavil vdovski in sirotin-ski zaklad, jc višji in obsežnejši; organizirali in izvesti hoče individuelno skrb, ki naj vodjena po pameti in izvajana z gor-kim srcem sprejme vse pomoči potrebne v svoje varstvo in si v ljubezni prizadeva, da jim, v kolikor je to pač mogoče, nadomestiti tistega, katerega jim je bila usoda uropala. Tak način osebnega skrbstva, pomoči človeka človeku, soglaša tudi s splošnim čustvovanjem, in tudi v tistih, ki se doslej niso udeleževali takih nalog, posebno mladinske skrbi, se je zbudil čut, da se moramo za ostale naših padlih junakov zavzeti še na drug, dalekosežnejši način nego s tem, da jih rešimo iz skrajne bede. Tekom našega organizatoričnega dela smo mogli zato mnogokrat in mnogokrat z zadoščenjem opaziti, da je razlaga naših ciljev in nalog kakor otvoritev novih vidikov povsod vzbudila veselo in mogočno vnemo za našo stvar. Ko smo izvajali, kako je naš namen, da potrebnih vdo<. ne podpiramo samo z darovi, marveč da jih vselej, če le mogoče, povedemo na pot samopomoči, da jim gremo na roko s svetom, s pravno pomočjo, z naklonitvijo sredstev za ustanovitev samostojne eksistence, z olajšanjem strokovne izobrazbe in pred vsein s preskrbo možnosti, da iz-roče svoje otroke čez dan v zanesljivo varstvo in se morejo brez skrbi posvetiti pridobitni delavnosti, ali če smo pojasnjevali, kako je mogoče nešteto mladih bitij potom materinskih posvetov in skrbi za dojenčke obvarovati prezgodnje smrti ali dosmrtne hiravosti, kako se morajo otroci, ki ne morejo ostati pri materi, izročili le skrbno izbranim, zaupanja vrednim osebam v nego, uk in '1 • H pa f e morajo spraviti v primerne .
se mora zdravju in telesnemu prospehu otroka kakor tudi razvoju njegovega duha in značaja posvečati trajna pozornost in nega in stremiti za tem, da se kolikor mogoče vsak izobrazi po svojih zmožnostih in darovih itd., — tedaj se jc poslušalcem Šele odprl vpogled ne samo v velikost naših nalog, marveč tudi v dalekosežne bla-govite uspehe, ki se dajo na ta način doseči, In v spoznanju, da je mogoče zmagati tako delo samo s sodelovanjem vseh krogov prebivalstva, se je obenem vzbudila v njih vesela vnema, da se tega dela in prizadevanja po svojih močeh udeležujejo in pripomorejo, da bo velika stvar dosegla tudi velike uspehe.
Z zaupanjem gleda zato vdovski in sirotinski zaklad v bodočnost, pa naj je tudi teža njegove naloge še tako silna; sočutje z ostalimi naših hrabrih bojevnikov je vsepovsod živo in čilo, čut dolžnosti in skupnosti sta se zbudila in ako se nam le posreči, da povsod postavimo prave voditelje, jim za delo navdušenega spremstva gotovo ne bo manjkalo.
Zvezali smo se s splošnimi mladinsko-skrbstvenimi organizacijami v svrho skupnega dela in tako hočemo v zvestem so-bojevništvu in kakor sem prepričan v vzajemnem pospeševanju naših ciljev stopiti na mejdan, da se na svoj način borimo za čast in bodočnost naše domovine. Uničiti so nas hoteli, toda tudi nad njimi so se uresničile pesnikove besede o duhu, ki hoče zlo, pa stvarja dobro; palice, ki so jih upali posamezno zlomiti, je ogenj bitk le še tesneje zvezal in kar nas je imelo razbiti, je vzbudilo v nas tisto, česar nam je za neomejen razvoj vseh moči tu in tam še manjkalo: resnost in odgovornost, vdanost in požrtvovalnost in jasno zavest naših dolžnosti do našega bližnjega in naše domovine. Resni časi nas čakajo tudi še po vojski, kajti boj nikdar ne počiva in tudi v gospodarski borbi si bomo morali svoje stališče priboriti in ga braniti. Zato hočemo pa tudi vse zastaviti, da nabrusi-mo svoje orožje tudi za bodočnost in mlado človeško seme, ki je izročeno naši skrbi, naj doraste, zdravo na duši in telesu, v hraber in vrl rod, v močno bran domovine v vojni in miru.
In sedaj se naše misli in naša srca hvaležno obračajo k našemu vladarju in vladarici, ki vedno z očetovsko-materin-sko skrbjo mislita na vse potrebne, prav posebno pa na vojne vdove in sirote ter kot Najvišja protektorja c. kr. zaklada za vojaške vdove in sirote na velikodušen način najmilostljiveje posvečata našim prizadevanjem svoje Najvišje zanimanje. Bog obvaruj, Bog ohrani Njuni Veličanstvi! (Slovensko:) Njuni Veličanstvi živio, živio, živio! (Gromoviti »Živio« klici.)
Za princem Lobkowicem je društveni pomen in organizacijo v daljšem govoru pojasnjeval deželni predsednik grof At-tem, nakar se jutri še povrnemo. Gospod deželni predsednik je prebral brzojavko, ki jo je v imenu zborovalcev poslal Njeg. Veličanstvu cesarju:
Generalnemu pobočništvu Njegovega Veličanstva cesarja in kralja na Dunaju, c. kr. Dvor.
Zbrani na ustanovni seji deželnega društva za Kranjsko c. kr. avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote kakor tudi za otroško varstvo in mladinsko skrb, prosijo, da blagovolite položiti pred vznožje Najvišjega prestola njih navdušeno uda-nostno izjavo z obljubo, da bodo napeli vso svojo moč, da v smislu Najvišjih, na vzvišen način ponovno izraženih intencij Njeg. c. in kr. Apostolskega Veličanstva in Njenega Veličanstva cesarice in kraljice z zvesto skrbjo pomagajo vdovam in sirotam na bojišču padlih vojnikov ter vzgoje današnjo mladino v vrl rod, v krepko oporo njene domovine.
Društveni predsednik:
Henrik grof Attems, c. kr. deželni predsednik.
in
odgovor cesarjev, ki je došel skupščini:
Gospodu deželnemu predsedniku na
Krmjskem, grofu Alte;mu
>■ Ljubljani.
Grad Laxenburg, 9, julija 1917.
Njegovo Veličanstvo se Vašemu Viso-korodju kakor tudi vsem udeležencem na ustanovni seji deželnega društva za Kranjsko c. kr. avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote kakor tudi za otroško varstvo in mladinsko skrb najtoplejše zahvaljuje za podano zgovorno udanostno izjavo ter izraža željo, da bi bila tudi ta patriotič-na skrbstvena akcija, ki vživa Najvišjo pohvalo, doprinesla k poroštvu prospešne bodočnosti naše drage domovine. — Po najvišjem nalogu
generalni pobočnik Njegovega Veličanstva.
Nagovor prejasnega nadvojvoda Leopolda Salvatorja smo priobčili že v včernj?-nji številki.
Pozdrav dežele Kranjske, Deželni glavar dr. šusteršič
je v imenu dežele Kranjske izvajal slovensko: Vaša cesarska in kraljevska visokost'! Velecenjeni in visokospoštovani gospodje! Kranjska dežela pozdravlja danes naj-spoštljiveje in radostno v svoji sredi Njegovo cesarsko Visokost prejasnega gospoda nadvojvoda Leopolda Salvatorja, ki je izvolil počastiti danes s svojo navzočnostjo in sodelovanjem to odlično zborovanje. Izrekam mu v imenu kranjske dežele in celega njenega prebivalstva najiskrenejšo zahvalo in vdano zagotovilo, da dežela Kranjska in njeno patrijotično prebivalstvo ve dobro ceniti započeto akcijo v blagor zapuščenih kranjskih vdov in sirot, da se zaveda, kaj je dolžna onim, ki so žrtvovali svoje življenje v obrambi domovine, Avtonomno zastopstvo kranjske dežele bo v tem oziru slej ko prej vršilo svojo f popolno dolžnost. Nemški je deželni gla-j var nadvojvodi izrekel zahvalo, da se je osebno potrudil v Ljubljano in s tem zborovanju dal poseben pomen. Cela dežela se zaveda važnosti te akcije in cela dežela popolno pojmuje tozadevno plemenito prizadevanje Njihovih Veličanstev, katerima je vdana z nespremljivo ljubeznijo, zvestobo in vdanostjo. — Storiti se mora tudi pri nas vse, da se zacelijo rane. Avtonomno zastopstvo kranjske dežele bo storilo, kakor doslej, vse, kar je v njegovi moči. Dežela se zaveda, da to ni samo patrijo-tična dolžnost, da ni samo humanitarna naša dolžnost, ampak da ima prizadevanje posebno tudi socialno in gospodarsko stran. Sedanjost je vse starejše poklicala pod orožje, sedaj se gre za bodočnost in bodočnost se nam smeji iz oči naše mladine, za to bodočnost moramo vse žrtvovati. G. deželni glavar je slovenski končal: Iz srca cele dežele govorim, ako pravim, da vsa naša iskrena ljubezen, vsa naša požrtvovalnost je dolg, ki ga dolgujemo zapuščenim vdovam in sirotam padlih sodc-želanov. V tem duhu pozdravljam to organizacijo in njen krasen začetek ter kličem: Bog daj svoj blagoslov pri tem delu! (Živahno odobravanje.)
Deželni predsednik grof Attems je nato prešel na naslednjo točko dnevnega reda:	. . .■ .
Društveni odbor.
V odboru so po svojem uradnem značaju:
Knezoškof dr. A. B. Jeglič, namestnik kanonik dr. Jož. Gruden, deželni glavar dr. Ivan Šusteršič, namestnik dr. V. Pegan, predsednik dež. sodnije Adolf Elsner, namestnik dvorni svetnik Jožef Pajk, predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu Fr. Garzarolli pl. Thurnlack, namestnik dr. V. Forster, predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu, Janko vitez Bleivveis Tr-steniški, boaron pl. Schonberger, c. kr. vladni svetnik, J. Krese, c. kr. deželno-vladni svetnik, namestnik dr. Leopold Žužek, c. kff višji okrajni komisar, dr. L. Bogataj, c. kr. deželnovladni konc. prakti-kant, deželna šolska nadzornika dr. Mihael Opeka in Albin Bclar, namestnika mestni šolski nadzornik Franc Lavtižar in šolski svetnik dr. H. Svoboda, polkovnik Ludvik Kneifl in podpolkovnik Rudolf Je-j glič, namestnika nadporočnika Bož. baron \ Schwarz in Rudolf Grošelj, dr. Jožef Der-mastia, dež. svetnik, namestnik Karel Der-mastia, ravnatelj iSlov. trgvske šole«, dr. Ferdinand Tomažič, dež. tajnik, namestnik dr, Fr. Logar, dež. komisar, kot zastoa-
Stran
SLOVENEC, 'dne 11. julija 1917.
štev. 156.
nik dež. šolskega sveta za Kranjsko, nad-učitelj Janko Jeglič, Frančiška Ileršič, namestnika: učitelj Franc Schiffer in gospodična Frančiška Zeme, zastopnici »Žen-kcga vojnega prispevka« grofica Marija Attems in Bogumila šusteršič, soproga deželnega glavarja.
V odbor so bili nadalje izvoljeni: dr. Ažman Josip, advokat; dr. vitez pl. Blei-weis, deželni zdravstveni nadzornik; P. Č-impa Avguštin, gvardijan; dr. Eger Ferdinand, odvetnik; vitez pl. Gutmannsthal Nikolaj, veleposestnik; Knez Ivan, predsednik obrtne zbornice; Kosler Josip, zasebnik; Kregar Ivan, predsednik obrtno-pospeševalnega urada; pl. Levičnik Albert, dež. sod. predsednik v pokoju; Loy Alojzij, župan; Petrič J. župnik; dr. Plautz Oskar, rav. tajnik Kranjske hranilnice; vitez Schoppl, uradni ravnatelj Kranjske hranilnice; Staudacher Ferdinand, rač. re-vident; dr. Tretter Lovrenc, gimnazijski ravnatelj; dr. Triller Karel, podžupan; vitez Trnkoczy Ubald, lekarnar; Urbane Feliks, veletržec; Vukšinič Martin, oskrbnik; knez Windischgraetz Hugo Weriand, graščak.
Za člane razsodišča so bili izvoljeni: 'predsednik dež. sodišča Adolf Elsner; odvetnik dr. Karel Triller; župnik Iv. Petrič; kot namestniki: dr. Ferdinand Eger; dr. Josip Ažman; vitez pl. Gutmannsthal.
Za računska pregledovalca sta bila izvoljena: Gjuro Rašica, ravnatelj, in Pavel Seemann .tovarnar.
