/>AND s-y/Mš£lCQ,., No. 97 AMCRICAM EN SPIRIT FOR€IGN EN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 16, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV George Shultz NJEGOVA JE OBVELJALA! — Zakladni tajnik George Shultz je zmagal s svojim stališčem proti močnejšemu nad-zoru nad cenami in plačami pri predsedniku Nixonu. Vprašanje je le, če ne bo ta Shultzova zmaga poraz za vso našo deželo na gospodarskem polju! Zlafa «eno iiuče sia Parizu je cena unče zlata včeraj skočila na $128.50, v en'em samem dnevu za $22.30. NARiz, Fr. — Francozi papir-^atemu denarju še od časa veli-revolucije ne verjamejo do-1- Ge imajo le priložnost, nalo-e svoje prihranke v zlatu v raznih oblikah. Ko se je začel j^dnarodni denarni sistem pred leti majati in končno iz-il svojo staro trdnost, je ne-Panje do papirnatega, denar- 3a Porastlo Nokl po vsem svetu ¥ SANTA ANA, Kalif. — The Santa Ana Register, je ugiba, da so bili uporabljeni ostanki volivnega sklada iz leta 1968 za nakup Nixonovega doma v San Clemente, ne mara sprejeti zanikanja Bele hiše v tej zadevi. List trdi, da so nemara vmešani v nakup ostanki neprijavljenih sredstev volivnega sklada, kar pa je R. Ziegler v imenu Bele hiše označil za “popolnoma laž-njivo in hudobno poročilo”. San Clemente, ki obsega obsežen dom na 24.6 akrOv površine, je bil kupljen za 1.4 milijona j dolarjev. Nixonov osebni odvet- ~"er je bilo mogoče ameri-:nik H. Kalmbach, ki je zdaj tudi dolar zamenjati v zlato, je i zapleten v Watergate afero, je bil trden dolar in denarni si-; sklenil kupno pogodbo in plačal $400,000, za ostanek pa je bilo bi je na njemu slonel. Od- Je t° Nixon avgusta 1971 u hi nobenega pravega za-^Pahja več ne v dolar, pa tudi v drugi papirnati denar. Če raz*10^0^ c^ar’ bi je prebil so- najeto posojilo. drU: §e valute? Fra: Zopet boji v Burundiju DAR ES SALAAM, Tanz. — Lani so vladajoči Tutsi pobili na z" rav^ vse vojne, zače^ | ysoge jn ^so^e pripadnikov plemena Butu, ki je številnejše in zahteva enakopravnost. Zlasti so i gledali, da so’ pobili vse, ki so bili v kakih šolah. ^eaati. kako naj bi ostale trdne hcoski frank je trenutno l°tila^r^en’ ^rancozov se j® cen Z^ata mrzlica in so včeraj dhčo 2lata pognali na $128-50 za ho na sboraj trikratno urad- Zdaj pravi poročilo iz Burundija, da je prišlo znova do bo-cennt 'u " |jev> v katerih naj bi bilo večje je cena ; ! enem Samem dneVU; število mrtvih. Sem došlo porodi biio0V0CllaZa$22-30! ! čilo pravi, da so protivladni u-Uu J*0 dosti boljše v Londo- porniki ShaliJ r 80 ceno unči zlata po- $4 na $107, v i Trdij Burundiju napadli s konji in puščicami pretekli če- $17 sk, ^ ’ v enem dnevu za ^rteb; vasi g mpj 0(j meje Tanza-uPno zadnjih 10 dneh za nii„ scUr, 1°’ da je do neke mere negotovosti beza zlate ha borzah, rastočega uPanja v trdnost dolarja in borzlice kriva Watergate nije. Nato naj bi od tam pribežalo v Tanzanijo preko 100 Bu-rundijcev. afera u■ ■Prpri ’ ■,1 nai bi oslabila položaj - ZI>A J ^DA V svetu. ^ncesa Beatrix in mož v Sovjeti ji Hiega V+A’ ZSSR- ~ 0d Pre' Prest i tedna je nizozemska atrix° 0nasledhica princesa Be- ^lahsoraSV°^m mo^em Princem sku Z S SR. ha dvotedenskem obi- ^remenski prerok te^5TLY CLOUDY Belj. v lejše- Nai?b!ačno in nekai t0P' li gg 1 višja te: emperatura oko- Delavska stranka G. Whitla-ma hoča popolno neodvisnost Avstralije, pa tudi večjo moč nad državami, članicami Avstralske zveze. SYDNEY, Avstral. — Ko je delavska vlada prevzela po dveh desetletjih oblast v Avstraliji, je njen vodnik Gough Whitlam izjavil, da hoče odstraniti “ostanke” kolonializma, ki se kažejo v avstralski neodvisnosti od Londona. Napovedal je konec suverenosti britanske kraljice, novo državno himno in črtanje britanskega križa iz avstralske zastave. Nihče se ni javno temu hudo upiral, dokler ni pretekli teden predložil Kongresu načrt, ki bi dal zvezni vladi nadzor nad bogastvom, ki se skriva pod dnom obalnega morja. Zdaj so se dvignili guvernerji vseh 6 držav in se obrnili naravnost na kraljico in kronski svet v obrambo pravic posameznih avstralskih držav in tudi svoje pravice do neposredne zveze s kraljico. Whitlam je namreč predložil Kongresu, naj vrhovno avstralsko sodišče bo naj višje in zadnje tudi za pritožbe posameznih držav napram zvezni vladi v Canberri. Guvernerji posameznih držav vidijo v kraljici in njenem “privatnem svetu”, katerega sodni oddelek predstavlja sedaj naj višje sodišče, varstvo za pravice držav pred premočno zvezno vlado. Predsednik vlade, Queens-landa Johannes Bjelke-Petersen je dejal, da tehta možnost in koristnost izstopa Queenslanda, druge največje avstralske države, iz zvezne skupnosti, če sporna vprašanja ne bodo zadovoljivo rešena. tansfil telefonskih kriti pred razgovorov LOS ANGELES, Kalif. - Bivši pomočnik J. E. Hooverja, direktorja FBI, je dejal sodelavcem “Los Angeles Times”, da so posnetke telefonskih razgovorov, ki so jim prisluškovali, spravili, da ne bi prišli v roke J. E. Hooverju, ki da “ni bil več pri zdravi pameti” v zadnjih letih. “Ta človek je bil mojsterski izsiljevalec in je to delal- s precejšnjo fineso kljub oslabitvi svojega uma,” je dejal- o pokojnem FBI direktorju njegov nekdanji pomočnik W. C. Sullivan. Ta je prišel s pokojnim v spor in je moral predčasno v pokoj. Sullivan je trdil, da omenjeni posnetki, ki so jih našli pretekli teden v blagajni J. Ehrlichmana v Beli hiši, niso bili del arhiva FBI. Da so omenjeni posnetki v Beli hiši, je povedal FBI bivši pomočnik pravosodnega tajnika Robert Mardian. Tja naj bi bili preneseni iz bojazni, da bi jih Hoover “mogel na kak način u-porabiti proti pravosodnemu tajniku ali predsedniku”, je dejal R. Mardian, kot je povedal na tiskovni konferenci W. Ruckel-haus, začasni direktor FBI. Osrednja obveščevalna služba — CIA — ni marala sodelovati pri prikrivanju Watergate vohunjenja lansko poletje kljub močnemu pritisku od strani glavnih pomočnikov predsednika Nixona v Beli hiši. WASHINGTON, D.C. — Vče- ........ -------------- raj je začasni načelnik senatne--vpletena v WaterSate afero. Na-j, , v 1 slednji dan je Dean ponovno kli- ga odbora za oborožene sile sen. . J. 1 . , v , . „ „ . , , , , . tv /r • cal Watersa m ga vnrasal, ce bi S. Symington, demokrat iz Mis- . .. , , ^ . _TA i--,,, , • bila kako možnost, da bi CIA souriia, razkril, kako so glavni . v ........... , v , . ,T. . h ■ -n- ,-r .plačala jamscmo m place obto- Nixonovi pomočniki Haldeman, „ „T , ^ . v ... zencem Watergate vloma. Wal- Ehrlichman in Dean skusali1, , m , , • , v . ^ , iters je odgovoril, da bi to vme- vpreci Glavno obveščevalno1^ CIA y to afer0) in izjavil; službo _ CIA - v prikrivanje |da rajši odstopi) kot ps da bi vohunjenja, ki je prišlo na dan j gtoril kaj takega_ s prijemom vlomilcev v glavni | Klub temu ga je Dean pozval urad demokratske stranke v Wa-j tretjič v Belo higo in vprašai tergate poslopjih v Washingto- j gen_ Waitersa, če je možno, da nu. la se je temu uprla in na-jje kako vpletena, da pa on mestnik njenega direktorja jej.Q -tem ne ve. Walters je odgo-dejal, da rajši odstopi, kot pa bi|vorji; ^ to ni mogoče. Nato ga vmešal CIA v to nezakonito ;je Dean še vprašal, če ima kake delo. ideje in gen. Walters je odgo- Kmalu po prijetju vlomilcev v Watergate, sta bila R. M. Helms, direktor CIA, in njegov voril, da bi bilo treba vse, ki so v zadevo Watergate vpleteni, odpustiti. Ob tej priložnosti je, Mat gow&rl g vojni KAIRO, Egipt. — Predsednik Anvar Sadat je v govoru pred parlamentom v ponedeljek zvečer, kot trdijo tu