Poštnina plačana v gotovini. Leto LXVm„ št« 211 LJubljana, sreda 18. septembra I035 •znaja vsaK dan popoldne. izvzemSi aedeije in praznike. — inaerau do 90 pettt »TSt a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji Inserati petit •Tsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« ^elia mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljeva attca štev. 5 Telefon: 3122. S12S. 3124. 3125 bi 3125 Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 2t>. — NOVO MESTO, Lkibiianaka a, telefon1 St. 26. — CELJE: eellako uredništvo: Stroesmaverjeva unca 1, telefon St- to. podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENTCK, Ob auiudvoi^ Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani st. 10JISL. SANKCIJE PROTI ITALIJI Ker se sprava med Italijo in Abesinijo zdi nemogoča, razpravljajo v ženevi zaupno že o gospodarskih sankcijah za primer vojne Ženeva, 18. seiptembra. w. Položaj v Ženevi se poostruje. V glavnih potezah so smernice predlogov odbora petih več ali manj znane, vendar pa se o podrobnostih skriva stroga tajnost. Doslej jih niso še niti napisali, da se prepreči debata o njih. Odbor je celo sklenil, da bo stranke le ustno informiral n predlogi:* in sicer tako, da bo Laval informiral barona Aloisija, predsednik odigra p= tih pa vodjo abesinske delegacije. To Informiranje se vrši istočasno. Po razgovorih z abesinskim delegatom Havariatom z Edenom in z baronom Aloisijem se je v razgovoru z novinarji Laval zelo pesimistično izjavil o položaju. Začeli so "se tudi že zaupni razgovori o izvajanju sankcij zoper Italijo v primeru vojne. Za sedaj je vprašanje teil sankcij v glavnem omejeno na gospodarsko področje. Neka poučna osebnos* je izjavila, da bo kl;uč položaja v roka!] Avstrije, če t)i se Italiji onemogoči la OSkrba po morju. Tedaj bi Italiji ■~>*~ila le še oskrba preko sosednih držav, na katere meji na kodnem. *^**io osnova za nadaljnje razgovore London, 18. septembra. A A. Times« poroča iz Ženeve, da je baron Aloisi v razgovoru z Lavalom izjavil, da predlogi odbora petih ne vsebuje ničesar tako pomembnega, da bi se italijanski delegaciji zdelo vredno še dalje ostati v ftenrvi T.-jvn! j<"> na tf? odgovoril, da je treba v teh predlogih gledati osnovo za nadaljnje razgovore, ne pa končno ureditev vprašanja. Nekaj Časa je bilo dvomno. ali bo britanska delegacija pristala na takšno stališče, vendar je naposled le pristala. List pravi, da pomenijo ti predlogi v najboljšem primeru majhno izprcmembo pariških predlogov Italiji v korist. Francija proti sankcijam Ix>ndon 18. septembra AA. »I>aily Mail« poroča: Francoska vlada je sklenila, da bo v vsakem primeru »klonila vsako akcijo, ki bi utegnila poslabšati položaj. Razen tega je dokončno sklenila nastopiti proti vsaki sankciji. Francoska vlada je sprejela ta sklep po vestni proučit vi vseh sestavin sedanje krize. Politični urednik »Mornžngposta« trdi, da proučuje angleška vlad^ zahtevo francoske vlade, naj pojasni, kako razume svojo dolžnost na podlagi pakta Društva narodov v vprašanjih srednje Evrope. Od odgovora na to francosko zahtevo, sklepa urednik tega lista, bo odvisna končna odločitev Francije, ali so proti Italiji potrebne kakšne sankcije. Angleška vlada bo vsekakor odgovorila, da je pripravljena za primer napada ravnati se po iziavi zunaniega ministra Hoareja v Ženevi in zahtevati strogo izvedbo pakta Društva narodov. Italija bo odgovorila danes Rim, 18. septembra. A A. Tufkajšnji politični krogi pričakujejo da bo na današnji seji ministrskega sveta Mussoli-ni odgovoril na predloge poročila odbora petih. Splošno prepričanje je, da je minimalno upanie. da bi Italija te predloge apreiela. Pričakovati je, da bo Društvo narodov po njih odklonitvi proglasilo gospodarske sankcije zoper Italijo. Mir pred viharjem Rim. IS. septembra. AA. Neresnična so poročila, nekaterih inozemskih listih, da bi se Italija odpovedala vojni v Abe-smijL če dobi poroštvo za varnost Bren-nerja in slične koncesije. V Rimu označujejo položaj kot mir pred viharjem. Vsi italijanski politični krogi z napeto-rtio čakalo sklepov današnje seje mi-li^tr^ke^a sveta. T*ališa«r>ka svarila Francifa Rim 18. septembra, vs. Fašistični listi zelo vstro napadajo Rusijo ter obžaljujejO. ker preživlja Franci'a 7e drugič dobo S^nV- parii za M^kvo »Gazetta de' Popolo« izjavlja, da Rusija v slučaju potrebe ne more prinest Franciji nobene aktivne pomoči ker je docela desorganizinana država ker bi Po''-1'. *A1-* »vla n'P"'^ vojsko kei bi mogla v primeru vojaških ope* racij na zapadu postati žrtev Japonske na vzhodu in ker Rusija, če prav bi sovjetska vlada mogla preskrbeti potrebna finančna in materijalna sredstva, za mobilizacijo vojaških sil, tega vendaT ne b* storfla v bojazni, da bi ne bila zrušena in da bi na njeno m^sto nestopila vojaška vlada. Ma drudi strani pravi isti list. se mora upoštevati Hitlerjev ton na zadnjem zase- danju narodne socialistične stranke, v NJu« rnbergu. Po pomorskem dogovoru z Anglijo meni Hitler da ima tudi popolno svobodo za oboroževanje v zraku m na kopnem. V Nurnbergu je Hitler že-pokazal pest. Svari! je Moskvo ki tudi Litvo. Prav v klajped-skem vprašanju, končuje list. b»i moglo Društvo narodov storiti dobro delo, predan pride do težkih posledic. Vojaške priprave Vsi znaki kažejo, da je izbruh vojne med Abesinijo in Italijo neizogiben Italijanski prostovoljci Addis Ab^ba 18. septembra- d. Policija je odpravila vse Addis Abei>l neljube elemente z močno stražo v put^cavsko mesto Bale. kjer so osnovali nekakšno Potepuško legijo pod nadzorstvom guvernerjev južni" poKrajiu. Ta legija šteje že 5O.000 mož, med njr.mi 54HH) dobro oboroženih poklicnih vojakov. Menijo, da se bo Abe*»inija v odprti', puščavski pbkrajni Ogadenu, kjer so napravili ae mnogoštevilne pas-ti za tanke Cn utrdbe. s-pnetil-a. v odkrito bitko. V nedeljo je biLo zapriseženih 20OO VO- jakov h notranjost* države, ki so oprem-ljeni z modernim orodjem. Pred tem «> prireKžili pr^d cesarsko palačo protintal-l-janiske demost-racije, prj katerih so gro- 2»:ii s pohabljenjem in smrtjo vsem sovražnim tujcem. Priprave za vojno se živahno nadaljujejo. Zaloge petj-oleja mod Hararjem in l 'j i-m t i jem so spravili pod zemljo, ustanavljajo nove bolnišnice ter dovažajo ve-1 ke mncžjne bdicaste žice. aJMafenald generalni st^b je prepričan, da v sedenjih okpliščfDttii itaš!jfl nikakor ne more v odu ti d0l.ee v0jne. Raćunajo, da bo trajala vojna približno dva meseca. V tem času hodO .UJani poskušali polastrltj ee pokrajin z Dogatimi mineralnimi zekla-di o-b mejah italijanskih kolonij, namreč Pokrajin A dne. Hararja Vadeja, Šebelija in Hau«e, kjer *n bile abesinske čete posebno ojađene. Odpoklic italijanskih konzulov Addis Abeba, 18. septembra. AA. Italijansko poslaništvo v Addis-Abebi izjavlja, da 60 Italija iski konzuli zato še ostali na svojih mestih v Desiju, Gondaru, Magaii in Debriju. ker abesinska vlada doslej še ni dala krajevnim oblastvom nikakih navodil zastran zaščite italijanskih funkcionarjev med njihovo vožnjo v prestolnico. Abesinski krogi pa paudarjajo. da italijanski konzuli še niso sporočili abesinskim oblastvom. v katero smer nameravajo po* tova t i. Italijanski operacijski načrt London, IS. septembra d. Član italijanske topografske misije v Libiji stotnik Zet-ta ki je dodeljen italijanskemu ekspedicij-skemu zboru v vzhodni Afriki, je objavil v *>Sunday Dispatchu« več zanimivosti o strateških operacijah, ki jih namerava izvesti Italija. Po njegovih podatkih, bodo ofenzivo v Abesiniji vodila letala. Italija je poslala v Eritrejo in italijansko Somalijo 500 velikih letal za bombardiranje, ki morejo n« prvi ukaz zapustiti svoja oporišča Ta letala za bombordiranje bodo spremljala le maloštevilna izvidniška letala, da izsdcde zbirališče abesinskih čet. Med četami samim skoro ne bo prišlo do večjih bojev izer določa italijanski operacijski načrt podjarmi j en je Abesinije z bombardiranjem iz zraka. Doikler bodo trajale operacije letalskih sil. ne bosta nastopila niti artiljerija ni ta pehota Vsak »talijanski pilot bo opremljen z revolverjem, s katerm se mora ustreliti, če bo prisiljen pristati na sovražnem ozemlju. Da se po možnosti prepreči gverilska vojna, bodo predvsem zasedene im utrjene najvažnejše strateške točke, zlasti studenci S teh točk se Ko n**te**» >r;"el* kolonizaciju dežele. Italijanska ojacenja v Libiji London, 18. septembra A A. »Daily Ex-press« poroča, da ie davi prispela iz Rama nepričakovana novica. po kateri je 30 000 italijanskih vojakov, ki so v nedeljo odpotovali 17 Neaplja, po novi zapovedi ni odšlo v vzhodno Afriko, temveč v Libijo. Novi italijanski transporti N^apelj^ IS septembra. AA. Italijanski vojni transporti odhajajo v vzhodno Air: ko vse Pogosteje. Snoci )e rz tukajšnje tak« ndP*o! v^Ty častni^: in 3.500 kL nn0 Rim, 18. septembra. AA. Na včerajšnjem sestanku generalnega direktorija združenja bivših bojevnikov, so ugotovili, da se je doslej prijavilo 19.000 članov društva prostovoljno za vzhodno Afriko. Pripravljenost angleške mornarice London. IS. septembra, d. Brodovje <50 vojnih Ladij, ki se je moralo v pristanišču Ponmoutha bo angleški južni obali, je danes od plulo na manevre v škotskih vodah, vendar pa je bilo »krenjeno vse potrebno za morebiten odhod na Sredozemsko morje, če bodo v Ženevi sklenjene sankcije proti Italiji. Istočasno so se pričele na južnem Angleškem velike vojaške vaje, ki se jih udeležuje 40/00 mož, mnogo motoriziranih oddelkov, okoli lOO letal in 300 tankov. S koncentracijo brodovja pri Port-mouthu in vojaškimi vajami je dosegla pripravljenost angleških vojaških sil višek po =v-etovni vojni. Zavarovanje Gibraltarja London, IS. septembra. -A_A. Reuterjev urad Potroča iz Gibraltarja, da so snoea Pofitavih' pregrado tudi pri vhodu v severni del gibraltarske Lufce. Spušcenje pregrade ▼ vodo Je privabilo mnogo gledalcev, ki s0 izvedeii^ Hood< in »Reknou/n«. iz treh oklopnih fcrižark in štirih torpednih rušilcev. Se deset dni do izbruha vojne London, 17. septembra. A A. Odbor združenih zavarovalnic je razpravljal 0 vvjnem riziku in s&lenii opozoriti včlanjene zavarovalnice, da je treba rac^n^ti z deset-dneviim rokom pc katerem Lahko izbruh ne>o zapletf