Zborovanje je zaključil g. predsednik s pozivom, naj bi prebivalstvo ohranilo zanimanje za društvo in z vnemo podpiralo društvena prizadevanja.
Ti dve stranki — katoliški centrum in socialisti — zahtevajo popolno spremembo sistema na Nemškem, parlamentariza-cijo skupne vlade ter demokratizacijo volilne reforme, posebno na Pruskem.
Položaj je tak, da listi pišejo o odstopu državnih tajnikov Helffericha, mornariškega šefa Cappelle in sam Bethmann-Hollweg ne sedi več trdno.
Konservativci in vsenemci so v odgovor na to v odseku razglasili svoj vsenem-ški program kot bojno geslo proti centru in socialistom. Prihodnje ure prineso odločitev, ki je v rokah cesarja Viljema,
Medtem pa se tudi pri nas vrše živahna posvetovanja o novi ustavi. Reči je treba, da gre pri nas brez krize in brez vznemirjenja. Vse stranke so edine v tem, da je ustavo treba premeniti.
Nasprotstva obstoje le v tem: kako in na kak način?
Vlada je predlagala, naj bi novo ustavo sestavljal posebni državni svet, obstoječ iz parlamentarcev obeh zbornic in ve-ščakov. Načelnik »Jugoslovanskega kluba« je že izrazil pomisleke proti temu načinu in tudi druge stranke so se uprle. Stališče večine strank je to-le: Ustava je izraz dejanskega razmerja v državi. Žive sile je možno spraviti na papir, a papir ne nadomestili živih sil. Prišel bi čas. ko bi se po-
ana
Prepričani smo, da ne bo našega deže-, ki bi se svoje dolžnosti napram tej nujni socialni akciji ne zavedal. Naši junaki so storili svojo dolžnost, storimo tudi mi svojo! Ljubezen do domovine naj se pokaže v dejanski ljubezni do ljudstva!
Za dovo usiovo.
(Z Dunaja.)
Ni dvoma, da obstoii nekaka logična zveza med vprašanjem naše ustave, sedanjo krizo v Nemčiji ter mirovnim problemom.
Poročal sem v petek zvečer, ko so se še vršili razgovori parlamentarnih načelnikov z ministrskim predsednikom Seidler-jem, da gre za važno zadevo. Parlamentarci so se s častno besedo zavezali, da bodo molčali. Molčali so, a ne vsi — v soboto zjutraj so že prinesli dunajski listi, da je cesarjeva želja, čimprej pričeti z deli za novo ustavo, ki naj se uredi v smislu zahtev vseh narodov. Nova ustava pri nas — je eden predpogojev miru! Spominjam se nehote na znameniti govor dr. Lamma-scha v gosposki zbornici, kjer je povedal ta sloveči strokovnjak mednarodnega prava tudi to-le misel: Prvi pogoj miru je: amnestija, drugi: sprememba ustave na podlagi narodne avtonomije in samoodločbe. Potem pa nastopi lahko — in to edino naša država s svojim popularnim cesarjem — ter predlaga mir vsem vojskujočim narodom na temelju razoroženja ter mednarodnega razsodišča, ki naj razsoja v mednarodnih sporih.
Prva točka je na splošno rešena. Druga, to je sprememba ustave, se ima pričeti. To bo precej težje in trše delo, ko si narodni interesi tako nasprotujejo.
Brali smo, da se je naš cesar mudil na Bavarskem in Virtemberškem, da je bil na Dunaju saški kralj, za njim Hindenburg z Ludendorffom in slednjič nemški cesar Viljem s cesarico. Kaj so se menili, ne vemo. Ostanemo le pri dejstvih, ki nam jih uradno poročajo.
Sinočnji listi so pa prinesli novico, da imajo v nemškem državnem zboru — oziroma proračunskem odseku — krizo. Povzročil jo je polanec katoliškega centra Erzberger, ki je govoril zelo ostro. Kaj je govori!, je tajno in ni prišlo v javnost. Današnji dunajski listi vedo le, da je govoril o podmorskih čolnih ter o možnosti miru. Listi povdarjajo, da je ta centrova akcija zahteva skupnega delovanja krone, vlade in ljudstva. Dosedaj je nemški cesar, ki je pruski kralj, skupno vlado imenoval sam. Sinočnji poluradni list »Wiener Allgemeine Zeitung« piše, da se ta frakcija katoliškega centra, ki stoji za Erzbergerjem, vnema za politiko miru cesarja Karia. V pojasnilo povemo, da se poslanec Erzberger že dolgo časa trudi za mir ter cla je on tisti, ki je sklical znano mednarodno mirovno konferenco katoliških parlamentarcev v Curih. Mpž tedaj v mednarodni politiki ni neznana osebnost. Če se prav ne motim, je bil svoj čas tudi že v Vatikanu.
Medtem so nastopili na Nemškem tudi socialni demokratje in Scheidemann, voditelj takozvanih »socialpatriotov« — to je socialnodemokraška večina, je govoril v odseku tako ostro, da mu je ploskala celo radikalna socialistična manjšina.
razmferam med narod;. Ko bi državni svet tudi pogodil pravo, bi se parlament vendar le v boju moral poskusiti z ustavo, ki jo je izdelal državni svet. Čemu pa imamo parlament, da bi ustanavljali še državni svet? In ni zadnji vzrok odpora proti državnemu svetu ta, da bi vlada utegnila priti v skušnjavo in parlament začasno zamenjati z državnim svetom. Na vrhu bi zopet bila j nesrečna birokracija. Nove ustave ni mogoče delati ne v saloniji, ne v državnem svetu, marveč delajo naj jo narodi med seboj.
Prevladuje mnenje, naj ustavni odsek poslanske zbornice sestavi posebni podod-sek, ki naj po potrebi pritegne k sebi še priznane strokovnjake in ta pododsek naj skupaj s podobnim odsekom gosposke zbornice sestavlja novo ustavo.
Stranke niso še v plenarnih sejah sklepale o tem vprašanju. »Jugoslovanski klub« bo prihodnji torek zavzel o tem svoje stališče.
Nemci so bili že v petek precej razburjeni vsled potvorjene izjave poslanca Stranskega. In čuli so se iz njihovih ust glasovi, da ne dopuste nobene spremembe. Toda tedaj še nihče ni znal za Seidlerjev razgovor z načelniki strank. Pozneje pa je začelo prevladovati pri njih prepričanje, da je v njih lastnem interesu, če sedejo s Slovani k zeleni mizi in — hočeš nočeš — dajo iz rok — »koncesije«. V tem oziru je »Zeit« povedala to-le misel: Nemški poslanci se morajo upravičeno bati, če med narodi Avstrije vsled nemškega odpora ne pride do sporazuma, da se bo potem to vprašanje, res reševalo pri mirovni konferenci, kjer nemški vpliv ne bo mogel biti tako odločilen. Velikanska večina zbornice stoji na gtališču popolne enakopravnosti narodov, narodne avtonomije in nemški nacionalizem je s svojim Wolfom čisto osamel.
Cesar Karel je bil, ki je po Seidlerju sporočil poslancem nujno potrebo ustavne spremembe. Sprožil je kamen, ki ga ne ustavi nihče več, dokler ne pride do cilja.
Ta cilj je: Enakopravnost in demokratična narodna avtonomija vseh narodov habsburškega cesarstva.'
Predpogoji za uspešno mirovno ponudbo bodo potem dani.
Pred odločilno krizo \ NemCiji.
V Berlinu niso bili tako razburjeni in napeto radovedni, kakor so zdaj, od znamenitih dni avgusta 1914. O krizi, ki naj da ljudstvu oblast v upravi in ki naj demo-kratizira Prusijo, vse govori. Upajo, da se bo vsled krize lažje sklepal mir, ki ga iz-vzemši pruskih junkerjev in sicer maloštevilnih, a zato tim glasnejših vsenemških vojnih hujskačev, vse želi. V proračunskem odseku je nova večina v nemškem državnem zboru zahtevala, naj kancler pove, kakšno stališče so zavzeli v kronskem svetu nasproti programu večine. Ker pa kancler ni hotel odgovoriti, se je nasprotje mod jnim in večino še poostrilo. Dejstvo, da vodi centrum vso reč, je povzročilo v Berlinu govorice zelo bujne domišljije. Erzberger, voditelj centra, je bil dozdaj v prijaznih razmerah s kanclerjem. Del časopisja
ppntrn C . T^fUniroUrM-	— S-.1.. --.. -i.UIlm^ilV.i * wmoi. VILU11JJ« ilcl V.C1U
je nastopal za osvojitve na zahodu in za voino odškodnino: Dreobrat v nazorih si za
to javnost ne more tolmačiti. Listi so si celo izmislili, da je zaslišal naš cesar Karel Erzbergerja v Laksenburgu in da je Avstrija pritisnila, naj se sklene mir, s katerim se odpovedujejo osvojitev. Erzberger ni bil v avdienci v Laksenburgu, a tajiti se ne more, da je nastop našega zunanjega ministrstva glede na vojne smotre zelo olajšal delo večini nemškega državnega zbora za mir. Položaj v Nemčiji se še ni odločil, a nastop večine nemškega državnega zbora za mir in za demokratiziranje javnosti v Nemčiji se mora pozdravljati.
Bethmann Hollweg ne bo sklepal miru.
Kolin, 10. julija. »Kolnische Volkszeit-ung« piše v članku iz Berlina pod nadpi-som: Pojasnilo! Ciucanje vodilnega državnika je v notranji državi ustvarilo veliko napetost, ki je zadnje dni izbruhnilo v državnem zboru. Pod takim pritiskom se morajo danes dovoliti zahteve, ki bi jih močna in spretna roka lahko pravočasno in zmerno dovolila, kar bi bilo kroni v korist. Nihče se ne varaj, da so zapravili veliko monarhistične glavnice, Dasi je kancler utrdil z raznimi obljubami in z odpustom več svojih sotrudnikov svoje stališče, sedanji kancler pač ne bo sklepal miru. Besedo fiasko politika se je v zadnjih dneh z ozirom na sedanjo vlado večkrat slišalo. Firma je kompromitirana.
Za pravice ljudstva v Nemčiji.
Berlin, 10. julija. (K. u.) Gospodarski odsek državnega zbora se je zbral na sejo. Tudi kancler je bil navzoč. Poslanec Ebert je takoj, ko se je otvorila seja, vprašal kanclerja, kaj se je sklepalo v kronskem svetu, j
Državni kancler pl. Bethmann-Holl-weg je izjavil, da zdaj še o kronskem svetu ne more poročati. Kar je pisalo časopisje, so si pisatelji zaslužili veliko čast z ozirom na njih domišljijo.
Odsek se je na to odgodil, ne da bi bili o predlogu poslanca Elberta razpravljali dalje. Elbert je rekel, da bi bilo nesmotre-na zdaj tu vsaka beseda.
Odsek se je razšel; poslanci so bili zelo razburjeni.
Seja je trajala deset minut.
O odgoditvi seje nemškega državnega zbora.
piše 10. t. m. »Vossische Zeitung«: Ker kancler ni ničesar izjavil, so seveda zopet slutili razne reči. Kancler najbrže noče ničesar izjaviti, dokler se ne bo odločila krona. Skoraj gotovo je, da bo imenovan nov kancler, ker to zahteva večina poslancev. Novi kancler bo delal s strneno in deloljub-no večino. List navaja tudi imena kandidatov za ministrstvo, a to poročilo je pač še prezgodnje. Pač pa se poroča iz Berlina, da je kancler Viljemu predlagal nove ministre, a cesar se še ni odločil; tudi ni resnično poročilo, da bi bil cesar izjavil, da kanclerju prej ko slej zaupa.
Posveti pri cesarju Viljemu.
Berlin, 10. julija. (K. u.) Cesar Viijem je zaslišal danes kanclerja, notranjega ministra in načelnika civilnega kabineta. V državnem zboru je plulo živahno življenje in se širile najrazličnejše govorice o izpre-membah v pruskih in v nemških uradih. Centrum, socialni demokratje, narodni liberalci in naprednjaki se zdaj pogajajo o skupnem nastopu na rešitev vprašanj, kako naj se določi vojni smoter in parlamcn-tariziranje vlade.
Popolnoma nov položaj v Nemčiji.
Berlin, 16. julija. »Tageblatt« javlja: Ker so izpremenili narodni liberalci svoje stališče nasproti kanclerju, je postal popolnoma nov položaj. Stranke se morajo iznova posvetovati. Seje zveznega sveta, ki je bila napovedana za četrtek, še niso odpovedali. Sodi se, da bo v četrtek kriza rešena.
Nova večina v nemškem državnem zboru. —■ Splošna volilna pravica v Prusiji. — Parlamentariziranje vlade.
Berlin, 10, aprila. Položaj se polagoma jasni. Zdaj gre za to, če se bodo združile stranke centruma, napredna ljudska stranka, narodni liberalci in socialni demokrati. Popoldne so se zopet posvetovali o resoluciji, ki naj bi izrazila voljo večine državnega zbora.