poučeni krogi, dejal, da je vojna z Izraelom blizu, da pa se Egipt ne bo dal pognati vanjo, dokler na njo ne bo pripravlj en. Vojn je neizogibna v bližnji bodočnosti, ker sedanje stanje “ne vojna ne mir” arabski stvari škoduje, je razlagal Sadat. Za ohranitev sedanjega stanja so Izrael, ZDA in ZSSR, toda Egipt jem načrtu razgovarjal s Nixon se je zavzel m voSivna reformo Kongresu bo predložil dvostrankarsko komisijo, ki naj predloži zakone za jamstvo nepristranskih zveznih volitev. WASHINGTON, D.C. — Predsednik R. Nixon je ob Watergate aferi prišel do prepričanja, da je potrebna reforma zveznih volitev v taki meri'in obliki, da bo jamčila njihovo nepristranost in preprečila nezakonite vplive na volivce. Gre predvsem za odstranitev nekaterih navad in politične nemorale, ki škodujejo mirnemu poteku volitev, pa tudi ugledu dežele v svetu. Predsednik bo Kongresu predložil posebno komisijo, sestavljeno iz predstavnikov obeh glavnih strank, ki naj bi proučila celotno vprašanje in nato predložila potrebne zakone in navodila, ki bi se naj jih vsi vo-litveni udeleženci držali. Novi zakoni in navodila naj bi zagotovili miren in pošten potek volitev. Včeraj se je Nixon o tem svo- kon- namestnik gen. V. Walters poz-j hot je dejal Symington, gen. vana v Belo hišo na sestanek z , Walters rekel Deanu, da bi v Haldemanom in Ehrlichmanom. j slučaju, če bi mu bilo odrejeno l Haldeman je svaril, da bi gla opozicija izkoristiti” Watergate zadevo proti predsedniku j xonom in ga opozoril na nevar-Nixonu in je pozval Waitersa, J nost takega dejanja. mo- vplesti CIA v to zadevo, prosil za razgovor s predsednikom Ni- naj reče poslevodečemu direk torju FBI Grayju, da Ibi vsako raziskavanje o sredstvih za Watergate preko Mehike utegnilo spraviti v nevarnost dejavnost in sredstva CIA v tej deželi. Haldeman je izrečno prešel Helmsa, direktorja CIA, in naročil gen. Waltersu obisk pri Grayju, je pripomnil sen. Symington v objavljenem poročilu pričanja in zasliševanja gen. Waitersa pred senatnim odborom za oborožene sile. Domenjen je bil takojšen sestanek Z Grayjem in Walters mu je dejal, da so mu “višje osebe v Beli hiši, ki jih ni imenoval, rekla, da bi nadaljevanje preiskave o financiranju preko Mehike razkrilo nekatere tajne dejavnosti agencije”. Gray je dejal, da ve, da FBI in CIA ne razkrivata drug drugega delovanja. Čez nekako en teden je Wal-tera klical Gray in mu sporočil, da ne more ustaviti preiskave FBI o “mehiških fondih”, če ne dobi o tem pisma od njega ali pa od Helmsa, da bi nadaljevanje preiskave škodilo CIA v Mehiki. Walters je Grayju sporočil svojo odločitev, da rajše odstopi, kot pa da bi vpletel CIA. O tem razgovoru je nekaj razlike med poročili Waitersa in Grayja. Gray je v svojem pričevanju pred senatnim odborom dejal, da je Helms izjavil, da CIA nima nobenih interesov v mehiški zadevi, da pa mu je Walters kljub temu dejal, naj odloži zasliševanje dveh glavnih prič o tem. Gray je rekel tudi, da je opozoril predsednika /z Clevelanda in okolice Seja— Klub slovenskih upokojencev za St. Clair Avenue okrožje ima jutri, v četrtek ob dveh popoldne redno mesečno sejo v SND na St. Clair Avenue v običajnih prostorih. Vse članstvo vablje-’ no! Uprava prosi— Uprava AD prosi naročnike, ki so plačali pok. Ivanu Prezlju naročnino za AD in imajo potrdila s št. 8180 do 8200, naj to sporoče upravi pismeno ali preko telefona 431-0628. Dražji telefon— The Ohio Bell Telephone Co. je vložila prošnjo na sodišče, da odredi takojšnjo obravnavanje njenega predloga o povišanju pristojbin, ki je bil vložen še leta 1971. Predlog obsega skupno 164.4 milijone povišanja pristojbin za ves Ohio, med drugim $3 višje mesečne pristojbine za običajni telefon na področju Clevelanda in $4.05 za poslovni telefon. Namestitetev novega telefona bo stala $16 namesto sedanjih $9.75. Potrditev E. J. Turka v Senatu odložena— Državni senator M. J. Maloney, republikanec iz Cincinnatija, načelnik senatnega odbora za pota in sredstva, je izjavil, da je odbor odložil zasliševanja za potrditev Edmunda J. Turka za načelnika Public Utilities Commission of Ohio, dokler ne bo razčiščena zadeva s prošnjami volivcev za zmanjšanje števila članov mestnega odbora,'ki jih je E. J. Turk “simbolično” raztrgal, kot je sam priznal. Kot znano so te prošnje nosili okoli in podpise volivcev zbirali mestni uposlencj med službenimi urami, kar je proti določilom mestne ustave. To delo je bilo “nezakonito” in E. J. Turk Nixona na “zmešnjavo med CIA I ga je kot predsednik mestnega in FBI”. sveta hotel “simbolično” kon- V letošnjem januarju in feb- čati, kar pa republikancem ni ruarju je Dean poskušal doseči i bilo všeč. se zaveda, da je vse Arabce slabo. to ,zanj in za grešnimi vodniki obeh strank, Ko se je Walters vrnil v CIA od CIA> da bi dobila od FBI vse mu je bilo tam rečeno — ver- . gradivo o vlomu septembra 1971 jetno je to povedal Helms, kot |v urad psihiatra, ki je zdravil D. misli Symington — da nadalje- Ellsberga. Novi vodniki CIA so vanje preiskave FBI o mehiških odklonili, četudi so preje, kot fondih ne bo ogrozilo delovanje ie §en' Cushman, tedanji na-CIA. Tri dni nato je bil Wal- meslaib direktorja CIA, priznal, ters pozvan v Belo hišo, tokrat dad Nuntu in Libbyju na raz-k Deanu, na razgovor kako omejiti preiskavo Walters je šel k Deanu, ko je", preje dobil zagotovilo od Ehr-! lichmana, da je vse v redu, če se pozivu odzove. Deanu je de- o tem P0lag0 razne vohunske priprave pgl za ta vlom. j ki so bili povabljeni v Belo hišo. jjal, da CIA ni na noben način MM Ronald L. Ziegler John Ehrlichman Ameriški gorniki na Dhaulagiri spremenili smer vzpona KATMANDU, Nepal. — Odprava ameriških gornikov, skupno 16 mož, ki je poskušala na vrh 26,795 čevljev visokega Dhaulagirija po novi smeri, je potem, ko je dosegla višino 25,000 čevljev, načrt spremenila in krenila v smer, po kateri so pred njo že drugi dosegli težko dostopni vrh. H. R. Haldeman WATERGATE! — Mrs. Martha Mitchell je na fotografiji dobre volje, pa je strašno huda, ko kdo meša njenega moža v afero Watergate. Ronald Ziegler, predsednikov tajnik, je v preteklosti ponovno govoril o Watergate in bo nemara še dolgo. John Ehrlichman je bil glavni svetovalec predsednika Nixona za domača vprašanja, dokler ga ni povezava z Watergate pognala iz Bele hiše. Isto se je zgodilo H. R. Haldemanu, načelniku Nixonovega glavnega stana v Beli hiši. V Latinski Ameriki se čudijo politiki ZDA WASHINGTON, D.C. — V Latinski Ameriki se čudijo vestem, da bo ZDA zastopal pri vmestitvi novega predsednika v Argentini državni tajnik W. Rogers. Ne gre jim v glavo, čemu hočejo izkazati tako čast Hec-,. „ , , , , , ■ r, ........ 'Je preteklo soboto sprejel v avtorju Campon, ki ie bil izvoljen ’ . . . .. .. ^ J , A . v mm . . • dienci zastopnika začasne Papež sprejel zastopnika rdečih iz Juž. Vietnama RIM, It. — Sv. oče Pavel VI. kot zastopnik bivšega diktatorja ^vojn,™ p™, lucionarne vlade Južnega Viet- Nguyen Van Hieu, mini- Juana Perona. nama stra v tej vladi, in Le Van Loc, svetovalca te vlade. V polurni avdienci, ki se je vršila v francoščini brez tolma-s Kambodža dobila novega predsednika vlade PHNOM PENH, Kamb. — In' čev> sta se Vietkongovca zahva-Tam je bil imenovan za pred-,lila sv- očetu za podporo napo-sednika vlade po dolgih posve-jlom za mir v Vietnamu, tovanjih in pregovarjanjih med Večina proti nadaljevanju bombnih napadov štirimi člani vladajočega sveta. In Tam je eden od članov tega sveta, ostali so Cheng Heng, bivši predsednik Kambodže, Siso- wath Sirik Matak in predsednik PRINCETON, N.J. — Gallup Lon Nol. je povprašal ljudi, kaj mislijo o Za sestavo nove vlade, v kate- nadaljevanju letalskih napadov ri naj bi bile zastopane vse pro- na Laos in Kambodžo. V raz-tikomunistične sile v Kambodži, j merju skoraj 2:1 so povprašani se že dolgo prizadevajo ZDA. ' njihovo nadaljevanje odklonili. v A, MAY 16, 1973 stifB /iMERiSKyi Domovih ar^mr^ nT^nngfTTi a g 6117 St. Clair Ave. 