POMPIDOOEVA VLADA Marcnsianos wníra Marease La semana pasada los estudiantes romanos insultaron y abuchearon a su “padre filosófico”, el profesor germano-estadounidense Herbert Marcuse, El acto, en el cual Marcuse debía disertar sobre el tema: “Más allá del hombre unidimensional”, terminó entre gritos como: “Vendido”, “¿Cuanto dinero recibes, esclavo?” o “Burgués acomodado”. El desorden, que duró más de tres horas, fue iniciado por “Danny el Hojo”, el dirigente estudiantil alemán, y protagonizado por más de 2.500 estudiantes, que profesan ideas marcusianas. Este hecho confirma una vez más el proverbio, que la revolución se traga a sus propios hijos. Marca además el principio del fin de quien quiso construir su doctrina sobre la negación de la autoridad y promover la falta de valorea verticales. Marcuse se ve hoy atacado por sus propios discípulos y negado por su doctrina. MiiiuiMniuiuiHnnauiniMHMi Markuzianci proti Marcuseju Pretekli teden so rimski študentje opsovali in ozmerjali svojega „filozofskega očeta“, nemško-amerikanskega profesorja Herberta Marcuseja. Zborovanje, na katerem bi moral Marcuse predavati o temi: „Preko enodimenzionalnega človeka“, se je zaključilo med kriki kot: „Prodanec“, „Koliko denarja prejemaš, suženj?“ ali „Komodni buržuj“. Nered, ki je trajal tri ure, je pričel nemški študentovski vodja „Rdeči Danny“ ter je sodelovalo nad 2.500 študentov, ki sledijo Mareusejevim idejam. Ta dogodek znova potrjuje star pregovor, ki pravi, da revolucija žre svoje lastne otroke. Je pa tudi začetek konca tistega, ki je svojo doktrino gradil na zanikanju avtoritete in pomanjkanju vertikalnih vrednot. Marcuse je danes napadan po lastnih učencih in je sam žrtev svojih idej. IZ TEDNA V TEDEN čiščenje idej Razvoj človeštva, ki je iz prvotnih zaključenih družb pripeljal v današnji kozmopolitizem, je označil predvsem nekatere predele sveta z pečatom „topilnice ras“. Med ta področja spada danes zlasti Latinska Amerika. Nujna posledica je ta, da se v njej topijo in varijo tudi ideje. Odkar so moderna obveščevalna sredstva preplavila svet, že ni več mej za ideje, ne zemljepisnih, ne političnih. Morda kdaj umetno ustvarjene meje ta tok navidezno zaustavijo; a čeprav počasi, ideja prodre gotovo, naj si bo do Kavkaza ali do Amazonke. V tem položaju lahko imenujemo Latinsko Ameriko „topilnico idej“. Ni zaprek raznim tokovom, ki sigurno najdejo polje v kakem delu prebivalstva. Tretji svetovni kongres Krščansko demokratske mladine preteklega maja v Montevideo, je jasno pokazal nešteto struj, ki se celo v območju enega skupnega ideala ali ob njem borijo za uveljavo ali nadvlado. Težko bi bilo sploh imenovati, še manj opisati razne odtenke, ki so se pojavljali, od liberalnega pojma tržnosti, do revolucionarnih idej, ki bi jih bil vesel sam Guevara. A v vseh je bilo opaziti neki skupni imenovalec: željo po spremembah. Kje se porodi ta želja? Odgovor je lahak: v dejanskem položaju, oziroma v spoznanju realnosti. Obstaja nujna potreba spremembe, ne toliko v evropskem predelu tkim. razvitih držav, kot predvsem v Latinski Ameriki. In ta sprememba se mora izvesti na vseh področjih: gospodarskem, socialnem, političnem, kulturnem... Potreba je tako očividna in nujna, da jo ne zanika nihče. Konflikt pa nastane v istem trenutku, ko se sproži vprašanje, kako to spremembo izpeljati. V okvira sedanjih sistemov? V popolni zamenjavi struktur? Potom razvoja ali potom preobrata ? Morda ni tako pereče vprašanje načina, kot najprej vprašanje osnove, ki naj jo nujna sprememba ima. Ravno v tein je potrebno, in se dejansko pokaže, čiščenje idej. Na prej omenjenem krščansko demokratskem kongresu smo lahko opazili v glavnem dvoje struj: evropska, ki teži po spremembi v sistemu, ter južnoameriška, ki zahteva zamenjavo sistema. Prva ni pravilna; druga ne predlaga pravih metod. Papež Pavel VI. je v Populorum progressio odločno zavrnil sedanji kapitalistični sistem; rešitev pa, ki jo predlaga južnoameriška sekcija, je ponesrečen levičarski (morda bi lahko rekli komunistični) poizkus socializma. Ob teh idejah latinoamerikancev je kaj lahko spoznati vplive raznih komunističnih ideologij, spretno pomešanih s citati iz papeških okrožnic. Izraz je pravilen. Nekateri namreč kaj preradi uporabljajo citate, pozabijo pa na duha, ki jih te okrožnice imajo, čeprav papež sam v Populorum progressio navede slučaj, ko bi bila revolucija upravičena (in v takem položaju je marsikatera južnoameriška država), je duh okrožnice prav ljubezen do bližnjega v pravici, konstruktivnem delu in v odklonu sile. Ne smemo biti naivni in misliti, da je ta zmes idej slučajen. Neizpodbitni so dokazi, kako komunistični režimi načrtno širijo svojo prevratno ideologijo. Komunizem v miru ne more uspeti, zato potrebuje revolucijo. A danes že ni več dovolj, kazati na preobrat kot na ideal, treba je pokazati tudi rešitev, ki bo dana po preobratu. Komunistična rešitev po sovjetskem modelu je danes še bolj odbijajoča, kakor ameriški kapitalizem. Zato so si mnogi izbrali (po zaslugah infiltracije in propagande Titovega režima) kot ideal jugoslovanski model