Težave upajo tako premagati, da se ustanovi vlada, ki bi bila v najtesnejšem stiku z večino. Upajo, da bodo tako našli obliko, v kateri izrazi državni zbor na znotraj in na zunaj svoj nazor o vojnih smotrih. Pogajajo se zdaj že na širšem temelju. Strankam, ki se hočejo združiti v kupnih smereh, so se pridružili tudi svobodni konservativci, Poljaki in Alzačani.
Nova večina namerava aktivno poseči v vodstvo državnih poslov. Obsegala bo ves državni zbor izvzemši konservativcev in neodvisnih socialistov, kar je zgodovinskega pomena. Zdaj ne gre več za to, če ostane kancler, marveč predvsem za vprašanje, če se bo veliki sistem izvedel. Sistem se bo izpremenil. Pričakujejo, da bo izšla te dni cesarska naredba, s katero sc bo naznanila za Prusijo spi o 5 na, enaka, direktna in tajna volilna pravica, izpremeni- ! lo se bo ministrstvo in priznalo paiiamen-tariziranie vlade.	■
Eethmannov naslednik.
Berlin, 10. julija, (K, u.) »Vossische Zeitung« poroča: Včerajšnjega kronskega sveta se je udeležil tudi komisar prehrane Mihaeli. Pravijo, da bo Mihaeli prevzel Ilellferichovo ali celo kanclersko mesto.
Vtis krize v Parizu.
Curih, 10. julija. Iz Pariza se javlja: Dogodki v Nemčiji osredotočujejo pozornost bolj, kot dogodki na bojišču. Časo-si izdajajo posebne izdaje, a vzdržujejo se vsake kritike in napovedi. V tajni seji francoske zbornice so bili popolnoma pod uti-som amsterdamskih in genfških poročil o položaj-j v Nemčiji.
Državni zbor.
Dunaj, 10. julija. Zbornica je razpravljala danes o poročilu vojno-gospodarske-ga odseka o pooblastitvenemu zakonu za vojnogospodarska vprašanja. Ta zakon bo stopil namesto tozadevnih naredb po § 14 z dne 14. oktobra 1914. Ministrski predsednik je zavzel nasproti temu zakonske-mu načrtu v kratki izjavi stališče.
Predsednik dr. Gross je otvoril sejo ob 11. uri 10 minut. Sporočil je, da je dovolil poslancu K 1 o f a č u enomesečni dopust.
Nato preide zbornica v razpravo o vojno - gospodarskem pooblastitvenem zakonu. Na predsednikov predlog se določi za posamezne govore čas 30 minut.
Poročevalec dr. Freissler izvaja, da je častna dolžnost zbornice, odstraniti določbe po § 14 in zopet vpostaviti ustavno pot. Toda če bi zbornica kar naglo odstranila to naredbo, ki tvori podlago celi vr-sti vojnogospodarskih vladinih odredb, bi utegnil vojno-gospodarski ustroj obtičati Zato predlaga, naj sprejme zbornica zi**' kon kot ga je sestavil odsek.
Ministrski predsednik dr. pl. Seidler izvaja med drugim: V vojni dobi živimo in izrednih razmer ne bo mogoče kar čez noč odpraviti. Zato nam ni mogoče takoj zapustiti dosedanje poti. Pač pa se strinja vlada s sklepom vojno-gospodarskega odseka, da se ne sme več vporabljati § 14 za različne vojno-gospodargke naredbe. (Živahno odo* bravanje.) Ravno tako nima vlada nič zoper to, da se predložijo na podlagi cesarske naredbe z dne 10. oktobra 1914 že objavljene odredbe, kakor tudi odredbe, ki naj se objavijo na podlagi novega poobla-stitvenega zakona, zbornici, ki naj jih potrdi ali odpravi. Vlada ne smatra parlamentarnega nadzorstva za obtežitev, ampak ravno nasprotno za koristno pomoč pri delovanju uprave, za moralično oporo tudi nasproti prebivalstvu. (Odobravanje in ploskanje.) V splošnem pa priznava vlada, da je zakonski načrt, kot ga je izdelal poročevalec dr. Freissler, smotreno in pravilno sestavljen, Z zadoščenjem in zadovoljstvom bi pozdravila vlada, če sprejme zbornica predloženi zakonski načrt. (Živahno odobravanje in ploskanje,)
Poslanec Vanek (češki socialni demokrat) pozdravlja v svojih izvajanjih sklicanje parlamenta, ki ima med drugim nalogo, strogo nadzorovati gospodarstvo. Potrebujemo redu v vseh stvareh, posebno vt državi sami. Ne potrebujemo samo odredb in postav, ampak tudi — urejeno in pravično ustavo v obeh državnih polovicah. Če nočejo Nemci tega in mislijo, da se lahko še naprej s sedanjim redom životari, potem pa jim kličemo: Če ne pripoznavajo resnice, da so vsi narodi v Avstriji med seboj enakopravni, potem ne more Avstrija obstati. Če pa si želijo Avstrijo kot veliki imperium, potem naj skrbijo, da pride red v avstrijsko državo. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Nato govori v imenu nemških krščanskih socialcev poslanec Bauchinger. Izvaja, da bo njegov klub sicer glasoval za predloženi zakonski načrt, da pa nikakor ne pomeni to glasovanje zaupnice vladi. Govornik se obrača ostro proti gospodarskim centralam, ki so danes domene Židov. Židje imajo vse v rokah, njihova moč je brezmejna, kristjan je danes dejansko manj vreden in manj vpoštevan kot Žid. Krščanski socialci zahtevajo od vlade, da čimprej sedaj obstoječe 'centrale odpravi. Dolžnost ljudskega zastopstva in vlade je, da prive-demo »viribus unitis« vrlo, trpeče in občudovanja vredno voljno in potrpežljivo ljudstvo skozi krvavo morje vojne v pristan blagoslovljenega miru, (Odobravanje in ploskanje.)
Poslanec dr. Konstantin Levickv (Ukrajinec) predlaga, naj se odpravi sedanji vojaški značaj organizacije vojnega gospodarstva.
Poslanec Brunner (nemška nacionalna zveza) se zavzema za pospeševanje kmetijstva. Predlaga, naj se da kmetijstvu na razpolago zadostno število vprežne živine, delavskih moči in zadostno množino krme. Zahteva., naj se vporabijo v zaledju se nahajajoči vojaki pri žetvi in predlaga, naj s,e odpravi nepravično postopanje pri vojaških oprostitvah.
Govornik Jugoslovanskega kluba poslanec S, L. S. Kvgen J are.
Nato dobi besedo poslanec E v g e n J are. ki izvaja kot govornik Jugoslovan-
SLOVENEC, dne 11. julija 1917.
Stran 3
skega kluba med splošno pozornostjo med < drugim sledeče:
Razpravlja o uspehu posameznih voj-no-gospodarskih naredb na produkcijo in kcnsum. Vojno gospodarstvo nas je privedlo tako daleč, cla je postal konsument nekako poskusno sredstvo za razne nadomestke in pioducent predmet kazenske zakonodaje. Javno mnenje cel čas vojne je bilo vklenjeno v verige. Zahtevali so od nas tudi patrijotične eksercicije, toda razpravljati o korakih, kako bi prišlo ljudstvo do večjega koščka kruha, je bilo prepovedano. V teku zadnjih treh let se je razvilo vojno gospodarstvo kot država v državi. Posebno poglavje v vojnem gospodarstvu je naše razmerje do Ogrske, Tukaj smo prišli tako daleč, da je n. pr, prebivalstvo Dalmacije v času, ko je agrarno zaledje Dalmacije — Hrvaška tisoč metrskih sto-tov izvajala, trpelo Tantalove muke, ker se ni moglo nasititi. Minister za prehrano je pozabil razpravljati o važnih vprašanjih pomnožitve proizvajanja.
Glede predloženega zakonskega načrta predlaga v imenu Jugoslovanskega kluba k § 1 dodatni predlog, naj se omeji pooblastilo vlade na štiri mesece. Dalje naj s-2 premeni § 3, na ta način, da bo dolžna vlada poročati najpozneje konec vsakega meseca zbornici o odredbah na podlagi pooblastitvenega zakona.
Zaključuje: Jugoslovansko, državi zvesto in delavno ljudstvo goji trdno zaupanje, da bo moglo sodelovati pri obnovitvi države kot svoboden narod med svobodnimi narodi. (Dolgotrajno odobravanje in ploskanje.)
Govor poslanca Jarca priobčimo v celoti.
Slava kmetu.
Po izvajanjih nemškega nacijonalca Meixnera se oglasi k besedi voditelj poljedelskega ministrstva dr. pl. Ertl. Njegov govor izzveni kot visoka pesem kmetijstvu med vojno, Povdarja požrtvovalnost in trpljenje kmeta, posebno še kmečkih žensk, starčkov in otrok med vojsko. Naj bodo gospodje poslanci, ki so predložili tozadevno vladi svoje pritožbe in želje, prepričani, da se dobi tudi na vladni klopi srce za kmeta. (Pritrjevanje.) Govornik zatrjuje, da bo vse storil, da olajša in odstrani vojnogospodarske nerednosti, Kot sedanji voditelj poljedelskega ministrstva smatra poljedelstvo kot najvažnejši temelj za obstoj države. Po vojni bo treba posvetiti vso pozornost kmetijstvu, da ne zaide v dolgove in propade. Obžaluje, da ?e včasih najboljši nameni in načrti, ki jih imajo osebe na vodilnih mestih vsled ignorance podrejenih organov tako trdo razlagajo. Treba je dvigniti kmetijsko organizacijo. Najboljša politika konzumentov je pospeševanje produkcije. Gospodje naj bodo zagotovljeni, da smejo računati na pomoč voditelja poljedelskega resorta in da razumeva te bolečine in trpljenje ljudstva. (Odobravanje in ploskanje.)
Nato govorita Čeha poslanec Prošek in Činger. Češki soc, dom. Činger razpravlja o razmerah v rudnikih krog Moravske Ostrave in zahteva, naj se preiskave pri zaprtih štrajkujočih delavcih pospešijo.
Govorita še poslanec Potoczek (Poljsko kolo) kot contra-govornik in poslanec dr. Ellenbogen (nemški socialni demokrat) kot pro-govornik.
Nato preide zbornica k glasovanju, Pooblastitveni predlog se sprejme v drugem in tretjem branju. Dodatni predlog poslanca Jarca, naj se omeji pooblastitveni zakon na dobo štirih mesecev, ki je ostal že kot predlog dr. Kreka v vojnogospo-darskem odseku z 20 proti 17 glasovom v manjšini, se odkloni s 175 glasovi proti 147. Sprejme pa se vkljub ugovoru poročevalca dodatni predlog poljskega socialnega demokrata Moraczevvskega, da je dolžna vlada se posvetovati o odredbah s posebnim 27članskim odsekom.
^	Interpelacije.
Poslanec dr. Benkovič je interpeliral glede povrnitve škode, povzročene v Brežicah vsled potresne katastrofe. Poslanec dr. Dulibič glede ravnanja z anonimnimi ovadbami pri vojaških oblastvih. Posl. Prodan glede priklopitve Zadra k avstrijskemu železniškemu omrežju.
Šolske razmere na Kranjskem.
Drž, posl, dr. Lovro Pogačnik je stavil na naučnega in domobranskega ministra sledeče vprašanje glede uporabe šolskih poslopij na Kranjskem v vojaške namene:
Nad dve leti že drži vojna uprava zasedena šolska poslopja skoro po vsem Kranjskem. Zlasti v Ljubljani, ljubljanski okolici in industrijskih krajih trpita pouk in vzgoja šolske mladine. Pouk je skrčen I na tedenskih 9—12 ur. Vrši se po barakah in drugih docela neprimernih lohalih. Samo v Ljubljani je prizadeto 6000 otrok, i Še več trpi vzgoja. Iz šole je vrgla vojska otroke na cesto. Očetje so v vojski, matere morajo za vsakdanjim kruhom, otroci ! pa so prepuščeni moralični, umski in fizi- j čni propasti. Res, da je nekaj revčkov do- j bilo varstvo po dnevnih zavetiščih. A vse i to je premalenkostno v primeri z ogromno 1
škodo brezpomembno, kajti podivjanost in ' cznjiva dejanja mladine rastejo nezasliš-iio. Zadnji čas je, da se državna oblast zave, da ne gre ni nikakor več grešiti tako brezobzirno nad našo bodočnostjo, nad našo mladino. Težke so žrtve mož in fantov, ki jih zahteva vojska. A umljive so. Mladinske žrtve pa so neumljive, nepotrebne in kruto se bodo maščevale nad državo in narodom! Naravno je tudi, da je vojna uprava zasedla šolska posopja in ukinila šolski pouk ob izbruhu vojske za nekaj časa. Umljivo je tudi, da se prostori uporabljajo za bolnice. A vojska z Italijo traja že tretje leto in nikakor ne gre, da bi se šole uporabljale še nadalje za streho formacijam in uradom, za katere je mogoče zgraditi v najkrajšem času primerne barake.. Še je čas, da se za bodoče šolsko leto odpomore hudi sili s primernimi pre-uredbami in poskrbi za redni pouk in redno vzgojo mladine. Zato vprašamo njiju ekscelenci naučnega in domobranskega ministra, ako so jima te nevzdržne šolske razmere na Kranjskem znane in ali imata moč in voljo poskrbeti za redni pouk že jeseni.