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation goslavijo, ki prav tako živi daleko preko svojih resničnih dohodkov, pomislimo končno tudi na naše ZDA, ki v zadnjih letih na debelo kupujejo blago v tujini in se tej zadolžujejo, ko ne prodajo tam letno toliko, kot tam potrošijo. I Plačilna bilanca je iz leta v leto pasivna, pri tem pa se niti "jne menimo dosti za to. Govorimo o svojem bogastvu, namesto da bi spravili svoje gospodarstvo v red in gledali, da Published daily except. Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July ne bi V6Č V tujini porabili, kot moremo tam zaslužiti. Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £a Združene države: SfIS.OC na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« &a Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 meseca Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES; United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $8.00 for one year. BESEDA IZ NARODA SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO NoTot"Weds., May 16, 1973 Sri Lanka žrtev lastne socialne velikodušnosti Sri Lanka, kot se sedaj imenuje bivša republika Cejlon, je zašla v gospodarske težave zaradi prevelike dobrotljivosti javne uprave, ki je hotela dati vsem vse, pa pri tem_ ni mislila dovolj na zmogljivost dežele. Tako je prišla v go-! barvalo s posebno pristnostjo, spodarske težave, iz katerih se sedaj skuša rešiti na različ-: vaška lirika! Marsikdo se da- Sloveiski fantje pojo! govališče za tiste, ki nege potrebujejo. Vsi, ki so darovali svoj čas, delo in denar za to plemenito u-stanovo, so vabljeni na letni se- CLEVELAND, O. — Poletna vročina ni več daleč, dvorane bodo spet umrle in za konec pomladi prirede svoj pevski koncert še Slovenski fantje. Čudno je, toda vendar globoko v nas, da ob vsej modernizaciji, ob vsem blesku novih stvari in novih stvaritvah, tolikokrat zahrepenimo po starem, po mirnem, po doživetjih, ki so bila morda skromna, toda resnično globoka. V starem svetu je bil človek bolj zvezan z zemljo in soljudmi in prav to je doživetja ne načine. ! nes nasmehne, če v družbi spre- stanek Slovenskega starostnega doma na Neff Road v petek, 18. maja, zvečer ob 7. v Slovenski delavski dom na 15335 Waterloo Road. Vida Shiffrer za The Board of Trustees Hull slow, upokojencev m SL ilair kmme valsš m ssp Tako so nedavno organizirali javni sprevod, v katerem g0lV0re 0 njej. Toda v srcu si jo so mladi ljudje kričali “Mi nočemo zastonjskega riža!” “Mi marsikdaj vsak želi. Za oddih, bomo pili čaj brez sladkorja!” Demonstracija s sprevodom za spomin za beg pred monoto-je bila organzirana na pobudo same vlade, ki je s svojo ve- nostjo in narejenastjo novega likodušnostjo spravila javno gospodarstvo na kant. sveta Otok Cejlon je bil znan po svojem bogastvu in je prav zdi £e mk da prav to lepo in ugodno izhajal z dohodki. Sedaj je teh premalo, ker so postale zahteve prebivalstva prevelike. Vlada priznava fantie s SVojo pesmijo. CLEVELAND, O. — Zopet je minilo mesec dni, odkar sem vas sklicaval za sejo Kluba slov. u-pokojencev za St. Clairsko' o-krožje. Tudi za to sejo vas vljudno vabim, da se udeležite, znajo Tako boste slišali poročilo naše vsako pot prinesti Slovenski prireditve, katera se je iztekla še svojo krivdo, priznava gospodarsko krizo in išče pota iz nje. Država je nudila prebivalstvu brezplačno šolanje vse do univerze, podpirala je zdravstveno oskrbo iz javnih sred- nekako povoljno. V soboto, ob osmi uri zvečer,; Pripraviti se bo treba za letno spet zapoj o. Z njimi vred stopi- sezono. Lahko se bo ukrepalo, mo v lepo večerno razpoloženje, kam bi želeli se iti malo razve-Ob večerni uri je njih prva pe- drit in pozabavat. Zato bi želel, štev, dala vsakemu prebivalcu tedensko zastonj dva funta sem, zadnji dve Aljaževa Slo- da se udeležite, kdor le more, da riža in še druge Ugodnosti in podpore. Ko ni biiO doma do- venska zemlja in venček narod- ne bo prigovarjanja, da vam o volj živeža, ga je država kupovala v tujini? Polovico vsega :nik. Vmes je pesem o oblaku, o tem in 0nem ni nič znanega uvoza je dejansko v hrani, s čimer je seveda zmanjkalo de- j rdečih rožah, o Triglavu in ol Točno ob dveh popoldne0se vinarja za nakup strojev in drugega, kar je potrebno za raz-1 planinski roži, o pastirčku in po-1 dim0 v snodnii dvorani Slov voj in rast narodnega gospodarstva v nerazvitih državah. ; m!adi. 1 narodnega doLa na St. Clair Cejlonci so se navadili na prosto javno oskrbo in razne j in koroške pesmi! Poseben na-i Ave. v četrtek, 17. maja. socialne ugodnosti. Tako je bivši predsednik vlade John j dih otožnosti je v njih in težko j j0s. Okorn, tajnik Kotelawala nekoč pripomnil, da bi “Cejlonci sprejeli celojje najti pesem, ki bi bila bolj; ______0______ naravna, kakor je koroška. Fantje na vasi! Na nebu zvezde sevajo. Saj je vse to prešlo, ni več tako, ko se je pesem nosila z stosti toliko resnično domačega, da je •velika škoda, da tega ni več. Sinoči sem na vasi bil. Vsaj v pesmi smo lahko. glavobol, če bi bil ta zastonj”. Njihovo zmanjšanje ali celo ukinitev bi brez dvoma povzročilo nemire in morda celo kar upor. Tako se je vlada znašla v skrajno težavnem položaju. Izvoz Cejlona tvorijo v glavnem čaj, surov gumi in kokosovi orehi. Cene tega blaga so stalne, med tem ko je cena riža i enega konca vasi na drugega, in pšenice lani nenadoma hudo narasla. To je povzročilo v ^ -j.—i i—-x-plačilni bilanci države veliko zmedo. Sri Lanka je sedaj dolžna svetu okoli 1.5 bilijona dolarjev, potrebuje pa novih kreditov. Med mladimi ljudmi, ki so končali srednjo (višjo) šolo, jih je najmanj 70% brez zaposlitve. Četudi je možno dobiti zaposlitev na čajnih nasadih in pri drugih delih na deželi, ti mladi ljudje take zaposlitve nočejo, oni hočeio delo “ori-merno” njihovi izobrazbi in seveda v mestih. Tako se drže v mestih brez posla, preživljajo pa se z brezplačnim rižem in drugim, kar jim država daje zastonj. Vse to povzroča seveda nezadovoljstvo in malodušje, ko mladi rod ne vidi pred seboj nobene bodočnosti. -Ko je zadnjič umrl bivši predsednik vlade Dudley Se-nanayake, je prišlo na njegov pogreb pol drug milijon ljudi. Vlada Mrs. Bandaranaike je bila iznenadena, ko je videla to množico, ki je dokazovala podporo stranki umrlega političnega vodnika. On je bil trezen, umirjen politik in državnik, ki je svaril pred pretiranim socializmom, kot ga je zagovarjala in uvajala vlada Mrs. Bandaranaike. Ko je ona prišla k pogrebu umrlega politika, so jo pozdravili s kričanjem, da je morala pod policijskim varstvom naglo oditi. Pred dvemi leti je prišlo na Cejlonu do levičarskega upora, ki sc ga vodili mladi izobraženci ob sodelovanju večinoma mladih ljudi, razočaranih in jeznih na obstoječe razmere, iz katerih niso videli izhoda. Vlada je z vojaško silo upor po več mesecih zlomila, ni pa odstranila vzrokov nezadovoljstva. Sprevod, ki smo ga na začetku omenili, je znak nove dobe, ko vlada spoznava, da ne more dalje po sedanji poti, da bo treba sprejeti žrtve, da se bo treba v marsičem omejiti, če naj se narodno in