samoupravljanja. Kako prav tedaj pride tem nosilcem postrevolucio-namih modelov, da v zagrebški reviji Svešči Krščanska Sadašnjost Anton Ivanov zapiše, da bi samoupravljanje lahko bilo v skladu z duhom Cerkve. Morda. A jugoslovanski model, ki sloni na diktaturi Partije in na dialektičnem materializmu, je z duhom Cerkve v diametralnem nasprotju. Pred nami je čas sprememb. Nujnih in neizbežnih. Smer teh sprememb bo izšla iz topilnice, ki danes vsebuje vse možne primesi. Lahko rečemo, celo mo- Novi francoski predsednik, gaullist Pompidou se je takoj po izvolitvi lotil imenovanja nove francoske vlade ter je za predsednika postavil Jacquesa Chaban-Delmasa, na posamezna ministrska mesta pa so bili imenovani: za obrambo znani gaullist Michel Debre, za kulturo Edmond Michelet, za odno-s parlamentom Roger Frey, za pravosodje René Pleven, za zunanje zadeve Maurice Schumann, za notranje zadeve Raymond Marcellin, za gospodarstvo in finance Valery Giscard IPEs-taing, za vzgojo Olivier Guichard, za delo Joseph Fontanet in za poljedelstvo Jacques Duhamel. Opazovalci menijo, da je Pompidou s sestavo te vlade nakazal spremembo francoske politike do vprašanja britanskega včlanjenja v Skupni evropski trg, medtem ko bo ostaia francoska zunanja politika v glavnem nespremenjena, da-si bo nova vlada dala večji poudareit nujnosti evropske integracije, kakor ga je dajal De Gaulle. Kot dokaz za to navajajo imenovanje Schumanna za zunanjega ministra ter postavitev D’Estainga in Duhamela, prvega za finančnega in drugega za poljedelskega ministra. Schumann je bil izstopil iz vlade leta 1962 iz protesta proti De Gaullovi evropski no-lit iki, s katero je preprečeval Angliji včlanjenje v STT. Isto je bil storil sedanji minister za delo Fontanet. V zadnji politiki bo imel odločilno besedo seveda kljub nastavitvi Schumanna novi predsednik Pompidou. Tako je izjavljal na volilnih zborovanjih ter trdil, da bo ostal v glavnem na Amerikanci se resno pripravljajo na umik iz Vietnama. Daši na vseh straneh zanikujejo, je ameriški predsednik Nixon na sestanku na tihomorskem otočku Midwayu močno pritiskal na južnoviet-namskega predsednika van Thieu-a, naj pristane na sestavo koalicijske vlade s komunisti. Van Thieu je pred dnevi na prireditvi v čast 44 narodom, ki kakor koli po-magaio Južnemu Vietnamu ohranjati svobodo, izjavil, da bo Južni Vietnam odslej naprej v vedno hitrejšem tempu prevzemal težo boja proti komunizmu na svojo rame. Omenil je« da ostaja možnost, da se bo do konca leta umaknilo iz Vietnama do 100.000 ameriških vojakov. Južno vietnamska predsedniška pisarna je objavila, da van Thieu trenutno ne namerava dati v javnost svojih bodočih političnih načrtov, čeprav je bil „Nixon izjavil, da bo van Thieu kmalu ponudil Vietcongu političen sporazum.“ Opazovalci ugotavljajo, da je van Thieu in z njim vsa južnovietnam-ska vlada močno razburjena vsled Ni-xonovega vedno večjega pritiska za hitro ureditev odnosov s komunisti. Proti ameriškim predlogom nastopajo tudi južnovietnamski vojaški krogi, predvsem proti ustanovitvi tkim. volilne komisije, ki naj bi organizirala 'Na zaključnem zasedanju kongresa komunističnih strank v Moskvi, sredi preteklega tedna, so odobrili dolgovezno resolucijo, v kateri ni omembe obsodbe Maocetungove desviacije niti ne sovjetske intervencije v češkoslovaški. Sovjetski partiji se ni posrečilo, kljub temu, da je okrog sebe zbrala nekaj komunističnih partij, ki so z njo vred napadle Kitajsko, pridobiti za javno obsodbo Pekinga nobene komunistične ramo reči, da komunizem ni in ne more biti rešitev današnjim socialnim problemom, in da kapitalizem, v svoji današnji verziji, ne sme biti. Rešitev bo ,res-nična, če bo slonela na krščanski in človeški zapovedi ljubezni in na gradnji „reda, ki ga želi Bog, in ki predstavlja bolj popolno pravičnost med ljudmi“. T. M. dosedanji De Gaullovi liniji. Čeprav je sicer tudi govoril o „tesnejšem evropskem sodelovanju“ in celo omenjal sklicanje vrhunske konference članic SET-a, pa je Pompidou tudi vzporedno poudarjal, da bo vedno pri vsem tem imel pred očmi v prvi vrsti francoske interese. Kljub vsej svoji proevropski liniji bo moral novi poljedelski minister Du-hamel na prihodnji konferenci GET-a za poljedelstvo skrbno paziti na koristi francoskega kmeta. In čeprav je danes še težko predvidevati razvoj glede britanskega včlanjenja v SET, ima London večje možnosti sedaj, ko je novi zun. minister Schumann, kakor pa bi jih imel, če bi bil postal zunanji minister gaullist Debre. Pompidou je ponudil zunanje ministrstvo Debreju, če bi pristal, da bi evropske zadeve vodil Pompidou sam v posebnem „evropskem tajništvu“. Debre je ta Pompidoujev predlog odklonil. Debre je bil odklonil tudi položaj o-brambnega ministra, dokler ni Pompidou temu ministrstvu dal posebne kategorije, da ga je napravil za „državno ministrstvo“, s čemer je postal Debre v Franciji najUšja osebnost po rangu za Porapidoujem. Najbolj se za zunanjepolitično usmeritev nove vlade boji Moskva, ki je doslej imela v De Gaullu svojega agenta za razbijanje zahodnoevropske skupnosti, čeprav on sam osebno tak agent ni hotel biti. V pozdravni brzojavki je Kosygin novemu francoskemu ministrskemu predsedniku Chabaii—Dolmasu izjavil, da je „zgodovina pokazala, kako koristno je fraii-cosko-sovjetsko sodelovanje.