Poslanec Jarc je vložil interpelacijo glede varstva gozdov, ker namerava vojna uprava s smukanjem in z vojniki v svrho preskrbe živine opustošiti naše gozde.
Poslanec dr. Pogačnik interpelira domobranskega ministra, da črnovojnike letnikov 1867—1872 zaposli vojna uprava doma, kakor to določa brambni zakon, ne pa v tujini, kar se godi sedaj v kvar gosoo-darstvu, črnovojnikom in vojni sili.
Predlogi,
Poslanci dr. Pogačnik, Hladnik in Jarc predlagajo, da se za letošnjo jesen vinogradnikom na Vipovskem in Dolenjskem nakaže zadostno sladkorja v svrho naprave domačega vina petijota. Lani je ministrstvo nakazalo sladkor le nekaterim vinogradnikom, a še tem premalo in prepozno. Za letos imenovani poslanci zahtevajo, da se dovoli povprečno za gospodarstvo 10 do 15 hI petijota, na vsak hektoliter pa najmanj 6 kg sladkorja najkasneje do konca septembra, in sicer vsakemu vinogradniku, ki za to prosi.
Slovanske stranke.
Dunaj, 9. julija 1917.
Nocoj imajo načelniki slovanskih klubov skupno sejo. Predmet razgovora je izredne važnosti. Zadeva revizije ustave in parlamentarizacije kabineta bo, kakor se sodi v političnih krogih, ugodno rešena v bližnjih dneh.
Ministrski svet.
Dunaj, 10. julija. Danes se je vršil v poslopju zbornice pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. pl. Spitmiiller-ja ministrski svet, ki je trajal izredno dolgo.
Nemške stranke.
Z nemške strani se čujejo glasovi, naj bi se razširilo Seidlerjevo ministrstvo s 6 poslanci. In sicer bi zastopala 2 Nemce, po eden Čehe, Jugoslovane, Ukrajince in socijaliste.
Včeraj je bil pri cesarju načelnik nemške nacionalne zveze Dobernig. Danes sta se posvetovala Dobernig in knez Fiirsten-berg, ki je načelnik ustavne stranke v gosposki zbornici in predsednik gosposke zbornice. Nemška naciolna zveza in ustavna stranka gosposke zbornice sta mnenja, da mora biti ustavni načrt izgotovljen do konca leta.
Dunaj, 10, julija. Danes se je vršila večurna plenarna seja zveze nemških krščanskih socialcev, Poročala sta načelnik Hauser in podnačelnik Fink o razgovorih z ministrskim predsednikom pl. Seidler-jem. Zveza je odobrila sklep, da nujno odsvetujejo nemški krščanski socialci ustanovitev državnega sveta in povdarjajo, da je reforma ustave izključna stvar parlamenta, Reforma ustave naj se izvede samo ustavnim rednim potom. Amnestija naj se raztegne tudi na one osebe, ki so bile med vojno vsled malenkosti kaznovane in je bilo njihovo življenje pred vojno neomade-ževano.
Prehranjevalni odsek v permanenci.
Dunaj, 10. julija. V jutrišnji seji prehranjevalnega odseka bo stavil nemški krščanski socialec Wohlmayer predlog, naj se proglasi prehranjevalni odsek za permanentnega.
Ženske porote ne bo,
Dunaj, 10. julija. Justični odsek je danes razpravljal o vladni predlogi glede sestave seznamov porotnikov. Poslanec dr. Miihlverth je stavil predlog, naj se razveljavi odsekov sklep, ki določa, da smejo postati tudi ženske porotnice. Predlog je bil sprejet z 11 proti 8 glasovom. Poročevalec dr. Ofner je izjavil, da odlaga vsled tega poročevalsko mesto in bo stavil v zbornici manjšinski predlog glede ženskih porotnikov.
Brambeni odsek.
Dunaj, 10. julija. V današnji seji bram-benega odseka je interpeliralo več poslancev voditelja deželno-brambenega ministrstva v zadevi 45 let starih in starejših čr-novojnikov. dalie glede odpustitve letni-
kov 1865 in 1866, in za pritegnitev tako-zvanih vojnih prostovoljcev v to oprostitev. Istotako odpustitev za pomožno službo določenih, toda ne dovolj zaposlenih črno-vojnikov. Stavljeni so bili predlogi glede reforme vojaško-preskrbovalnega zakona in podaljšanja oprostitve oproščexicev v slučaju vpoklica.
Program zbornice.
Dunaj, 10. julija. Danes se je vršila seja načelnikov zborničnih strank. Predlog finančnega odseka, naj se jutri, v sredo, ne vrši zbornična seja, da bo lahko finačni odsek izdelal predpriprave za davek na vojne dobičke, se je odobri). Zbornica bo imela v tem tednu sejo v četrtek in petek in v prihodnjem tednu šele v torek. Če ne bodo odseki z delom gotovi do torka, bodo sklepali na novi seji načelniki strank, ali naj se raztegne zasedanje zbornice preko torka. V nasprotnem slučaju nastopi zbornica poletne počitnice.
Dr. Kramar, dr. Rašin in tovariši prosti na podlagi posebnega cesarjevega pomilo-stitvenega akta.
Dunaj, 10. julija. Zastopniki vseh slovanskih strank in komiteja obsojenih ukrajinskih rusofilnih poslancev dr. Markova in dr. Kuriloviča so intervenirali pri ministrskem predsedniku in ministru za dežel, brambo glede takojšnje izvršitve pomilo-stitvenega proglasa in oprostitve obsojenih poslancev. Ministra sta obljubila takojšnje posredovanje.
Dunaj, 10. julija. Ministrski predsednik je obvestil danes načelnika »Češkega sva-za« Staneka m poslanca dr. Tobolko, da so poslanci dr. Krama? in dr. Rašin, kakor tudi tajnik »Narodnih Listov« Červinka in knjigovodja Zamaz pomiloščeni na podlagi posebnega cesarjevega pomilostitvenega akta. Da se pospeši oprostitev imenovanih, je interveniral dr. Tobolka pri voditelju domobranskega ministrstva fml. Czappu. Nato je dr. Tobolka obiskal v Mollersdorfu dr. Kramafa in dr. Rašina.
Zveza časnikarjev v zbornici.
Dunaj, 10. julija. Danes se je konstituiralo v zbornici svobodno združenje časnikarjev. Zvezo tvori 24 zborničnih žurna-listov. Predseduje poslanec Zenker. Glavna naloga te zveze je, da odpravi politično cenzuro in doseže modernejšo obliko tiskovnega zakona.
» » »
Dr. pl. Spitzmiiller zopet na obzorju.
Dunaj, 10, julija. V poslanski zbornici je-bila danes razširjena vest, da je dobil dr. pl. Spitzmiiller kot designirani načelnik novega parlamentarnega kabineta nalogo, stopiti v stik z zborničnimi strankami v zadevi reforme ustave. Ta vest je vzbudila med slovanskimi strankami veliko vznemirjenje ir najodločnejši odpor. Slovani smatrajo, da bi pomenila oseba dr. pl. Spitzmullerja zopetno povrnitev v Stiirgkh in Clam-Martiniceve čase. Mož bi pomenil poslabšanje parlamentarnega položaja in je absolutno nemogoč.
Dr. pl. Spitzmiiller pri cesarju.
Cesar je sprejel v nedeljo bivšega finančnega ministra dr, Spitzmullerja v posebni avdijenci.
Govor ilr. BenKoviCfi
v poslanski zbornici dne 3. julija 1917.
»Visoka zbornica! Danes stojimo pod vtisom najvišjega akta milosti in mislim, da je moja dolžnost, izjaviti na tem mestu, da se pridružimo zahvali našemu monarhu, ki nam je odprl vrata zaporov. (Odobravanje.) Toda v tem najvišjem proglasu se nahaja tudi odrešilna beseda, plemenita beseda, ki ni padla, kakor mislim, še nikdar v celi ustavni dobi z vladnih klopi, namreč beseda o politiki medsebojnega sporazumljenja. (Pritrjevanje.)
Jugoslovani smo vedno zasledovali to politiko medsebojnega sporazumljenja, toda dogodki, katere smo danes v začetku seje doživeli, nam ne obetajo veliko.
Visoka zbornica! Leto pred izbruhom svetovne vojne je padla v štajerskem deželnem zboru od strani nekega nemško-nacionalnega poslanca beseda: Kdo nam garantira, nam jamči, da bomo v resnem slučaju — mislil je tu slučaj vojne — po prekoračenju Drave prišli že v sovražno deželo. Te besede so bile skovane na račun »jugoslovanske propagande«. Te besede so jasen dokaz denuncijantstva, ki cvete pri naših rojakih druge narodnosti in kojim je prešlo to denuncijantstvo malodane že v meso in kri. Naziranje, ki se zrcali v teh besedah, je naziranje tudi tedanjih merodajnih činiteljev, kojim je bila jugoslovanska duša vedno tuja.
Visoka zbornica! Danes imamo tri leta svetovne vojne za seboj. Na celem jugu je vladal te tri leta v zaledju nebeški mir. Naši polki so se v teh treh letih proslavili z junaštvi, držali so dve leti soško bojno črto. Njihova zgodovina je združena z imeni Plave, Podgora, Grmada. In vkljub temu se vlada ni spametovala. Danes po treh letih vojne zgodovine se upa še utemeljevati kršitev ustave s tako-
zvano jugoslovansko propagando. Da, gospodje, imamo jugoslovansko propagando, toda ne te, na katero misli vlada, ampak čisto drugo, kateri smo v naši državno-pravni deklaraciji v prvi seji zbornice dali duška. (Viharno odobravanje.) In te dr-žavnopravne deklaracije, le jugoslovanske propagande ne bo mogel noben vojaški sodnik, noben vojni orožnik spraviti s površja. (Burno pritrjevanje in ploskanje.)
Te cesarske naredbe bodo, kakor upamo, danes ali jutri izginile z obzorja in s tem bo konec one dobe trpljenja, bridkosti in sramote za naš jugoslovanski narod. V letu 1914. se je vršilo preganjanje proti vsakemu, ki je bil osumljen narodnega mišljenja. (Poslanec Spinčič: slovanskega mišljenja.) Slovanski narodnjak je bil istoveten s srbofilom. Jaz sam sem či-tal celo vrsto ovadb, kjer je bilo v dokaz veleizdajstva navedeno, da je dotični slovanski narodni fanatik in radi tega srbofil.
Orožništvo je zaplenilo kot corpora delieti knjige v cirilici in nedolžne prestave ruskih in srbskih pripovedk od Tur-genijeva itd. Uradnike so brez vzroka poslali v prognanstvo. Vojaški in garnizijski zapori so bili napolnjeni z nedolžnimi žrtvami. Oblasti so bile brez moči. Proti tem sramotnim dejanjem niso dvignile prsta, nasprotno, nedolžne žrtve so bile tekom transporta prepuščene poulični drhali, da jih je pretepala in kamenjala. (Pritrjevanje.) In takrat se je med nami in med našimi rojaki druge narodnosti odprla vrzel, oziroma še poglobila. In te vrzeli ni mogoče več premostiti. Nagla-šam, da so te mnogoštevilne denuncija-cije, ki so bile skovane v najrazličnejših kovačnicah — mislim v kovačnicah de> nuncijantov — izvirale od naših rojakom druge narodnosti. (Pritrjevanje.)
Gospoda! Tudi v teh težkih dneh nismo držali križem rok, toda civilne in vojaške oblasti so bile gluhe. Omenil bi tukaj besedo, ki jo je izprcgovoril v tem težkem času nasproti meni bivši graški vojaški poveljnik. Izrazil se je, ne da bi vedel natančno za vsebino posameznih ovadb, ne da bi vedel, ali so ovadbe utemeljene ali ne: »Vsak, ki se poteguje za te ljudi, je v mojih očeh ravnotako sumljiv.« (Ogorčenje.) Če so že na vseh mestih imeli take nazore, potem ni čuda, da so orožniki in podrejeni organi delali, kar sc hoteli, da so brezobzirno nastopali proti vsemu, kar se je imenovalo slovensko in hrvatsko. Te ovadbe so bile, kot je kmalu dokazal čas, popolnoma zidane na pesek, Obsodbe, ki so sledile na podlagi teh ovadb, lahko preštejemo na prstih ene roke.
