Št. 65.                                         V Gorki v pptok (\w 14. avgusta 190:1                              Letnik V.
l/.h:i.j:i  v in'    toi'i'k   in solioto oh
||      HI i  | >l<'(11 >< > | < 11 ( < •   /;|  MM'slo Id' III, ,'i    || ri
|!,|i /;i ili'/.rlo Ako |i:tilr n;i l;i ilm \ ;i
pni/.nik i/.iil<> din |>r»'j nli I!. /.vt'i'iT. SI;uh'
|,n 11(>šf.i |»!i• |«• in:111 ;ili v (inrn'i 11:1 11• • 111
jMisiljnii i'i'loli'Ino K '\, [K'.lh'lnii 1 k in
t'i'trl li'tno '.'. K I'iimI.i |;i si- v duriri v In
li;ik;irn;in Sell w ;i r/. v Snlskili u11<a:i11.
.1 »• I I e r s i t/. v \utisl.ih ulir.'ili in |,r-
han  n;i   \'iTilij-'vi'in   li'k.'ilisi'n \m H vin.
(YtMVrno i/danjc.)
I re<lui*tvo in upravnktvo  »e
nahajata    v   •Namiliu   t i a k & r i> i»,
iilica  Wtturiin li   At. 9.
iJopise je iiHsloviti n:t uredni5t?0,
o^lase in naroi'iniin pa n;i iipravniStvo
»(ioric»'«. Otflasi *»»• računijo po peht-
vrstah in sicer aku se tiskajo 1 krat po
12 vin. 1 krat po 10 viii., H krat po
8    vui.   Ako   s>-   večkrat   tiskajo,   ratlu-
liljo   he   po   pogodbl.
Izditjutolj  in  odgovorni urodnik Josip Marušio..
Tiskf.  ,,Narodna tiskarna" todgov. J, MaruSič).
Govor
>tiiil.  pliii.  i.;. Audit1).i   Ip i w;i  n.i  Ijudskt'in  slioilu
.iLiil    It'i i|.iliif:;.i   ilnišiv.i   „Atliij.i"  V  (imju.
(1 e s 11 I a s k u p s c i ii a !
Kiih najprimitivnejsih pravic vsakogu
človoka jo pravioa <l<> vzgojo. Kiikor ima
vsakdo pravioo do življonja, piavico do
dt'ld, Wtko jo tudi vsakdd *>fii-.tvičcn zah-
tovati, da so nr; nudi prilika, vzbujati si
du^i'vno in lolosnr silo. To priliko midi
človokii sola, kalorc pomoii so pri Slo-
voticih šo voilno p re in a I n coin. V slov.
do/.olah jo Ijudsko šolslvo so na ni/.ki
stopinji, na Kranjskem n. pr na pn-d
zadnji od vsob avslr. kronovin. ui-it<*ljstvo
jo slaltt) placano, mod ljudsko mast* in
so prodrlo propneanje, da pi dobor uritolj
njih najvocji dobrotnik, no zavedajo so
so, koliko dobrot prinaša omika, katera
«id in a privodo človoka do blugostanja in
zadovoljstvu. Ta pa no sine biti privib-gij
^«ilovih slojov, ampak mora f>• -stati spiošna.
nčilišra bfmorala biti ludi v rosnioi in
no samn na papirjn vsom doslopna. Kaknr
nt% smo bit; izobrazba privih'gij lo noka-
terih slojo». lake si li ni privib'gij !•• n«*-
kalorib narodov. No sarno Nemci in l(.;i
lijuni 'unajo pravico do izobrazb»», ampak
vsi ijuijjo, in to pravico inuijo tudi oni.
ki so slucajno Slovenes. In von Jar ho
kiali so v nasem prosvetijenom voku
Slovenroin, ki bivajo v sredisiu prosvet-
Ijono 1:' i >pH, ki iinajo biti prav tako
enakopravni in onakovolJHvni državljani
kakor Nonici, ta žo \z naravnib, a tudi
vi avstr. zakonov i/.virajoča pnivica. Za-
stonj so nasi klioi po slov. nnivorzi, zaman
zahtovaniü srednjib sol v malorinpin je-
ziku, saj iiili Ijndskib sol so nam no pri-
vosöi. 0 torn nam dovolj jasno in fjlasno
^.'ovori boj za slov. Ijudsko solo v (Jorii-.i,
ki no priča smno o narodni nostrpnosti
m za^rizonosti naših laškib sostvlov, am-
pak tudi, najmilojo povodano, o nonaklo-
njonoHti onib laktorjov napram Slovenoom,
ki bi liili v prvi vrsti poklicani, ^ledati
na to, da se državni zakoni izvršujojo.
Ne pribajam rad na polje narodnostnih
rekriminacij, toda v vsakeu misletiem in
(-tuečem človeku mora vzkipeti, ko viui,
kako se rož<> krub pravičnosti enim in
kako drii^im. Ko bi zablevali v Gorici
nemško solo, bi jo lakoj dobili. Vlada bi
že nažla sredstva, s katerimi bi prisilila
magistral, brez re.špekta pred občinako
avtonomijo, da bi postavil zahtevano solo
v aredino   mesta.   Znano je, da je vlada
slov Ljnbljani kar toloimificno zaukazala.
da morn nomudoirm odproti noinško šolo.