dn da je treba zaradi tega Kriti ta rizi ko z novim zavarovanjem. Madžarski pogoji za podunavski pakt Budimpešta, 18 .septembra, g. Listi so objavili razgovor državnega tajnika Antala z budimpeštanskim dopisnikom lista «New York Trm^s« o pogojih, pod katerimi bi bila Madžarska pripravljeni podpisati podunavski pakt Ti pogoji so: 1. Pravica do revizije, 2. popolna zaščita manjšin, 3. vojaška enakopravnost z Madžarsko in 4. rešitev mednarodnih gospodarskih problemov, v kolikor se tičejo gospodarske obnove Madžarske. Sodelovanje tiskovnih uradov Male antante Ženeva, IS. septembra. AA. Šefi tiskovnih uradov držav Male antante dr. Kosta Luković za Jugoslavijo. Dragu /a Rumuni-jo, in Hajek za Češkoslovaško so iTneli včeraj in danes konference, na katerih so izmenjali svoje nazore o vprašanjih, ki so v zvezi z delovanjem tiskovnih uradov držav Male antante Herriot obolel Pariz( 17. septembra. AiA. »Tetrops« po noč«, da je He stavo državnega proračuna za prihodnie le-ki se ima :r4~l<»*? strogo po načetih ^—ije. Znižanje uradniških plač Znašalo bo povprečno 7* in stopi v veljavo s 1« oktobrom — Vlada utemeljuje znižanje s pocenitvijo življenjskih potrebščin in s potrebo saniranja drfavnih ■HM Beograd, 18. septerrvb predsednik dr. Stojadinovič se >e voeruj tl*>-poldne \-rnil v Beograd. Popoldne se h? sestal ministrsJci svet. na katerem so Hi5i spre jeti važni sldepi. O seji je hn\ kwlan naslednji komunike: »Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila danes od 17. do 19. ure, je bila poie$ drugih resornih sklepov sprejeta tudi uredba o ZNIŽANJU OSEBNIH PREJEMKOV ORŽAVNIH bk samoupravnih usiui-bencev Uredba inta zakonsko velja\*o. Znano je. da so cene živežu in drugim življenjskim potrebščinam v zadnjih letih tako padle, da morda obče ni upravičen obstoj posebnih draginjskih doklad. Vpo-števajoč to okoliščino na eni strani, na drugi strani pa dejstvo, da so se državni proračuni zadnja leta stalno zaključe\-ali z znatnimi deficiti in da je neobhodno potrebno izvajati iz fega dejstva nujne ukrepe, se je kralje\\ska vlada ouločila znižati draginjske doklade. Prisiljena je k temu ukrepu, ker je predhodno že izn-ršila zmanjšanje materialnih izdatkov, a zaradi gospo dorshe kriv« ni mogoče ta trenutek ntff misliti na pxm*ečonje davčnih brem^m. Kralje\'ska viada m nadeja, da bodo uradniki in vpokojend somi razumeli trn ukrep kot korak za saniranje državnih fh nartc, ker smejo samo v mrejenem ffmamS nem stanju države pričeJcovari, da s« /ara bodo njihovi prejemki izplačevati oh pravem času in pri potni vrednosti narionaL nega denarja. Po sedanjem ttunfu oaabmlk izdatkov bo znašalo znižanje draginjskth dokJad ofcpog •Hk/ mil. Din, kar pomeni pxnrpračm> pta-bl i t no 7-odstotno znižanje celokupnih prm-jemko\' uradnika ali vpokojenca. Hntkanj* se bo izvriilo pričenh pri ministrih, banih in najvišjih držmmih uradnikih pa do najnižjih. Od tega se /v/ume jo tamo aktrpmt podoficir ji v vojski in starovpokojenci, U so bili vpokojeni po zakorHh pred /923. To uredbo bo objavit finančni 79. t. m., v \"eljin'o pa bo mtopam t, hra t. L* štedenje v Društvu narodov Francija predlaga, naj se proračun Društva narodov zniža za deset odstotkov Ženeva, lo\ .septembra. AA. Na včerajšnji seji proračunskega odbore Društva narodov je Laval zagovarjal svoj predlog o redukcij' celotnega proračuna D\ za 10", o. Opozori je na pismo od q. i v ga sta, ki označuje staji-šce francoske vlade v tem vprašanju Laval je omenil znatne redukcije, Lzvsene v francoskem proračunu in sporočil, da bo v kratkem predložil francoskemu parlamentu predlog o /nvanju članarine Francije v Društvu narodov za 10°/o. Če bi se Društvu narodov to znižanje zdelo preveliko, bo prepustil francoskemu parlamentu, da sklepa o r^m. Švicarski delegat Rapart je navedel nekatere pridržke proti Lavalovem predlogu za znižanje proračuna DN, Laval je pa odgovoril med drugim: XikaJcor ne mislim kratiti I>ruštv-u narodov sredstev za delovanje, kakor utegne misliti švicarski delegat. Želim doječi le stvarne prihranke o proračunu DN, ki ne bodo prav nič ovirali njegovega dela. Povem lahko, da je na Francoskem zn:žanje proračuna za 10°/o prineslo prihrankov za sedem milijard brez škode za funkci joniMM nje državnega aparata. Tudi britanska v1«-da je 1. 1^31 znižal svoj proračun z-a 175 milijonov funtov brez Škod-* za državni aparat. \a podlagi vsesa tec*a sem prepričan, da lahko DN brez škode za svoje delo doseže ziatne proračunske prihranke in sicer predvsem pri proračunskih partijah zo osobje. za nova poslopja in za izdatke misij in za potni no. Nik-akor ne misFm, da bi bilo nemoralno zahtevati redukcijo proračuna DN." ko skoraj v vseh državah za- htevajo znižanje državnega proračuna, pa se vendair n*konrur ne zd neraordno. vem. kakšna bo loorvcna u»kW mn rrjm ltfedkx«a, preprtćan pa som. da Aobto tkrn l\ interesom Društva narodov in kJcalofu, k.i jjm ta ustanova si uža. E*X je (*nhtl pedaj v p>-. .>ftV>VflTt-fe nml^mi C*ttl(yT. Naš delegat v pravni komisiji Ženeva, 18. septembra. AA. D«iegat J»-_io-^a\rije ▼ prvi kornisiji, ki se berri s pravil >mi vprašanj, je vče>raj .uovorii v načelni debati o državljanstvu ženske. V svojem daljšam govoru se je dr. CJavTikrrtć pustil v bistvo problema in podal san-tettoen pregled celotnega materijala, s katerim raa-polaga v tej zadevi D\. Pri tem * pofieb« no p- i*kiart! napredne tendence nove ju-goslovenake zakonodaje m kzjavil v imenu Jugoslavije javno priz*nan>e prizajdevunju velikih svet*)vn3i ženskih eitati. 5 predno je P3 lahka TT^infl pod okrrljeiji nr^i. owi }*» stavbnfk doh?te^ fn reror^l ^»tr?rZ-nfku. Bil i a to }errv?i 16-lptni JoSfp Q ■ ma iz ljubljanske okolioe. Fant se izgovarja, <1a ?a ]> k tatVfni nagovoril tovar*, ki je tudi odprl "ključavnico n« kolesn in pobegni-!- Polici ia ie n rotirala rri m4ade fswi*p. ki 00 kolovratili po m&tfh m def eTi ter 99 ThSir m: litinami izda;ari za dijake, proae' podpore. Vsi trije se bodo zagovarjali ra-.-d; nonareiania rts+in in zim. V ca«u od 1. do 14. septembra se je pa spet nekdo flpfcrefl v stanovanje ter p" odnesel štrn kapne v vrednosti 6D0 Din. Delovodji Bernard n Slerktn je nekdo pred dnevi m veleaejnm 1 obešalnika v re^taVra-erji > Volga* uicradel srv jrcmidhi pto^g v Prehrana paMŠmaSH krafev Beograd, 1R. sx^erabra. p. Popo4dne bo k' nzultatrvna se|a vladne voSne narodnih poalamcev, ki je skAcaina na pobudo ministra za socialno pofitiko rn mamnSao zdrar-je Kon>neno-vi5a ki na kateri bodo rmpmf-lj*ri o prohrani pasivnih kraje*. Sorzna poročila LJMb4>w»«*a borza (De*ae s liMo r»renrio 28.5^,. iaommmšam 9061.01—£&7Sj6U _ Bariki 176^08—— Bruselj 740j6O—74o.86 — COTlla 1/4»W»—1481-» — Lonrton 216.12—aiSJB — »tew YorSt fC£54.64— 4390.9C — PaM-ir afifl^G—i^0.«6 _ Praga lftl.19—«5.» — Trnt »T.n_>».Jfi. Av *h*r ▼ ptrvatoem W*rrrHča 8.66— Mi, tnrtb. 18- septembra. BaOM—đ T, Pariz 20.31. London f%M, Kew Tork SOfiđB. Brn-selj 52.06. Milan 95.«o. Madrid «.075. Anv sterdam 20T.^, Bertrn m, Donaj IfJfc Pra?a 12.78. Var^v« ftZ^SBk, rN^aPH^a • vrednosii 1900 I>m. Stran 2 »SLOVENSKI NAROT>c,Sreda, 18. aaga—ki 1998 Štev. 21! Trošarine na električno strujo Referat glavnega tajnika Zveze industrijcev Ing* M« Suklfeta na občnem zboru Zveze elektrotehničnih podleti] Ljubljana, 17. septembra. DR2AVNA TROAAKLNA NA ELEKTRIČNO STRUJO Ko se je leta 1082 z novo točko 7 a 61. 72 Zakona o državni trošarini uvedla trošarina na edektriono strujo, amo v naprej prikazali vse kvarne posledice. ki jih mora povzročiti nova troSariniska po-atavka. Nade na^poveđi so ae v celoti ude jat vile. škoda, r>ovzro6erLa po uredbi drž. trošarine na električno strujo, se je občutno povedala, čim so pričela tudi samouprav-na telesa, banovine in občine, uvajati s svoje strani banovinsko oziram^ občinsko trošarino na edekitrilno strujo. Nikjer pa niso bile posledice tako občutne, kakor v dravski banovini, katere elektrifikacija je bila dosegla že znatno stopnjo in kjer se ia eloktricnjo strujo plačujejo razmeroma nižje cene. Pismena aiaketa, ki smo jo pred kratkim izvodih, je jasno pokazala, da je z uvedbo trošarine na električno strujo prenehal vsak napredek v elektrificiranju noše pokrajine, in je tudi konsunn električne Struje občutno nazadoval. Bano-viusko podjetje »Kranjske d-ežetoe el-ek-trame. v L jufc»l jam i poroda, da se je sa-mo z državno trošarino Din 0.70 na KWh za rac5sve11ja.vo povišala cena struje za cca 21% in da je za istotodrko, povpreč-BO za 20<# , padel tudi kanaum električne Struje v poedtnih oddajnih področjih.- Pri eloktricni struji za pogon v obrtndske in industrijske svrhe znaša povišanje ce>ne po drž. troaarini sicer samo 5% do 109c, navzlic temu nazaduje koneum električne struje za pogon, ker je za več iiuhjstrij&kiri panog podražitev pogonske stanuje nezno-s^jiva. isto banovinsko podjetje poroča, da znašajo njegovi režijski stroški za izrafeu-nanje in odvajanje trosarinskih zneskov lOOć celotaeg-a donosa drž. trošarine. Tudi kontrola s stirarri finančne oblasti je težavna in z visokimi stroški zvezana, tako da se velik del donosa te trošarine konsumira po stroških na njeno utoiranje. Im enova no banovinsko podjetje je, poleg- edekbrarne Fa3a d. d. največji producent električne energije za oddajo konzumentom. Navedbe tega podjetja veljajo prilično tudi za vse ostale elekitram^. Uvedba državne trošarine na. električno strujo je zahtevala postavitev mnogo tieočev elektrostevcev, kateri se morajo brez izjemno kupovati v in(*zematvu, kar znači, da je odšlo znatno število milijonov za nakup elektrostevcev v inozemstvo, na škodo naše trgovinske in plačilne bilainoe. Ako se upo&tovtajo satmo ta momenti, je že vidno, da je uvedba državne trošarine na atekrbnBfeno »črtijo povarodata. ifltotoliko neplodnih atroskov, kolikor znaša njen donos, pri Čemer ni relevantno, da morajo režijske stroške za ubiranje te trošarine ter stroške za nakuip elektrostevcev m za izvedbo oddvojenrin vodov- nositi elektrarne oziroma njihovi odjemalci. Kakor smo uvodoma povedali, je zarju di uvedbe električne troćarine na električno strujo znatno padel konsum električne energije ter je bOo dotedanje živahno napredovanje elektrifikacije z enim manom odrezano. Morda je v istem pravcu upllvala tudi sptošrra ekonomska depresija, vendar je jasno, da je po drugi strani drž. trošarina na efekti'ično strujo učinkovala tem kvarnejše, ker ae je uvedla bas t času težke depresije, tedaj takrat, ko bi rnorada državna uprava delovati na pospeševanje obrtne in industrijske pro.nikc^Je ter misliti na to. da je treba oiajBa£i bremena, ki produkcijo težijo! Povedati smo že, da je za nekarbere industrijske panoge eforeanerdtev po trošarini na električno strujo krai€k»mafk> nez-n°sno>ljiva. Papirna industrija more uspevati le tam, kjer ima pogonsko sik) na razpoiago po najnižji ceni. Ob uporabi visokega dbevfta kxxn(jwMh sil proizvaja ta industrija cenene proizvoda: teaovino (bruse v ino) ceduloao, rotacijaki papir. Najobciitnejaa je abr e\m enAtev električne struje pri izdelavi lesovine in rotacijske, ga papirja. V tej panogi velja kot pravilo, da sme znašati cena elektrike na kraju porabe največ Din 0.20 do Din 0.22 na KWh. Združene papirnice Vev&e, porisane in Medvode d d. navajajo v kalkulaciji za lesovino (bruse vino), da odpade od produkcijske cene Din. 114.32 za 100 kg na električno strujo Din 28.50 ali 25c£, dočim znaša državna trošarina Din T.14, kar znaci, da se po drž. t.rosarini poviša cena elektrike za več n&go 24% | Originalne oiferte za lesovino avstrijskega izvora, katere nam je dostavilo imenovano podjetje, dokazujejo, da je cena avstrijski lesovini fko jugoslovanska meja Din 98. do E>in 95.