“ splošne Volitve v Južnem Vietnamu prihodnje leto in v katere naj bi vključila tudi komunistično Osvobodilno fronto kot samostojno stranko. Za predsednika te komisije naj bi po ameriškem prizadevanju van Thieu postavil generala Duong van Minha, bivšega državnega predsednika, čigar brat je general v severnovietnamski vojski. Van Minil' je bil do lanskega oktobra v izgnanstvu v bližnji Tailandiji, nakar se je vrnil v Saigon in je bil postavljen za svetovalca južnovietnamske vlade. V ZDA je močno gonjo za umik ameriškega vojaštva iz Vietnama znova sprožil ameriški senator Fullbright, ki je znan po svoji kritiki ameriške zu nanje politike katere koli vlade, ne daje pa svojih konstruktivnih predlogov. Fullbright trdi, da bi morale ZDA do konca prihodnjega leta umakniti 250.000 svojih vojakov iz Vietnama, „s čimer bi dokazali komunistom da nameravamo prenehati z bojem in bi pospešili mirovne razgovore v Parizu“. Fullbright tudi trdi, da „ZDA nimajo odgovornosti za to, da bi določale, kdo bo vladal Vietnam“ ter se morajo zato čim prej „osvoboditi vezi z van Thieujevo saigonsko vlado“. Fullbright je znova opozoril Nixona, da je v svoji volilni kampanji „obljubljal“, da bo do konca leta 1970 umaknil ameriško vojsko iz Vietnama. stranke, tako da je morala zaključna resolucija kongresa o tem molčati. Prav tako se Moskvi ni posrečilo pridobiti komunistične stranke za odobritev sovjetske vojaške intervencije v Češkoslovaški, odn. za tkim. doktrino Brežnjega o omejeni suverenosti socialističnih držav. Kljub temu, da je celo češkoslovaška komunistična delegacija prosila ostalo partije, naj češkoslovaškega problema ne omenjajo, se -tega zlasti zahodnoevropske partije niso držale in so napadale kremeljsko politiko do sovjetskih satelitov, Vsled opozicije v končni resoluciji kongresa ni omenjena doktrina Brežnjeva. Pač pa je dokument dolgovezen poziv na „boj proti imperializmu“ in na „enotnost socialističnega tabora“, se pravi natrpan z običajnimi komunističnimi frazami. i NASA je uradno objavila, da bo Apolo XI. odletela proti Luni 16. julija kakor je bilo predvideno ter bo snoopy pristal na luninem površju 20. julija t. 1. Astronavt Armstrong bo kot prvi človek stopil na Luno naslednji dan, 21. julija, ob 02.17 uri po argentinskem času. Kiesinger, zahodnonemški predsednik vlade je ob šesti obletnici vzhodnonemškega upora komunističnemu režimu znova ponudil Ulbrichtu razgovore o vprašanju, kako bi prebivalstvu obeh Nemčij olajšali sedanjo razdelitev države. Istočasno je ponovil, da Bonn ne priznava vzhodnonemške vlade. Češkoslovaško prebivalstvo je silno nezadovoljno z zadržanjem češkoslovaške komunistične delegacije na komunističnem kongresu v Moskvi. Opazovalci v Pragi in drugih večjih češkoslovaških mestih ugotavljajo, da mora priti vsak trenutek do novih protirežimskih in protisovjetskih izgredov v državi. Rockefeller se jo po obisku Brazila, Paraguaya in Uruguaya spet vrnil na Razvoj pelje v socialni čas Pretekli teden je bila dokončno sestavljena vlada na nivoju ministrov in državnih tajnikov. Za državnega tajnika za prosveto je bil imenovan dosedanji rektor državne univerze v Cuyo, dr. Dardo Pérez Guilhou. Pred koncem leta bo to tajništvo povišano v kategorijo ministrstva, ter bo spravilo v tek veliko vzgojno reformo. Imenovan je bil tudi obrambni minister, katerega mesto je začasno zasedal notranji minister, gen. Imaz. Sedaj je to mesto zavzel José Rafael Cáceres Monié, ki je deloval v tem ministrstvu v rangu podtajnika za časa vlade dr. Frondizija, in je njegov osebni prijatelj. Doslej je bil poslanik v Paragvaju. — Enako sta bila imenovana nova državna tajnika za finance dr. Luis B'. Mey, ter za poljedelstvo in živinorejo dr. Lorenzo A. Raggio. Pretekli petek se je vlada sestala na svoji prvi seji, odkar je prišlo do preureditve. Ni bilo točno objavljeno, katere teme so proučevali, uradna poročila najavljajo, da je bila debata o bodočem delu vlade, predvsem o preusmeritvi delovanja Argentinske Revolucije, ki bo s tem stopila v svoje takoim.enovano socialno obdobje. V tem obdobju bo poudarek delovanja na spremembi socialnih struktur. Ta sprememba naj bi težila k večji socialni pravičnosti, k popolnejši integraciji vseh predelov prebivalstva k bolj popolnemu narodnemu življenju. Ko bo vsaj delno dosežen ta cilj, bo vlada šele napovedala nastop političnega obdobja. poročanje v Washington.. V Brazilu je vlada zaščitila Rockefellerja s .policijo in vojaštvom, ter je v državi vladalo skoro obsedno stanje. V Montevideo so predvsem študentje uprizorili protiameriške demonstracije, medtem ko je v Asuncionu vladal popoln mir io red. Zadnje dni junija bo Rockefeller obiskal Buenos Aires. V Čilu je policija začela s preiskavami po vsej državi v zvezi z odkritjem velikega skladišča orožja in komunistične literature, predvsem gverilskega značaja. Ugotavljajo, da sledovi vodijo v andsko predgorje v predmestju