In zdaj, ko jo padlo na inn nekun norn-
škiitarjom v SiSki pr-i Ljubljani, da broz
nomscino no inorojo biti vzvelieani, som
propričan, da no bo troba dol^o čakali,
in v slov. Siški. na pra^'U L]uliljane se
bodo polujrovali slov. otroci' Stjvoiia,,
tnkaj ).'i*o za iiHrn^ko solo, in to pojde
Intro. Kak') dru^aco so postopa pri sluv.
zHbltivab! Koliko let so z«* bijo lioj za
slov. Ijudsko solo v (iorioi, ali šfl zdaj jo
nimt-imo. /t sto in sto slov otmk si tno-
raino saini v/.dr/.'*vati sole, in ^oriško
iMc^to. ki nna svojt* ilotiij " • najvoč od
Slov«-nc'i'v. -«* brani na v-c kripljo slov
sol. Toda /,a vt'dno sc jili no bo mo^lo
ubraniti, k>T ludi v Gorni sc izvrsi isti
narodni proocs. ki s«* vr:i p"V»od, da
iiHinrcč okolu-a prorna^a rn^to. in tudi
sir v nkdlirn i^oriška stro la-iko tit-k-fiio-
nijo v (inrici. Znano j«* vs«-rn. kako \z
nrznatnib p irotkov in v kako kratkorn
<'m<u so J1' razvila slov. «tvar v G>rioi.
>>>]** I. 1 ^ti'J. so jo l)ilo u-tanovilo prvo
^lov drustvo. namrer ..Slov cilainica**.
NV da so opor^kHti. da i*1 hila čitalnica
voliko^a pnm*'na za probujpnj»1 Slovencev.
toda slov. stvar v Gorici so je zacola A^
b1 todaj razevitati. ko «o Slovprn-i videli.
da jp vsp dolovanje na narodnPtn [)olju
brozuspeSno. ako *p no postavi temeli
tomu dolovaniu in ta tpm^lj jp narodno
Aolstvo Kaj jp pomH^'alo vjp navdušpnjo
todanjib rodoljubnv, kn -in «ip njibovi
otroci sproti potujcevali ' Sp Ip erpz 20
lot po ustanovitvi (^italniff» <»p jo začplo
misliti na slov. ^olo v (l^rici I'stanovil
sp jo najprpj otroski vrtpr v ulici sv.
Klarp. potoin so jo uslanovila ravnotam
dokliška onorazr<»tlna sola, ki jo dobila
poznpjo tudi 2 ra/.red. l.ota ISS9. sp je
izvršil na UoriskPm volik polit'cni pre-
obrat, in od teilaj so jp pojavila na sol-
nkpm polju vpčja dplavnost. V ulici sv.
Klare sp jp ustanovil i^o 1 razrod /.a
dpi'kp, in potpm so rastli razrpdi od lota
do Ipta. V ulici I^ar/elini sp jp spzidala
nalaSč hisa za alov. ospmra'^rednico, v
Clipresni ulici in pod Kapplo sta sp osno-
vala otro^ka vrte^ Poznoje se jo otvoriln
tudi nadaljevalna sola za obrlnp ucVnce
ter dekliska obrtna sola, in tako sp je
povzdignilo slov. Solstvo v Gorici do one
višino, na kateri se zdaj nahaja. Ko se
je sezidal 1. 1898 „Šolski Dom", jo naälo
v njein alov. šolstvo v Gorici   varno za-
votj«. Tcj,'H Ippp^ra  razvoja bi ho prav od
srea VOHP.IÜ v^ak Slovene«?, ako nc bi rnu
kalila ves«dja Kr<-nka   zavost. da morarno
vso te ^ole sami  vz lrževati in jib iz last-
noga b'\)H plačevati.    ,.Solnki   l)omu  irna
na loto okoli 2f> fK><)   kron   stro^kov.   Te
stroSko bi niorala  no.siti   m^ntna   obč-ina
^oriska. ki pobira občinske dokiade tudi
od hK)V. davkoplaifivalcev.   Slorenci mo-
rajo plac^vati  mostu  davko. in $e posebe,
v/.dr/.ovati Solo. za kato.ro bi moralo skr-
bfti nifisto.  Hoj za slovonsko  Ijudsko iolo
v  (iorici in  iniH   on»'K'a  vsp»'ba, katore^'a
bi bilo prieakovati,  ko bi imeli   na-^i na-
,  sprotniki Ip trohico  srninla za pravi<5no«t.
I,  18M0. so jf začela akeija /.a slov. Solo
in I.  1 rt9.). jo upravnj  sodisčo razsoüiio,
la jp mostna   ob; ina   dolžna. vzdržpvati
\    razredno   slov.   Ijudsko   ^olo.    Koliko
| truda jp  bilo.   predno   so  jp   dosegel   ta
v-p"b' Trikrat se je  moral  izvrsiti  popis
. ^ioUkih otruk,   dvakrat so se niorali cpIo
podpisi stari^pv   lfjjalizirati   pri   notarju.
;  In kaka gonja se je zac^la proti starišem'
'  flični pomptači. ki so se bili   izjavili za
' slov. solo, so bili  odpnSčeni iz «lužbe. in
,  nadomPHtili so jih z Italijani iz kraljpstva.