— za 100 kg, tako da bi iz komerci jalnega stališča kazalo lastno brusilnico opustiti ter dobivati lesovino Iz Avstrije. — Pri rotacijskem papirju znaša obremenitev po drž. trošarini Din 10.09 ali cca 6% oene finalnega produkta. Naravna posledica te obremenitve robe, ki ne uživa nikake carinske zadcite, je ta. da se je izdelava artikla, ki je svojedobno zaposlila več nago 1000 šumskih delavcev ter 100 fabriških delavcev, ta-korekoc ukinila. Preko teb številk se ne more iti. One drastično kažejo, kako se zdrava industrijska panoga z neprem i si je-niimi fiskalnimi merami kratkomalo uniči. Kranjska industrijska družba na Jesenicah poroča, da se produkcijski stroški na 100 kg izdekov povišajo po drž. trošarini na elektriko povprečno za Din 1.20 Kakor je ta podražitev na prvi pogled malenkostna, je vendar pomembna, ker je v ostri konkurenčni borbi razlika v ceni od Din 1O0.— do Din 120.— pri vagonu že zadostna, da se naročilo izgubi, zlasti ko dobiček v trgovini na debelo pri železu mnogokrat ne doseže navedenega zneska. Naj navedemo še en eklatanten primer: Tvornica pletenin Dragotin Hribar v Ljubljani proizvaja električno energijo v lastni kalorični centrali, katera je urejena tako, da se vsak kg izpušne pare porabi za gre janje apreturnlh aparatov, pozimi tudi za centralno kurjavo v fabrfki. Lastna cena za producirano 1 KVVh ne znaša več nego Din 0.10. Podjetje tedaj plačuje na drž. trošarini pri pogonu 50% produkcijske cene, pri razsvetljavi pa celih 700%! Racionaliziranje obratovanja kalorične centrale je pod takimi pogoji K stavki v celjski cinkarni Celje, 17. septembra K stavki v celjski cinkarni nam poroča Savez metalskih radnika podružnica Celje: Delavstvo je v petek 27. juMja potom Saveza metalskih radnika postavilo svoje zahteve in želje glede zboljšanja delovnih pogojev. Po dolgem čakanju ae je rudarsko glavarstvo odločilo sklicati 11. septembra mezdno konferenco. Razprave, ki so sc -vršile 11, 12 m 16. t. m. med vodstvom podjetja in delavsko delegacijo pod predsedstvom mg. Kubi asa, zastopnika rudarskega glavarstva, naso do vedle do povišanja p4ač. niti do zboljšanja razmer v podjetju. Podjetje je priznajo le povišanje božičnih do-klad od 50 na 100 Dtp, od 80 na 160 in od 100 na 200 din letno. Č3e preračunamo to povišanje na uro, zmaša v prvem primeru 2, v drugem 3, v tretjem pa 4 pare na uto. Delavstvo tega ni moglo sprejeti in je stopillo 16. t. m. zvečer v stavko, ki 5e m končana. Delavstvo je solidarno in kompaktno ter odločna vztraja pri svojih zahtevah, podjetje pa dokazuje, da dosedanjih mezd ne more zvišati. K mezdam, ka se sedaj sncejo od 37 do 37 Din, je treba priSteti še dokiade v iznosu 3Dtn na dan. V podjetju se je dejalo vsako nedeljo ki pia^ntk. Delavca, murlrnl ▼ podjetju *c 10 do 30 lat, atao bili {* noben dan proari. ra-zen če je bil kdo bolan. Obrtnega zakona m zakona o Močiti delavcev podjetja ni pri. znavalo. Delavci so bili primorani isktti svoje pravice pred sodUčem, Cinkarna spada po svojain delu v tciko industrijo in zato tud} pripadajo detavcam temu primarne mezda. Razstava malih . živali v Trbovljah Trbovlje, 17. septembra Ze ves preje nj* teden je vladal v Trbovljah livatoen promet med našima rejci. Vršile so ee zadnje priprave za prvo razstavo nagega društva »Rejec malih živali Trbovlje«. V soboto popoldne je vladalo veliko vrvenje na tržnem prostoru, ki ga Je prepustila otX*'na mflademu društvu brezplačno v uporabo. Postavljali so kletke in pregrade, dovašali rasne živali vaah vre t :n pasem', največ pa je IHo prisotne mladine, ki je z santmanjesu aietfiia pripravam za razstavo in tu dr vneto sama sodelovala. V nedeljo je alodMa ob 10. uri otvoritev prve razstave malih fcvaJf! v Trbovljah eploii. Pri otvoritvi ao btti navocni nar. poslanec g. Pleskovic Rudolf, predsednik obč/ne Trbovlje Klenovšek Jakob, žšvinozdravnik Dev Rajko, urednik lista > Rejec malih j vali«( Inkret Alfonz oatali poyal>!jeuci in cianetvo. Točno ob tO. n*i je pozdravil zbrane groste pj*e-deedn.lEk društva, g. Kamnikar, in poudarjali, da je to prva razstava mladega društva', Ki zeti strokovno izo>tu-azevat} čQaD6tvo v umni reJS ma!»h živali in nuditi revnejšim pomoć s tem, da deli brezplačno Živali med interesente. PredBjednik občine Ue čeeti-tal k napreilku v tem kratkem času *n oDlju.b:l pomoč občine za povzdigo reje malib. živali, ki je skroman «£? dohodkov za malega človeka. Narodni poslanec g. Fleekovič je še posebej povdarjai pomen umna reje malto »vali sa rudarje in ob-ljubilt da bo na me roda j nih mestin interveniral za pomoč plemeniti' akciji mladega društva. Nato *o si gostje ogledali raastavo, na kateri &o i*le zastopane vsa male žival: domala va^n. vrst. Posebno poaomost so \-zbujali orjaški kunci g. Kukenbersa "in ge. Vivod„ dalje prelepi in danes najbolj dobiokanoeni an^orci g. predsednika Kam" nikarja, perutnine je bilo veliko lepib eksempJarjev, zanimanje trboveljskih gospodinj so vzbujali kapuni plimut m črni orpmg'ton, last ge. Pal*»'C Lojszke. Zastopani so bili na razstavi tudi golofoje, grlice, pavi, fazan*, purani itd. Da ne pozabimo ome i j t: tuSi prijazne veverice la«t g. podipredsednika Cahuna Makeat ki je neutrudno vrtefla kolesce in tako zabavala staro in mlado. Tudi sanske koze, izredno lep* primeri eo bile zastopane poleg o^ae in nftJ&h zvestih čuvajev—psov. Ne smemo pri tem prezreti fcidl naSSh neotrudi« h gojiteljev kanarčkov, ki bo polep ptičkov raaetavlli tudi kraane ptičniee, ksdpdke Lastnih rok, ki j*h nudijo aa niako ceno na prodaj. Mlademu rtruMvu, ki je vzbn-dQo s to rausnavo veVko aa^tmanje za na;še živalce moremo le čeertStast*! Sadne razstave v litijskem srezu Litija, 17. septembra. Zadnja leta se naš km^t vedno bolj zaveda važnosti sad jer e je. Zdaj bo nima živina skoraj nobene cene in ko tudi poljski pridelki ne gredo v denar, se pozna marsikomu, če mu obrodi drevje. Skoraj v vseh občinah na zasavski in na dolenjski sferami našega sreza delujejo marljive sadjarske in vrtnarske podružnice. Za letos se nam obeta zopet v*e sadrtfh nazs*av. Lanako jesen srno jih imeli v vsem srezu 6, letos pa so se prijavile že tri podružnice, ki prirede sadne razstave. Namen sadnih razstav pa ni zgolj ta, da pokaže kmet kupcu vrsto bdaga, ki ga trna na prodaj. Velik pomen sadnih razstav je tudi v tem. da se pritegnejo v vrsto umnih sadjarjev rudi tisti kmetje, ki se še ne bavijo s smotreno *ad]erejo. Prav na dobrih zgledih pa ae prepričajo, da je najboljše slaba nerentabilna drevesa izkopati ki na mestu njih gojiti drevje, ki rodi trgovsko blago. Naii litijski sadjarji bodo naa&tavili v Ve* likem Gabru, zasavski konec od Kresnic in do Save pa bo razsavsl 29. t .m. na ba- normskem veleposestvu na Pooovičah. Razstavo organizira litijska podružnica SVD. Sadjarsko rajatavo pa organoairajo tudi ladjarji ta ragortke, medijske in kan-drške dolma, ki bo najorie v Zagorju Zaradi slabe sadne letine po so letos precej prizadeti \"ačan: z vso okolico, že od nekdaj so Kile Vače znane po bogatih sadnih pridelkih, posebno hruškah, Fo hrulkc, so hodiJi ž^anj^kuhi celo iz Dolenjske, letos pa niso \ ačani pridekdi hr\r?4c nki as lastno rabo. ZKD otvarja sezono Ljubljana, 16. septembra V potek doookdne otvori ZKD. svojo red no saaono kmpredstav. Letos bomo videli v matinejah mnogo lepih zabavnih in kultur nih ftirno v. Vsi filmi so samo rzivrana dola s prvovrsrtnimi igralci in lepo vsebino Cene bodo zelo nizke tako, da bo ruda manj premožnim otnogočeno videti nekaj lepih filmov posebno one iz kraljevstva živa tet va ZKD. opravlja važno kulturno deio po kmetih in po mestih. Svoje skromne dohod k*; črpa slooraj tzskij-uOno od kmopfedstasf. Zatto smo prepričani, da bodo predstave ZKD. rudi letos dobro obrskane. Vsak dinar, kn se steka v blagajno ZKO., je namenjen narodni prosveti. Prva predstava bo v petek ob 2. uri popoldne v prostorih ZKJTX Na programu je film »Pesem pomladi« v katerem poje slavni tenor Richard Tauker. Vstopnina Ko 3.50 4.50. 5.50. 