čilske prestolnice, kjer naj bi komunistični gverilci imeli taborišče za gve-lilske vaje. V Jemenu na Arabskem polotoku je skupina levičaskih elementov uprizorila politični udar in oklicala novo vlado. Razen enega, so vsi člani revolucionarne skupine, ki je prevzela oblast, stari manj kot 30 let. Objavili so, da se bodo v svoji zunanji politiki naslonili predvsem na Nasserjev Egipt. V Cordobi je mir. Po stavki, ki je stoodstotno uspela, kar je zagotovil tudi vladni komisar gen. Carcagno, je že pričel razne stike z delavskimi sektorji. V teku tega tedna pa se računa, da bo določen nov cordobski guverner. V Rosariu so duhovniki, ki so pred meseci predstavili škofu ostavke na svoja mesta, ponovno zahtevali od msgr. Bolattija, naj se o teh dokončno izreče. Dr. Dagnino Pastore, ekonomski minister nove vlade, je objavil, da se bo koncem tega tedna izplačala prva polovica aguinalda ali trinajste plače. S tem se delno olajša pereč denarni položaj nekaterih družbenih sektorjev, zlasti delavskega. Novi zakon o športu je stopil v veljavo. V osnovah se zagotavlja, da je šport lepa priložnost za vzgojo, da zagotavlja zdravje prebivalstva, razvoj človeškega potenciala, ter razvedrilo vsem sektorjem družbe. Predvideva ta zakon ustanovitev raznih organov, med njimi poseben državni fond, ki bo skrbel za finančno stran športnega delovanja. Obenem reglamentira pristojnosti že obstoječih športnih ustanov, kakor tudi organizacijo novih, ki bi jih narekovale potrebe. V petek, 20. t. m., so po vsej državi praznovali dan zastave. Osrednja slavnost je bila v Rosario ob spomeniku, postavljenem na mestu kjer je Belgrano prvič dvignil na drog modro-belo-modro zastavo. Proslave so'bile tudi. po vseh mestih ir trgih, ter so se jih udeležili vsi sloji naroda. Nič novega v Moskvi Pred ameriškim umikom iz Vietnama •mnHHiwniiiMeiunimnnuq Iz življenja im dogajanja v Argentini ¿EMA IN NJEM SVET Anica Kralj Družinski duh — rešitev družine Veliko se piše in govori o družinskem življenju v preteklosti, češ, da je bilo zgrešeno, da je v njem vladala diktatura. Otrok je iz strahu pred kaznijo ubogal na besedo, starši se z otroki niso pogovarjali, itd. Ali je bilo res tako? Tudi v preteklosti, kakor danes, so bile dobre in slabe družine, so bili ubogljivi in neubogljivi otroci, bili so starši, ki so se za otroke skrbno zanimali, ali drugi, ki se niso. Da niso bile družine v preteklosti vse zanič, nam potrjuje nešteto lepih izpovedi, ki so jih napisali starejši ljudje v spominih na svoja otroška leta. : Kakšni svetli zgledi ljubečih krščanskih ¡.mater, in kakšni krepostni lik’ mppnih očetov vstajajo iz pisanih spominov velikih mož! Seveda človek sc ravna tudi po času, v katerega ga Bog pošlje, življenje jo bilo včasih trdo, zaslužek težak. Ljudje so bili bolj navajeni trpljenja in v to trpljenje so bili nujno povezani tudi otroci, a večina otrok je sprejela revščino, resnost in' strogost staršev kot ¡nekaj naravnega, In niso manjkale svetle in tople ure ob navadni skodelici mleka in črnega kruha. Imeli so se prav tako radi kakor ob potici. Vzgoja je bila tudi tedanjemu življenju podobna: bolj enostavna, starši niso toliko z besedo kakor s svojim zgledom učili, ali pa — tudi ž zgledom pohujševali. In zgled staršev, to tudi danes psihologija potrjuje, je za otroka najmočnejši nauk. Naši dedje, po večini kmetje, so temelje vzgoje črpali iz nauka, katerega jih je Cerkev učila in v kar so sami živo verovali. Zato so tudi z zgledom učili vpč kakor z besedo. Bili so dosledni, zvesti, kar je za vzgojo zelo važno. In prav zaradi tega so jih otroci ubogali. če je vladal v hiši red v odnosu otrok do staršev in staršev do otrok različen od današnjega, s tem ni rečeno, da je vladala v družini diktatura. Mož srednjih let je o očetu tako govoril: „Kadar je moj oče rekel „to boš naredil,“ ali „tja boš šel,“ ga nisem ubogal iz strahu. Tudi če nisem rad storil kar je rekel, danes vem, da sem njegov ukazi izvršil, ker je bil osebnost,, pravičen ih dobrega srca.“ Danes se proglaša kot najboljšo, najbolj moderno družino ono, kjer v njej vlada demokracija, to se pravi, vsi družinski člani so enaki, vsak reče ih dela, kar hoče. Takih poizkusov lahkomiselnih staršev, ki so zapeljali sebe in otroke v nesrečo, je že precej. Sadovi take nesmiselne „vzgoje“ so tisoči mladostnikov, ki so zapustili največkrat bogat dom in starše in tavajo po svetu v brezdelju. Brez cilja, brez idealov jim potekajo dragocena leta. Izjave teh blodečih nesrečnežev dokazujejo, da niso videli v starših očeta in matere, ki bi jim bili vodniki, ki bi od njih kaj zahtevali, ali se vsaj zanje zanimali. Posebno pa se pritožujejo čez očeta, ki bi jim ukazoval in od njih nekaj pričakoval. Demokracije v družini ne more biti. Iz Družine: Naj bo karkoli, vedno bo ostalo dejstvo, da sta oče in mati dala življenje otrokom. In vedno bo ostalo dejstvo, da so otroci od staršev dobili življenje. Tudi so starši v vsem skrbeli za otroka vsaj do pubertete in so otroci vedno samo sprejemali. Starši so izkušeni v 'življenju, otroci pa se morajo v. življenje šele uvajati. ¡Starši uči jo otroka