državno gospodarstvo reši iz krize, v katero je zašlo. Ministri pozivajo narod skoraj iz dneva v dan k žrtvam. Na dan L maja so organizirali sprevod, katerega udeleženci so na nohodu skozi glavno mesto Colombo kričali nroti uvozu riža in sladkorja in izjavljali, da bodo pili čaj brez Pevski lk«ert fare s¥B Štefana v ffieagii CHICAGO, m. Slovenska Čas je odnesel stare križe, pa tu- fara sv. Štefana obhaja letos 75-di staro lepoto. V pesmi je še o- letnico obstanka. Važen dogo-stalo oboje in naj smo še tako dek. Dokaz vztrajnosti in trdoži-daleč od vsega tega, srce ven-.vosti slovenskega življa v Chi-darle čuti, da je bilo v prepro- cagu, 75 let dela za reševanje Lepo nas je prenesetil šolski zbor fare sv. Štefana. Same deklice. Zakaj ni fantkov zraven? So preveč poredni ...? Zapeli so prav lepo: America the Beautiful, You’ll Never Walk Alone, Lullaby, Receive in Your Heart. Let There be Peace on Earth in Magnificat. Lepo se je uveljavila dirigentka, majhna Miss Matty Tomaskovic, spremljala je na klavirju Miss Patty Zubek. Pevski zbor vodi č. s. Carolyn. Pevski zbor Franceta Prešerna sem večkrat slišal. Dolgo let že poje. Pa so še mi zdeli preje mnogo boljši kot tokrat. Upam, da nisem bil nerazpoložen. Nimajo pravega podmladka. Zapeli so tri pesmi: A. Nedvedovo Nazaj v planinski raj, Moj rodni dom in Silvery Moon. Rudi Korošec je v solospevu podal Fidler on the Roof in Exodus of Gold. Zbor vodi prof. Frank Ku-bina. Po odboru so nastopili otroci Slomškove slovenske sobotne šole. Treba je poudariti Slomškove sobotne slovenske šole. To radi kar mnogi prezrejo, kakor da svetniški Slomšek ni nič... O-blečeni so blii v slovenske narodne noše. Lepa skupina,.sama razgibana mladost. Učiteljica in voditeljica te skupine ga. Fanika Humar ve, kako težko je krotiti ta mladi dirindaj. Pa so kljuib temu tako luštni in tako zapojejo, da bi sami angelci prisluhnili ... Zapeli so Triglav od J. Flajš-mana, .narodno Tam, kjer teče bistra Žila, narodne Prišla bo pomlad zelena, Beri, beri, rožmarin zeleni, Dere sem ja mladi bia, Slomškovo En hribček bom. kupil in Marijino pesem Še gori ljubezen. Za nastop so želi navdušeno priznanje. Kako tudi ne? Saj je vsakdo čutil, da v teh mladih srcih- bije čut za lepoto slovenske pesmi in jim je res privrela :iz:-mladega srca, ki ne pozna zahrbtnosti in zvijače sodobnosti. Ge. Faniki Humar za trud vso priznanje! Zopet so nastopili cerkveni pevci. Odpeli so Aljaževo Oj zbogom ti planinski svet, narodno po M. Renerju: Barčica po morju plava, Gollerjevo Gospod jaz nisem vreden, solist g. Trin-ko, in Karl Admičevo Zdrava Mati,, solistka gdč. Justina Cieb-linski, ki letos obhaja 50-letnico sodelovanja pri cekvenem pevskem zboru. Prejela je čestitke in zasluženi šopek nageljev. Po zaključnem govoru predsednika diamantnega jubileja g. P’ranka Vavpotiča je cerkveni pevski venček narodnih VESTS slovenskih duš in prav toliko let dela za ohranjevanje slovenstva. Kot v uvod v proslavo 75-let-nice obstoja fare se je vršil v soboto, 5. maja, v velikoštefan-Se mrtvih se bo spomnila pe-' ski dvorani pevski koncert. Dvo-sem. Rajnemu prvemu predsed-; rana je bila polna. Sodelovali mku Slovenskih fantov Frančku® so: Svetoštefanski cerkveni pev- z'cor ff~ zabe-®-Kolariču pevci zapojo Lipa zete-; ski :Zbor, Pevski zbor dr. France fesjra; ^ koncu mQ_ra™° en' nela, je in vsem padlim prepro- Prešeren, mešani zbor kot gost-sto mogočno Jaz sem življenje jej šolski zbor farne šole sv. in vstajenje. j Štefana in učenci Slomškove slo- Lep spored pesmi, ki so slo-; venske sobotne šole. venski duši res blizu. Lahko smo, Večer je otvoril domači žuu- KK'UUK T ~“U, K' m v TT , , , A. i]U]te! Bog bo poplačal. Tudi nik n. Tomaž Hcge z dobrodcšli- krat dati vse priznanje članom cerkvenega pevskega zbora. Kaj bi bilo, če bi se slovenska pesem več ne glasila s cerkvenega kora? Kako pusto bi bile! Nada- danes hvaležni vsakemu, ki še poskuša ohraniti tradicijo in o- ži vij ati staro lepoto. Potrebni jn slovenska himna, srno jo v tej moderni hitrici in vo- .... diteljema g. dr. Alfredu Fischin- co, nato sta Dili zapeti ameriška . . T , A , . , , genu m g. Janku Arku. Veliko mrzloti. Pevovodja Martin Koš- ..K AILj , . . „ . , stefanski cerkveni zocr. Zbor mh s blovenskimi fanti opravlja lepo delo. je kulturno delo vršita! Mirko Geratič imel dosedaj več prav dobrih pe~ ,, . .. , . , vovodij, kakor je povedal pred-j Pridimo torej na vas v soboto , -m , ! v , f sedmk proslave Mr. Frank Vav- j potic: Ernest Račič, Frank Zu-j pan, p. dr. Vendelin Špendov in j zvečer! Tipalke na koži bolnikov Karel Mauser Letni sestanek Vesoljski znanstvenik Werner sedaj dr. Alfred Fischinger. Sli-jvon Braun je izjavil, da utegne-šimo ga vsako nedeljo. Zlasti jo biti “diagnostične tipalke”, s ilOViiikefa Staresft?^a!smc ga veseli ob velikih prazni- katenmi so spremljali zdrav-■ H m j ® ! kih, kakor Božič in Velika noč. stveno stanje vesoljcev v kabi- S-Clillil SSa liiSSž! j Koliko dragocenih ur za vaje za nah ‘'Mercury”, “Gemini” in j« -----— i člane in za voditelja zbora dr. “Apollo”, v velike pomoč bolni- CLEVELAND, O. — če ste Fischinger j a in g. Janka Arka. j kem, ki morajo biti pod stalnim sladkor T. če ne poide drugače. Sam vladni gospodarstve- kdaj kaj darovali za Slovenski Tokrat je bil pevski, zbor prav nadzorstvom, nik, ki K la snrevod .gledal in Vpitje poslušal, ie dejal, da je Starostni dom na Neff Road, pa deber, v nekih pogledih celo od- Te tipalke, pritrjene na telesa to nesmisel. Ljudje hočejo svoj brezplačni riž in vlada ne bo imela poguma, da bi ga ukinila, ker se zaveda nevarnosti porasta javnega nezadovoljstva do mere, ko bi moglo butniti to v upor. astronavtov, so po radiu pošiljale podatke o delovanju src ter o dihu in temperaturi. “Vsaj 10,000 ljudi na leto u-mre zato,” pravi Braun, “ker bolnišnice nimajo dovolj osebja za intenzivno nadzorstvo nad naj je bil to le skromen dar ali ličen. Ni velik, a dobro izvežban. pa velika vsota, vas gotovo za- Dirigent g. Janko Arko je znal nima, kaj se godi na 18621 Neff tokrat vdihniti v zbor pravilno j Road v Clevelandu, Ohio. Vse interpretacijo, globoko doživlja-Predsednica vlade Mrs. Bandaranaike, katerega moža,! d2rove> ki iih Dom dcbi> zabe- n-ie’ ni bil° nobenega izstopanja, predsednika vlade Solomona Bandaranaike, so ubili pri po- ležii0 in za vse dajejo potrdila Vse zlito v skladno harmonijo, litičnem atentatu, spretno propagira žrtve in poziva k delu Gn zahvalo. j V prvem delu so zapeli: Zve- kot e J v mu sredstvu iz sedanje stiske. Polne resnice kljub ! Pred enim letom je bila na čer od dr. Ipavca, Lovska od j temi bolniki vseh 24 ur na dan.” vsemu v- udu: ne pove in še manj se upa iti na pot žrtev, ki kraju velika jama, okolica ob Gerbič-Renerja, Gor čez izaroA Po njegovem mnenju bi se tu SO za rK'ijev krize cotrebne. dežju blatna, ko je bil dodatek priredil dr. Fr. Vendelin špen-j obnesle diagnostične tipalke, po- Cejlon ali Sri Lanka v tem pogledu ni edini, ie morda k Domu v gradnji. Sedaj je vse dov OEM, Hubadovo Je pa davi'vezane z ustreznimi računalniki, le eden nujočitnejših primerov, kam pripelje politika javne- to gotovo, vse lepo urejeno. Naš slanca pola, Tam na vrtni gredi Tako bi bilo zagotovljeno stalno ga podpiranja in javne oskrbe preko meja gospodarske spo- Starostni dom je postal prijetno in Veseli godec (Flajšman-Ven-1 nadzorstvo- nad življenjsko po-sobnosti kake države, oziroma-skupnosti. Pomislimo na ju- bivališče za ostarele, pa tudi ne- dolin). I membnimi