6.50 in 11. Din. Termi firlmm bo d&M krasen film iz kraljestva iivali prašiči delajo škodo Litija, 17. septembra V litijskih gozdovih se skriva več divjrh prašičev, ki so prišli k nam bržkone iz kočevskih gozdov. Kmetom delajo občutno škodo. NJekaterim posestnikom okrog l^)o4-gega brda. v Gradiških Utzih in celo i>krog Šentjurja so uničiH v»o koruzo, krompir so S rilci kar preorali, proso pa pomendraE. *Nad neljube i^oste se je spTavik) Že već naših lovcev, pa jim je jesen/i težko priti na sled. Žival prehodi čez noč veliko razdaljo. Saj je znan primer, da so nash divjad, ki so Jo pregnali popoldne v podšmiki okolici, prihodnje jutro že v gozdovih med Kresnicami rn Lazami. Po sled-ovih praši ča so gonili pozimi, ko je ležal sneg in ao jo zato lahko sled;li — so ugotov*S, da je prehodil okrog 25 km. Tudi v trebeljevski občini so se pojtv-viii divja prašiči. Lovski čuvaj v revir u mesarja g. Boriška je eakal zvOrino sk t v krompirju ko mu je prišla žival na str i, je sprožil, pa je ni zadel. Onidan je -slišala Kokaljeva iz .'ienrjurja okrog h moćno kruljenje. Ko je stopila na prag, zagledala v koruzi dva divja pfaajra, ► so prišli kasnje v Šentjur naši lovci, ao p > stopinjah ugotovili. da je delala akoi*<> svinja z rrdadičkom. Kljub vsem naporom pa je ostal pogon brezuspešen. V Sentja* riju so napravili drv ji praska oočntno škodo tudi posestniku Bajdera. Slovenci v Ameriki O Čudrri nesreči poročajo amorrfiki Usti, Slovenec Viktor Miško v Mihvaukee je bC vež let zaposlen pri mestnem kanofrzaei}-skem oddelku kot inspektor mestnih odvodnih kanalov. Ko je nekega d»e pregledoval s tovarišem Adamom Kintopom kanal je tovarrš po nesreči zdrknil vanj in potegnil za seboj se MiSka. E>ofim se je K in top u-jel za steno, je umazana voda Miška odnesla skoraj mUjo daleC. K sroči je bil ves cas pri aavešti. dede na ovinku kanal s se je ustavil fn si pomagal na noge, potem je pa bredel do pasu deročo vodo nazaj proti izhodu. Sredi poti se je oprijel stene in se držal, dofeler mn niso prispeli na pesnoc ter ga potegnlK le kanala. V Chicagu so dobih" norega slov^^nskega zdravnika. Ordinacijo je otvoril dr. Viljem Jane. v Ameriki rojeni sin slovenskih star šev, ki je Študiral na Notre Dame univerzi in dovršil medirinskp .študije na Lovo-la univerzi. V Clevelandu je amri Nferttn Laznar. star okrog 54 let. Iz pisem, ki jih je pisal svojim sorodnikom, je razvidno, da je imel posestvo, umrl je pa kot najbolj za-puScen siromak. Zadnjih osem let se je preživljal 9 podporo dobrodelne družbe ali pa s tem, kar mu je dajala ž®raa. ki je ho- ROMAN Sida Sitmtova »ib menda res še m ljubezen, ampak le vdanost, fe vere fcvtrafcjCa dobrota, ki zakaj sem dobra? Da bi x dobroto nadomestila niMiftajočo tinfczen in z vdanostjo preprečila zafotodo. Torej twR ti m trajne rešitve** V njeno dtišo se je zetr% prvi črv nevere v lastno vero. Ta črv je počasi vrtal ki odpiral stare rane. Rasel je *n m i več dovoli mini. Pridela je še boij goreče moliti: »Mar z strne res nt iirfVuafTT Se mi izmika tudi ta podlag^ o kateri sem bSa prepričana, da je tako trdna? O Bog, usnriti se ino4 EJlaigo^o^t moja rjriza^de-vania!« Ko pa črv nemira le ni hotel tfrUntffi, je nos tala raarvoiena: »NW. o Gospod, ti>eanBa>»iie< najbolj gorečih, na^boft zaupaiofflh hn vdaoih pro-šej? So gtnha tvoja nsesa za rrioje roo-iHve? Jih no6eS nsTršati? Kaj sem zagrešila, da se hočeš imfcuofciiti od mene, ko sem Te s tako mrifco rtašte?* Kri/ani h strmel nemo % zida in ni odgovoril, ni vj^kkJA v trjeg peSihie misli. °H5e4a )e zstifevaft te ga ro*IH: »0 Bog, icaigR nw! TfoCo«, da me nsfi-Srš. Tvoja snT^abmca sem. Odgovoril« [Fa rjemir se je ste* pcMit vob*\ stopnjevali v novo zdvojeoostt in odkrito sprtost s samim Bogom. »Potem ne bom več moma,« je grozila. Hip nato se je pa spomnila, da je *o bo-gofrletstvo; »KaQ iiiisian ki kaj govorim! Saj nisem več proeflka. marveč testrjevalca. Moja vera m več vera zaradi vere, rsJtanje zatočiSča iz stiske je. Pod cvetjem altruizma se skriva v resnici grda kača egoizma.« m moflta m prosila je zooet za odpuščanje zablod. Toda prejšnji mir se ji krjab temo ni vrrrtl. Polagoma k poon-sčaJa ta gorečnost. Pričela je zanemarjati versfae do#ž«osti. ki si jih je bfta prej ta^o natenko določila. To zanemarjanje je postajalo vedno večje, doMer irl pričela upadati celo vofja, za vofca pa Je vera sama. Sida je preživljala tedaj nove težke dni: prebnjanje iz omame, ki ni bfla trajna m popnščala, kakor popn-šča irp#v injekcije pri nerešlnvo bolnem človeku. Ko se je z vrbov Pohorja oglašal prvi đ8i nove jeseni, je v Sidi zašumelo kakor v tatfrti, po deijn narasli Jasrrici. da ni več strpela doma. Nekega dne, ko je mmenelo prvo listje, je velela po dolgih mesecih znova osediati konja. Zahotelo se ji je, da poiezdi zopet na sprehod, kakor nekoč. Konj se je veselo zdrznil, ko jo je začutil na sebi ki se ponosno pognal v dir. Sidi se je zdelo, da se vrača H mraka v svetlobo. »Razvedrita, raavednila ...« ji je šumelo po ušesih. »Čemu bi se zapirala v samostan? Ko bi vsai upala, da postanem mati...« Ob tej nenadni m»li se je hipno zdrznila: »Mati... Zakaj ne postanem mati? Ne bom nikoli postala?« Pred njo je stopilo sedaj prvič jasno tisto vprašanje, ki je dotlej kljuvalo le podzavestno po njeni notranjosti. »Biti mati, hneti otroka, ki bi mn posvetila vse svoje misli, vso svo$0 nežnost pozornost, skrb... Tudi to je samo pravljica, o kateri lahko le sanjam. Torej ni za moje življenje nikjer več pristanišča? Povsod naokoli in v \rso neskončnost sama enolična mirna gladina, ki utruja do obupa. Gladina brez viharjev, bojev in zmag, upov in izpolnitev .. .* Konj jo je nosil po potih ki stezah, ki jih je prej tolikokrat prehodil ali pre-dirjal z njo na hrbtu; po potih in stezah, ki so skrivala toliko lepih spominov 'm prvo rahio, potem Živo zavestno in nazadnje tako vročo ljubezen, na naključnostmi srečanja, domeniena snidenja, objeme, poljube, nežne besede fn vse tisto, kar se je bilo razplelo med njo in dr. Frangežem in je bilo naposled tako sirovo presekano ter pomandrano. V vr- novm dreves je pel veter prve jeseni, v Sidini duši pa se je prebujala pesem nekdanjih, tako že daljnjih dni. In nenadoma stfe zazveneli okoli nje obe m jo zajeli v akorde, vzbujajoče nova, tiha. še ne razločna hrepenenja- »Ko bi se mogli vrniti tisti časi,« ie vzkliknila polglasno. »Ko bi se znova pojavil pred menoj Danilo na svojem konj«, ves razigrano dobre vorje, ves pozoren in nežen, hrepeneč" po mojih besedah, objemih, poljubih ... Ko bi bflo spet vse tako. kakor je bilo takrat!« Toda Danila ni bilo. Gozdna pota so stala prazna in zapuščena. Po njih so se podile le ptice, veter je pometal odpadlo listje m ga odnašal v goščavo, vabovi so šumeli uspavalno, skoraj žalostno. Jesen samote, zapuščenosti :n strtih upov. . . SMa se je vrnila s sprehoda globoko zamišljena in trudna. Drogi dan pa e vendar znova prejahala vsa tista pota in tako tudi naslednje dni. Ljudje, ki so jo po naključju srečali ali videli vsai od daleč, so se Čudili. Ko pa je nekega dne stopal njen konj no tisti poti. kjer je nekoč prvič čisto nepričakovano srečala Danila, jo je nenadoma predramil Iz globoke zarrvsTienosti nepričakovan pozdrav. ?ida se je zdrznila: pred r*jo stal na svojem konju dr. Danflo Fran-gež . . Stisnila je ustnice, da mn ne H odzdravila in ie že hotela zdirati mimo. a zdravnik ji je počez zastavil pot: (Se bo nadaljevak).) dHa po hišah de-Lat. Njegova, lena rojena Koren&an, se je pisala po prvem možu iSimparman in je doma i Vrhnike. Poro-iali amo ie, da se je ponesr^na v Cleve laiulu na je*eru Viktorija somrak. £ez nekaj dni *>o našli v Nižini svetilnika nje no truplo. Pokoju je bila stara 43 let, doma jo bila iz Kamnika, v Ameriki j<* bika "-J4 let- Našli so tudi truplo njenega spi^mljevalca >tanka Kovaloeka. V bolnici v Milvvaukee je pobrala pljuiniea Janeza ZaverŠnika. Pokojni je bil star 04 let, do ma je hal ta Radmirja v Savinjski dolini, odkoder je prišel v Ameriko pred 30 leti V bolnici v Clevelandu je jodlegla operaciji Marija žurga. rojena Muk, *tara 43 let. dama i« vaai Višnjevk. fara Lož, odkoder je priMa ▼ Ameriko K*ta 1912. Sel erasmeo Koledar, I>!Mtes»: Sreda, 16. septembra. Katoličani: Jožef Kupertin. lk&iKiNiije prireditve Kina Matira: >šanghaj — Now York — Pa-riax Kii»o Ideal; Kralja vaJoka Kino Sloga: Kra-Jcita Dobrodelna akademija Rdeiega krila ob v Delavski £bocuiei Det urne lekarne Danes- Dr Kmet. Tvrševa eeeta ^% Tm-koexy ded. -Mostni tr^ 4 m Ueciar, b**rgova ulica 7- Nase gledališče OPERA detrtek Ml septembra. (*■ 2n. ari Tmvtaia Izven. w\*m>Ko fAutnne oeoe od 80 Din navsdol * Ra^uspeAol^a. opera lanoke noiona, »»V**r crijeva >Tmvi*iia< »o pooovi v četrtek %X t. m. svečar ob 20. iPl. 17.veti ar^miajia^ po ploboko zniža nih cenah v g^v^nih vk>-gah: ^oapa Zlata Gj«rn^n)enar ta gospaoe CW^iH, ki JcMrfen Tatvine se rmiože Skorfja Laka, fg, aepmnbca IVojagiu teden je brdo vaocnlk^no v kopališče tujefco preanetnega drodtva mi vkamil ci so odrst&k za dober tk^oče*: perfta, pifeot, fTJimVu . orodja vUL Potom ao ee Bj5la*nJd na Trati in ukradli is avtomobila na dvorišču gostilne poa Anzetcu fioto|*raiski aparat i vs>o opremo, kat dentista C*4awčiea u litije ki ana nad 6.000 Dim .^uxW. Kdor bi rz«kxii: ukratlvrn aparat dobi 500 Din nagrade. V masjfa je bdo ukradono kok> ki j ue-.rvn.wjikr sikemra pomožnim \"inkn Oblaku, ki je doba kok> nazaj, tahu pa na morejo taledn-ti. Oigam pasejo konje ki*r po poi>u in tako so napnrafi samo eneami kmetu mi 500 D .šioode na detel tu Na noveni iMikoidkan lot nem telovadišču ao neznacn divjaki ivitc noči a kkidivom ra/bSi okrog 30 betonflktfi steorioerv. V Bfknidu je ponoća vdrl nokdo v stajo poaeatnilca V'-ador>tina Hafnerja bi rasnreaari e nožem konju stegno. V rano je zida-krrfl nogo čevljarskega atrrfđca, potem jiB pa x4>ežal. Konj je močno krvavel in aeke zjutraj ao mu rano zašili. Suro veža ft&opo oražnOa. Iz Novega mesta — Drlavna modfaaska dola ▼ Kovem »*a v letu lyrV)-ol otvorjaaa s dvetua razredoma in 40 oČenei, >e imela v ^oiskOu leta 1981 116 atencev, v leta 1662-83 se je vptsaio wmjo 14& ueenr*% v leta lSKrai 196 učencev, v leta 19C^35 23F> učencev in le4o> se je vpiaak> 237 učencev. V leta 1331-32 je Imela šola 3 razrede in 1 vzporednico, v letu 1962-33 je imela 4 naarede in 2 vxporfxlnici,v letu 19CJ.V34 4 razrede m 2 vzporednici. ▼ leta tS6M-:^5 4 razrede rn S vzporednice in leto* 4 raz ^"ede in 3 vzporednice. Kiju temo, da m le*oe ni vpijal noten novuiec n < nunu 1/a, kjer neprestano pričakujejo otvt) ritpe, že leta 1930.. ustarK>vljene n^^čan-«fce šole, je o^taio .Uevik> vjŽHanih učencev na lanski višini. H sok' je odšk) Jani ja W8Q — 16 absolventov, 1«M leta 17, letos 26, skupaj 50 a©*o4ve.ntov, od katerih jih je nadaljevalo žtudij 20, docna pa jih je oetalo 30, kar je jaaen dokaz, da Šola ne ustvarja duševnega prohlarja-ta, ki bi čakal prekrižanih rok na službo. Soka je 9 tem dokazala, da je 7anidrana t^dno v narodu m da |i doso^ia v«^ek svojega razvoja. — Se prav»lin i DOHtopanje. b w«t **r^»*\ ki pošiljajo svoje otroke na tnk. jriinn*-rijo in to iz Črnomlja, Somiča, Straže ki krajev ob t«h dv** železniških pro^h, smo prejeti »iedečo pniožbo: DijaLi in dijaki nje, ki bivejo v teh oddaljenih krajih 9e morajo voziti v &ok> agodaj sjutraj. Nd no vome$ko postajo dospo ob B.lJo uri. Spr|8o zgodnje jutranje ure se napotijo dijaki s postaji' takoj pred ^nmazijsko poslopje. Ha čudo pa morajo ti reveži čakati,'(ki ae jim odpro vrata gimnazijskega poslopja, pot- drugo uro ob vsakem vremenu Vrata gim-nazijekega poslopja se odpro Sele 15» mi nnt pred pričetkorn potika. Včasih »e do he dobra sura, da dijaJte spravijo pod streho, navadno pa begajo okrog do šolskega pouka, ker se ne upajo nadlegovati in prositi gostoljubnosti v tajili hi&ah. Vod .