In to «o porenjali  ljudje. ki se tako radi
ponašajn s svojo   kulturc.  — Kljub raz-
;  «ndbi   apravnPL'a   sodisča se niso   dobili
I Slovenci   ljadske Sole.   Vse to pa ni nič
j pomaplo,   upr.   sodisöe jp   razsodilo. da
mora   mpsto vzdrievati slov. šolo.   Toda
prPtrinani   žiije    —   se   niso   adali a so
slnv. iolo   na ta   naein   onemogocili,   da
so jo   postavili v siaro   Katinelijevo ka-
! sarno,   ki   Ipži   že   na   skrajni   periferiji
! mpsta  Tja dol  naj  zahajajo slov. otoci z
, Greine, ki jp   oddaljena \ km, in   ker je
: pouk Hodneven. naj bi delal 6-letni otrok
i krat na dan to pot1  Ali ni to barbarsko,
'. da bi se sililo 6-lotno dete. preboditi  16
; kni   na   dan.   t.   j.   dobre \ urp   otroškp
bojeV Kje je tukaj  humaniteta? Hazume
sp. da so   slov. stariši   z   pnjpvom   zavr-
! nili   to   nakano   mestnega ina'jistrata, in
J nikdo ni   hotel   pošiljati   svojih   otrok v
V'odturen. K temu  pride še to, da je ma-
gistrat   določil   za žolo   bivšo   vojašnico,
! katera je  bila   tako   nezdrava, da so  se
morali celo vojaki  izseliti i/. nje. Za slov.
; otrocico   naj bi bilo to poslopje   dobro!
Tako   postopunje    goriskega    magistrata
I mora obsojati vsak pravicoljuben človek.
' To šikaniranje ni dostojno za civilizirane
: ljudi.   Slov.   starisi   so   se   pritožili   radi
' šolskega   poslopja.   v   staro   kasarno   je
hodila komisija za komisijo, in slednjic.
je priznal dežolni ^olski svet. da je tista
podrtija prirnerna za Solo. Ko bi imeli
gospodje na magistratu lo malo pravico-
Ijublja, bi pontavili solo v sredino niesta,
in Slovenci bi bili zadovoljni. Tako pa
delajo nepotrebne atroSke slov. in lasknn
davküplacevalcorn. Stvar je zdaj taka, da
vzdržuje mesto za 17 otrok v Podtornu
slov. i razrednico. Takega laksuaa menda
nima nikdo. kakor goriski Slovemi, da
so jini za 17 otrok vzdržaje i-razrednica.
No. stvar ni smeAna. ampak sramotno je
za civilizirano državo, da trpi take skan-
dalozno razmere. Tako razmere so ne-
vzdržljive, sramotno bi bilo tudi za Slo-
vence, ako bi mirno trpeli počenjanje
prepotentnega magistrata Boj za slov.
Solo se mora nadaljevati. prisiliti je troba
magistrat. da osnuje slov. solo v sredini
mesta. seveda 4-razredniea ne zadoSča
več. ali pa da ustanovi v vsakem delu
me^ta po eno solo. Mi f»e moramo zave-
dati. da brez Aol ni napredka. da narod
brez sol nima bodočnosti. zato moramo
upreti v?e svoje moči, da si jih priborimo,
kajti Se le potem smemo upati. da pridejo
tudi za goriSke Slovence boljši časi.
Do pi si.
V C.orteJ, dne 9 avgusta 1003. —
Z zanimanjem sem čital v zadnji „Go-
rici •* dopi« iz Gorice, v katerem se g.
dopisnik krepko potegnje za eksistencijo
slovenskib pekov v rnestu Tako je prav.
Vsak stan našega naroda v mestu nam
bodi ljub in vsak stan bodi deležen
skupne narodne brambe. Pogubna ie po-
litika naših razkolnikov z izkoriščeva-
njem enega stanu proti dru^emu. Tako
ravnanje ne more imeti dobrega konca.
Ako ne bodo posamni sloji našega mest-
nega Ijadstva naäli v javnih glasilih vsaj
moraine podpore, ne moremo apati, da
vzgojimo v njih potrebni zmisel za ce-
lokupnost vseh Slovencev v Gorici. Pri
tern se je kajpada ozirati v prvi vrsti
na one stanove. ki so po našem ljodstvu
v mestu najštevilnejse zastopani, in to
je ravno pekovski stan Lahov je — ko-
likor je sploh znano -- med goriškimi
peki in njih delavci jako malo. Zato pa
moramo vsako oškodovanje goriskih pe-
kov smatrati za narodno škodo goriških
Slovencev. Poskus za aničenje sloven-
skih pekov je storilo te dni laško židov-
LISTEK.
Molilov /a  Itisiuarka.
Obra/ec   Iz   iitja   poljskega  kmeta  na  Pruskem.
<vspis;tl J. K. lM ai ko v ski.)
II.
Ozrimo He nekoliko nazaj v mi-
nolost.
Bolnica, ležeča na postelji, ni bila
zmerom tako bolehna in bleda. 0 ne,
spominjala se je let, ko je blestela v kra-
soti, čvrstosti in zdravju; ko so je sme-
jala življenju, življenje pa njej. Bila je
hči gospodarja iz Kraljestva (Husko-Polj-
skega). Ta je bil radi raznih okolnostij
izgubil svoje imetje, in po smrti svoje
žene je odšel z enajstletno hčerko za
kruhom v Rusijo. Menil je, da tu ložje
dobi zaslužek, in ni so varal; kajti spre-
jeli so ga takoj v Bleäcicah za trotjega
pristavnika, njegovo h<5er pa v grajsko
alužbo.