govoriti in otrok se mora učiti ... Otrok si mora pridobiti celo vrsto delovnih navad... Otrok niti noče niti ne more „razpravljati“ ali se „pogajati“, kako navado bo prevzel. To mu je vse enostavno dano. In otrok nagonsko vse to sprejme brez vsakega razpravljanja in samo iz avtoritete. Družina nikakor ni demokracija. Pa tudi diktatura ali aristokracija družina ni. Družina je družina in v družini vlada družinski duh. Družinski duh pa pomeni od narave postavljen način sožitja, kjer se otroci po notranji potrebi prilagajajo starejši generaciji in brez vsakega kritičnega razpravljanja sprejemajo vse, kar jim starši dajejo. Kdor bi hotel v družino uvesti demokracijo, bi gotovo naredil posebno otrokom veliko škodo. Otroci demokra -cije niso zmožni, je nagonsko nočejo in ne vedo kaj z njo početi. Otroci so za družinski duh.“ Slovenska retmbliku v številkah Prebivalstvo Slovenije le počasi narašča. Po najnovejših podatkih republiškega zavoda za statistiko je imela Slovenija 31. marca letos en milijon 717. tisoč prebivalcev. Prebivalstvo v Slovenski republiki narašča, vendar v zadnjih letih vse počasneje. Povprečno število družinskih članov je že več let 3.3, Najmanjše povprečje so zabeležili v občini Ljubljana-Center, kjer znaša 2.2 člana na družino. V Sloveniji je med vsemi jugoslovanskimi republikami najmanj kmečkega prebivalstva, preračunano v odstotkih — 24.3 oziroma 415.000 prebivalcev (leta 1938 je od kmetijstva živelo 60% Slovencev, op. ur.). Po številu prebivalstva je največja slovenska občina Maribor, ki ima 173.000 prebivalcev, najmanjši pa sta občina Metlika in Dravograd, ki imata manj kot 10.000 ljudi. Glavno mesto Slovenije, Ljubljana, ima v letošnjem 208.000 prebivalcev, za 2.5% več kot lani. P. P. Po svetovnem feonnmlstienemi kongresu v Moskvi V Moskvi so pretekli teden nepričakovano hitro, sredi tedna, zaključili svetovni kongres komunističnih strank, ki. ga je ž večletnimi pripravami sklical Kremelj. Kljub dolgoveznemu „temeljnemu dokumentu“, kakor je moskovska radijska postaja, v svojih oddajah v svetovnih jezikih do utrujenosti ponavljala zaključno resolucijo tega-kongresa, tudi najbolj okornemu opazovalcu kongresa ni moglo uiti izpred oči dejstvo, da na tej mednarodni komunistični konferenci ni bilo največje, odn. najštevilnejše komunistične partije — kitajske. Ta namreč za 3,5 milijonov vpisanih članov prekaša sovjetsko komunistično partijo. Tega dejstva so se zavedali tudi moskovski prireditelji, čeprav ga niso na zunaj, pokazali, odn. so ravnali ravno obratno: izobčiti so poskušali svojega azijskega in svetovnega tekmeca iz komunističnega tabora, iz komunističnega občestva, pa se jim ni posrečilo. ŠTIRJE KOMUNISTIČNI TOKOVI Že dolgo časa sovjetologi ugotavljajo, da prav za prav monolitnosti svetovnega komunističnega gibanja nikoli ni bilo. ¡Daši je na zunaj kazalo, da je v Stalinovem času, v dobi komunizma v eni sami državi, to gibanje stalo kot en mož za Moskvo, temu ni tako. Mao-cetung je bil že zdavnaj samsvoj gospodar rumenega marksizma, kakor ga nekateri imenujejo, ali komunizma iz margarine, kakor ga je zaničljivo imenoval v svoji besni nemoči Stalin. Po' II. svetovni vojni je stopila na plan še zvrst titoizma in za njo kastri-zem na Kubi. Maoizem se kongresa v Moskvi ni udeležil, titoizem tudi ne, kastrizem pa je poslal le opazovalca. Značilnosti današnjih glavnih štirih komunističnih tokov, maoističnega, ti-toističnega, kastrističnega in sovjetskega, so naslednje: Maoizem Kitajski komunistični veljak Maoce-tung je razvil svoj rdeči prapor, odločil se je obglaviti sovjetsko hegemonijo, kajti ne gre za boj dveh ideologij, temveč konflikt oblasti. „Nebo, vedno modro, mi ukazuje Vladati vsem ljudstvom,“ je nekoč vzkliknil Džingis kan, in ta „mandat“ roji sedaj po glavi Mao-cetungu ter grozi ne samo Rusom, temveč vsemu svetu. Leta 1853 že je dejal Marx: „Bodoči prevrati narodov v Evropi bodo odvisni morda bolj od tistega, kar se bo zgodilo v kitajskem imperiju, kakor od katerega koli drugega političnega razloga.“ Marx je bil v svojem bistvu Evropejec, prepričan ne samo v supe-rioriteto bele rase nad katero koli drugo raso, temveč Zahoda nad Rusijo. Njegova hierarhija vrednot je tipično zahodnjaška. Toda ni prezrl Azije. Minila so dolga leta, predno so se mogle ne-bele rase „okoriščati z revolucionarno enakostjo“. Na kongresih socialistične internacionale v Amsterdamu (1904) in v Stuttgartu (1907) so bile ne-bele rase zavrnjene, šele z Leninom je prišlo do prvega srečanja med 2.500 mladih pevcev v Celju Pevski zbor slovenske gimnazije v Celovcu dobil prvo nagrado V Celju je bil od 29. maja do 1. iu nija 8. mladinski pevski festival. Prvi je bil leta 1946. Namen teh festivalov je gojiti narodno in umetno pesem ter navdušiti mladino za lepoto zborovskega pe tja. V Celju so se na letošnjem festivalu srečali zbori iz vse Jugoslavije, češkoslovaške, Madžarske in Avstrije. Avstrijo so zastopali Knabenchor der Bundes-erziehungsanstalt Graz-Liebenau (vodstvo Helmut Gugenbauer), Knaben- und Jugendchor der Ursulinen, Graz (vodstvo s. Maria Regina Kaiser) in izbrani mešani