Toda preiskave so ustavljene, ovadeni so dobili zopet prostost. Toda v srcu je ostal gnev in dvom nad državo, in ta dvom in gnev bosta ostala, če ne bo zbor-in odškodnino. (Odobravanje.)
Naš odpor proti vojnim sodiščem ni samo nacijonalno in politično opravičen, ampak temelji na stvarni podlagi. Prised-niki sodišč so častniki in se čutijo kljub temu, da fungirajo kot sodniki, v prvi vrsti častnike in vojake. Potem pride na vrsto še nepoznanje jezika, krajevnih razmer in vojna psihoza. (Pritrjevanje.)
Gospodje, govoril bi o vojni psihozi. Omenim naj en slučaj izmed neštevilnih. Ta je značilen, kako se je s človeškimi življenji postopalo. Bilo je začetkom vojne ob Donavi tik srbske meje. Tam je stal oddelek vojnih orožnikov pod poveljstvom nekega nadporočnika, ki je imel nalogo paziti na prebivalstvo, če nima izdajalskih namenov.
Nekega dne so opazili, da se-dviga iz neke vasi ob Donavi dim. Dotični poveljnik je smatral ta dim kot signal za na nasprotnem bregu Donave stoječega sovražnika. Izdano jc bilo povelje, naj se zbere vse prebivalstvo vasi, da sc najde krivec. Vse ljudstvo vasi, možje in žene, mladi in stari, so se morali zbrati. Občinski notar ali tajnik je dobil od poveljnika nalogo, naj predvsem one imenuje, ki so po njegovem naziranju nedolžni (Veselost), potem one, ki so na podlagi njegovega poznanja krajevnih razmer nezanesljivi, potem one, ki so po njegovem mnenju naravnost sumljivi. Ko se je to zgodilo, so bili od c&čin-skega tajnika za nedolžne zaznamovani izpuščeni. Bili so to samo otroci in starčki, osebe, ki jih je označil tajnik za nezanesljive, so bile odposlane v taborišča za in-ternirance, in one, ki so bile označene za sumljive, so bile postavljene pred vojno sodišče. (Vznemirjenje.)
Preden se je to zgodilo, je vprašal poveljnik občinskega pisarja, kdo izmed teh osumljencev se mu dozdeva najbolj sumljiv. Občinski notar je imenoval tri može. Te je izročil poveljnik nekemu straž-mojstru, dal mu jo znamenje — in nikdar več niso videli teh ljudi. (Ogorčenje.)
Kot je bilo pozneje ugotovljeno in kot je sedaj znano, so te tri osebe v bližnjem gozdiču stražmojster in nekateri vojaki na mestu umorili — brez razsodbe, brez razprave. (Dolgotrajni medklici.) V tem slučaju ni govora o vojni psihozi, ampak tu posezajo vmes najnižji inštinkti. (Odobravanje.) Gospoda moja, to ni samo tfovo-
Stran 4*
SLOVENEC, dne JI,
julija 1917. n ............. 1 »■
Stev. 15$Y
rica, ampak ta slučaj je ugotovljen na podlagi zanesljivih številnih prič. (Medklici.)
Govornik prečita nato že znane predloge glede vojaškega sodstva pri nas in v Bosni in Hercegovini. Svoj govor pa zaključuje med splošno pozornostjo:
»Preden preidem h koncu, moram zavrniti predvsem eno trditev, in sicer z vso odločnostjo. Trditev, ki je že tolikokrat padla od strani zbornične levice, kot bi namreč med nazori, katere mi zastopamo, in med nazori naših vojakov na bojišču obstojala velika razlika. Neki govornik nas je pred nedavnim časom z ozirom na našo v začetku zasedanja podano državnoprav-no deklaracijo naravnost apostrofiral.
Gospoda! Za nas je čisto vseeno, kje črpajo ti gospodje te nazore. Ali, kot nekateri fevdalni gospodje, pri višjih poveljstvih, ali pa na bojišču samem.
Toda te informacije, da bi naši vojaki, naši junaki ne odobravali našega nastopa, so popolnoma napačne. (Pritrjevanje.) Ne potrebujemo nobenih izvedencev, da bi ugotovili mišljenje naših ljudi na bojišču. Sploh pa bi stavil vprašanje, odkod poznajo ti gospodje našo ljudsko dušo, psiho našega naroda? Pred vojno si niso vzeli gospodje nobenega truda. Kvečjemu so čitali »Das deutsche Leid« od Bartscha ali pa so črpali iz kakega obskurnega j-ene-gatskega časopisa svoje informacije o našem ljudstvu. Sedaj pa, ko so videli, kako so naši junaki državi zvesti in dinastiji vdani, sedaj je samoobsebi umljivo, da ne morejo več zanikati državne zvestobe našega ljudstva. Sedaj bi nam hoteli pa naše vojake odtujiti. Zelo značilno je: pred vojno so vedno trdili, ti ubogo jugoslovansko ljudstvo, Slovenci in Hrvati, kam te tvoje razumništvo, tvoji poslanci zapeljujejo. Vprašam Vas, kdo jih je sedaj zapeljal k njihovemu junaštvu na bojišču? (Živahno odobravanje in ploskanje.) O besedi »zapeljevanje« so sedaj nehali govoriti.
Gospoda! Mi smo poklicani soditi in govoriti, kaj misli in zahteva naše ljudstvo v zaledju in na bojišču. Samo eno se bojim, da bodo naši junaki ko prestopijo zopet domača tla, rekli, da ni bila naša politika dovolj močna, dovolj radikalna. Da bodo povedali gospodom na levici, ki nam sedaj preureditev Avstrije obetajo: Prepozno je. Povedal sem! (Viharno odobravanje in ploskanje.)
Ruska ofenzivo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 10, julija. Uradno:
Pri vojni skupini generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa so poizvedovalci in topničarji živahnejše delovali. Pri Sta-nislavovu so se včeraj zjutraj iznova uneli boji množic. Zvezne čete so odbile več napadov, a jih je vedno močnejši pritisk sovražnega orožja privedel za spodnji del potoka Lukavica. Sovražnik ponoči ni sledil. Severno Dnjestra so bili Rusi precej mirni. Naše naskakovalne skupine so uspešno delovale. Med gališko mejo in Vzhodnim morjem se je zopet oživil boj s topovi,
NEMŠKO URADNO POROČILO. '
Berlin, 10. julija. Veliki glavni stan:
B,ojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Pri Rigi, Dvinskem in pri Smorgonu so se močnejše borili.
Pri bojni skupini generalnega polkovnika pl, Bohm-Ermollija Rusi med Stripo in Dnjestrom niso veliko delovali. Naše naskakovalne čete so na več točkah ujele ujetnike in zaplenile plen. Potem, ko so se zaključili boji, ki so se razvili včeraj severnozahodno Stanislavova, smo vzeli naše čete za spodnji tek potoka Lukavica.
Pri drugih armadah nobenih večjih bojev.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Vojni položaj v Galiciji.
Dunaj, 10. julijg.. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana še poroča:
Pri Stanislavovu se je bila včeraj bitka nadaljevala. Rusi so od zgodnjega jutra na razmeroma na vseh prostorih fronte pošiljali vedno nove množice. Zavezniške čete so z občudovanja vredno vztrajnostjo odbile vse napade, dokler se sovražni premoči ni posrečilo, na enem mestu vtisniti ironte. Drzen protisunek naše pehote je ustavil nadaljnje prodiranje Rusov, Proti večeru so se potem naše čete po načrtu umaknile za spodnji tok potoka Lukavice. Ta izprememba fronte se je izvršila, ne da bi sovražnik kaj motil. Ta vsled lokalnih bojnih razmer potrebna taktična odredba preložitve fronte se omejuje na ozek prostor med Dnjestrom in Karpati.
Včerajšnji dan so Rusi pač pridobili le nekoliko prostora, imajo pa pri tem izgube, kot doslej še nikdar.
Bitka pri Stanislavovu.
Brezuspešni izgubepolni napori Rusov, da bi se na prostoru severno od Brze-zanov po najkrajšem potu približali svojemu napadalnemu ciliu Lvovu. so orioravili
generalissima Brusilova do tega, da bi vsaj južno od Dnjestra prišel kolikor mogoče daleč proti zapadu. Ko so ponehali napadi množic pri Zborovu in Brzezanih, so pričeli Rusi napadati pri Stanislavovu na obeh straneh ceste, ki pelje v 30 km severozahodno ležeče mesto Kalusz.
Ozemlje nam tam kaže to-le sliko: Mesti Stanislavov leži med rekama Bistri-co-Solotvinsko (zapadno) in Bistrico-Nad-vorjansko (vzhodno), ki se severno od mesta združita v Bistrico, katera se pri Jczu-polu izliva v Dnjester. Zapadno od Stanislavova, od mesta ločeno po prvoimenova-ni reki, se dviga ogrska ravnina, na kateri sta vasi Jamnica in Zagvozdz. Ti dve sta tvorili naša opirališča okoli 9 km širokega pododseka, katerega si je sovražnik izbral kot napadalno točko. Na tem omejenem prostoru se je Rusom, potem ko je tam več njihovih divizij zaman izkrvavelo z novimi ogromnimi napadi v nedeljo posrečilo, da so dobili prvo postojanko naših obrambnih naprav in potisnili branilce med Zagvoz-dom in Ciezovom (3 km severno od Jamni-ce) — torej na širini 12 km — proti gozdnim višinam Črnega lesa, nakar so došle rezerve ustavile sunek. Črniles je precej obširno, 6 do 8 km široko in do 400 m visoko gozdno ozemlje.
Delavski in vojaški svet vojakom na bojišču.
Petrograd, 9. julija. Delavski in vojaški svet je sklenil z večino 472 glasov, da pozdravi vojake na bojišču v imenu prole-tariata in petrograjske posadke. Skupna revolucijska demokracija, pravi, je z vami. Zastavili bomo vse sile, da vas podpiramo in da vam omogočimo končati pričeto delo,
Vzrok ruske ofenzive.
Haag, 10. julija. Iz Stockholma se poroča: Od merodajne ruske strani se čuje, da je bilo za rusko ofenzivo merodajno, ker je tretjina Ukrajine in Volinije zasedena od osrednjih držav. Osvojitev teh ozemelj bi napravila željo Ukrajincev po neodvisnosti neizpolnjivo in s tem rešila važna notranje-politična vprašanja. Ofenziva na črti Riga-Dvinsk-Minsk je nemogoča, ker so tam bolševiki v večini. Ti so proti vojski in žele mir; čete te fronte so pa nezanesljive.
Ruske izgube.
Berlin, 10, julija- Vojni dopisnik lista »Lokalanzeiger« poroča z ruske fronte, da znašajo ruske izgube do 8. julija po zelo natančni cenitvi in štetju četrt milijona mož. Na eni sami višini —r Lisonija '— so našteli 18.000 mrtvih,
Rusi izgubili do zdaj 100,000 mož.
Vojni dopisnik »Az Esta« piše z vzhodne bojne črte: Ofenzive se je udeležilo sedem ruskih divizij; Rusi so izgubili 100 tisoč mrtvih. Artiljerija je bila večkrat prisiljena, da je morala streljati na lastne ljudi, ker jih sicer niso mogli pregovoriti, da bi napadlji.
Novi francoski topovi v ruski armadi.
»Rusko Slovo« poroča, da so uvedli nove topove, ki so zelo izvrstni. Inštruktorji in topničarji so Francozi, ki poučujejo Ruse v Moskvi,
Rusi nočejo napadati. ■ ;
Amsterdam, 10. julija, (K, u.) »Times« poročajo iz Odese, da pri zadnji ofenzivi 10.000 mož ni hotelo napasti. 4000 mož se je zakopalo ob robu nekega gozda; ko so pa proti njim postavili rusko artiljerijo, ki je oddala salvo granat nad njihove glave, so se udali.
Proti ofenzivi.
Ruski list »Prawda« protestira proti ofenzivi in izjavlja, da je vsak ruski mož, ki sedaj pade, žrtev brutalne sile zaveznikov. Za Rusijo ni bilo ijobene potrebe do-prinašati nove krvave žrtve. Sedaj prelita kri bo prišla nad povzročitelje sedanje ofenzive.
Prisega poljskih legij
se, kakor poroča »Kurjer ,Warszawski«, glasi tako-le: »Prisegam pri vsemogočnem Bogu, da bom svoji domovini, kraljestvu Poljskemu in svojemu bodočemu kralju na vodi in na suhem in povsod zvesto in vestno služil, da bom v sedanji vojski zvesto ohranil orožno bratstvo z armadami Nemčije, Avstrije in njunih zaveznikov, da bom svoje predpostavljene in voditelje ubogal, dana povelja in predpise izpolnil, da se bom sploh tako obnašal, da lahko kot vrl, hrabri poljski vojak živim in umrjem. Tako mi Bog pomagaj.« Varšavske oddelke poljskih legij so zaprisegli 9. julija, po deželi pa jih bodo 11. julija.	'
Stališče Flamcev.