In obema se je godilo dobro v tej
službi; kajti gospodarji so bili izvrstni;
niso pestili ljudi, ne zahtevali,  da  bi se
služabniki na smrt izmucili pri njih, in
plačevali so dobro. Dobro se je godilo
staremu, a Se boljše njegovi hčeri Dob-
rici. Dobila je tarn tudi zakonsko *rečo.
In to kakega moža! Bil je prvi gosposki
izvošček, mladenič kot naslikan, v por-
tasto čepico nad ušesom — pravikavelj.
Bil je trezen in varčen ; prihranil si je
bil že znatno vsoto od napitnine in za-
služka. Bilo mu je oeividno dobro v gos-
poski službi, pa hotel je imeti še bolje,
poželel si je lastne^a kruha. In kratko
po poroki je odpovedal službo, pa si ku-
pil v sosedstvu kosček polja, konja in
dve kravi ter postal pravi kmet. In najsi
je začel z malo glavnico, vendar mu ni
šlo slabo; izplačal je dolgove in zrl vedno
veseleje v prihodnost. V tern je ostal
last še v gosposki službi; ali ko je videl,
da se zetu dobro godi, preselil se je k
„otrokonia". Stari je dobil tarn pravi raj;
kajti njegova Dobrica je bila res dobra,
hvaležna höi, pa tudi zet Tinče Kepa je
; bil bolji, nego marsikak rodai sin. Stari
jima je pomagal pri gospodarslvu; in za
to so mu dajali dobro hrano, mu stregli
; ter ga spoštovali kot očeta. In ko je dal
Bog vnuke, tedaj je bilo še veseleje; saj
I je znano, da stari radi pestujejo  in   ne-
gajejo svoje vnučke.   Tako se mu je to-
rej godilo pri otrocih prav   po   volji.   In
ker je prej veliko pretrpel   in se   veliko
mučil na svetu,   tedaj   mu  je  bilo   to v
; tolažbo na starost, in nikdar se ni mogel
dosti zahvaliti Bogu. In tako  so živeli ti
ljudje mirno, srečno, da si v delu inznoju.
' Tu pa je bilo Bogu všeč, dajim je poslal
; težko poskušnjo po — Bismarku.
lzdan je bil oni odlok, da so mo-
rajo izseliti vsi ptujci čez mejo in vrniti
se tje, odkoder so bili prišli. In jeli so
preganjati  te   siromake   brez   usmiljenja
ter ločiti očeta od otrok, brata od brata,
I
moža od žene;   in plakanje se je razle-
galo dan in noč iz stoterih his. Ljudje
niso mogli umeti tega. Poljak izpod sta-
rega Krakova ali izpod Ruskega, ki je
bil prišel v veliko poljsko deželo, jo so-
< dil vedno, da stoji na Iastnih tleh; a tu
je prišel Bisniark pa zaukazal:  pro<i! to
je nasa nemSka zemlja! In počile so ti-
sočere vezi, na tisoče sre je bilo razlo-
čenih v strašni bolesti. Ali — težek
svet — morda je bilo Bogu to v3eč, in
Njegova volja je sveta!
Ta nesreča je zadela tudi Dobric*i-
nega očeta. Vedeli so že iz časopisov, ki
jih je imel naročene Tinče skupno s ku-
mom Jarnejem, da je bil izdan tak od-
lok; ali tega niso se ameli dobro in niso
menili, da bi se iraelo tudi nad njimi
tako ostro izvršiti.
Kar pride nekega dne pismo od
landrata (okr. glavarstva), naj se stari
oče Dobričin v treh dneh odpravi čez
mejo, ker ni tukajšnji podanik. Tedaj je
nastal v Dobričini koči sodni dan. Njen
mož je tekal s pismom od oskrbnika do
komisarja, od župnika do grajščaka. In
grajS«5ak sam se je vsedel v kočijo ter
se peljal ž njim do gospoda landrata, da
bi izprosil milost za starega. Ali vse zn-
stonj! Oba sta govoriia toliko, da ja je
grlo bolelo, <3e8, da stari itak ne bo dolgo
živol; da le ne more   več   zaslužiti;   da
„KriliiOHt". —' V poročilu o tern shodu,
katoro priohriijo tržaska „Kdinost" v st.
180., oitarno mod drugirn (mJi lo-le:
„Pov.sod po SlovoiiHknn ho ho sklioe,-
vali shodi, in se je manifostiralo za slo-
vensko vseuciliš("i\ lo rm Goriskem, ki
velja kakor najzavednejša dožela na hIo-
venskem ozomlju, sc ni mkdo zganil. In
resar niso atorili poklicani politični I'ak-
torji, poprijela se je z vso vnemo nasa
akademicna niladina". - Mi nicer lie
veino, koga .smatra ,.KIinost'' za „pokli-
cauo politične laktorje*1 na Goriskem.
Ako bi bili po mnenju ,.Kdinosti"' „po-
klicani politični I'aklorji" tudi polilično
društvo „Sloga"', ilržavni in deželni po-
sianec dr. GregoreiO in drugi dežolni po
slanci, polem ju zgoraj omenjena trditev
,,Kdinosli" nerosnična, knjt i imenovani
laklorji sklk-ali si» due 7. junija v Št.