zbor -Slovenske gimnazije v Celovcu pod vodstvom prof. dr. Franceta Ci gana. Tekmovalni del tega velikega pav-skega festivala je bil v veliki dvorani Narodnega doma. V kategoriji A (do 15 let starosti) so nastopili zbori iz Kotora, Skopja, Bitola, šabca, Subotice, Zagrela, Črnomlja, Hrastnika, Maribora, Slo- ¡■■■■•••»«•■■■••■■■■a „Ni torej kaka cnostranost ali ozkosrčnost, ampak le izsledek jasnega in trdnega spoznanja, če pravimo: človek bodi mož načel! če kličemo že mladcem: načela! Klicati pa moramo tako zlasti v naših dneh, ko sc vse maje. Zakaj z jasnimi in trdnimi načeli tudi človek trdno stoji, ko se vse okrog njega maje, ko se stari svet podira in nastaja nov svet. človek brez načel ne ve v takih prehodnih dobah ne kod ne kam, izročen je brez moči valovom menjajočih se nazorov in mnenj, človek trdnih in jasnih načel gleda zvezde-stalnice, ki po njih naravnava krmilo in vodi brod, pozna trdno dno, kamor zasidra ladjo. Človek jasnih in trdnih načel je edini zmožen oblikovati časovni kaos po večnih normah, dati svetovnemu razvoju zakone in smer. Ali ni tak nazor o načelih vreden človeka?“ Aleš Ušeničnik, Knjiga načel, I. str. 23 vehj Gradca, Velenja, Vidma pri Ptuju in Zagorja ob Savi. Drugi dan tekmovanja eo nastopili zbori kategorije B (od 15 do 21 let starosti) iz Kumanova, Novega Sada, Prizrena, Zagreba in Kranja ter kategorija C (dekliški zbori) iz Mostarja, Novega Sada, šabca, Ljubljane in Ptuja. Mod mešanimi zbori sta bila v mednarodni tekmi najboljša zbor Franceta Prostor iu čas V domovini je izšla nova revija „Prostor in čas“. Izdajateljica je mariborska založba Obzorja. Za izhajanje revije se je zavzemalo več kulturnih in znanstvenih delavcev in publicistov raznih kul-tumo-idejnih pogledov. Vseh je kakih 60 po številu. Posebna zanimivost pri tej reviji je, da so se zanjo zavzemali kulturni delavci iz slovenske republike skupaj z onimi iz zamejstva, t. j. Slovenskega primorja in Koroške. Bili so mnenja, da sedanje revije Sodobnost, Problemi in Dialog ne odgovarjajo njihovim težnjam. V prvi številki revije, katere ovitek je napravil Grega Košak, je navedeno, da so v začasnem uredniškem od-| boru poleg glavnega urednika Janeza Gradišnika in odgovornega urednika Vladimira Kavčiča še Janez Dokler, Vita! Klabus, Jože Snoj in Nace šumi. V imenu ustanoviteljev pa izdaja revijo izdajateljski svet, ki ga sestavljajo Božidar Debenjak, Ervin Fritz, Janez Gradišnik, Vladimir Kavčič, Edvard Kocbek, Kajetan Kovič, Lino Legiša, Anton Slodnjak, Lojze Ude, Jože Udovič, France Vodnik in Fran Zwitter. Glavne članke v prvi številki so napisali Edvard Kocbek „odlomki iz nemškega dnevnika z naslovom ‘Tujstvo’ “. To jo esejistično premišljevanje kompleksa slovenskih vprašanj v zvezi z večstoletnim sosedstvom Slovencev in Nemcev. Sledi Borisa Pahorja ,/Odisej ob jamboru“, ki predstavlja sklepni del avtorjevega predavanja na filozofski fakulteti ljubljanske univerze v marcu lanskega leta. V njem obravnava razmerje med matičnim narodom in slovenskim zamejskim področjem in konča: „Vi nas, kakor momarii Odiseja zvežite ob jambor svoje trdne možatosti in svojega ustvarjalnega ponosa, da se bomo uprli skušnjavi (potujčevanja, utopitve v tujem svetu).“ Vladimir Kavčič objavlja članek „Zakaj nova revija“. Alojz Rebula objavlja „Nekaj misli o kulturi“. Božidar Debenjak razmišlja pod naslovom „Nacionalno vprašanje: ali res le manever birokratov?“ Franc Zwitter piše o „Prezrti obletnici“ (550-letnica razpada Avstro-ogrske m ustanovitev Jugoslovanske države). Prispevali so še članke France Pibernik, Božidar Debenjak, Janez Gradišnik, Lojze Ude, France Vodnik in Kajetan Gantar. Leposlovni del prinaša pesmi Jožeta Udoviča, Vida Jelnikarja, Andreja Capudra, Frančiške Buttolo in prevod pesmi Miroslava Holuba „Praga, mesto Jaha Palacha“ (prevedel J. U.). Izvirno prozo predstavlja Drago Grah z odlomkom Iz romana „Deveta nebesa“ pod naslovom „Resnica“. Zaenkrat se omejimo pri poročanju o tej reviji le na dejstvo, da je izšla in kdo so glavni sodelavci. Dodamo še, kakšen je bil prvi odmev v domovini. V ljubljanskem Delu z dne 5. junija je F. N. med drugim zapisal: „Ob prvi številki seveda ni mogoče govoriti ali napovedovati karkoli več, kot nam povedo prispevki sami. Dejstvo, da se je pojavila nova revija in zbrala okoli sebe 60 kulturnih delavcev, pa vsekakor priča, da je ta skupina z našim dosedanjim stanjem v našem revialnem življenju n°-zadovoljna. šole iz naslednjih številk ,bomo ugotovili, ali je revija nastala zato, da bi premagala kulturno apatičnost kot posledico preteklih let, in ali ima ¡skupina istoveten program ali ne, in koliko ga je mogoče uresničiti. Vsekakor se lahko strinjamo z Vladimirom Kavčičem, da revija pomeni tveganje“ (podčrtalo ur. Sv. Sl.) marksizmom in ne-evropskim svetom. Napol Azijat sam, je bil Lenin bolje pripravljen razumeti revolucionarni potencial nerazvitih narodov. Spoznal je željo po neodvisnosti, ki je prevzela kolonialne dežele. Podžigati in krepiti te sile je pomenilo delati za uničenje kolonializma, kapitalizma in — za komunistično revolucijo. Leta 1912 je pisal: „Orient je obsojen. Na stotine milijonov njegovih ljudi se bo odslej naprej borilo za ideale, ki jih je spočel in proglasil Zahod.