«rtvo gimnazije naj bi že iz -njalnih m moralnih ori rov dfjake spravfk) takoj, ko pridejo s postaje, pod gtmnazajsko sHreho, da bi ne hiH prepraSeerd sami «»ehi Takt> bi bfri dijaki na toplem in snhatn. obenem pa hi ae lahko prtpraafli na potjiL & samo dejstvo, d« rnorajo dijaki vatajaci ot> petih zfetraj. najkasneje ot> pol testih, da se tako pripravi jo za Šoin in na vtak, govori za ta da se jim odpro Sokdca vratu takoj po prihodu jutranjega vlaka, ne pa iele lo mtiTut prod ?to4sktm poofcom, kot je to običaj. Upamo, da bo vodstvo gimnazije to pritožbo starftev upoStevaln in dovolilo, da dobe oni dijaki, ki se vozfjo v šok) z železniro, tjakojften vstop v gim nazijflko poslopje, kar Je malenkost. Čudimo 9e, da •* m to le d pocariimalo tnk. dttrstvo »dota m dom<. Kai pa ono k te-rnti pnavfT — Muhasta narava Na m* g Aaoprfja fte*rne v Pre5p^*novi u!W je af> Hooea poletja £e drugi? razrvela mlada jablana. Ta I čudo narave kna polno občadoaataw. Stcv. 211 »slovenski N a r o p« Sreda, 18. septembra 1835 9tnm 3 DNEVNE VESTI *s Iaapu>4 društev. Banaka uprava je razpustila Jus^tovoasko skadeon&ko društvo > Triglav« v Ljubljani, Krajevni odbor švab-Ako-uem*lko prosvetnega saveaa v Slovenski Konjicah, Savez saobraćajnih I transportnih službenika i radnika Jugoslavije v Ljubljani, Jeaeni&kj šahovski klub na Jesenicah« Podruaaico »Svobode< delavske telovadne in kulturne zveze Slovenije v Velenju, Podruanieo eaveea žeiezniča-ra Jugoslavije v Ormožu, Žensko podružnico Sv. Cirila in Metoda na Jesenicah, Društvo taborniškega rodu v Kanoniku, Prostovoljno gasilsko društvo v Lescah, Prostovoljno gasilsko društvo v Ljufcecni, Strokovno skupino \iniearjev v Sv. Bolfenfcu pri Središču, IMruSeirje koroskifc Slovencev kraljevino SHS. Klub koieaarj^v ki moAoelklifirtov V Ribnici, Podružnici Oarednjeea društva lesnih deffcvoev in sorodnih strok v Lescah in Ptuju, Podružnice delavske telovadne in kuftunoe zvese aSvobodac v Kropi, Narodno čštamico za trg Vitanje in okolico v Vitanju, Splošno delavsko strokovno zavezo Jugoslavije, podružnica v Ljutomeru, Strokovno skupino delavstva v Kočevju, Lrud^ko kohLnjo in otroško zavetišče v Ptuju. Kolesarsko in podporno društvo Drava v Ptuju, Zveso usnjarskih delavcev Jugoslavije, podružnica v Soetarnju, Športni klub Miram v Depalji vasi, srez Kamnik, Mestno središče trezne mladine v Ljubljani kn Strokovno skupino mestnih uslužbencev v Ljubljani. — Zborovanje naših filatelistov. V nedeljo «o abomvnli v Zasrrebu naži f"t]aiel:sti na in. glavni skuppscini Jutfoalovenske fi'a-telisrtiene zveze. Zborovanja so se udeležili deleoefti društev iz Bele Crkve. Beourada, i Dubrovnika. Karlovca, Ljubljane, Novega ' Sada, Petrovsrrada. Sarajeva. Splita, Snbo-tiee in Zaoreba. Iz tajniŠkeea naroČila je j isarridno, da je rozviiala Zveza v oreteklem | poslovnem letu živwrwvo delovanje itn hidi njeno crmotno etamie je zadovoljivo. Prihodnja plavna skunscina bo v Ljubljani. Za podpredsednika je bil izvoljen ljubljanski delecart dr. Grasselli. ki je povabil vea društva naj se prihodnje le*o v čim večjem MeviHi udeleže, skupačine in fita t eliptične razstave v LjuhJjsni. — Narodne nože na jadranski raistavi. Zadnio v^lesejmsko nedeljo so zo>pet počastile požrtvovalne našed-vme v glikovitih dalmatinskih in primorskih narodnih nošah. Bile so predmet vsesplošnega nhču-dovania. V folklorističnem oddelku Jadranske straže so se slikale skupno z dvema stasitima članoma slovite bokeljske mornari re in junaškim Sibenčanom v osebi rav- { uatelja Osrednjega zavoda za žensko do- J maČo obrt g. Božo RaČiča. Zasvlral je pred veleseim>kim svetilnikom v fr"lo in pisani ženski svet je zaplesal kolo, kar je živahnost razjjibane nedelje se Ivolj povećalo. — Češkoslovaški dom v Zagrebu. Cesko-slovenska Obee v Zagrebu je začela takoj po prevratu zbirati denarna sredstva za Češkoslovaški dom. od leta 1927 pa vodi to akcijo posebni kuratorij. Do leta 1929 so im^li že nad 700.000 Din. nedavno so dobili brezplačno zemljišče in zdaj imajo že nad MOO.OOO Din, tako da bodo lahko v kratkem začeli dom zidati. Dom bo tri-nadstropno poslopje in v njem bodo prostori za Čepico Besedo, ČJ Ligo in Ceeko-slovensko Obee — prvi lete^rrh* nastop Marija Srrnenca v Zagreba. Drevi bo v Zagrebu prvo letošnje goMovarije priljubljenega tenorista Marija Šimenca, ki nastopi kot Eleazar v opori * Židovka*. — Tavčarjevi spM v Jadanju vsenčlliške-profesorja dr. Prijatelja so prava zakladnica pristnega skrvenske^a pripovedništva. AR jo imate v svoji knjižnici? Cene, nabavite si jo nenrndoma pri Tiskovni zadrugi, Ljubljana, Miklošičova cesta 16,1. Vseh sest zvezkov s kritičnimi uvodi prof. Prijaterja st»ae vezano 586 Din, v usnj*1 fvM Dfn. Pri prevzemu cele zbirke ^0% popust in rnožnost obrobnega odplačila. pregled, analizo in plombiranje semenja, iz-premem bo pravilnika o ureditvi prometa z devizami in volu ta ni i, izpremembo pravilnika o zdravilnih in zdravilnih specijalitetah (.pojasnilo, iopremeniba uredbe o finančni kontroli) popravek, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin in razne objava iz »Službenib Novine — Pomemben sestanek jugoslovenskih nacijonalnih železničarjev. V nedeljo so zborovali v steklenem salonu kolodvorske restavracije v Ljubljani delegati L'družc- nia j ugo6lo venskih nacijonalnih železn/i-čarjev, ki so zastopali okrog 4000 organiziranih železni-čarjev. Predsednik oblastnega odbora g. Zupanič }e poročal o delu, naporih in borbah organizacije za zibolj:,anje položaja železničarjev, zila^ti je pa obširno razpravljal o težkem ter nevzdržnem položaju železniškega delavstva, med katerim zaradi slabih razmer stalno nara-šča tuberkuloza in druge bolezni. Udruženje si zelo prizadeva, da olajra njih bedno stanje. V debato je natq poseglo več delegatov podružnic, obširno poročilo je pa podal tuda I tajnik Centralnega odbora UJN2.B g. Simonovič iz Beograda. Na koncu je bil sprejet soglasen sklep, da je treba s podvojeno siko nadaljevati organizacijsko delo in sprožena je bila tudi misel glede lastnega glasila »Glasnik«. Železničarji so prepričani, da jih l}o pri njihovih težnjah podpiraJa tudi vsa naša javnost. Zvočni kino Ideal ~" Danes ob 4., 7, in 9y% zvečer Renata Miiller in Willy Fri sch v velefilmu valčkov, smeha zabave in petja. „Kralja valčka" Boj med Lannerjem in Strausom za najboljši valček. Najnižja vstop.: I>in 4.50, 6J50 in 10. Htidožestveniki s Vt R. Gardin-om pridefo v Ljubljano!!! — Barbare, ki «o ca te dni prepeljali izMoskve v Pariz in ga tamkaj z velikimi svečanostmi položili k večnemu počitku, je svojo knjigo >Ogenj< napisal v rovih med svetovno vojno. Odtod njegova nedosežna stvarnost in slikovitost. Zapadnoevropska kritika pravi o njej. da je s svojim mogočnim klicem po čistem človeku, proti nasilju, za Človečnost in za Čisto humanost prevpil topove svetone vojne. Ali naj bo va?a knjižni ra brez tega monumentalnega dela evropskega paeifisma? Pišite takoj Tiskovni zadrugi, Ljubljana, Miklošičeva 16, I., ki vam jo pošlje po znižani c^ni vezano za 2o Din, brošiTano za 15 Din. — Tz >Slnšbenega lista«. >Službeaii list k r. banske uprave dravske banovinec št 75 z dne 18. m. objavlja ukaz o postavitvi banov dunavske in dravske bo novi ne, pravilnik o uvozu in tranzitu živih rastlin in rasti insikih delov sadnih iai gozdnih sadik, ključc>v, urmičja. okrasnih rastlin, potaknjencev, odrezanega cvetja, krompirja, čebulic. sadnih in drugih plodov pravilnik o prefzvodnji, uvozu in prometu sredstev za zaScito naštlin, barvanje semenja luceme in roWe detelj«, odločbo o pobiranju tak« za — Stanica za psihohigijeno v Zagrebu. Zagreb je dobil stanico za peihohino, ki bo skrbela za duševno in telesno defektno deoo im mladino. V Zagrebu že imajo društvo za duševno higijeno, društvo psihija-tnov ter društvo za socijalno pomoč duševno bolnim. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 10. t, m. je bila v cbtrvsfri banovini svinjska kuga na 139 dvor-cMi. svinjska rdečica na 49, perutninska kolera na 4, kuga čebelne zalege na 3, šumeči prisad hemoragična septokemija goved in steklina vsaka na enem. — Dijaki; Obiščite knjižnico »Tiskovne zadrugec na Miklošičevi cesti št. 16/1. Tu si lahko ogledate Številne edicije te izložbe in dobite vsa potrebna pojasnila d izrednih popustih in drugih olajšavah, tako da si tudi Vi natavite lastne knjižnice. —Jesenski nalivi. Po včerajšnjem prijetnem dnevu se je ponoči precej pooblačilo in danes smo dobiJi prave jesensike nalive. Tudi temperatura je znatno padla — Nov korak. Postavljamo se na lastne noge! Kakor smo doznali^ se je konfekcijsko podjetje »SOKO« oblek, katerega laotnik in predsednik vsega koncerna, je znani industrijalec gm Vlada Ilić, odločilo, da je dalo svoje konfecjjske izdelke, kateri se v Sloveniji prodajajo, tudi v Sloveniji izdelati. Da je prišlo do teg/a sklepa je ne mala zasluga ljubljanskega trgovca g. Ivan Kos-a. ki je kot zastopnik in organizator Soko prodajaln v Sloveni> zastopal stališče^ da se mora nudita našim ljudem možnost zaslužka in to na tak na-oin% da se obleke, ki se prodajajo v prodajalnah »SOKO« oblek v Sloveniji tudi v Sloveniji izdelujejo. Pozdravljamo z veseljem to o i ločitev ker vemo, da je pomagala mn»c^t'm krojačem, v Sloveniji no za-sdudrka in obstoja« ki jim je bil radr konkurence *in pregnale zaposlitve že resno ogrožen. £ veseljem ugotavljamo, da so naa izdelki riašhn domačih krojače v prv jeitno Iznenadila, ker njilh izdelava ne zaostaja ali celo prekaša marsikatere izdel-ke, ki padejo z bombastiično reklamo na trg. PrirK>rocamo, da si vsakdo ogleda in v slučaju potrebe na/baV. oblačila pri tej res domači tvrd/ki. — Nad Splitom se je utrgal oblak. V ponedeljek popoldne se je utrgal nad Splitom in bližnjo okolico oblak in sledil je strahovit naliv, ki je trajal pičle pol ure, padlo je pa 75 mm dežja. V pol ura je padla množina dežja, ki odgovarja desetini vseh padavin v letu. — Vreme. V ramenska napoved pravi, ćm bo nestanovitno vreme, dež v presledkih. Včeraj je nekoliko deževalo v Zagrebu, Ro-Efa^ki Slatini Ln Sarajevu, danes pa v Ljubljani. NalviSja temperatura je znašala v Skopju 80, v Beojrnadu lin Splitu 28, v Sa» rajevn 26, v Ljubljani 313, v Zagrebu 21, v Mariboru 20, v Rogaški Slatini 16. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.5, temperatura je znašala 12.2 — Otrok pod avtomobtlom. Včeraj popoldne so v ljubljansko bolnico prepeljali 5->ernega Pavla Oo^nerja, sina mesarskega mojstra iz Logatca 30. Otrok je tekel Jez eesio prav v hipu, ko je privozH avtomobil številke T/1Mali Pavle e prišel pod kolesa fn je dobil nevarne notranje, pa tudi všdine runanjie poškodbe. Njegovo stanje je zelo kritično. — Sesreće. V 2abniku, občina Radeče pri Krškem, je včeraj delal v kamnolomu ljetni Martin Knez, »in delavca. Nenadoma sc je utrgala večja plast zemlje in ga zasula. Dobil je nevarne notranje poškodbe in so ga morali takoj prepeljati v bolnico. V bolnico je moral tudi p^ogovrii delavec France Vičič iz Spodnjega Hotiča pri Litiji, ki ga jc nekdo a kolom udari) po glavi in ga nekoliko poškodoval. Iz LJubljane —4j Zadnja pot Josefa Strendnerja. izpred prijaznega doma na z>injskega ccistj 3 so prepeljali vJeraj pokojnega avstrijskega posrfaniškega tajnika v Varšavi g. Josefa Stradnerja k večnemu počitku. Pokojnika je sprem i ko na zadnji poti mnogo znancev in prijateljev, pogreba se je pa udeležil rudi tukajšnji avstrijski konzul g. Hans Hairanef * vsem oeobjem konzulata, pra\ tako pa rudi številni tukajšnji Nemci. Pokojniku so položili krasne vence z avstrijskimi rdeče-belo-rdečrmi trakovi na krsto tukajšnji konzul. Zvezni kancelarski za zunanje zadeve na Dunaju, avstrijski poslanik v Varšavi g. Hoffinger, tukajšnje avstrijsko pomoino društvo in avstvijako poslaništvo v VaTŠavi. i j. Izleihe ob priliki kongresa Jadranske straže# S |x>inočjo tr«;Ovsk«t»a gremija in dni štva izložbenih nranžerjev so mnoijobpojne ljuldjanske trgovine okraiile svoja ialoibena okna povsem v jadranskem duhu. Ji njih ie dihal topli vonj jusra in so klicale svetu Paše življenjske potrete. Posebej bi bilo omeniti na Mestnem trjru tvrdke Kolman, Kris-per. Rot, Samec, Souvan, in Žlender. V židovski uliel drogerijo Kane, na Starem trpu trgovino Olup, v Stritarjevi uliet veletr^o-vino I.C. Maycr in na Aleksandrovi cesti delikatesa iapo? ter modni trgovini K^tte in MagdiC. Večino tr*h izložb so uredili člani društva izložbenih nranžerjev C*ulk. iincfelman. Ciosar in HabiČ. ki *o znova pokazali svoje odlične zmožnosti, k čemer jim iskreno čestitamo! — lj Danes vsi na koncert, ki ga priredi pododbor Rdečega križa ob 20. uri v Delavski zbornici s sodelovanjem vojaške podbe. koncertne pevke Frankovske lor pevskih zborov »Sloge*. ^Tabort in *Be-žigrajskega moškega zbora i. Nizk*i vstopnina omogočuje vsakemu obisk, ki nai bo čim mnocobroinejši da bodo ljubljanski siromaki deležni tudi od strani Rdečega križa podpore v hudem zimskom času. KINO SLOGA Ljubljanski Dvor — Telef. 27-30 Leharjeva opereta FRA SKITA Jarmila Novotna, H. H. Bo 11 man, Hans Moser, Heinz Ruhmann Najnovejši zvočni tednik in izbrani dopolnilni spored! Predstave ob X6., 19.15 in 21.15 uri Najelegantnejši kino v Ljubljani, odlična akustika, najpopolnejša zvočna aparatura, nizke eene in najboljši filmi Pride! POLJSKA KRI. — lj H. sinfonični koncert Ljubljanske Filharmonije. Drugi 3infonični koncert Ljubljanske Filharmonije bo 16 oktobra v veliki dvorani hotela Union pod taktirko svetovnega dirigenta Vaclava Talicha. Glede informacij o podpornem članstvu naj se blagovoli c. občinstvo zglasiti v pisarni Podsaveza muzičara, Ljubljana — opera vsak dan od 11% do 12V*. Podporni Čla ni imajo pri vstopnini popUat. —JJ V. R. Gardjn, slavnj ruski hudož*'. stvenjk se nam predstavi te dni v originalnem rusko—sovjetskem velefilmu >Cro&Poda Lrolovljevi* Po znanem romanu Saltikov—.ščedrrlna. Ta film spada med ona redfka dela sovjetske umetnosti, ki nam pokažejo življenje v stan: Rueijj ter propast nekdaj bogatih ljudi. Siromaštvo i'h vrže v vrtinec življenja \n tu propadajo drug za druoim. Alkohol, prostitucija morfij razvrat store svoje. Rim Golov-ijevl je umetnina globoke vsebin« ln dovršene filozofinje življenja, delot vredno samo velikih umetnikov. — Matineja v >Zv06n0m k'nu Ideal« V nedeljo ob 11 uri dopoldne bo * Ideal« predvajal t\\m »Dve arci—en utrip« a LLMan Hervey i» Albachom Rattvjam v slavnj vlogi. Vatopoirna je >a vse sedeže enotna in scer Din 3.50. u— Vpisovanje v n. In HI- razred vseh ljubljanskih ^rtno-nadaJJevalnlh So! bo 22 t. m od 8. do 12. pri vodstvih takih Sod na Grabnu, Vrtači, Ledini ln pri Sv. Jakobu, Pouk v U. m UX razredu se bo aaoet v prvih dneh oktobra in bodo o tam natančneje obvestila vodstva uoance pri vpisovanju, šolski odbor opozarja mojstre in starše, da je obisk obrrno^tvadaljevalnih šol za vajence obvezen in d« je akuSooda* jalec po obrtnem zaiconu dolžan vpisati va jeace v solo, nadssorovati šolski obiSk ter skj-beti za njegovo točnost. —lj Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd, najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Ljubljana, Stari trg 9. — Cenik! brezplačno! ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Očka, ne prodaj me! — prosi mala SHIRLEY TEMPLE MATERE! Ali hočete videti najganljivejio pesem otrokove ljubezni? Oglejte si velefilm: „SanghaJ * Newyork - Pariš44 s čudežnim otrokom Shirlev Temple in Gary Cooper in Carole Lombard. ve ob 4. 1-16 Ln 9.16 iveeer l l l mM Gledaliike blagajna v dramskem gledališču sprejema Še vedno priglade al>o-nentav Mar. gledališča, dnevno od 10. do 1:2. in od 3. do 5. ure. Sezona prične *28. t. ni- Opozarjamo na ugodnost abonma na, in vabimo interesente, da se priglasijo Se pred price'kom sezone. Na željo plat« lahko novopritjlaŠeni s bon en t prvi obrok šele v mesecu oktobru (do 10. oktobra). — lj Sestanek malih in velikih, lejukia in novih harmonikarjev to danes ob 20. uri na BleKveisovi cesti 21, pritličje. Določil se bo čas pouka in se bodo sprejemali ludi novi priijlašeuci Danzipg - Neboticn k Sajno par dni nastopa DVO PAHl^ in NtRA BOGAIU s svojimi atraikcijami in kot soa^i Za*p*-'- prosrrama oh 11. do 2. p°noCM UPRAVA Iz Maribora — Senzacijonalen proce«, V patelc, *lbrežja. Ko ie voail na dvovorež-nem vozu drva. so se mu nenadoma solasHi konji in Hercocr je dob'"l vko-\n desno nouo ter s; io v gležniu zlomil. T*o-skodf>v"nec *=-e zdravi v mo ribo reki bol n Vi. — Vso sfldje so ii kar i drevesa pokradli. Preteklo no* fo neznani tatovi na Mniskem vrhu pokradli pose*tonici Okri TrnVnv; mri jnbol'ka ih ii napravili ta^co nreko 2000 dinarjev SiVode. Zadeva je b:lo prijavljena oroŽn^ikom. — Rebra si je polomil. Ko ie «*ooa! včeraj nroti večeru ol-letni invalid Anfon Ver bov?ek iz Kamn-;ce po stopnicah hote?' v javno strsn*J8e nn rtla\*nem tr*ru, i*» tnVo ne-s-ej^io padel. dr» si ie vlomit feH relw na Apen'} c#f7>^i. m} je prepeljan v tukajšnjo bolniro. — Pe^ek si je razbil jrlavo. Va Ternetm ie »plezal 6-»letni miizariev m\n Slavko Vwod na neko drevo in padel x ni^^a. Pri rmdm si ie deček *elo nevarno noskodora1 plavo ter so morali malega nonesreeonea takoj spraviti v bolnico. — Jakob Bud/a pomiloščen na 20 let ječe NTai i m čitateljem je gotovo še v živem spominu ziločin, ki je bi! izvršen letos 10. februarja v Stari novi vasi pri Ljutomeru. 66-letni posestnik Jakob Budja je pregovoril svojega sina Ivana in rej en ca Vincenca Kol bia, da sta napadla m ubila starega posestnika Vrhovnika, njegovo ženo pa smrtno nevarno ranil«. Zaradi tega »ločina so ■e vsi trije 1°. junija zagovarjali pred mari borak kn velikim >enatom in je bil stari Budja obsojen na smrt na vešalih, sin Ivan na 20 lot, Vincenc KoJtbtl pa na 15 let robije Stol aedmorice v Zagrobu je zdaj staremu Budji kaaon »pTomenil na 30 let robije. Teeka nesree^ kolesarja. V soboto opoldne ee jo amrtnonevarno ponearaoil 22-letni Franc Lederer \cl Janževake gora, ko ed je na kolesu peljal po takozv. >Mon-tebelloc v Roepohu. Zaradi sibie brzine, e katero je Lederor vozil po strmem k'ancn, js Jeolesarja vrglo pa ovišiku v Ofjrajo, pro-ko katere je treščil v 7 meterakem loiku na niako ležeči travnik. Kolesar ,e obležal Z zlomljeno desno nogo in smrtnonevarnimi notranjimi poSk^ba-mi. ReSeva-lei ao ga v polni ne*mvesr: prepeljali v bolnico, kjer se do večera Se m* «avedel. Iz Celfa VeaelJe — Jas si izposojam denar samo zsto, da morem delati ljudem veselje. -— Kakšno veselje neki morejo imeti pr» te«? — \o. da jih vtdie, kafeo fe v#t**i. yg lira denar vrnem, _c V celjski cinkarni je izbruhnila v ponedeljek zvečer afaavka vs^ra delavstva. k^»r je upravni sve^ OulkUunil zahteve deJavsIv« trlede zvišanja meod in sklenitve nove kolektivne pogodbe. V cirnikarni v Kranju zadnjo kvalifikacijsko tekmo s SK Korotajiom in zmagali v raamverju 20 (0^r). S lom so si Atlotitk priborili vf^lop vpod-savezno li«o. Celje ima sedaj dva prvorao-redna kluba: SK OH je in SK Atlatbk. —c Starešinska or|r&nisarija >>»!et vđssa po rmasičnem procrlertnilcs cra. Ivanka P^Tvorlrnova. Iz Kamnika — Moderna trgovina z apnom. Pri g. Pernatu I'rancu, trgOTCU z apnom iz Stranj, je b ! /e deli časa zaposlen delavec l nšič Valeatea is /^l*>rnj:h Stranj. V pmedeljrk je ves dan tov* t I vagon apna in je po končanem delu očiel vmesro. Kmalu pa se je vrnil z ntkim voznikom, s katerim sta naložila na voz okr. I -oo kt; apna v vrednosti 3(>"> I>:n. Z /kiričkom je UnftiČ popival po razvila ^OstlJnsh in ie jsjtj večer zapravil. 