organi pacientov. Novo mesto za revne otroke Občinski odbor Rdečega križa je že začel zbirati sredstva, da bi z njimi omogočili socialno šibkim in ogroženim otrokom letovanje na morju. Lani je iz petih občin tega področja letovalo 1012 otrok. Upajo, da bodo tudi letos zbrali dovolj sredstev, da bodo ponovili podobno akcijo. Turizem segel v Obsotlje Atomske toplice nudijo poleg zdravja tudi veliko počitniškega vzdušja. Neprestano so v gradnji novi objekti, bazeni, restavracije in drugi turistični centri, za goste pa je poskrbljena vsa zdravniška skrb in nega. Za domačine je razvoj tega središča življenjskega pomena. Odpirajo se jim vrata v svet in vse Obsotlje se tako dviga iz svoje zaostalosti. Piran vreden ogleda “Vodnik po Piranu” je drobna žepna knjižica z načrtom mesta in s pomembnimi kulturnozgodovinskimi z n a m e nitostmi tega starega in znamenitega mesta. Cerkvena umetnosti z vsemi značilnostmi beneških stilov je tako bogata, da pritegne vsakega opazovalca. V Piranu je poleg stolne cerkve še osem manjših cerkva, od katerih je vsake po svoje umetniški biser. Za red na cestah V Celju želijo imeti čimbolj urejen promet. Velika ovira so bili nepravilno parkirani avtomobili. Gasilci so dobili nov avto, s katerim bodo odvlekli vse neposlušne konjičke. Tudi izpitna komisija je poostrila svoje mere. V minulem letu je c d 13,593 kandidatov v prvo naredilo izpit le 5,148. Upajmo, da se bo morala voznika s tem dvignila. Črne gradnje v Sloveniji Velik urbanistični in gospoda ski problem predstavlja v za njih desetih letih zgrajenih 83 “črnih” hiš, kar je 10% v3^ gradenj v tem času. Vzrokov Je veliko. j Komunalno opremljene Parcjfo le so predrage, vsi postopki potrebnih dovoljenj za gradn]0 se običajno dolgo vlečejo. DrUZ i bena gradnja je iz leta v loto na : zadevala. Tako je v Mariboru 2500, ^ Ljubljani 3894, v Celju 710 crnid gradenj. Za take gradnje ^ predpisane kazni, ne oziraje na to, da ljudje potrebujejo sta novanj a. Obdavčenje kmetskega dela v . Do sedaj je bilo v davčni P ^ litiki vodilo predvideni katasJ ski dohodek, pa naj je bil rea ^ ! ziran ali ne. V zadnjih letih ® stopnja obdavčitve ni zviševa Zviševali so se le zdravstven in pokojninski prispevki. Seda] proučujejo nov način obdavči ^ ve kmetov in sicer po s^°Pri^0j stvar j enega čistega dohodka ^ kmečkih in živinorejskih štor tev. Dedovanje kmetijskih zemljišč Kmetijo lahko deduje P0^ ietije’ nem letu družbena lastnina-vzemnik oziroma kmeti] Šola za bodoče matere v Ilirski Bistrici Šolo za bodoče matere so finančno podprle mnoge delovne organizacije. Strokovno so priskočili na pomoč delavci bistriškega zdravstvenega zavoda. Mlade bodoče matere so z zanimanjem prisluhnile predavanjem in si s tem nabrale potrebnega znanja za srečno bodočnost svoje družine. j prekinile že vso po dvanajstih letih še najboljša oblika za proštov braU6 . pridobivanje mladih rebr® “V svetu poklicev"’ Učenci in učitelji v Litiji skrbno pripravljajo razstavo: “V svetu poklicev”, že dalj časa nabirajo slikovno in priročno gradivo, s katerim želijo prikazati razne poklice, ki so v okolju najbolj zastopani. Razstavo bodo o-bogatfii še s svojimi spisi in risbami. Nev liotnigen v bolnišnici v Izoli To mesto ribičev želi mnogim ponesrečencem, da bi čimprej o-zdraveli in postali čvrsti kot ribe. Izolska kirurška bolnica je že mnogim rešila življenje. Te dni ja debila najsodobn ejši remtgenski kabinet. Roentgen ima eletronski ojačevalce, ki omogoča, da dobi pacient med slikanjem desetkrat manj roentgenskih žarkov. Televizijski prenos slike pa omogoča delo pri dnevni svetlobi. Kilometrine so odpravljene Zaradi različnih poneverb s kilometrinami je zvezna vlada unikila kilometrine, oziroma dovolila nadomestilo za prevoz z osebnim avtomobilom le v višini cene prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Mnoga podjetja bodo zaradi oddaljenosti od komunikativnih sredstev zdaj obremenjena in dinamično neučinkovita. sojevalci knjig knjižnicah. pri kraj ievih' Ogenj je napravil šk0^,0- je letos«]^. “Rdeči petelin’ mlad v gozdovih povzročil ko škode. Predvsem so bi a ^ zadeta področja Primors ^ Krasa. Večkrat je nastal P ^ ob železniški progi, kjer j0. vnela suha trava od isker komotiv. jo- Mnogokrat je bila tudi 111 .j, marnost ob pomladanske^1 ^ ščenju ali lahkomiselna lgTa trok'z ognjem kriva škodi] požara. Kaj dihamo? j^o-Objavljena je bila karta slavij e, kjer so po raznih stikah označena najbolj °11 $$ žena področja, še posebej 1 p tej karti zanimiva Slove^-h^-ima kar tretjino ozernlj3 čenega kot onesnaženo. . Cist zrak je samo na občin št. Lenart in Lj11 ° Zelo zastrupljen zrak je riborski regiji in na ^es£^Siii)e Na Ravnah pa naj bi bil0 s^rtr že kritično, saj je količi03 jer penih snovi v zraku preseg voljeno mejo. koncert “SLOVENSKIH FANT0^ 19. maja ob 8. uri zV^d3, v veliki dvorani Sv. Cleveland, Ohio novem zakonu samo tisti dedič, zeinl]0' spre' vzek1' ima namen obdelovati Pravice drugih dedičev se minjajo v terjatve do pre^ nika kmetije. Kjer ni prevzemnika k006 zemlJ13* zemlj o prevzame - £, skupnost, oziroma postane P° prs' ska c£' skupnost plačata prevzem00 ^ no, za katero se dogovorijo z diči ali pa jo določi sodišče. Pridobivanje mladih Bralne značke, ki so do s ^ slovenii> /oljh° Vsak iz te armade je Pre vsaj deset dobrih knjig- cj Tekmujejo predvsem 0 ^c, osnovnih šol, ki poleg značk Ji' bijo tudi darila. Poleg °jlh P „ no spoznavajo našo literatu1)^ jaki srednjih šol in mnog1 AMi- atSivA U(sj^!C v MA, MAY 16, 1973 2 Bolniške sestre % Koreje V Zahodni Nfemčiji je zaposlenih po bolnišnicah več 10,000 deklet iz raznih dežel Azije. Mica je utihnila, potegnila z. petelina vendar ni treba toliko velikim loparjem lepo, rumeno Pogačo iz peči ter mu urezala vika in krika. Povej ji, da ji rad povrnem škodo, da bode le mir Velik kos. Daši je bil krapec še božji. Deca pa že tudi dobi svoj vroč, ga je fantič vendar-le pri-lol z obema rokama ter ga s sla-stJo začel tlačiti v usta. Pri tem del.” “Naredite z gospodinjo, kakor mislite, da bode najbolje. Jaz Se mu je maslo cedilo po prstih 1 sem storil, kar mi je bilo naro-^avzdol po roki proti rokavom | čeno.” že nekoliko umazane srajce iz Rekel je in šel. domačega platna. Cedilo se mu J Deca, posebno Tonče, ki je po je tudi od ust ob straneh navz- ; kratkem obotavljanju priznal dol po bradi. Ko je pridni je-!zločin, katerega je povzročil po dilec čutil, da se mu zbirajo na naključju, pa je res dobila svoj bradici debele maščobne kaplji- del. ce, obrisal si jih je povsem mir- * * * n° in polagoma z rokavom de-j Drugi dan pa je Mica kakor bele srajce, ne da bi pri tem pre- besna preganjala z dolgo rahljo ftehal pridno in vztrajno žvečiti. Brumnove kokoši, ki so v svoji Hipoma pa je vprašala Mica1 kokošnji nezavednosti prekora-hitro in odločno: j čile domače meje in prešle na “Karlek, ali si morda videi; Kranjčevo posest. In pri tem je kje našega petelina?” j vpila, da je slišala vsa vas: Fantiču je pogača kar zastala j “Ha, vse uniči, vse uniči, ta v grlu. Desnica, s katero je ho-' žival nenasitna, če pa naša sto-*el ravnokar poriniti še krajec pi na sosedovo posest, jo ubi-^ usta, mu je kakor odrevenela ! jejo, kakor pravi pravcati raz-°bstala pod brado. Jasne, črno- bojniki.” rjavkaste oči pa so mu prestra- In tako je šlo dan za dnevom, ženo in boječe zrle v Mico. Pri vsaki najmanjši priliki je 'Kaj, ali si ga videl?” vpila Mica po cele ure ter ob- Karlek je pogledal po strani, sula sosedove z razbojniki in So li