“ Od leta 1920 dalje Maocetung proglaša — kdor ga hoče poslušati — da bo „vsled svojega zaostanka Kitajska mogla prehiteti Evropo na poti revolucije, preskakujoč vmesne etape“, Na 2. kongresu komunistične Internacionale je istega leta indijski delegat Roy izjavljal, da se bo Azija spremenila v „glavni meteor zgodovine“ in vplivala na bodoče dogodke v Evropi. Na 5. kongresu Tretje internacionale leta 1924, že po Leninovi smrti, je indokitajski delegat Nguyen Ai Quio (današnji vietnamski Hočiminh) ponovno zatrdil, da je „sedaj Azija središče revolucije.“ In Maocetung kot krono temu azijskemu revolucionarnemu naporu, naperjenemu tudi proti Moskvi, ponavlja poziv de-satei.izacije komunističnega bloka: „Vsiljevati svojo voljo drugim v imenu mednarodne delitve dela ali specializacije, kakor to dela Sovjetska zveza, je šovinizem velesile.“ Titoizem Titovo „krivoverstvo“ sega pred leto 1948. Že leta 1922 je Stalin pisal v svoji knjigi o „¡Problemu narodnosti“ pose- bej o „novi balkanski državni tvorbi SHS“. Ta država je za Stalina ovira za bodoč socialistični razvoj tega delal Evrope. Posamezne nacionalne republike, vsaka s svojo komunistično partijo, se bodo morale „po novi svetovni vojni, ko bo mogoče to državno tvorbo razbiti, vključiti v veliko, vso Evropo obsegajočo Zvezo sovjetskih socialističnih republik.“ Tito jc kljub drugačnim Stalinovim navodilom in načrtom ohrani! med 2. svetovno vojno enotno Jugoslovansko komunistično partijo, „ker ni mogoče vedeti, kakšen bo izid vojne.“ Tu so prvi začetki spora med Moskvo in Titom: različen pogled na zgodovinski razvoj, za katerega je takrat Stalin trdil, da je edini pravi tolmač. čeprav tkim. samoupravljanje ni originalna iznajdba titoizma — tik pred izbruhom španske revolucije leta 1936 so tamkajšnji socialisti in komunisti začeli vpeljavati v državi tkim. „agrarna in industrijske kolektive“ ter so jih ohranjali na svojem teritoriju ves čas revolucije. In od tam so jih jugoslovanski komunisti prenesli v svojo državo — je Stalin trdil, da je v opreki -z Marxovimi in Leninovimi načeli, Tito pa je mnenja: Če samoupravljanje t>i primerno za Sovjetsko zvezo, ker pač Stalin že zdavnaj ni več „čist“ mark-sist-leninist, ker ustvarja novo, Sovjetski zvezi prildadno doktrino, pobarvano, kljub uradnemu internacionalizmii, z vseruskim imperializmom, pa s tem ni rečeno, da ni primerno za države, bolj napredne kakor pa je bila ZSSR ob boljševiškem prevzemu oblasti oktobra 1917. (Bo še) Prešerna iz Kranja pod vodstvom Matevža Fabijana, in Izbrani zbor Slovensko gimnazije v Celovcu pod vodstvom dr. Franceta Cigana. Oba sta dobila po 89.6 točk in s tem srebrni plaketi. Posebno odlikovanje za zbor Slovenska gimnazije jo bilo v tem, da ga je kot najboljši mešani zbor posnela na ploščo Mladinska knjiga iz Ljubljane. Vseh pevcev, ki so se udeležili festivala, jc bilo okrog 2.500. O festivalu sta ne zelo pohvalno izrazila prof. dr. Jan Budik, vodje oddelka za glasbo pri pedagoškem raziskovalnem inštitutu v Pragi, ki je bil letos prvikrat v Colju, in znani nemški glasbeni pedagog dr. Fritz Piersig iz Bremna, ki je bil letos že četrtič gost festivala. Oba sta sc pridružila splošnemu mnenju, da v Evropi podobnega festivala ni. Trdi orehi Tarejo jih slovenske občine, kadar se lotijo reševanja kmetijskih problemov. Tako se s takim trdim orehom muči sedaj murskosoboška občina, kjer so kmetijske organizacije, ki naj bi nudile obdelovalcem zemlje vse potrebne traktorje in stroje, klavrno propadle. Te organizacije so namreč močno skrčile število traktorjev za delo na kmečkih posestvih. To so storile zaradi izgub pri strojih, kajti zasebni kmetje imajo vsako leto več traktorjev in priključkov in manj povprašujejo po traktorjih in strojih kmetijskih organizacij. V murskosoboški občini imajo zasebniki že nad 700 traktorjev. Tisti obdelovalci zemlje pa, ki lastnih traktorjev nimajo, a jih od kmetijskih organizacij ne morejo dobiti, ker jih tudi te nimajo, so pa na tem, da zopet začno orati s kravami. Zasebni lastniki traktorjev se branijo dajati traktorje na razpolago drugim ker so preveč obremenjeni z davki. Socialistične zveze so začele reševati problem. Murskosoboška je prišla na idejo, da naj bi zasebne lastnike traktorjev oprostili davka, če bi se vključili v strojno skupnost kmetov, in sklenili pogodbe z sosedi, da jim bodo opravljali strojne storitve, in računali za eno delovno uro najmanj 25 dinarjev. Pravijo, da je predlog socialistične zveze „spod-j buden“. Rešili ga bodo - pa seveda le ! tedaj, kadar bodo začeli s tako vnemo reševati zasebnega kmeta, s kakršno ga prej uničevali z davki in vsemi drugimi možnimi sredstvi. Z nič manj trdim orehom pa ima o-praviti občina Radgona. Radgonski velikopotezni kmetijski kombinat je namreč že pred leti imel velike zgube. Dali so mu zato prisilno upravo, napravili lep sanacijski načrt, „širša družbena skupnost“ pa je pomagala reševati ta sanacijski načrt z izdatno podporo. Ko pa so možje radgonske