1 '-t::ik q. Pernc jc za tatvino takoj zvedc! in jo je prijavd uro/ nik'»m» ki so našli Uršiča rtđ nje^oN^'m do mu popolnoma pijanega. Ko qa je orožnik hotel zasIKat.i, j^a jc Uriti ncsrair.no ozmerjal ter mu pŠeJ v svojo -oho, kjer sc je zaklend in le^el spat. Toda mič mu ni pomagalo Danes je na orojžtii-ški postaji /e priznal svoj ureh. za katerega bo d.\a! ore. — Izgubljeni Kamničan. Vsskdk) bo r d verjel, da je položaj nede!j-keja turi-, a, ki je v navdušenju, da Dfispe - m prej do planinske okrepčevalnice, spre^lcdul pr.i\ i markacijo in radi tiCfM SSSe] na Stranpot, res obupen, ko nora reve/ v -a;-. t:n sčavi. oddaljen <>d prave pot:, luecn in |a jen v duhu misliti na dobrote, ki sj dobe v koči in na vročem solnci cediti sline. Taka nesreča sc je pripet la nekomu A borniku našega agilnega tujsko prometnega društva, ki se je na sejn bndko prit,, žij, da je pot v Kamniško Bistrico elaJu) markirana. Povedal je, da je na razpotju, kjer vodi mostiček čez neko vodno rižo, izgubi markacijo m zašal na napačn*) p*»t, kar je imelo za posledico, da jc cele trt ure pozneje prišel v Bistrico, ter bil tako prikrajšan za užitek, ki ga kna človek, ko sedi udobno pred kodo, ssjsoel lahko |i.d in pijače, zraven pa uživa prekrasen ra^ gled. — Zato opozarjarno vse turiste, katerim je kol;čkaj ležeče na tem. da prispejo v Kamnino B^trico naravnost in ne po velikanskih ovinkih, da ae vedno poslužujejo one pofci, ki voda tik ob reki Bistrici, ker le ta jih sigurno najhitreje pripelje do njenoga izvrrka 'n s tem tudi do zafeljene koče. — Egiptovska tema na glavnem trgu. Smolo imajmo z naso razsvetljaro na glavnem trgu. £arrrice večkrat pregore in takrat je glavni trg zarrrt v tenw. Seveda, kakor je v Kamnflcu navada, d« »e iz v*ake nesreče takoj prAčno norčevati, i*o si tudi sedaj ismisl-nM hudob m jezika. U rri res. da bi žarnice tako Cesto preg^irelc, temveč da je to nova metoda lova na bicikliste brez luča. I bogt biciksisti morajo radi teme počasi voziti, da ne bi kon* podrli in glej ga vraga, že stoji pred njimi srjjažnak in si za pisuje stevflko, ime itd. T^bogi baciklTsti se tako n jame jo v past im pred ocmn jim plefc Številka 75, katero čez nekaj dni vidijo napisano na plačilnem nalogu. — Zato pa le nikar ne godrnjajte, 6e se ta aH tam radi teme spodtakne ob kamen, karti kakor vidimo, tt»di tema nam lahko pr^nssa dc= nar. —seveda če je to res, da samo roda lova na biciklista na rngfci ne gori luč. SOKOL — Sokolsko dm8t>o ! mbrjane fl# je preneslo redno tPtowdbo i telovadTSes na Pni lah v telovadnico **a t. dri. ressni trim-naziji v Vegovi nHri. Telossdne nr»« is razdeljene takoie: V i>onedel)ek. arodo in petek od 18. do W. ure rnoska deca, o*\ 19. do 20. moški nar«od 1*0. do «30 elani. V torek in Oatrtek od 18. do tO. h ska dera. ađ 19. dte 30. ženski narasoaj in od 30. do 21.^0 članice. Peco ae bo sprejemalo le ako pride ▼ sprvirsrtvu ^tariiev. Na^stntsrso. Spontte}a]te ae CMD PRODAM Beseda so par. davek S.- Din Najmanjši znesek 8 Din ZOPET SMO CENEJŠI. Pri- ma P0r>rtni siikDjiči Din 95.-. Trenchouth Din 420.— Specialna izbii-a pump( modoi« hlače PeHlo itd. Pre*k©r Sv Petra 17 4./L. PREMOG drva — kar bo parket! SjLOVŠA Kolezijsks ulica 19 telefon 89-84 67/L y&0 angleški interesi Tu oni>r*a ima 7^en-kr^t 5 m i 1 i i onov švicarskih frankov aemt- sko glavnice. Ob Modrem Nilu bo zgnetena 580 kilometrov dolga cesta mod Addis Abebo in K. ur mu kom na sudanski meji-Zdaj se rabi za to pot tri tedne, ko bo cesta dograjena, bo pa trajate potovanje samo dva dni. Omenjeni konzorcij je dobil monopol vsega prometa med Addis Abebo ki Sudanom. Poleg tega imajo Angleži prvenstveno pravico do ir-koriacanja vseh rudrrikoar. odkritih na razdalji 70 kilometrov ob novi cesti, a ta cesta vodi kot nalašč akori kraje, ki so na zlatu in pistiffri zeVo bogati. Ta pogodba je bila sklenjena n vidika morebitne razdelitve Abesinije med velesile. Ce bi pa bi priznan protektorat te ali one evropske velesile nad Abesmijo, bi pogodba kijub temu ostada v veJja-vi. A če bi Itatija sklenila ne vzeti je rt*, meri i e ali razveljaviti jo tako. IcaJeor Je sio-rila Franciia s koncesijami bratov ManneS-mannov v Maroku, bi lahko smatrala Anglija to za časna beli!. Toda Anglija si ne želi vojne, ki bi utegnila postati usodna za vso Evropo. />ato je dokaj značilen dovtip, ki kroži zadnje čase med diplomati in cigar avtor ie baš neki poslanik n« artjjle-5kem dvoru: »Vse to ie samo levja storija — leva judejskega, leva Sv. Mark« in antde^keda leva. ki n* rosi s« riovp. tem-ve" tamo ren^i*1. Telefon na najvišji evropski gori Tehnika prodira tudi na najvišje c;orp in izpodriva vedno bolj pravo turist i ko. KI mora že po svojem bistvu odklanjali vs? moderne naprave v planinah, razen pia- ninskih domov in planinskih poti. Ker hi pa radi na poro tudi ljudje, ki nočejo aH pa ne moreio hoditi na hrib. je treba craditi žične Železnice in v*penjace, na gorah pa hotele, dd se v njih mdi taki Ui risti dobro počutijo. Pa ne samo železni ca. temveč tudi telefon prodira na visoke pore. Lz Nalčika |*>rocajo. da je bila te dni otvorjena telefonska postaja na najvišji evropski gori Elbrusu Od vznožja do vrha so imeli monterji 168 km dolgo pot in zgradili so 110 km dojgo telefonsko progo, za katero so porabili 2.000 brzojavnih drogov in 250 km žice. Zdai bodo zvezali še 15 telefonskih postaj s taborišči in zave tišči okrog vrha. Gradnja telefonske proge na vrh Elbrusa je bila združena z velikimi težavam'. Monterji so opravili junaško delo, saj so se morali opetovano po vzpeti na vrh v silnem viharju in snežnem metežu, v megli in m^azu. da so bili ▼eekrat v smrtni nevarnosti. Ko mezei niso mogli več naprej, so si monterji nato-vorili brzojavne drogove na name in jrro dirali so g njimi dalje Najvišja telefonska poetaja f° V višini 5507 m nad morsko gladino. Čilski neznani vojak V glavnem čilskem mestu Santiagu imajo na velikem trgu P^aza Italia grob neznanega vojaka, ki je vsako noč lepo razsvetljen. Tu je pokopan vojak, kri je padel na bojišču že v prejšnjem stoletju, too ie bila republika CSte zapletena vojno z republik oPeru. V Santiago je pa prišel ta vojak na zelo romantičen način in skoraj proti vodji prebivalstva. Leta 1000 je služil v provinci Tacna, pri pada.joči zdaj že republiki Peru. polkovnik Emrique Phillips, rojen Anglež. Nekoč je poaerfl bojišče pri Artianzi, kjer se je visfta leta ]8£0 bitka med bolivijsko, čilsko m pero-a-n-sko vojsko. Ta m je videl, kako je »eter z mnogih grobov odprifhal prst tako, da so se videli okostnjaki. Na enem okostnjaku ie opazil še ostanke unrifoi. Zakoni v Turčiji Is Ankare poročajo, da je turško pravosodno ministrstvo sklenilo, da mora biti v bodoč.c vsak osnutek novega zakona ali iz-premembe že obstoječih zakonov prej objavljen, predno pride v zaključni redakciji pred parlament. Namen tegm ukrepa je omogočiti javnosti, da zavzame stališče napram novemu zakonu in izrazi morebitne sto je pomisleke. ugovore ali nasvete. V večirti evropskih držav, kri ae smatrajo za mnogo naprednejše, nego je Turčija, bi bilo kaj takega nemogoče. V evropskih državah se prjpravijajo novi zakoni ali lzpremembe obstoječih zakonov navadno skrivaj, v najnaprednejših državah imajo celo zakona, kri prete z zaplembo listov, če b» priobčili poročila o osnutkih novih zakonov, ki jih je proglasila vlada za tajne. Ljudje v Ljubljani in na deželi človek se red vrne v Ljubljano, ker ima občutek, da |e tu človek med ljudmi Pogosto urede v-laoe v re.i naprednih drŽavah kočljive probleme tako. ete objavijo njihovo izpremembo po pooblastilnem zakonu, potem se pa. nedostatka i/prememSe naknadno ugotove šele ko jih je strokovna javnost precrtala v zborniku zakonov, Zato pv> ima)o vlade v teh n-aprednih državah vedno obilo dela, dočim p^-eti v Turčiji nevarnost, da bodo novi za k Oni (-.d vseh strani proučeni in tako čim popolnejši, dl ostane turška vlada po obavi njnovejše- ge. zakona krakomalo brez dela. Abesinski jetnik Nedavno so iz Abesinije poročali, da namerava cesar Haile Selass.ie izpustiti prejšnjega vladarja pod pogojem, da bo med abesinskimi mohamedi agitiral /a obrambo domovine. Ivdo je zaprt vladar? i-«.o je Menelika leta 1009 zadela parali/a. je prevzela vlado njegova žena cesarica Taitu. Sama n.i imela otrok, vendar je pa hotela ohraniti prested Meneiikovim potomcem in zato je poiskala hčerko, ki jo je imel -v\enelik v svoji mladosti z neko sužnjo. Povabila jo je na dvor in kot dvor no damo jo je omožil z visokim dostojanstvenikom Mikaekom. Iz tega zakona se je rodil sin Lydže Yassu in on naj bi bnl postol kralj kraljev, abesinski cesar. Lvdže Vassu bi bil pa malone unič.ii vse prez^nie maščevalno Menelikovo delo Naenkr.it je izneveril krščanski veri in prestopil v islam. Tedai so nastopili proti njemu vsi pogiavarji in na čelo iim je stopil vladar ozemlja Harrar, ras Taffari, sin slavnega rasa Makonnena. Lvdže Yas-sn je bil srtTmoglavJjen im zaprt. V ječi sedi še zdaj. Na prestolu mu je slediiki druga Menedikova hči princesa Zeoditu in ko je ta leta 1031 umrla ji je sledil ras Tarrari. ki se imemije kot abesinski česan-Haile Selaasie. Pred sodiščem Sodnik: Obtoženi ste. da ste ukradli svojemu sosedu rei kokoši. 'Ali imate priee? Obtoženec: le, gospod sodnik, jaz pred pričaim rukoii ne kradem. "V hetcJu — Đkajfee ma sobo s tekočo w>oSo — Mar hočete pri nas ribariti? Ljubljana. 