vežna vrata dovolj odprta, > morilci. ba bi jo v slučaju nevarnosti j Brumen se je še enkrat ponu-Pebrisal. j dil, da plača petelina. A o tem A Mica, ki je zapazila njegov ' Mica ni hotela ničesar slišati, sHah ter se bala, da bi ji fan- ker bi morala potem molčati. ek iz strahu ne hotel povedati , Tako pa je zmerjala in kričala 1esnice, mu je prijazno prigo- ! v enomer. Varjala: Vaščani so se muzali ter go- ‘Nič se ne boj, Karlek! Le vorili: p°vej) £e s- ga j,je ypjgg Dobiš “Aj, aj, zaradi petelina so se s-e jeden kos pogače.” sprli!” Pred leti je vzbudilo veliko hrupa poročilo, da “kupujejo” italijanski ženski samostani novinke v Indiji in jih zaposlujejo pri najtežjih delih. Vatikan je dal zadevo preiskati in sprejemanje tujih deklet v samostane prepovedal. Tudi o tem so pisali, da avstrijski samostani iščejo dekleta v Bosni. Sedaj poročajo o podobnih kupčijah v Zahodni Nemčiji. Vodi jih lastnik neke velike potniške pisarne v Mainzu, ki je obenem tudi predsednik Nemško-korejske in Nemško-filipinske družbe. V Zahodni Nemčiji je po bolnicah veliko postelj praznih, ker manjka bolniških sester. U-radno poročilo Zveznega zavoda za delo pravi, da bi potrebovali 30,000 do 40,000 sester. Že leta jih poskušajo dobiti z Daljnega vzhoda. V bolnišnicah Zvezne republike je že zaposlenih 5,000 Korejk, več kot 2,000 Filipink, Po statistiki ostane nemška bolniška sestra v službi samo poldrugo leto, dekleta z Daljnega vzhoda se pa moraj o obvezati za tri leta, ostanejo pa lahko v službi 5 let. Po petih letih dekle ne more več dobiti službe, pridobi si pa pravico do poznejše pokojnine. Pot v Nemčijo jim plača posredovalec, nazaj pa sama. Prva leta je bilo veliko nerodnosti in korupcije, ko so dekleta prodajali kar od kosa. Korejka Ok Sun-Ahn je poročala v listu za katoliške strokovne šole na Westfalskem: “V mnogih bolnicah jim dajo takoj delo, ne da bi se imele čas odpočiti od dolge poti in ne da bi jih poučili o njih dolžnostih. Že prve dni jim predlože v podpis pogodbo v nemščini, ki je še nič ne razumejo. Če nimajo na razpolago sob, jih nastanijo po več skupaj v kakih kletnih prostorih.” Mnoge Azijke dožive kmalu čez 500 Indonezijk, 150 Formo- \ po prihodu hud pretres. Vzgo-zank in 22 deklet z otoka Mau-ljene v ponižnosti, nalete tu na ritiusa. Do 1. 1976 jih bo iz tuji-; družbo, v kateri je žena enako- poslušnost zlorabljajo. Trgovina z dekleti je izzvala proteste tudi v Koreji. V “Ko-rea-Times” je pisal ameriški profesor Johnson, ki je gost na Yonsei univerzi: “Posojena de- kleta prinesejo Koreji po $100 dobička na leto, njihova odsotnost pa povzroči smrt morda desetih Korejcev.” V Koreji sami manjka bolniških sester. Na deželi je praznih 80% mest, po mestih pa 26%. ne prišlo še 14,000. pravna. Bolnice rade fantek je začel omahovati, oželjivo je gledal na mastno P°gačo. Bila je tako zapeljivo rumenkasta, tako nekako vablji-se je dvigal od nje topli par, ^ Prijetni vonj mu je tako do-rodejno, tako mogočno božal nosek. Torej, Karlek, si ga li videl?” Hkušnjava in poželjivost sta 2niagovaia, in kratkohlačnik je nagovoril neodločno in obota-Vi3ajoč se: Ha, za hlevom je!” Mica je odrezala velik trikot šaf a^e’ Fom°lila mu kos in vpra- Kdo pa ga je Spravil tja?” Karlek je prijel za pogače in, Tisleč le na prijetno in vonjavo U(^e^° jed, odgovoril: 'Tonče.” A!” se je zavzela Mica, “torej ga je on ubil?” Fant Mjučk tiho “Ah, zbog take malenkosti toliko krika!” so menili drugi. “Saj vendar ne more niti jeden, niti drugi živeti tako, da bi nikdar ne prestopila kaka stvar na ljudsko. No, krava se že priveže, svinja se zapre v dvorišče, a kokoši ne moreš privezati, niti ji zabraniti, da naj ne hodi z dvorišča.” “Kak mir je bil v vasi, dokler ni bilo te Mice tukaj!” so govorili sivolasi vaški očaki ter zmajevali stare, upognjene glave. Toda to večno klevetanje, ta vedni prepir zaradi najneznat-nejših malenkostij še ni zadostoval Mici. Brumen je dolgoval Kranjčevim dva stotaka, katera si je izposodil še od Tinetovega očeta. Kupil je namreč neko njivo, ki se je slučajno držala njegove je ostrmel pri tem za- j posesti ter bila zanj kaj priprav-u in, zroč zamišljeno in , na. Za to je tedaj denar potre-j Pred se, predeval pogačo ; boval. Joke v roko. | Ta denar je igral sedaj važno v °vej no, Karlek, saj se tl | vlogo. ,c 2godi, ga je li res Tonče ^ “Denar mora vrniti!” je ce- ! jala Mica odločno in kakor ne-n otrok je, nevedoč si poma-! iz te zagate, tiho in solzeč Se> Priznal: ^ ^a> tetica! Z opeko ga je za-’/ker je preganjal našega pic-a ga hotel usmrtiti.” oporečno možu. 'Dalje prihodnjič) BONN, ZNR. — Kakor v A-meriki tako tudi v Evropi ne teče vse po maslu. To dokazujejo stalno rastoče zaloge tega človeškega mazila na obeh straneh Atlantika. Maslo ne gre v denar enostavno zato, ker je predrago. Način, kako se je Evropska gospodarska skupnost .znebila odvišnih zalog masla, je pa razburil evropske gospodinje. EGS je prodala Sovjetski zvezi 200 tisoč ton masla po 55 pfenigov funt, medtem ko morajo nemške gospodinje plačevati zanj doma sedemkrat toliko. Voditelji EGS imajo svoje ra-njihovo; čune. Kupčija, ki bi bila za vsakega drugega trgovca izguba, je zanje dobiček. Račun je enostaven: EGS bo sicer zgubila poldrugo milijardo mark, ki jih je izdala za odkup masla, toda bi to zgubila tudi, če bi maslo postalo žaltavo. Torej, kar dobi zarij, je dobiček. Razen tega bo I,prihranila milijone, ki bi jih sicer morala plačati za nadaljnje vskladiščenje masla. Ali bodo morali sedaj jesti Evropejci kruh brez masla? Nikakor ne! Kdor ima denar, ga bo še vedno lahko kupil; 200,000 ton, prodanih Sovjetski zvezi, predstavlja samo polovico zaloge in prodano maslo je naredilo prostor novim zalogam, ki bodo po povišani ceni za mlečne izdelke še hitreje dotekali v skladišča kot dosedaj. , LE KAJ BI RAD? — V živalskem vrtu v Central Parku v New Yorku se tjulenj spredaj prizadeva na vsak način nekaj dopovedati svojemu počivajočemu tovarišu, ki pa se ne da spraviti iz miru. Da bo manj nesreč V ZR Nemčiji, kjer zahtevajo prometne nesreče na leto povprečno 19,000 smrtnih žrtev, so pripravili akcijo, ki naj z raznimi sredstvi zagotovi večjo varnost v prometu. % 3 ‘Tako Pride: I Čez dobro loto prvi zračni tako... Glej, Karlek/ avtobus nad Francijo, po- odkrit °1- da 81 mi tako lep° in i tem ca tudi drugod. JKntosrcno vse povedal. Tako, T , ji ^ „ . . sedaj na -u f , ! PARIZ, Fr. — Prvi zračni av- aJ Pa le idi polagoma domov i , . ’ v .. tcbus je uspesno opravil pre- ln priden bodi!’ In Karlek jo je tiho pobrisal, da se je stvar tako dobro > ^ 80 Prepričani vesel 0ričala) in da ni imela zanj sla- blh Posledic. v V čev Vega teraku pa je prinesel Kranj-Pastir k Brumnovim mrt-petelina, ga položil pri | skusne polete. Francoski gradi- bo aerobus”, potem ko ga bodo tehnično izpopolnili, lahko pomeril s prav vsakim potniškim letalom. Zračni avtobus, letalo z 250 j sedeži, gradijo razen Francozov NAPOR JE POTREBEN — David Leadbetter v Sandusky, Ohio, se trudi, da bi spravil v zrak svojega zmaja. 