Pelru izvanndni obeni zbor polüiüru^a
drušlva „Sloga" s slodotim dn<*vniin re-
doni: I. Dogodki na llrvalskem: 2. Slo-
vonsko vseiičili.ščt¦¦; 3 Sreduje in ljudske
sole na Goriskom in 4. C. kr. kiuotijska
driižlm v Gorici. Ako pa no smutru ,.Kdi-
nost' zgoraj invodonih suklerjov za ,.po-
klicario polilieiie laklorje", potem je se-
vt.-da njena trdilev mogooe resnicna, kor
no vomo potoin, kdo so za „Kdinost" na
Goriskrm   „poklicani   politictni    I'aklorji''.
—   Dalje  pravi ,. Kdinosl"'    v    otnoiijoiioin
poročilu:   ,.1'ri   torn   nismo    imeli   skoro
nikake  pndporo   od   kake    drugo   slrani,
izven  od  nasoga narodnega    učitoljslva".
—  Tudi  to ho nc krije popolnoma z res-
nico,  kajti  v Gorici   i/.hajajoci    slovonski
listi  so  ponovno priobčiii  vabilo  na shod
tor pozivali Slovence iz   mesta   in   oko-
lice, da Kc ga   udelože v  kar   najvecjem
številu.         Tudi oč.itanje   našomu svoee-
ništvii   ni  v  torn   sliičaju    popolnoina   na
mestu,  nko    so   pomisli,    da   so   jo   vrsil
shod   v  nedeljo  o b  1 0.   u ri    p r o d p o-
I ud n e,   in   da ima naSa  duhovšč.ina ob
nedeljuh  ravno ob toni oasu največ opra-
vila v  izvrsevanju svojih Hvočeniskih dolž-
nos»:.        Toliko se nam jo zdelo potrobno
onioniti, in kor so  nase   opazke   uteme-
Ijono,  nadojamo so, da nam ne bode mogol
nobon  razsodon človok kaj očitati ter nam
podtikali  Bog ve kako namene.
Skh'p ftolskt'^a leta na dežHucin
/avotiu    ^liihonemov    v   («orici.    —
VSoraj bil jo na tern zavodu sklep Sol-
sko^a leta, ob kateri priliki se je vršila
tudi javna nka^nja, in so bili raz-
postavljoni žolski izdelki. Navzočih je bilo
obilo Stevilo oseb. Kakor druj^a leta, tako
ho se čudili udeleženci lopemu napredku
tega zavoda. Posebno so se d'udili navzoči
vidnemu napredku govorw, do kateroga
pripralja iičiteljsko osobje tega zavoda s
posebno potrpežljivostjo te nesrečne
dečke in deklice, in ki so prikazuje od
leta do leta velno veoji. Ta javna skn«nja
je pokazala, dn so :i; <,'ojonci in gojenke
to^'a zavoda pridobili lepo^a znanja v
čitanju, računanju, zernljepisju v zgo-
dovini n posebno pa v risanju in v
ročnih d(jlih. Tudi v poljcdolstvu. v vrt-
narstvu in v čeboloreji so se podučevali
^ojenci posebno pa v čebeloreji, s ka-
tero se prav pridno in vspešno bavi %.
Ant. K u d e ž, ki si jo stokel na tern za-
vodu tua. v vsakern drugom oziru pro-
mno,^o zaslu^. — Število vseb ^ojoncev
in tfojenk znašalojev proteklem solskem
letu 77, in aicer 40 slovonsko narodnosti
in 37 italijanske narodnosti- Deckov je
bilo 3\), doklic pa 38. Hilo je obdarovanih
na sdovenskem oddelku, obstoječem iz
treh razredov, 10 gojencev in gojenk.
Sploh je pokazala skuSnja, da se nahaja
zavod prav v sprolnih rokah, ter da vrsijo
kakor g. vodja, lako tudi vso ostalo uči-
teljske moči svojo dolžnost z občudovanja
vredno požrtvovalnostjo in potrpežlji-
vostjo. —
Dr. Pavlcttf ^a tlsi*i na xolodcu.
-7- Kakor se zaganja zabodeni bik z vso
silo svojih pojemajočih moč-i v svoje nas-
protnike, tako He zaletuje A. G k v
sv°ji urnirajoči polemiki o „Xr. zadrugi1
v posamezne noljube mu osebe. V ^ad*-'^
»Soči" je pri^el na vrsto dr. Pavletič.
S kavsanjem in ravsanjem, z renöanj^m
in režanjem v svojem listu je v pre-
teklem času A. G~ k res dosegel, da se
niso hoteli goriäki advokatje iz umljivega
uzroka z njim baviti. To je bilo tudi
vzrok, da so morali možje naše stranke
v pravdnih zadevah v izvenalovenskih
all izvengoriških kropih iskati advokatske
pomosii. Zdaj smo dobili v osebi obče-
spoštovanega rojaka dr. Pavletiča Jid-
vokata, katerega rijovenje A. G—ka v
,,boči ' prav nie ne ženira. Vsled tega je
A> G k ~~ k»kor pravi Nemec — po-
polnoma „pal". To mu je nezasliSano,
kako more kdo imeti toliko korajže, da
ne trepeče pred časnikarskimi strelami
enega Gabrseka! Naglih korakov je torej
v zadnji „Soči" planil po svoje orožje:
pretenje in žuganje. Ali to orožje mu je
postalo vsled vedne rabe do cela skrbano
in topo. Zastonj ves napor, dragi A.
I*— k. Vaše gromenje nima več resonance.