14. septembra. Ljubljana je prav lepo mesto. Tu je vprav priijetno življenj«, kajti tu se za neznanega človeka nihče ne zmeni. Poglejmo, kako je na deželi. Ce sto-pii v podeželskem mestu v gostilno aH kavarno, si labko prepričan, da se bodo vse glare z vsemi očmi uprle vate m te m en Ve m presojale od nog do gbuve in vas možgani bodo ugibali, kdo si, kaj si. čigav si. odkod si in kakšen si: ko nrpu^čaš lokal, si lahko prepričan, da ne bodo ljudje, ki še ostanejo za mizo, nsc ikug^ga govorsft, kakor o tebi, preko tebe an 6ex te in obara* te bodo do kosti in obriH. da m4* diska ne Ko o»taJ« na tebi. V Ljubljana pa bodi prepričan, da fcwrjrj pribod. odhod rn navročnost tvoje imenitne osebe ne bo nikomur dela-lo arv-m las; kajti v Ljubljani vedo ljudje, da se prav tako malo spodobi obira-fci ljudi, kako^ odpfirafei in prebirat i tuja pisma, ^/dto pa. uživa Ljubljana velik sloves miru. pokoja in družabne dostojnosti. Zi tuje »e briga v Ljpubljani samo polaci.ja. ljudje pa imaio sarmi dovoli svojih skrbi, pe se jim ne Zdi vredno, da bi se vmešavali v tr»je z*»deve. Po deželi <^o ljudje čudni, da ne morejo pusti pri miru znanih posod pod poote-Ijo. Nad niimci preži človeška radovednost in skodožei >ost. Ljudje ao silno jez kavi, čenčavi, da ne rečemo opraA-ljivi. v Ljubljani teh slabih lastnosti ne po/na;o. Tu !ohko m^rno pustiš svojo odejo od-^rnie^o In nihče ie ne bo pogledal, ker pravi io. da je čisto dovolj, če človek sAin VWrJ0 MdeiO zrači in krtači, kaj bi se torej brigal še za tuje nesnage Tosebno Smešni so ljudje po dežeH, kadar gre za »njega« m za »njo«. »On« »ona« — to dvoje ljudem ne d*i miru —. le s.topi v kakšno gostilno ah po v kavarno / »nio<«. to bo nekaj za ljudi! ženske bodn jadrno odložile svoje vezen,ne mo-«k m b, pa poide /e diskreten šepet od ust do ust: to je ta in ta, toliko in to lik t. je sta", stanuje tu in tu. v posesti ima sest parov čevljev, na t^den ima po sedem robcev v perilu, srajco pa samo po eno, pa še ti-sta ni plačana. pa rad gleda kakšno dn>g<^ »njo«, pa »ona« nama nič, če pa ima. ima toliko in toliko, pa grdo je napravljeno, pa ta šivilja »ji« lepo napmvi obleko samo čez prsi, v časi pa se posmehlja kakšnemu drugemu »njemu*. Sedaj pa poglejmo, kako te v Ljublian-r! Nič. prav nič ni takih čenč. ne javmfi ne »tajnih«. Ali pa ie v Ltubljami ase javno, ker je »tajno«? Zdi **e mi. da ne in saro prav rad priznam, da »e v LjuMjani res nihče ne briga za števrV> rojih robcev, kn jih ima ta ali oni v*ak teden v perilu. k«r je vsak vesel, če svoje nazaj dobi. Marši kdo pa sam ne ve. koVrko ima čevijev na razpolago. Po dežeri ima jo nekateri t^str^e ^o grAn navado, da ne znajo ari pa ne morejo molčati, če jih Se tako lepo jii'ioaJi, o-kaz, dn je Ljubljana reas lepo me«to. ki pjx-dn J.1Č; tudi po dostojnost-i. V tem pogledu se labko poka/e. da ie mesto, ne pa dolga vas. kjer rjudie ne vedo. fcai ae <;peonicr», 17. ^septembra Na državni nvp^»6an#aki Joli dr. Franoeta PwAraa eo je vpi«aJo i^St) uč^ne-ov un uofunk i« sioer '200 ueene^v in 180 ue^nk. V 1. raflr 96 |e vpisalo lo7 učenem n liMk, pa tudi ostati raxre»di so pr*^n apoln i. V LL raa.r+*i pohaja 107. ▼ Iti m v IV. M uof nfcr». v kwt«r«in j*» pobajaio ^AC\ fmmmmml m nr^nk je bfl pouk skorsj n.Mn-M^V v ta kfvn obsoeu kol >e predpiaain. beios je pa kar 30 uoonc-ev an noprtk ve^, a ^aU-nnn §ols»ko \"od«*rw> akoraj nikajTvor nima i«i. k^r ao morali trije raer*>di namesti ri v poklopiti naro/inp 5o!p. ra<1j resar močno rrr»i potrk. lupamo, d« bo nadre iona šoV«kn o*>l«irtt *«to-ril-i vse, rka pride prepotrobna mrs5?wr t4ca 5-^la do nujno potrobnih nosHlh n^ilnie, oirer »o bodo morali v prihodnjem šolskem letu odkloniti ueortri. ki rte bodo lovrSiri osnovno šolo x pra*v dobr m uspohom. IteSCaaisIca V>la j-o rrlod** na rafcv> misijo ki jo vrsi v obmejnem !ndus(lrij*s}kei!n kraju in v osrčju našo pr^k*pe CJoronjsk », potrebna isdVrtb« pornoei, saj dajo ml«d dobro šolan** m1ndtttka, lo sf-> moervn ndfjsrtvnro v riari iorxnlr»f*m in ktiHtim^m zivlj^njn. Sfcoda i^ le, da tn ne«1 ari<»na in l*»po rasla mladina no moro n.i nSMeljISSfi ;n na nd m nio Prag« TaJci ao poOri. ljubke arra ^hraHee, podobne nekoUko podganam, samo da imajo lepe kosata repa in lepšo barvo, pa tudi aeio okusno meso. kar se o podganah ne dn trdftL Kako se polhi love v pasti, bomo videfi v soboto ponoči v gozdovih oicrog FOBevegA, če bo ugodno vrarne, Oe bo vreme stebo, se polbanje na rottoreni preloži na utibodnjo soboto. COti'tok^ 1Ql aepeprnjhra ttX»: Stavnih 'roor>Or«n klavna (pfloi«e»; — UZ. 46: \»ron»- rrf>roeate.. — 13.00: Ona. obv^iabi: On d0 Tatre (n»ras6e>: — 14 0o. Vreme — 18.CO: Za nabavo in za ples roči'la, spored, obvesati-la: — lO.SO: Nac. mna. m»ni#rL soe. poltt. adravja' — ».00: PreiK« kz Beograda; — 12.00: uast vrenae, um Očitat spored; — CTi«rai5ki trio >Ves«ia<: Petek. MX sept-ookbira: V2.(k>: Pos.5. Po na&tti narom-rib steaacab* X. o- — %4jOO: Vreme, bona,: — 1S.0O: ž^nflka nra Offka rn higijena •ftr A m Sirn^ei; — 18-20: rUavtnski k^noort na pI*T6Cati; — 1S.40: Perona pravna vpra" Janja: O kme6kr zaA^iti (dr. VorftiĆl; — IS .00: Nae. ura Prod proslavo svet-&ong dana štednje far. M. NoderOtov^ H g. dJ. — 30 00 5hn-)BDr>k prrje, tvr»oJ; (večer fidov. narodrie pewmc. koneert pev s>keSa drrcStva -Tj^hfljan?cki znprm); — 30.46 Kimećki tato; — S.IS: Vair-.kova ure, rađrjski - »rkefitior; — 22.04»: &aa, vremen pororHTa. tspo.red: — Stt.lf: Operetni napew-porjeta gdc. Dragica Sokova in g. Jean FVart7.] s spremijevanJem rarj.: >>kepa or>k. Lion Feuehtwanger: 32 2td Suss Roman Vojvoda je ugovarjal, da vVurtem-beržani niso hudobni To so dobri državljani, zvesti svojemu vladarju. Vse to dela samo ta prokleta druhal v parlamentu, ta trmasta družba lakomnih oslov, ki so mu nekoč odklonili apanažo, ti naduti veleizdajal&hd skopci, ki so kovali zaroto z njegovim bratom. On je bil pa budno na straži in ni se dal pripraviti ob svoj prestol. In zdaj, ko ima v rokah oblast, bo pošteno plačal to nesramnost, da bodo kar kri potili. Opat se je zasmejal: To ni tako enostavno. V prvi vrsti je tu ustava. — To je papir, samo papir ! — je vzkliknil vojvoda ves v ognja. — Res je, — je pritrdil jezuit mirno, — toda papir, ki že vnaprej nalaga izvestne obveznosti. Sveto pismo je končno tudi samo papir m vendar »'očita na njem Rim in ves sv*e£. Wurzburžan je spretno posegat v besedo: Moč in modrost Karta Aleksandra, pomoč in Izkušenost njegu* fc prijateljev, njegovi vojaki m pnaP0B00t njegov« stvari, to bo končno raztrgalo ta papir. KstorJzaeija vojvodine, temelj in steber vseh teh načrtov, je težka, nikakor pa ne izldjucena. Kar spomnimo se na vzorno, uspešno katolizacijo v rjfa&kem Nenburgn. Spočetka bi prestopih v katoliško vero samo «^jm*i inflri in vojaki. Tem« bi stanovi ne mogli ugovarjati Potem bi bilo treba zasesti dvorne urade s katoličani m pozneje vsa uradniška mesta v dežel L Protestanti bodo bree usmiljenja odpuščeni vsi do zadnjega. Oh, kako bi se tn v Pfalcu spreoijračase etade v pravo vero. V prvi vrsti uradniki, ki so nneli drtrifi-ne in ki so se bali za eksistenco. Oh, kako hitro so se odrekli protestantovnke-nra krrvoverstva, kako so hitele te dobre dude. kako so se podvizale v naročje matere katoliške cerkve.. Pfti so in se smejali. Odpiralo se je mnogo potov. Kaezo&kof je obljubil, da bo naročil svojemu bistremu tajnemu svetniku Fichtra, naj izdela smernice, določene nalašč za VV%rtemberško. Razšli so se potni navdušenja m nad. Naslednjega Ase so se pojaviti pri vojvodi trije cesarski svetniki, da bi se posvetovati z njim o vojni s Francozi, v katero se je bil cesar neprevidno zapletel. Karel Aleksander, ki je bil za ce- sarske svetnike se vedno samo moledujoči, nadležni, fjjŽani general, se je našopiril kakor golob, ko so zdaj prišli k njemu prosit pomoči. Malomarno in z veliko kretnjo jkn je vrgel tisoč vojakov, za katere so prosili. Cesarska tajna pogodba mu je obetala za to nove ugodnosti, med vrsticami tudi zaščito ter razširjenje njegove moči proti morebitnim skominam deželnih stanov. Ko je vojvoda zapuščal Dunaj, ga je poljubilo rimsko veličanstvo vpričo dvora in ljudstva na obe lici. 7 Ko je Josef Sdss zvedel za smrt vojvode, mu je za hip zaprlo sapo, široko je odprl usta, dvignjena leva roka nru je obstala kakor za obrambo, vsa kri mu je pritisnila k srcu. Na cilju, bil je na cilju. Povsem nepričakovano je bil dosegel višek svoje slave. Bil je kakor človek, ki je dosegel presenetijiv uspeh med stotisočL Njegovi računi sc brli pravilni in zdaj je stal liki ponoser genij pred Izakom Landauerjem, ki seje smehljal in majal z glavo nad njegovo vero v malega princa ter si mel hladne *-ofce. Ah, zdaj bo hodil ponosno dvignjene £lave. Sto žarečih vrat se mu je odpiralo. Pognal se je bil visoko v enem sa- mem skoku. Zdaj bo sedel enakopraven med erjakopravnirai, z mogočnimi tega sveta, za sijajnimi omizji. Tisti, ki so ga pustili čakati v predsobi, bodo zdaj sami čakali pred njegovimi vrati, dokler jih ne pokSče. In žene, bele nežne, drazestne žene, ki ao tako milostno sprejemale njegovo ljubezen, bodo zdaj same lepo prosile, naj vzame njihova bujna telesa. Bogato bo povrnil vse brce, ki jih je moral potrpežljivo sprejemati Visokim gospodom pokaže, da lahko nosi Žid glavo desetkrat višje od njm. Prodal je svoje hiše v Heidelbergu in Mannheimu, dal je natiskati naduta naznanila, če ima kdo v Pfalzu od njega kaj terjati, naj se kar priglasi. Med tem je pa kupil skrivaj v Stuttgartu palačo obubožane plemiške rodbine, dal jo je popraviti z velikim razkošjem, izpopolnil je svojo služinčad, garderobo m stajo. Sredi teh rn-iprav ga je našel Izak Landauer. V nelepi skrčeni pozi je sedel veliki finančnik v udobnem naslanjaču, grel si je koščene, brezskrbne roke in dražil Sussa h gnevu s svojimi paesi, kaftanom in oguljeno židovsko obleko. Razočarani in razdraženi Siiss je moral priznati, da Landauerja ne ob- čuduje, niti rmi ne zavida. — imeti ste srečo, rebe Josef Siiss, -je dejal dobrodušno, nekoliko porogljivo. — Lcafcko bi se vam bilo to tudi izjalovilo, potem ba bili pa izgubili ves svoj denar na tem siromaku. ' — To zdaj ni več siromak, — je dejal Suss razdraženo, — Saj baš to mislim, — je pritrdil Landaner. In pripomnil je zaupljivo in karajoče: — Čemu toliko vika, razkošja in sijaja ? Verjemite staremu trgovcu, joda j je to nepraktično in samo v Škodo. Čemu delate toliko trušča in silite v javnost ? Ni dobro, če sili Žid tja, kjer ga vsi vidijo. Verjemite staremu trgovcu, da je za Žida bolje v senci. — Zadolžni-ca v predalčku je boljša od zlatega na-šiva na suknjiču, — je pripomnil smeje In dobrodušno, z mirnim posmehom s* je dotaknil našivov na Siissovih roka vih. Siiss mu je pa skoraj z odpororr obrnil hrbet. Taka je ta mladina, je pomislil Izal< Landauer, ko je odšel od Siissa. Pada pada dokler ni na isti stopnji z gizdali ni. Potreben ji je hrušč ki trušč, razkošje, z zlatom obšiti suknjiči. Potrebor ji je priznanje drugih, o sdadkem, tai nem zmagoslavju v kaftanu in paesit nimajo niti pojma, nedouki. Zm opravo m maaratm da* ost* Oton Chrastoč. — Vsa « i^jungam.