Kodanj, 9. Voditelj flamskega odposlanstva v Stockholmu Joris se je izrazil: Rešitev flamskega vprašanja je neizogiben pogoj za trajen mir. Flamci ne zahtevamo ustanovitve nove flamske države, marveč le kulturelno; gospodarsko in politično samoupravo. Naši mirovni pogoji so prejko-slej: nobenih osvojitev in nobenih odškodnin. Relgija se rnnra zopet vzpostaviti in mi predlagamo, naj vse vojskujoče se države po svojem premoženju prispevajo k stroškom, da se popravi škoda.
Frea ofenzivo no riimnnsKl Mi?
:>Djen« poroča iz Jassy-ja, da so zastopniki angleškega, japonskega, italijanskega, francoskega in ruskega vojaškega odposlanstva pri rumunski vladi za^jtcUli Ja-ssy in se podali na fronto, kamor jim je sledilo tudi ameriško odposlanstvo. Kakor vse kaže, se pripravljajo na rumunski fronti v doglednem času veliki dogodki (prim. naše uradno poročilo). Rusko železniško omrežje pri Tiraspolu je vsled energičnega in napornega dela angleških in ameriških inženirjev i.n pa s pomočjo ameriških dobav tako izpopolnjeno, da ugodi lahko vsem zahtevam, čeprav potrebuje tudi ga-liška fronta ogromen transportni materijah Rumunska fronta bo igrala v najkrajšem času važno vlogo.
Lugano, 10. julija. (K. u.) Petrograjski dopisnik lista »Stampa« napoveduje ruske ofenzivne operacije še na več drugih mestih fronte, posebno na rumunski fronti, kjer so avstrijsko-nemške čete zelo maloštevilne in se resnemu in odločnejšemu sunku ne bi mogle upirati.
Boji oa zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 10, julija. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Topovski boj je postal včeraj na Flan-derskem na obali, v odseku Yperna in vzhodno Wytschaete močnejši kakor prejšnji dan. Odbili smo sunek angleške pehote jugozahodno Hollebeke. Tudi sever-novzhodno Messnesa, pri Lensu in pri Fresnoyu severnozahodno St. Quentina so se bili poizvedovalni boji.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Ob Cheminu des Dames so zvečer močnejše streljali, Delne napade Francozov smo odbili ponoči južno Courtecona in jugovzhodno Cernyja.
Armada maršala Alberta Wiirtemberškega.
Nobenih posebnih dogodkov.
Prvi geperalni kvartirni niojster
s pl. Ludendorff. • * *
Zračni boji na francoskem bojišču.
Berlin, 10. julija. Veliki glavni stan: Boji proti sovražnim zračnim bojnim silam so rodili meseca junija dobre uspehe. Naši sovražniki so izgubili po našem orožju 220 letal in 33 pritrjenih zrakoplovov. Zračni obrambni topovi so sestrelili 60 sovražnih letalcev; ostanek je bil uničen v zračnih bojih. Mi smo izgubili-58 letal in 3 pritrjene zrakoplove.
Prvi generalni kvartirni mojster ■'! pl. Ludendorff.
Angleško uradno poročilo.
7. julija zvečer. Po težkem obstreljevanju je sovražnik poizkušal napasti naše jarke vzhodno od Loosa. Bil je z izgubami odbit. Včeraj se je vršilo mnogo zračnih bojev, posebno na fronti med Lensom in Ypernom. Številni sovražni letalci so se spopadli s skupino 30 letal. Klub temu smo metali bombe na sovražna letališča, povzročili škodo in napravili naši artiljeriji velike usluge. Bojevanje se je nadaljevalo tekom noči z metanjem bomb; sovražnik je pokazal več podjetnosti kot doslej. Vrgel je 144 bomb v naših vrstah. Naši letalci so pa vrgli približno trikrat toliko bomb na sovražni strani. Tekom dneva smo zbili 14 sovražnih letal, pet naših pogrešamo.
Angleške izgube.
Amsterdam, 10. julija. (K. u.) Kakor poročajo angleški listi na podlagi uradnih podatkov, so Angleži izgubili v mesecih februar, marec, april, maj in junij 16.985 častnikov in 299.504 mož.
Francija bo revidirala svoje vojne smotre,
Baselj, 19. julija. V armadnem odseku francoskega senata je izjavil Ribot na vprašanje Clemence^ua, da je Francija pritrdila reviziji njenih vojnih smotrov.
su pred Kostanjevico so imeli naši poizvedovalni oddelki s sovražnimi četami male boje, ki so za nas ugodno iztekli. Delovanje artiljerije je bilo posebno v odseku pri Tolminu, na Vodicah in na Fajtovem hribu živahno.
fin poročilo.
Podmorsko vojsko.
Uspehi podmorskih čolnov.
Berlin, 10. julija. Uradno: Neki naš podmorski čoln je na Atlantskem oceanu zopet potopil 31.500 ton. Potopljena je bila tudi oborožena angleška pomožna bojna ladja »Sylvia«; 1 častnika smo ujeli. Izpovedal je, da je bila »Sylvia« določena, da prepelje zadnji angleški podmorski čoln iz Amerike. Podmorskemu čolnu določeni poveljnik je bil ustreljen.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
Vojska z Italijo.
julijansko uradno poročilo,
9. julija. Včeraj so patrulje na celi fronti zelo delovale. Pri gori Gaggio (Po-sina), ob prelazu Monte Crosse di Comeli-co, v gornjem Chiazzo (Karnija) in na Kra-
Grof Clam-Martinic —r generalni guverner Črnegore.
Cesar je vojaškega generalnega guvernerja v Črnigori podmaršala Viktorja Weber pl. Webeijau imenoval za poveljnika nekega armadnega zbora in prejšnjega ministrskega predsednika polkovnika Henrika grofa Clam-Martinica za vojaškega generalnega guvernerja v Črnigori.
Ententine čete zapuste Grško.
Reuter poroča, da bodo zavezniške čete zapustile grško ozemlje, katero so iz previdnosti začasno zasedle.
is .>;'/'	' .
Kitajska zopet republika.
Demokratična vlada na Kitajskem je zopet vspostavljena in je Kiunghang nastopil kot predsednik.
Pred velikimi boji v Dobrudži?
Na dobruški fronti že nekaj časa vlada živahno delovanje. Pričakujejo velikih boj^v.	,...
Boji v Macedoniji.
Sofija, 10. julija. Včeraj so se ob Črni in Strumi pričeli večji boji. Sarrail hoče grško armado nanovo organizirati.
Četrte zimske vojske ne bo.
Haag, 10, julija. Višji poveljnik severne ruske fronte general Klembovski je izjavil, da ne bo več nove zimske vojske, vojska se bo zelo hitro odločila.
Močan potres v osrednji Italiji.
Lugano, 10. julija. V celi osrednji Italiji, posebno v IJmbriji, je bil včeraj močan potres. Povsod je bila močna panika.
0 železnici in žeiezničorl v vojski.
(Dalje.)	.
Dolgo časa je bil torej promet jako iz-premenljiv kakor so namreč zahtevali vojne potrebščine in vedno izpreminjajoče se gospodarske zahteve. Glede na predvojno dobo so se gospodarske in kupčijske razmere tudi krajevno večkrat popolnoma predrugačile, ker so nastale nove tvornice in odjemalniška središča v krajih, ki niso igrali pred vojno v tem oziru nobene vloge, dočim je ta ali oni kraj, ki je bil pred vojno v industrijskem oziru tako važen, danes takorekoč brezpomemben. Da se je ta pre-: obrat pojmoval in po možnosti upošteval, je morala skrbeti pred vsem železniška uprava, Z ozirom na vojaški položaj je bilo potrebno, civilni promet zdaj omejiti, zdaj pa zopet oživotvoriti, v kolikor so dopu"N ščale vojaške zahteve.
Nimamo še vseh podatkov o železni-i škem delovanju sedanje vojne, vemo pa, da' se je v tej dobi prevažalo na milijone ljudi, velikanske množine blaga, vemo za giganti sko število vagonov in prevoženih kilo* metrov kakor tudi za druge pojave tegai vojaškega prometa. Zaenkrat naj zadostu-i je, da si natančneje ogledamo gredpogoje< ki so omogočili ta velikanski promet.
Jasno je, da je drdrajoči material lokomotive in vozovi — moral prestati na! vso moč ostro preizkušnjo, kolike vredno-* sti je. Lokomotive in vozovi so sedaj akoi raj neprestano v rabi, vsled tega so njih re-< vizije in popravila bolj redke oziroma bolj površna, kakor je to bilo pred vojsko. In vendar sta pravilnost in varnost prometa! glavni nalogi, za kateri mora železniška uprava vestno skrbeti. Največje težkoče je delalo rastoče pomanjkanje pripravnih sin rovin, dobrih izurjenih delavcev ter dej« stvo, da so se tvornice in delavnice upot rahljale samo za izdelovalnice vojnih poh trebščin. Avstrijska železniška uprava je pravočasno skrbela za obsežno investacij-sko delavnost. Začela je že v drugi polovici 1914. leta naročati nove lokomotive in vagone, pri čemer so se avstrijske tvornice za lokomotive in vozove izvrstno obnesle. Ta nova naročila, ki se tičejo soseb-no takih lokomotiv in voz, ki pridejo v po-štev pri prevažanju vojaških transportov, izkazujejo jako visoke številke. Njih razmerje k mirovnem stanju lokomotiv in voz je razvidno iz dejstva, da se je število lokomotiv pomnožilo skoraj za eno četrt (22-9 %), število voz pa za eno tretjino. Da je kljub temu občutiti pomanjkanje lokomotiv in vozov, je iskati vzroka v njih velikanski vporabi, ki daje tu in drugje sedanji svetovni borbi znak, kakršnega ne pozna zgodovina. Naravno je pa tudi, da je v teku treh let postalo precejšnje število voz in lokomotiv nerabnih. Vsekako nudijo dosedanja naročila prevoznih sredstev, katerih stroški znašajo že čez 600 milijnov K, jasno sliko, koliko stane samo en del vojnih železniških potrebščin. In te so bile kolikor toliko povod, da je vožnja po železnici tekom vojske poskočila, Da so se lokomotive in vozovi bolj varovali, se je zmanjšala brzina, mislilo se ic nadalje na
Ste v, 156.
SLOVENEC, dne II. julija 1917.
Str. 5.
material, ki ga ni zadosti ali pa na nadomestila, če pravesga materiala ni. Kar se nadomestil tiče, je domača industrija toliko proizvajala, da ji gre vsa čast. Zbok pomanjkanja dobrega sirovega materiala in raznih nadomestil niso bile lokomotive toli trpežne in so se prej izrabile. Vse to so težkoče, ki jih ni moči premagati.
(Konec.)
Din^vne novica
+ Dež. predsednik grof Attems med našimi junaki. Z bojišča nam poročajo: V zadnjih dnevih smo dobili jz Ljubljane brzojavko, katera se je glasila, da pride med naše vrste deželni predsednik naše lepe domovine, ekscelenca grof Attems s svojo soprogo. Naši polkovni telefoni so to nepričakovano novico hitro prevzeli in v nekaj. minutah so bile vse stotnije polka, vsak posameznik, obveščen o tej veseli novici. Dež. predsednik grof Attems je naš gorski polk obiskal pretekli četrtek. Pregledal je moštvo in je bil z vsakim ze!f> prijazen. Pripeljal je s seboj poln tovorni avtomobil darov za moštvo, ki so napravili mnogo veselja posebno harmonike in fine svalčice. Spremljala ga je njegova soproga. Imela sta zopet enkrat priliko videti sob-čno Gorico, čeprav začasno nedostopno. Pred odhodom je visokemu gostu zaigrala godba med drugimi nekaj slovenskih komadov. Visokima gostoma iskrena hvala.
Smrtna kosa. Umrla je v Lonjeru v tr-3. vrste z vojno dekoracijo in z meči sta dobila nadporočnik 78. pešpplka Josip Kovač in poročnik 96. pešpolka dr. jur. Miroslav Vrančič. — Duhovski zaslužni križec 2. vrste na beloj-dečem traku je dobil duhovnik profesor na vojaški višji realki v Mariboru Peter Štefan. — Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila poročnik 47. pešpolka Emil Drob in poročnik 87. pešpolka Bogdan Ferlinc. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil sanitetni poročnik 17. pešpolka Karel Wank. — Železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: narednik Kanz Valentin in tit, narednik Maj-dič Franc, oba pri 7. pešpolku in narednik 97, pešpolka Kovačič Franc.