VaSft pretonje pa igra že ulogo «iHm-
nalega moža sredi rijivo, katerernu pro-
fiorni vrabci pulijo možgano iz glavo. V
oi'Mglod na znano mirriosl in hladno-
krvnost dr PavlctiOa Vas pa opozarjamo
na znano dogodbico iz rinisko zgodovin«
o I'iru in Kabriciju, co sto kdaj .) torn
kaj slišali. (J. doktor bi izvrstno i«ral
Kabricija, a Vi pa Pira, ne, po Vasi onc-
rnoglosti sodec, k vocorrm Pirovega ,.stio-
rolpulzerja", če jo katorega imel.
Diilioviic viijcza duhovniko goriske
nadškolije bodo od '1\. do 28. avgusta
v latinskem, in od 151. avtf. do 4. sop-
lenibra v  neinskoui j«*ziku.
Iiiriii"\aii)o in vi/itacija v Ka-
nalsKiMU dclianatu. Dues), soptembra
dopoludne prihoil v Deskle tor kan. vi-
zilacija in birrnovanjo; popoludno vizi-
tucija in binna v Plavoh; (i. : 'plcmbra
vizitacija in birma v Kanalu; 7. sept v
Goronjempolju; H. soplernbr1» v Hočinju:
9. sop. na Srednjom; 10. sept, v Marijinom
C'.olju; 11. s<'pl. v Zapotoku; 12. sopt. v
Avčab; \H. sept, v Lovpi; 14. sopt. v
liOrnu; l.r>. sopt. dopoludno v Kalu, po
poludno na Hanj.^icab; hi. seplembra v
I.okovcn.
Ncsrrca   na   vlpavsUI  it'lt'/.niri.
Vceraj popoludne okolo jedno uro,
ko se je blizal popoludanski vlak (iorici,
prildižal s<» je, tain kjor prcro/.e železnica
mirensko costo, žolozrii.skoniu liru voz.
prod kateroga je bil vprežen jeden konj,
in na katerern je sodoJa neka Standrzanka
po imenu Ana I) «» v o t a k s tremi no-
doraslimi otroci. ravno takrak, ko so jo pri-
bližal vlak. Strojovodja jo sicer zviA^al.
a za to zvi/g;;rjo se ni j^rav nič bridal
ne konj, in Midi ne oni. ki ga je vodil.
Vsled t»iga se je zgodilo da jo hotel konj
čez železnico v istein hipu, ko je imel
vlak zdrčati cez mirensko cesto. Treih
sta toruj skupaj konj in vlak. ker ni
bilo mogore strojovoiiji vlaka tako naglo
ustaviti. Prav, kakor da bi imola tu vrne?
kaka nevidna uiočv svojo roko. odtr^al
jo vlak konja od \07.a ter ga zalueil več >n v
.^tran, a samega, brez voza. Ko se je
namreč vlak ustavil. in so popotniki iz-
stopili iz železniških vozov ter se podali
na mesto nesrečo. naAli so konja. ki jo
ubit ležal na tleh. docirn jo " ^na z uiroci
na vozu ost;tla popolnoma m p^škodovana.
Hohinjska ielc/nica. — Kakih 20
hrvatskih delavcov, ki so dolali na crti
bohinjske železnice pri Plaveb. začelo je
strajkati. kor se jih slabäe placuje nogo
italijansko dolavce. - V predoru pod
Kostanjevico delajo po dnovu in pa noči.
—   Zelezniski most čez S0O0 pri Solkanu,
kateroga dol/.ina bodo znašala   kakih  80
nr, obstajal bodo iz jednega samega oboka
brez stebrov v vodi.
Povsodi ednakf. — Tudi Kranjska
jo preplavljona z „regnicoli'. Mi se «Ie?to
zgrazaino na tefn. kako prepotentni so
ti nemili gostjo. A kaj naj re^emo, da
se islotako vedejo tudi na Kranjskern?
Nodavno tomu so v Bohinju v neki
gostilni vse razbili. Sedaj pa je taka
drubal napadla gostilno Trojar v Bohinjski
Bistrici, kjor jo razbila s kamenjoin
vsa okna.
,.Slovenec"  piše :
„Vse se mora klanjati Lahom v
Bobinju ! Kdor pa ne stori toga, ali kdor
jim je inalo na poti, inn razbijejo vse in
bombardirajo hiso s kanienjem, tako da v
dotični hisi ni nobedon varen življonja.
Vprašaino pa gosp. Occonija: ali bi
no bilo lepo od njega, da bi si domislil,
da se vsi živijo od avstrijskih niilijonov,
in da bi malo bolj krotil svoje ovčice?!
Zakaj so bile pa te laske ,.ovčice" od
žačotka bolj mime, ko so prisle v
B o h i n j 1 a c n e, sedaj pa, ko so se
malo najedle, mislijo, da morajo biti
Bohinjci  njih sužnji!"
Nadaljnega komontara ni treba, kor
to je že nesramnost na višku.
Oznanilo. — C. kr. okrajno gla-
varstvo razgla^a : Izvlečki iz plačilnih
nalogov za osebno dobodninski davek
cenilnega okraja „Gorica-mosto" in onega
„političnega okraja Gorica (dežela)' so
razpo.stavljeni za vpogled skozi 14 dnij
računajoč od 10. avgusta t. 1. ob uradnih
urah pri davčnein oddelku podpisanega
c. kr. okrajnega glavarstva, Via Cap-
puccini št. 16.
Mornko   zdravlliš^e v («radežu.