občine letos o-gledali finančno stanje tega kombinata, so videli, da je še daleč od rešitve. Zato so bili mnenja, da naj se prisilna uprava podaljša za nedoločen čas, in da bodo šele „po predložitvi zaključnega računa za leto 1969 vnovič razpravljali o ekonomskem položaju te velike gospodarske organizacije, kjer se še vedno čutijo posledice prejšnjih organizacijskih slabosti nepremišljenega .investiranja in drugih spodrsljajev“. Z enostavnim podaljšanjem prisilne uprave pa ni bil povsem zadovoljen odbor republiškega sklada skupnih gospodarskih rezerv, ki daje kredite za sanacijo kombinata. Zato je morala občina prevzeti jamstvo, da bo krila v prihodnje vse izgube, ki bi nastale v kombinatu. Poleg tega mora občina dokazati, da ima kombinat zagotovljen denar za obnovo vinogradov, za nabavo opreme za proizvodnjo šampanjca in za kmetijsko mehanizacijo. Občani Radgonske občine tako trdo plačujejo „spodrsljaje“ v komunističnem reševanju kmetijskih problemov. /dVfok m C3W gač 3S Io pošti $ 2.800.—; ZDA in Kanado 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsks pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL Talleres Grofico» Vilko S.R.L. Efftadoa UnidoR 425, Bs. Aires. T. E. 33-7215 SDO in SFZ v SAN MARTNU vabita vso mladino in tudi ostale rojake na ČAJANKO ki bo na državni praznik, 9. julija, v prostorih Slovenskega doma v San Martinu. Začetek ob 18. Sodeluje orkester „THE GOLDENTONES., PORAVNAJTE NAROČNINO! JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642 Buenos Alza* T. S. 35-8827 Hladnikov dom Slovenska vas NEDELJA, 2?. JUNIJA, OB 15 TRADICIONALNE KOLINE Prašičje dobrote: recept mojstra Bavdka. — Kapljica: izvrstna. Cene: lanuške. — Sodeluje: orkester The Goldentones. — Obeta se: zabava starih in mladih BaBBBBBBBaBaBaaBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBaBBaai !BBSBBBBBaaaBBB»BBEaB»BBBBBBBBBBBB*BBBBBBBBaaaABaSBBaa* SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z. C. C. SLOGA Ltda. Bartolomé Mitre 97 T. E. 658-6574 Ramos Mejia IZPLAČILO DIVIDEND Občni zbor dne 29. marca 1969 je za poslovno leto 1968 odobril od odbora predlagane dividende na vpisane delnice, ki so izplačljive v gotovini ali z vpisom novih delnic. Istočasno vabimo člane, da podpišejo prijavnice na posmrt-ninsko zavarovanje, ki stopi v veljavo 1. julija 1969. Uradne ure so v torek, četrtek in soboto od 16 do 20 Pravna posvetovalnica, ki jo vodi dr. Vital Ašic, posluje vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 17 do 19. Sporočamo žalostno vest, da je Vsemogočni poklical dne 18. junija 1969 k sebi in rešil težkega trpljenja v 48. letu starosti našo drago ženo in mamo, gospo Angelo šterbenc roj Šilc Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so našo rajno mamo v bolezni obiskovali, ob njeni smrti prišli na naš dom kropit in molit za pokoj njene duše in nam lajšali našo tol. Zlasti se zahvaljujemo č. g. Ignaciju Cemicku za številne podelitve sv. zakramentov in za sv. maziljenje ob njeni zadnji uri. Enako se zahvaljujemo msgr. Antonu Oreharju za daritev sv. maše in vodstvo pogreba na pokopališče Ezpeleto, č g. dr. Alojziju Starcu in č. g. Jožetu Guštinu za spremstvo pri pogrebu. Zahvaljujemo se tudi dr. Vinai, ki je izvršil vse, kar zmore zdravniška veda, in sestri Sor María Rosalía za brezštevilne tolažbe ob njeni bolezni v bolnišnici „San Martin“ v La Plati. Prisrčno se zahvaljujemo vsem Slovencem iz Berazateguija in okolice za tolažbo ob naši tako hudi boli, predsedniku Slovenskega doma g. Jožetu Vidmarju za govor ob odprtem grobu, g. Jožetu Omahnu za vodstvo petja pri maši in oktetu Ivan Cankar pri pogrebu; Slovenskemu domu za podaritev venca svoji "botri; sestri Mariji por. Zgonc in Olgi por. Vidmar, družini Dimnik, osobju Empresa Dimnik construcciones, pevskemu zboru Haendel in vsem ostalim Slovencem in domačinom za brezštevilne šopke rož. Za njo žalujejo v Argentini: mož Janko; otroci: Marjeta, Lučka, Friderik in Janko; sestri: Marija por, Zgonc in Olga por. Vidmar V domovini: mati: Angela; sestri: Pavla in Ana; brata: Anton ln Jože ter ostalo sorodstvo. Berazategui, Lanus, Nemška vas pri Ribnici, 20. junija 1969 IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBI BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB**J Janko Hafner Pred prihodom zemljanov na Luno Na Luni ni zraka. Zato dosega lunina tla celotno sončno sevanje in segreva tla bolj kot na Zemlji. Druga in vprav usodna razlika pa je ta, da na Luni odgovarja našemu 24 urnemu dnevu 29 in pol naših dni trajajoč lunin dan. Na Luni je en dan dolg kot naš mesec! Kakor ima naš dan povprečno 12 ur svetlobe in 12 ur noči tako traja na Luni svetloba enega dneva 14% našega dneva, noč pa zopet prav toliko. In kakor je pri nas poleti zato, ker sonce dalj časa sije, znatno bolj gorko, tako se tudi lunina tla mnogo bolj segrejejo v 14 dnevih. V dva tedna trajajoči noči pa se mnogo bolj ohladijo. Ko je na Luni poldne, je žgalo sonce že teden dni brez prestanka. Zato lahko razumemo, da so tedaj tla razbeljena, bolj kot si moremo misliti. 120’ C stopinj je tedaj vroče kamenje na tleh — pri 100