'Kljub precejšnjemu naporu in tekanju ni veliko dosegel. Zdi se, da 6 let starega Davida to niti ne moti preveč. Le kdo bi se jezil ob prijetnem soncu sredi bujne pomladi? i ga poiozii pii —> °------- ------- d°nJskem hlevu, kjer je gospo-. tudi Nemci, Nizozemci in Span- ravno napajal konje, na prag ter razlagal: Gospodinja naj me je poslala, k vam. naši ga nočejo y \ Zanesem petelina asa deca ga je ubila, in zato ga obdržite vi teleti.” se J6 začudil Brumen je :i veliki škaf, v katerem 1 o še dno pokrito z vodo, na hrastov stol Poprej za vrati. “Ko sem 3 Prišel z njive, sem slišal, (ja lvjaca zmerja, a nisem znal, zaradi tega. Toda zaradi ci, krila pa je izdelalo neko britansko podjetje. Za zdaj so samo tri letalske družbe naročile zračni avtobus, in sicer francoska šest, španska štiri in danska tri letala. Kaže, da bo kmalu naročila šest letal tudi z a h o d n onemška družba. Graditelji upajo, da jim bo u-speio prodreti na japonski trg. V gradnji je skupno 36 zrač-j nih avtobusov, prvi bodo začeli j redno voziti na francoskih pro-1 gah v začetku leta 1974. COTTON TOPSIDE—Keep your eyes on cotton’s sassy stripes this summer. They’re bright and bold on this allcotton knit pullover designed by White Stag. Male Help Wanted METAL SPINNER for lamp parts. Experienced preferred, but will teach. Hourly rate. — Apply Acme Lighting Products 1667 E. 40 St. (97) ENGINE LATHE OPERATOR to turn small steel forms on 14” lathe. Hourly rate. Apply Acme Lighting Products 1667 E. 40 St. (97) Gradbeni delavci Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, najmanj 3 leta izkušnje. Dobra plača in obrobne koristi. Javite se prosim na: Box 123, American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. (x) HELP WANTED, General Office Work j Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628 (x) MALI OGLASI Naprodaj Naprodaj je bungalow v Eu-clidu. Kličite 481-7432. (97) BUNGALOW NAPRODAJ v jako lepi okolici, štiri spalnice polna klet, IVz kopalnice, lastnik se nahaja v zapadu. Cenjeno v spodnjih tridesetih. Dajte ponudbo. Gl NOBENEGA NAPLAČILA izvrstna dvo družinska hiša blizu Lake Shore Blvd. dve spalnici v vsakem stanovanju, velika sprejemna soba, živa kuhinja, posebej utilitete. V dobrem stanju. PERME REALTY 731-3322 _ (99) DOBRA PRILIKA na 14113 Sylvia Ave. za začetek, hiša za dve družini, tri spalnice zgoraj, tri spalnice spodaj, klet, garaža. Lastnik izven mesta. Pripraven pomagati financirati. Nizka naplačila. Manj kot dvaset tisoč. 1060 E. 176 St. od Nottingham Rd. sedem sobna hiša, tri spalnice zgoraj, v do-! brem stanju. Lot 60x160 čevljev. STREKAL REALTY 481-1100 405 E. 200 St. (99) Truck Driver truck driver,^ furniture handler, experience helpful. Apply at 2181 E. 108 St. contact Mr. A. Cistola. HOLZHEIMER INTERIORS Moški dobi delo z mehanično izkušnjo ali pripravljen se naučiti. Inozemske avte. Dosti dela. Pet ali šest dni v tednu. Vprašajte 3380 North Ridge Rd. Route 20, Perry, O. 1-354-4821 ali po 8. uri zvečer 531-0926. (99) V najem Pet sob se odda zgoraj, garaža, na 1029 E. 69 St. Kličite 881-3309 For Sale Meat market and grocery, 77th and St. Clair Ave,, reasonable. Owner retiring. 391-5244. -(97) Hiša naprodaj Zidana enodružinska hiša, garaža za 2 voza, blizu E. 185 St., šole, trgovin in busa. Prodaja lastnik. Kličite od 3. do 7. ure pop. tel. 486-6540. (99) Help Wanted Male MAN WANTED' with mechanical experience or i willing to learn. Foreign cars. Plenty of work. 5 or 6 days a week. Apply 3380 North Ridge Rd. Route 20, Perry, Ohio 1-354-4821 or 431-0926 after 8 p.m. (99) Help Wanted Male ■ TWO MEN WANTED one as a houseman, one as a pot washer. Private club in Eastern suburb. Salary, plus room a n d j board. Must live in. Call the manager at 423-4414. (101) For Rent Modern 2 bedroom ranch, attached garage, enclosed porch, carpeted. E. 185 and Neff Rd. area. — Call 944-0059. (97) EUCLID zidan in aluminum ranch z štiri spalnicami, jedilnica, ognjišče, pomivalnica črepinje, klet, priključena garaža. V srednjih tridesetih. EUCLID zidan duplex, 6-6, z tremi spalnicami, jedilna soba, IV2 kopalnica, klet. SURFSIDE - EASTLAKE Help Wanted Male , krasna split level hiša z tremi TRAINEE | spalnicami, ognjišče v družinski Young man willing to learn all | sobi, priključena garaža za dva phases of furniture refinishing ! avta. Posebej še velik lot. business. Training program pro- j Imamo različne nove domove vided. Call for interview ap-; v Euclid, pointinent. j UPSON REALTY NU-GRAIN CORF. | EE 1-1070 499 E. 260 St. 17710 So Waterloo Rd. 531-1030! Odprto od 9. do 9. ure zvečer (99) (99) Help Wanted — Female Radi bi dobili žensko za lahka hišna dela pri dveh starejših ljudeh, lahko živi pri nas v Highland Heights. Kličite 449-4594 (ICO) BAR MAID WANTED For Northeast tavern 531-6289 (x) Coin Collector wants to buy U.S. Silver Coins — U.S. Silver Dollars and U.S. $10 and $20 gold pieces. Call after six, 382-: 9398. Will pay cash. — (9,10,16,17,24 maj Posestvo naprodaj ; zidano, z dohodkom, tri stano-! vanja, z eno trgovino, zasedeno. Dober dohodek za vaš denar. YAKKEL REALTY 944-5440 i Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ! ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja, j j Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avenue Cleveland. Ohio 44103 431-0628 ^------------- ---------------— i ixr,:pv::.\\ mai- ig, 1973 a:.'J RAZPOROKA ROMAN Spisal PAVEL BOURGET — Prevedel A. KALAN — “Kadar se ji gre za njen pokazala vsa dvoumnost, v ka-najljubši predmet,” potrdi vzgo- teri je že toliko dni živela ta jiteljica, “tedaj vse drugo hitro ' družina. Kolikrat ji je v zad-izvrši, da ima zanj tem več pro- njem času že Albert tako govo-stega časa.” J ril, a vselej ji je strah, da bi se Okorna gospodična objame o tem ne pričel podrobnejši raz- deklico, ko jo je tako pohvalila, ne opazi pa mračne sence na očeh očetovih in strahu na materinem obrazu, ko je tako pov-darila pobožnost svoje gojenke. Nobeden ni besede odgovoril, pač pa je mož takoj ko sta bila zunaj sobe na stopnjicah, ki vodijo v spodnje nadstropje prijel za to neprevidno besedo, ki ga je neprijetno dimila. Začutil je vedno nerad poleg svojega sveta še drug svet. Toda svoji častni besedi je bil dolžan dovoliti, da se hčerka verno vzgaja. govor, vzel moč, da bi mu pritrdila. Zato je molčala, ali pogovor zasukala, kakor je to storila tudi sedaj: “Jeanne ni bolj vneta za ta predmet, kakor za druge, marveč to je edini predmet, ki se ga uči z drugimi učenkami skupaj. Njeno samoljubje jo pri tem vzpodbuja . . .” Navadno je vselej, kadar se je hotela žena po takih ovinkih izogniti pravemu razgovoru, začutila v sebi neko polajšanje in sramoto ob enem, ker je čutila lastno strahopet- “Videla si,” reči ženi povda-' n°sti. A sedaj ji je bil še pre-rjajoč zopet svoje opravičevanje,! več v živem spominu obisk pri “da nisem Jeanne ničesar ome- M. Euvradu. Besede apostolove, nil glede njenega učenja ... In katerih je omenil, da treba z be-vendar... Toda jaz sem ti to' sedo pričati, kar verujemo, so obljubil... Obljuba pa veže. ..'se trenotno oglasile kakor jeka Vendar sem pa še vedno mne-; v njeni duši. Očitki so se jej nja, da sem imel prav, ker sem | vzbudili, a so se takoj umaknili ti ugovarjal, ko si ti obljubo nenadnemu presenečenju, ko je pred poroko zahtevala od mene. začula možev odgovor. V verskih vajah se opazuje le 1 “Morda imaš prav, ker si bli-neka komodna mehanika v ver- žje Jeanne, nego jaz. Sicer pa skih navadah. Vse se vsprejme naj so te moje skrbi utemeljene iz navade in pa zato, da ni pri ali ne, spadajo itak še le v bo-oddaji deklet pozneje težav, ako dočnost, sedaj pa treba, da spre-so bile vzgojene brez verskega govorim s tdboj o velevažnih pouka. Neudobnost takega kom- (stvareh, ki naju morajo zanimati promise se pa ne spozna tako že sedaj. Zato ti treba, draga hitro . .. Tudi se pri tem posta-1 moja, poguma, trdnega poguma, vimo v nevarnost, da s tem prh Prišel sem danes