—    Dne   19   t. m. se   povrnojo   na svoj
dom otroci iz Ljubljane in iz Gradca,  ki
so ae kopali v tern zdravilišču.   One  20.
t. m.   pa   se   povrnejo   od   tarn   domov
otroci iz Gorice   in   goriške  dežele. Oni
z Dunaja se povrnejo   pa dne 28. t. m.,
in lakrat sezdravilišče zapre za letošnje
leto.
Trtua lift v Brriih. — V Št. Ferjanu
so zasledili trtno uš. Dolgo so se upirala
Brda temu največjemu sovražniku svojega
glavnega pridelka. Naposled jih je toraj
vendarle obiskal. Brici so zasajali do
sedaj svoje nove trtne nasado le z do-
mačo trio, in ko se jih je svarilo ter se
jim priporočalo, naj «adijo v nove nasade ;
rajo ameri.ško trto, odgovarjali ho jedoo-
Htavno, da trlna  u3 ne pride   öez   Sočo.
Prislii je pa vendar, kakor se vidi.
Bominca v.jt'li ho v sredozjutraj v
Sovodnjab na oboinsk'-m zomljišču „Prod"
ob Soči. in sicor ravno ko je hotel
Sočo preplaviti. Neka krčrnarica ga je
koj po obloki Hpoznala, da mora biti kak
tak clovek in jo poklicala par moskib.
ki ho ga šo pravočanno prijeli in potem
odvoilli v Sovodnje. Ko se ga je izpra-
ševalo kaj je in od kod jo pobegnil, je
i 2 j a v i I, da jo pobegnil h bele hi^e v
l.jubljani in nicer zaradi toga, ker jo
moral preveč delali. Bil je zolo lačen ter
rokol, da ni jedel lit par dni nič. Govo-
ril jo sarno nemski ter so mu jo sodilo
kakih \M) lot. Ko so mu dali nokoliko
oknjpčila, so ga izročili orožnikn. ki jo
vklerijonega privodol v tukajsnjo. zaporo
Ako so ne motimo so časopisi prod
kratkitn pisali, da so pobegnili iz bolo
hiše v Ljubljani trijo arostanti in torej
jo mogoče, da jo tudi  ta edon tistih treh.
I/prod hixlisra. — hi letni Miha
(loti^. iz Dornborga splozal je 13. junija
t. I v stanovanjo posostnika Josipa Ciotiča
^kozi okno in si prisvojil 20 kron. Pri
kazenski obravnavi, kalera se je vrsila
proli njomu v torek, je bil Miha Colic
oliHOJon na 4 mosočno jero z jednim trdim
loAiscem vsaki  monec.
Ho.V \u\t  l»it» /aprt.    —    še   ni
proteklo osern dni, odkar je zapustil 2f>
iotni Š Li fan Arcon, koporsko jetnižnico.
v katori je bil zaradi nekega urnora »tiri
lota. Arcon Stefan je pristojen v Kihen-
ber«;, in odgnali so ga tudi tje. ko je
prin'i iz jetnisnice. Ali Arcon nima v
Hihonborgu ne znancev no sorodnikov
in dopado se mu le v Trstu. kjer je bil
rojon in kjor irt do sedaj živel. Povrnil
so jp toraj v Tr.st 3^ isti dan. ko so ga
pnppljali v Kihenberg. Ko so ga pa v
Trstu zagledali redarji. so ga prijeli in
hoteli odgnati v zapor. Me>lo pa. da bi
jih Arcon ubogal. začel se je z redarji
pretopati. Nazadnje so ga pa vendar
ppravili pod ključ. ko si je zopet pridobil
pravico biti za nekaj mesei-ev brezplacno.
preskrbljen s stanovanjem in 9 hrano.
Pobijanje kiise mod praii^i. —
C kr. namoslni^tvo za Primori^ naznanja.
da je za prasiüo. ki bodo poklani v av-
gusta, v namen pobijanja kuge, določena
cena. ki jo voljala v Trstu v mesecu
juliju 1903 in  ki  znaša K 1 60 za kg.
Avstrijska vlada hoče posloveniti
TriMitlnsko?! — V Terresu v Val di Non.
in vPeju na Trentin^kern, se nahajajo pri
poätnih nabiralnicah tudi slovenski napisi:
^c. kr. poštna nabiralnicaa. To je nekaj
stra><nega, in „Piccolo*1 pravi, da bi bil
vsak komentar odveč. In prav ima
„Piccolo*1.
Vojasko vaje. — Tukajžnji pešpolk
št 47.. odpelje se v noči od sobote na
nedeljo, in sicer ob dveh urab popolunoči
h kornim vojaškim vajam. Najprej se poda
pešpolk v Kranj in njegovo okolico. Od
tarn se poda po nekaterih vajah na Ko-
roäko in s Koroskega na Štajersko, kjer
so snide ves 3. kor. Dneli. septembra se
dovrše vaje, in polk se povrne zopet v
Gorico. Teh vaj se udeleže todi tukajšnji
deželnobrambovci in  topnicarji,
(iodba U7. pošpolka v Ljubl.jaul
—  „Slovenec"   pise:  Godba 97. pespolka
si je pridobila    v   kratkih   dneh,   kar se
mudi v Ljubljani,   iskrene   simpatije na-
šega prebivalstva.   To  je pokazal   zopet
v   lorek promenadni   koncert   v   Zvezdi,
kjer je bilo vse  polno   obeinstva, kar se
0 promenadnih    koncertih   27.   pespolka
ne more trditi.  Lanko reeemo, da nismo
(}uli že dolgo lot v Ljubljani tako lepega,
močnpga,   a   vendar    tino ubranega   svi-
ranja;    posebno    imenitno    igra    godba
operne   točke.    — Zvečer   ob   osmih je
bil v Haf'nerjovi pivovarni drugi koncert,
pri   kojem   je    innogobrojno    občinstvo
burno izražalo marljivi godbi in njenemu
spretnemu   kapelniku    gospodu Telpiyju
svoje zadovoljstvo   in   priznanje.   Sploh
pa moramo  reči,   da   nas   je nastop 97.