—	Vsi črnovojniki podvrženi službi i*a ironti. Z Dunaja se poroča dne 9. t. m.: Nedavno so razni dnevniki priobčili vest, da je bivši domobranski minister baron pl, Georgi nasproti več državnim poslancem izjavil, da se črnovojniki, ki so nad 45 let stari, ne smejo uporabljati na bojišču ali v etapnem prostoru in da naj se slučaji, ko se vendar kaj takega zgodi, naznanijo domobranskemu ministrstvu. Kakor smo izvedeli od pristojne strani, temelje te čas-niške vesti na pomoti.'Vojna uprava črno-vojnikov letnika 1871 in starejših rojstnih letnih doslej na splošno ni pritezala v službo na fronti, vendar pa pritegnitev takih črnovojnikov v službo pri bojnih četah ali pri delavskih oddelkih, gradbenih stotnijah in podobnem v operacijskem območju nikakor ni nedopustna, ker se sme po določbah črnovojne novele (ces. naredba z dne 1. maja 1915 drž. zak. št. 108) celokupna črna vojska pritegniti za dopolnitev skupne vojne moči oziroma do-mobranstva za čas neobhodne izredne potrebe, Zaradi tega tudi ni mogoče upoštevati domobranskemu ministrstvu došlih prošenj za umaknitev črnovojnikov omenjenih letnikov iz operacijskega prostora oziroma etapnega območja,
—	Poročila sta se 9, julija na Vrhniki gospod Miha Tomšič, posestnik in gospodična Fani Kunstleva, hčerka lesnega trgovca gospoda Josipa Kunstla z Vrhnike.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Idriji c. kr. šolski ravnatelj v pokoju Al. Novak. — Umrli so nadporočnik Karel Križaj iz Radgone, višji zdravnik v Skadru Viljem Pom-mer iz Celja in praporščak 47. pp. Josip Vosinek iz Slov. Bistrice. — Umrl je v Kri-ževcih dr. Milan Heimerl. — Na Bledu je umrla feldmaršalova vdova Berta pl. Ma-chek. — V kraljevem gradcu je umrl Kranjec topničar Ernst Haller. — Umrl je na Kamnu v Kandiji deželni okrožni živino-zdravnik v Metliki Viljem Rozina. — V ruskem ujetništvu je umrl topničar Franc Planine s Kozjega. — V Mariboru je umrla gospa Emilija Verhnjak, stara 59 let. — Umrla je v Mariboru Roza Šijanec roj. Pukl. — V Novem Sadu je umrl igralec Mihael Markovič. — Umrla je v Rohr-bachu na Gorenjeavstrijskem gospa Marta Danner roj. Gerber, trgovčeva vdova. — Umrl je v Gradcu infanterist 47. pešpolka J, Bračko. — V Gradcu je umrl hišni posestnik Valentin Flennik, star 77 let.
—	Premeščen je stotnik Alfred Lav-rič pl, Zaplaz od zbora generalnega štaba k pešpolku št, 17.
Za domovino. Z italijanskega bojišča nam pišejo slovenski vojaki: Dne 28. junija je na italijanskem bojišču vsled ran umrl praporščak 87. pešpolka Ivan Umek iz Globokega pri Brežicah. Rajni je bil junak v pravem pomenu besede. Kako je v temni noči na čelu svojega voda napadel italijan- ! sko poljsko stražo in se sam nrvi zas?nal
i ■
proti sovražniku, tega ne pozabi nihče, ki ga je takrat videl. »Fantje naprej!« jc biio zadnje njegovo povelje. Toda nesreča je hotela, da je ravno njega zadela kroglja od ročne granate. Zadet v prsa je brezzave-sten obležal v žični oviri. Ko smo ga nesli nazaj, se je celo za nekaj časa zavedel. Vsi smo upali, da si še opomore. Toda, ko so ga prinesli na divizijsko sanitetno postajo, je siromak mirno, rekel bi, skoro brez bolečin izdihnil svojo biago dušo. Kako nas je ta novica pretresla, lahko verjame samo tisti, kdor je rajnega poznal. Bil je mladenič nepokvarjenega značaja, izredno priden in zaveden Slovenec. Priljubljen je bil pri vseh, pri častnikih, kakor pri moštvu. Bil je ponos stotnije, ponosni so lahko na njega njegovi domači in gimnazija v Mariboru, kjer je študiral. Padel je v najlepši dobi 20 let. V njem je izgubila domovina vrlega branitelja, mi svojega najboljšega tovariša. Njegov grob v Kalu na Goriškem krasi skromen križ z napisom, okinčan z lavorjevim vencem. Bodi Ti, Ivan, lahka žemljica goriška, na kateri si se boril in zanjo žrtvoval svoje mlado življenje. Nad Tvojim grobom doni grom topov, Ti pa uživaš večni mir. Na Tvojem grobu zbrani Ti kličemo: Ma svidenje! Počivaj v miru!
Odlikovana Slovenca. Z železnim zaslužnim Križem na traku hrabrostne svetinja s! a b j 1 a odlikovana desetnik Anton Hrovat. iz Ambrusa in poddesetnik Mihael Sturm iz Fužine pri Zagracu,
Zahteve južnih železničarjev v Mariboru. V stvari južnih železničarjev v Mariboru se je dosegel sporazum na ta način, da se rešijo prve tri točke železničarskih zahtev natančno tako, kakor pri državni železnici; gierle živil je dalo narrjestništvo zagotovilo, da bo storilo vse, kar je v danih razmerah mogoče. Kar se tiče izenačenja temeljne plače in akordov z dunajskimi, je ostala stvar za enkrat odprta. Ob 4, uri 10 minut je celokupno osobje zopet začelo delati,
—	Iz ruskega ujetništva se je po preteku 30 mesecev oglasil Podgoršek Franc iz Vodic št, 49 (Lorenčev), Ranjen je bil v Karpatih in domači so ga imeli že davno za mrtvega. Njegovo pismo je domače silno razveselilo. Želimo podobnega veselja vsem, ki že dolgo pogrešajo svojih dragih.
Važno za srednješolce, Id so padli. Kakor lani in predlanskim, je dovolilo naučno ministrstvo tudi letos, da smejo delati po-navljalne izpite tudi oni dijaki, ki so padli v več predmetih.
—	Dr. Kranz na Nizozemskem? Dr. Jožef Kranz, na 9 mesecev ječe obsojeni bivši predsednik Splošne depozitne banke, ki.se je zartvil v Karlovih v arih, je baje odpotoval na Nizozemsko. Kakor znano, je dr. Kranz založil 1 milijon kavcije.
Ljiipske ivice.
lj Odlikovanje. Železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil v garnizijski bolnici št. 8 razen že včeraj imenovanih še narednik Henr. Stancer.
lj Zrelostne preizkušnje na uršulki-skem učiteljišču v Ljubljani so se vršile 5,, 6. jn 7. julija pod predsedstvom g. deželnega šolskega nadzornika vladnega svetnika dr. Janko Bezjaka. — Aprobirane so bile s siovenskim_in nemškim učnim jezikom gospodične: Dokler Terezija (za nemški učni jezik z odliko), Dolenec Ivanka, Hab-jan Danica, Jakše Gabrijela, Kalan Frančiška, Knap Ivanka, Koncilja Justina, Mavri Viktorija, Novak Milena, Novak Roza (za nemški učni jezik z odliko), Perko Marija, Petkovšek Marija, Podržaj Terezija, Premrov Marija, Rasteiger Rudolfina, Slov-ša Bernarda, Sušnik Marija(za slovenski učni jezik z odliko), Tomec Marija, Vidmar Vera, Vogrinc Marija, Zupanec Cirila. Samo z nemškim učnim jezikom so bile aprobirane gospodične: Čermak Roma, Kortschak Elizabeta, Meditz Roza (z odliko), Salvador Viktorija, Zurl Rozalija (z odliko).
lj Gledališka večera na korist Soškemu zakladu, ki sta bila nedavno napovedana, potem pa preložena, se izvršita prihodnjo soboto in nedeljo (14. in 15, julija) v veliki dvorani ljubljanskega Mestnega doma,
lj Umrla je v deželni bolnišnici po dolgi mučni bolezni gospa Uršula P a u 1 i č , roj. Svete iz Male čolnarske ulice v 81. letu starosti. N. v m. p.!
lj Prodaja moke za stranke. Moka se bode prodajala za stranke od četrtka dne 12, julija do vštetega petka 20. julija. Na vsako izkaznico se dobi pol kg pšenične moke za kuho, kg po 66 v, in četrt kg fižola, kg po 72 v,
lj Ostanek moke je napovedati zanesljivo v soboto 21. julija.
lj Zahvala. Podpisani se najprisrčneje zahvaljujem g. poročniku Aleksandru Bo-kor, trensko skupin, poveljstvo št. 137 in vsemu moštvu, ki je preteklo soboto z največjo požrtvovalnostjo pomagalo pri gašenju požara ter mi tako rešilo hišo, da ni nocinrela. — Franc Oven Cesta v Mestni Ipti štev 4
■i Uše! je rjav lovski pesj ime mu je
»Flott-<. Prosi se, da se odda proti nagradi, Dunajska cesta št. 29, L nad. (Bavarski dvor).
lj Ras:lelsiev mesa na rumene izkaznice A in C. V četrtek, dne 12. julija, bo meetna aprovizacija ljubljanska razdeljevala v cerkvi sv. Jožefa na rumene izkaznice zaznamovane s črkama A in C goveje meso p 2 K kilogram. Določa se naslednji red: Rumene izkaznice s črko A dobe meso od tričetrt na 1. do 1,, rumene izkaznice s •črko C dobe meso od 1. do pol 2 štev. 1 do 150, od pol 2. do 2. št. 151 do 300, od
2.	do pol 3. št. 301 do 450, od ool 3. do
3,	št. 451 do 600, od 3. do pol 4. Si. 601 do 750, od pol 4. do 4. št. 751 do 900, od 4. do pol 5. št. 901 do 1050, od pol 5. do 5. št. 1051 do 1200. od 5. do pol 6. št. 1201 do 1350, od pol 6. do 6. št. 1351 do 1.500, od
6.	do pol 7, št. 1501 do 1650 in od pol 7. do
7.	5t. 1651 do konca. Vsaka stranka mora poleg rumene izkaznice prinesti s seboj tudi rodbinslto izkaznico, katero je dobila pri zadnji krušni komisiji. Brez nove rodbinske izkaznice ne dobi nihče mes viti je drobiž.
ij Umrli so v Ljubljani: Frančiška Gorjanec, šivilja, 22 let, — Martin Borštnik, posestnik, 65 let. — Peter Jakopič, po-
a. Pripra-
sestnik, 64 let. kinja, 67 let.
Marija Smerčan., služ-
Primorske novice.
Z državne železnice v Trstu, Prestavljen je revident Koch Jakob z državne železnice na dolenjski kolodvor v Ljubljani; postajni mojster Vuičič Ferdinand s postaje Prvačina k VI. oddelku ravnateljstva; državni želez, svetnik Aft Ernest s železniške vzdrževalne sekcije Novo mesto k železniški vzdrževalni sekciji Gorica II. kot predstojnik.
Na zaposlovalnem tečaja c. kr, goriških učiteljišč v Ljubljani so se izvršili zrelostni izpiti v času od dne 30. junija pa do dne 6. julija t. 1. Proglašene so bile za zrele nastopne kandidatinje: I. Redne gojenke: Bajčič Marica, Bras Marija, Černe Cirila (tudi z nemškim učnim jezikom), Dietz Mara (z odliko s slovenskim in nemškim učnim jezikom), Doljak Olga, Dominko Olga, Dominko Marta, Furlan Elizabeta (s slovenskim ter z odliko z nemškim učnim jezikom), Komel Josipina, Križnič Vekosla-va, Kumar Olga, Macarol Pavla, Mervič Marija (z odliko), Mlač Julija (tudi z nemškim učnim jezikom), Novak Marija, Oblo-kar Ljudmila, Peršič Alojzija, Podboj Berta, Rummler Gizela (tudi z nemškim učnim jezikom), Schwarz Marija (tudi z nemškim učnim jezikom), Sfiligoj Ljuboslava, Šinigoj Rozalija, Tomšič Ana (z odliko), Vodopi-vec Marija, Žitko Ana. — II. Privatistinje: Čermak Božena, Čuk Marija, Franko Vida, Iskra Stanislava, Istenič Josipina, Meško Ujka, Močnik Katarina; Pehani Jadviga, Podboj Marija, Sever Vera, Turek Erna, Veninšek Marija in Zemljič Marija. — Razen navedenih sta napravili kandidatinji Sellak Ida in Taborsky Doroteja, ki imata že zrelostni izpit za italijanski učni jezik, dopolnilni izpit za nemški učni jezik,, a absolvirana licejka Rismondo Marija dopolnilni izpit za ljudske šole z nemškim učnim jezikom. — Moških abiturijentov ni bilo, ker so trije četrtoletniki tekom šolskega leta prebili pred odhodom v vojaško službovanje predčasni zrelostni izpit, namreč: Klebel Emerih, Pagon Josip in Kla-vora Fran; istotakp Švara Ivan, nekdanji gojenec goriškega učiteljišča, a sedaj v vojaškem službovanju.