preje domov količkaj nervozni naravi gojimo j nego po navadi in hotel sem nevarno nagnjenje do misticiz- ^ takoj govoril s teboj in sicer ma. Ti si čula gdč. Schulze; ti, zato, ker se je med tem dogodilo vidiš, kako že rase ta strast za ’ nekaj izredno važnega. Spoznal versko razburjanje v čustvova-' sem za svojo dolžnost, da tudi nju naše male ... S tem pa ti ničesar ne očitam, le opomnim te, da si oprezna. Ne dovoli, da bi šla predaleč v tem pogledu. Opozori na to tudi našo vzgoji-aeljico. če smo že hoteli kako Nemko za Jeanne, bolje bi bilo izbrati kako protestantko, ker bi lož j e vzdrževala ravnotežje ... Še enkrat opomnim, da s tem nečem ničesar očitati. Vendar pomisli na prihodnost in na borbe, katerim bi bili izpostavljeni, če bi se kdaj Jeanne zarila v nazore, ki bi bili najinim nasprotni.” “Gospodična Schulze je vso stvar pretiravala”, odgovori Mme Darras. Zazeblo jo je v srce, ko je Albert izpregovoril besedo: “najinim”. V tem se je ti o tem zaznaš in da ti jaz to povem. V moji pisarni sva se z Lucien-om hudo spoprijela.” “Z Lucien-om? , .. ponavljala je mati. Vstopila sta v pisalno sobo Albertovo. Žena se vsa razburjena vsede v fotelj. Le slučajno se je zgodilo, da se je ta najhujša poskušnja pojavila ravno po razgovoru v rue Servan-doni in po njenem razmišljeva-nju o tem. Kako naj bi ne bila zapazila predigre one spravne zadostitve, katere se je toliko ogibala. In če bi tudi ne hotela priznati, da je ta dogodek le logična posledica njenega življenja, kakor je rekel duhovnik-matematik, ali ni bilo povoda dovolj, tresti se pred ono vzbujajočo se neizogibno in skriv- SE PRAV NIČ NE MENIJO — Krave na jarmi pri Farn-Inamu na Angleškem se prav malo menijo za repliko ameriške vesoljske ladje Apollo, ko jo peljelo mimo. Mirno t jedo in prežvekujejo, saj niso teleta, da bi bulila v novost. nostho silo, ki vse posledice raz- valo ali zmanjševalo. Celo v tem samega sem rad imel. Popolno vija iz vzrokov in ki vse naše | trenotku najhujše kfize je čutil sem uverjen, da prepričanje vek je to, kar je iz njega napra- ko sem se tudi jaz sam vedno vila njegova vzgoja. Teorija o bal, da najdem pri Lucien-u ka napake kaznuje le z njih posle-| Darras potrebo te določnosti ter dela človeka in če ga po tem so- onem vsemogočnem podedova- kih podedovanih duševnih P° dicami? j skušal v strog red spraviti svoje dim, smem trditi, da je on tudi nju ni druzega, kakor ostanek dobnosti. Videl sem, da je ista “Da, z Lucien-om” odgovori; zaupno poročilo. moj sin. Od mene ima svoje [ one splošne organizovane krivič- skrb morila tudi tebe, želel sein Albert. Bil je sicer vedno gos-. ‘;Da prav spoznaš položaj,” j nazore, od mene se je učil čutiti,' nosti, ki se imenuje cerkev.! zato, da se zate ne povrne. A1 podar svojih čuvstev po naravi nadaljeval je, “kakoršen je v misliti, hoteti... Vsaj mislil Toda ta predsodek je tako vko-j me sedaj razumeš, ali mi odpu in po vaji, toda sedaj je komaj ' resnici, treba da razložim stvar, ■ sem, da je bilo tako”, pristavil ^ reninjen, da so mu žrtve tudi stiš? .. .” zakrival svojo razburjenost. Ni j o kateri sem upal, de mi ne bo 1 je trpko, se vsedel k svoji ženi kakor po Treba nikoli govoriti s teboj ..J “To vse naj ti je v pojasnilo, navadi, da jo pomiri, ampak je 1 Kmalu uvidiš, zakaj. Vem, ko-' zakaj da sem nasproti tebi mol-hodil po sobi gori in doli, ne da 1 liko si pretrpela, ko si odločila,' čal o neki važni njega zadeva-bi pogledal Gafbrielle; videl ni da me poročiš. Dal sem ti be- joči stvari. Vpraševal sem se, nič druzega razven svoje misli.] sedo, da popravim, kar je mo- kaj bi ob takih razmerah storili To sobo, ki je bila polna knjig, goče popraviti glede tvoje pre- pravi oče. Spoznal sem za svojo najbolj razumni duhovi . .. Ta- ! CDalje prihodnjič) je krasila le velika portretna slika njegove žene — delo modnega slikarja oportunističnega teklosti in ti poznaš moje glav- pravico, da prevzamem vso od-no načelo: ostani mož-beseda, govornost z vsemi dolžnostmi, naj velja kar hoče. 'to je naša Ker poznam tvojo nežnost, ho- in radikalnega lahkoživča, dol-j vera, to verujemo mi, ki baje tel sem ti prizanesti z razvojem gočasnega pa delikatnega M. ' živimo brez vere; pač najlepša boja, o katerem nisem vedel, to Fauriela — knjige in ta slika so i vera, edino prava, vera vesti! moram priznati, kako se konča, kazale na dvojno strast, ki jo je edino poznal politehnik, namreč: svojo ženo in svoje ideje. Vzoren red je vladal na pisal-niku in po vsej pisarni. Izrednega pomena je bilo, da si je očem za obtožbo proti Lucien-u | izbral uprav ta prostor, kjer se ! je joovsod kazal strog, neizpro- ! sen značaj, ki ni dovoljeval, da I bi se kaj tako nalahko poveče- ! Ti si imela sina in jaz sem se Odpusti mi, draga moja, da sem zavezal nasproti tebi, da rav- ti prikrival to skrivnost — prvinam ž njim kakor s svojim si- krat! Branil sem se, zaplesti te nom. To obljubo sem spolnoval, ; v stvar, ki bi vzbudila v tebi in si ne mislim, da je to kdove toliko žalnih spominov! . .. Pra-kakšna zasluga. Ljubil sem ga,1 vil sem ti cesto in o tem nisem ker je tvoj otrok in tudi njega' spremenil svojega mnenja. Člo- NATJTICAIj—Cotton with a napped surface creates comfortable bells for leisure wear. Buttoned like their Navy, issue inspiration, the low-rise trousers have deep cuffs. From Gatsby, U.S.A. slack collection in , Stevens’ cotton cat’s fur fabric. Banana Nut Pancakes— So Different, So Good \ T:..v....' ' a: Corn muffin mix makes very special pancakes, too — light and tender, hearty and delicious. And when you add mashed banana and chopped nuts, you’re getting the day off to a ’specially good start. Lucky you to have a package of convenient, dependable corn muffin mix on the shelf. Then when culinary inspiration strikes, you’re ready to act upon it — at once! BANANA NUT PANCAKES Makes 16 pancakes One 12-oz. pkg. Flako 1 egg Corn Muffin Mix ■\y3 cups milk Vz cup coarsely chopped 1 medium-sized banana, nulmeats mashed Empty contents of package into bowl. Add nutmeats, egg, milk and banana; stir until fairly smooth. For each pancake, pour about Vi cup batter onto hot, well greased griddle. Turn pancakes when tops are covered with bubbles and edges look cocked. Turn only once. Serve with butter and syrup. ^ .................., KAKOR NANESE — Včasih se fantiči pri igri obnašajo kot veliki in spretni igralci (zgo-raj)i včasih pa nanese, da je treba iti iskat žogo tudi na manj pripraven kraj (spodaj). Igra izgubi del prijetnosti, pa to je pri mladih fantičih kmalu pozabljeno. KUPCA IŠČE — Mrs. Otto Perry v Norwalku v Ohiu stoji v krsti, ki jo je izdelala njena hčerka v delavnici višje šole-Krsto bi rada prodala, ker jo nima za kaj porabiti. Kupca doslej še ni bilo. KAPLE KOSilTS POULTRY fi OATERHfi 17330 Broadway Maple Height* Naznanjamo, da bomo odslej nudil: kompletno postrežbo (catering sl^' rice) za svatbe, bankete, obletnice in druge aružabne prireditve. L prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag' vseh vrst perutnina. imptoimame: mm 1S0E¥M la SSIOVi Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-29T2 1 I I 1 I g yj» I i :Š -ara Draga nevesta I Poročni dan naj bi bil najsvete]Si. najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja- Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največ je važnosti Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi* Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in v 1 crk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103