Smrtna kosa. Umrla je v Lonjem v tržaški okolici gospa Josipina vdova Čok, Zupanova v visoki starosti 71 let. — V Rojanu je umrla gospa Marija Bandel, stara 62 let. — V ruskem ujetništvu je umrl Anton Žigon, zidar iz Renč,
vršila dne 12. maja 1917, so sc določile kot vravnalne ccne za vino dosedanjega pridelka enoglasno sledeče ccne: Namizna vina 2'SO do 3'80 K, razvrsiena (sortna) vina 3 30 K in čez o a nakladne postaje.
Letina ns. Ogrskem. »Vil^g« poroča, dn bo po dosedanjih uspehih letošnja žična letin? mnogo boljša, nego se je pričakovalo. Samo ovsa bo manj. — »Ujsag« poroča, da bo letošnja vinska letina rekordna letina; boje se, da bo zmanjkalo posode za novo vino.
Proti navijanju cen na Nemškem. Nemški državni urad za zelenjavo in sadje je izdal strog ukaz, da se zelenjava in sadje enakomerno razdeli med prebivalstvo. Trgovec, ki bi blago zadrževal, se skliceval na prednaročila, oddajal posameznikom prekomerne množine ali zahteval višje ccne, nego so uradno določene, bo na mestu aretiran in odveden pred preiskovalnega sodnika, obenem mu bodo takoj zaprli trgovino. Zaprli bodo pa tudi vsakega kupovalca, ki bi ponudil ali plačal za blago višje cene, nego so določene.
Dva para čevljev na leto bo smel kupiti poslej vsak posameznik v Budimpešti (če jih bo tudi m o g e 1, je seveda drugo vprašanje!). Tudi za poprave b otreba posebnega dovoljenja.
Prijetno presenečenje je priredil okr, svet v Mostu na Češkem naročnikom v okrajni vojni kuhinji, katerih je več tisoč. Ker je kuhinjska uprava nepričakovano prihranila precejšen znesek, bodo dobivali vsi naročniki teden dni brezplačno hrano.
Papirne steklenice za mleko že dolgo rabijo v Ameriki. Menda jih dobe sedaj tudi na Nemškem in pri ras.
Tudi v Opatiji so omejili električno razsvetljavo vsled pomanjkanja premoga
jav
¥ojfil ireil ilieile,
Eaajj, 10. julija. Iz Washington:i se ... Ija: Veliko članov kongresa kritiška na to, naj se določbe o izvozu tako iz-premene, da se bodo morali nevtralci pridružiti sporazumu. Vlada je dognala, da je dobila Nemčija čez Švedsko iz Amerike živila, papir, stroje in vojno blago in želi zato, naj se Švedski ustavi uvoz, dokler se ne bedo pogodili s Švedsko o dobavah Nemčiji.
Haag, 16. julija. Iz Washingtor,a: Pri prvem naboru so potrdili 677.000 mož; vpisali so 9,500,000 mož, ki jih bodo vpoklicali vse istočasno, cla bodo lahko določili, v kakšni vrsti naj se jim nakaže služba. Najbrž bodo vpoklicani že v soboto.
Pri ljudeh, M so poliiti, utrujeni, n&zraoSni za tfolo, katerim sc pojavlja v želodcu in črtnih znatno vnetje prebavnih snovili, oskrbi naravna ..Franz-Josef-grenčica zanesljivo,milo in naglo odprtje telesa in urejeno prebavo, prosto kroženje krvi in zvišanj o zmožnost za delo in duševni napor.
J
JLpg&S nir.o iii brez bolečin 3»d£ss8 no odpravi jO> k _M <n>$ (£•'<s® tra-S) Cena ločliu z jam-Kl<&"Ocrafi»«aai» stvenim pismom K 1-75, 3 lončki & 4-ot), G lončkov K 7-30. Stotine zahvalilic in priznalnio. Konionv, Ka&chau (Sassa) h, poštni prodal 12/305 Odrsko. 1042
dobivate v špecijalni trgovini za milo
Iewar
Rekvizicija, Kakor smo že svojedob-no poročali, je tudi Jugoslovanski klub sklenil intervenirati v zadevi rekvizicije v južnih deželah. Izvršujoč ta sklep, je peljal te dni poslanec dr. Korošec deputacijo kluba k voditelju poljedelskega ministrstva vitezu Ertlu. Obravnavale so se rekvizicije sena, živine in mleka, Deputacija je tudi opozarjala na veliko škodo, ki jo prizadeva kranjski deželi retabliranje konj, ki jih pošilja dežela v posamezne kraje dežele. Slednjič je deputacija opozarjala, da svoje-dobna cenitev množine žitnega pridelka pri posameznih posestnikih ne velja več, ker je letos vsled suše mnogo manj pridelka. Treba tedaj najti novo podlago. Deputacija je dobila prijazen odgovor in zagotovila. Sicer pa ni dvoma, da se bo vitez Ertl, ki je odkrit prijatelj kmeta, potegnil slejkoprej zanj, toda žalibog leži danes težišče v vseh teh zadevah pri ljudskem prehranjevalnem uradu t, j. pri ministru generalu Hoferju.
Ce ne za vir.o okraju Brežice. Dobili smo naslednji ' - .M3s okr, j/lr.varstva v Brežicah: O priliki seje trokrajne komi-■siie "a oreskuševanie ccn ' ' »' • • 'c
sv. PearsB ۩sia SO r]
Istotam tudi sveče, krema za s | čevlje, tpaletna mila, pralni n | praški itd. na debelo in na $	drobno.	358
B
fcaSBEffiTOKil^BratiMKS^	»gMR:-
Mircci, stalna stranka brez otrok iS če za takoj ali s 1. septembrom
iiiiiiii Mi
obstoječe iz ene ali dveh sob, kuhinje in drugih pritiklin v mestu ali zunaj mesta. Najraje z električno razsvetljavo. Prijazne ponudbe pod. šifro n'talua stranka št. <19" na upravniStvo „Slovcnca".
Sbeilco,
odstrani prav nuglo dr. Flesch-a izvir, „rujavo mazilo". Mali lonček K 1'60, veliki K 3 — porcija za rodbino K 9'—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri ElutGm jelenu, LjUuAjmiu. luaiijin ify.!520
mmm
Sfrtri R. N
SLOVENEC, cfnc II. julija 1917.
Ste v. 156.
Podpisani se v imenu odbora v pomoč revnih kar nciiprisrčneie zahvalim c. kr. okrajnemu glavarju bi. g. Dr. Friderik Mathias za tretjo zdatno podporo visokec.kr. deželne vlade.
Po nožni odbor v Bohinjski Bisirici
c-r P. julija 1917.
Frančišek Žvatt
žUDnik-naielnik
Službe išče
star 30 let, oženjen. vojaščine prost, pri posojilnici v kakem vetjem kraju na Kranjskem ali Štajerskem, zmožen bilanciranja in vseh v to stroko spadajočih del z 8letno prakso in z dobrimi spričevali. Polcci tega bi prevzel tudi službo občinskega tajnika, flbsolviral ,Orglars!;o šolo' in .Glasbeno matico' v Ljubljani in je zmožen poučevati pevsko društvo ter godbo na pihala in lok. - Ponudbe na upravo »Slovenca" pod šifro- Marljivost 1567.
cos. in tal), lliiosl. Usin.
Službo želi promeniti vojaščino prost oženjen
Polog tega sprejme tudi lajnišlvo alt kaj po-Uobnega. Conjone ponudbo nu upravništvo „Sio-venca" pod šifro »Vojno racmeie« 1602.
I^upi se
damsko kolo
dobro ohranjeno. PlaCilo na željo tudi v blagu po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovencu" pod „Iii-:a 1683."
ras&s
po§ta Dob pri Domžalah se protla več visoko-močnih
o2» C»
za vojnoskrbstverse dobrodelne namene.
Ta denarna loterija ima
21.146 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 625.000 kron.
Glaoii) tisfaStek ztisša 200.000 ferora.
Žrebanje bo javno na Dunaju dns 26, julija 1817, Srečka st?ne 4 krone I - Srečka stane 4 krone!
Srečke se dobivajo pr? oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, 111., Vordere Zoilamts-strasse 5, po loterijah, trafikah, pri davčnih poštnih, brzojavnih in železniških uradih, pri menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce srečk zastonj. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. generalnega ravnateljstva drž. loterija
(odielek za dobrodelno loterije). 1575
dobro prodajalko, sprejme JOS. EltRATH, trgovina mešanega blaga v Mokronogu, Dolenjsko
Kupiti
želim malo
z nekaj njivicami in travnikom, pri kateri bi se lahko redilo eno kravo. Želi se tudi nekaj gozda za steljo. Ponudbe sprejema uprava „Slovenca" pod štev. 1583.
diplomirani asistent
»Šlsejs^'*! f
se takoj sprejme za lekarno v Stubici. Obširne ponudbe na:
E. V. Feller, Zagreb, Jurjevska.31-11.
pinegavske pasme v starosti 4 — 5 let.
Proda se več novih
Pisarna dr. posipa tfurlana
odvetnika v Bmbijani, Sodna uit ca št. i, je med sodnimi j=| počitnicami, to je v času od 15. julija do 25. avg. 1917 n odprta samo od 8. zjutraj do 2. ure popoldne. 0
slovite tovarne „Umrath" kakor mlatiinice, vratila (gepebn), slamoreznice, čistilniki, ml.ni za gro?d;o, Eiskainice za vino, travniške brane
ri drugi poljedelski stroji.
Franc Hitti. Ljubljana, Martinova c. 2.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ in reutne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroški.) dot, rentna in ljudska, nezgodna In Jamstven^ zavarovanja
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na divideridah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta lyl4.............................K 173,490.838'—
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na div dendah iz čistega dobička . . K 432 232-66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za UOjSID ZauarOOanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki so sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie casta £t. 12.
__ _ ________ _
i:," i1, v.... rtni^nniiJiiijt,Mt»<MiM'f'fiiii«"[tiiMiiMiiii«iiMMiMMiiiiTrirllrnMljiTn.iiniimTriri:Ttt/fri^	LiKirittEiMin; T,,;.—........................I,mm,tel
Za izraze sočutja povodom prebridke izgube našega j ubij enega soproga, očeta, sina, oziroma brata, gospoda
Janeza Sajovfca
izrekamo našo presrčno zahvalo.
Prisrčna hvala čast. gosp. župniku Brešarju in čast. gosp. kaplanu Kreču za nepozabnemu rajniku med boleznijo izkazano tolažbo.
v Velesovem, dne 11. julija 1917.
Globoko žalujoči ostali.
Nfii/.merno užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš predobri oče, oziroma brat, stari oče
in svak, gospod
' "al
ra
« e>
c. kr. šolski ravnatelj v pokoju
danes ob 4. uri popoldne v starosti 65 let hipoma preminul.
Telesni ostanki predragega rajnkega se preneso v torek, dne 10 t. m, cb 5. uri popoldne na pokopališče k sv. Križu v Idriji.
Sv. maše zadušnice se bodo brate v farni cerkvi sv, Barbare.
Itiria, WorgJ, Hamburg, Tyu?c.
Leopoldina Novak roj. Vidic. soproga.
Paula Schavvll, roj. Novak " i Dragica Novak, htere.
Julij, Oi:nar, V.ktor, Franc, Jelko,
sinovi.
Darinka Eožfč, vnukinja.
■ ' 'jn Hanxamann, roj. Novak — Jospina Su5feršJč roj. Nov 1;
Kova-: — Sofija Siakazu, roj. !: ovale, t ■■•tre.
Fsanc Novak, brat.
.<: 'mi ■
-'v::-;:;. . v.
Tislc »Katoliške Tiskarne«

ki bi bili pripravljeni prevzeti izvršitev pohištva: različne omare, kredence, postelje, nočne omarice ter drugo pohištvo. Le mojstri, ki imajo svoje delavnice, naj pošljejo svoje naslove na poštni
predal 144, Ljubljana.	1678
ss samostojen
1668
!owodia
da vodi knjigarno in trgovino s papirjem v Sarajevu. Reflek-tanti ali reflektantinje naj z označbo referenc pošljejo svoje ponudbe na
upravo »Hrvatskega Dnevnika" v Sarajevu.
(Moški reflektanti morajo biti prosti vojaščine.)
C. in kr. dvorni založniki
ZflNKL SINOVI
Ljubljana
Resljeva cesta 1.	Marijin trg 1.
priporoča vse vrste oljnatih, suhih in fasadnih barv, mavca, prašnega olja za tla, strojnega olja, mast za usnje, kolo-maza, čopičev, steklarskega kleja in
vseh v to stroko spadajočih predmetov.
Seznami na razpolago.

. . i 'M te :
f/rlaia konzorcij »Slovenca«.

R
Odgovorni urednik: Jožei Goslinčar. državni ooslanec-