pespolka v Ljubljani   prav   prijetno pre-
senetil in občna  je želja,   da bi nam ta
prijazni polk dalje časa ostal v Ljubljani,
nego le za kratek čas   vojaških   vaj. Ko
je v  torek   pri    promenadnem  koncertu
zasvirala godba „Mlade vojake" pozdrav-
Ijalü je občinstvo to točko z ploskanjem
in burnimi „živio" klici.
Nnrashuije triaske^a prebivalstva.
—   Zednje  ljndsko   štetje z dne 31. de-
cembra 1900 je izkazalo v Trstu 178.127
prebivalcev.   Po magistratni   statistiki  je
od takrat prebivalstvo nenavadno naraslo,
tako da se  je   naštelo   v   prvi   polovici
1903 že 185.041  oseb,   torej   se je pre-
bivalstvo v dveh letih pomnožilo za 6914
oseb. V prvi polovici letos je umrlo 25f>8
oseb, rodilo pa se jih je 3065 oaeb.  Za-
konov se je sklenilo 824.
Hazpis natefaja /:*  poljedelske
Ätipeudije. — G. kr. ministerstvo polje-
del.stva jo dovolito odlokom 2>r> jalija
1903 st 1993s) za solsko let«» 1903-1904
d?a rUinpendija po 300 K na loto za
mladeniče slovonske ali hrvatsko na
rodnoMti iz Istro, odnosno iz tržaške
okolice. kateri hooejo obiskovati prvi
tečaj deželne kmotijske sole na Grmu
pri Novemrnostu ina  Kranjskein)
Prosilci za ta stipendija vložijo naj
«voje prošnje na c kr. namestniAtvo v
Trht  do 1. oktobra   1903.
1'renntcni   nasprotniki. —  Uži-
galice družbe sv. Uinla in Metoda so
nekaternn nem.škim äpekulHnlorn na poti.
Zato so Hpravili v promet užigalice ^SIa-
via*1. Skatljica je v slovenskih barvah. ime
je slovannko — in tako vlečejo Nemci
dobiček h slovenskf narodne z^vednosti.
Prav tako deiajo Madjari. Hrvatjo imajo
užigulice svoje dru/.be sv. C.irila in Me-
toda za Intro. Madjari pa so spravili v
promet užignlice „Piros Salon gyiiur4 —
Stein e< Rospnstrauss - Fiudape^t. a ho
c'oz rnadjarski nupis prilopili listek. na
katerern jp tiskana znana hrvatska pesom:
„Ja sam Hrvat dusorn tolom..." In tako
razpec'avajo ta izdolek kot hrvatske na-
rodne ožigalice in delajo skodo (liril-
Motodovi družbi. Torej    -  pozor!
Zoprt Izmibljen parnik. -¦- V
srodo je dospela tjrzojavna vest, da so
je Llovdov parnik „Poseidon*1 poiopil.
Potniki in parnikovo možtvo so se mogli
rošiti.
Stevilo ndvctiiikov v tostranski
državni polovici je znašalo v zat-etku lota
1902. 4114. — V okrožju goriške od-
vetni.^ko zbornice ]'\\\ je bilo 27. Najstarži
odvetnik se nahaja v Gorici, in ta je g.
dr. Bizzaro. ki je odvetnik že od I.  1811.
Deinoustracije protl inadjarskini
douiubranskiin kadetom v I)ubro\-
niku. — Pri večernem proraenaJnom
koncertu v soboto dne S. t. m. v Du-
brovniku je na šetališču mnofrobrojna
množica burno demonstrirala proti mad-
jarskim dcnobranskim kadetom. ki so
prišli h koncertu. Množica je žvižgala in
npprestano klicala „Abzugu! Kadeti so
bili prisiljeni. iskati zavetja v rpstavraciji.
od koder jih je vojaška patrulja spremila
v vojašnico. Na potu v ka^arno pa so se
demonstrate 9 podvojeno silo ponovile.
Poslodlce nesrečnlh vojašklh vaj
pri Bileku. — Armadni list poroča,
da je bil vpokojen feldmarsallajtenant
Jablantzy. Oistavljeni so pa poveljnik
VI. brigade. Dragoni. polkovnik dvanaj-
stega peSpolk8. Torok ter polkovnik
istpga polka. Grünzweig. Pohvaljen pa je
bil porofnik 12. pespolka. Ehmayer. ki je
pri znani nesrečni vaji, pri kateri je za
solnčarico umrlo 15 vojakov, pametno
in previdno vodil svoj oddelek.
To^a je strašno pobila v okolici
Dunajskega Noveu'a mesta. Padlo je je
toliko. da je bil za nekaj casa prompt na
cestah vstavljen. Strela je pobila mnogo
iivine. —
Obsojeu radi vohunstva je bil v
sredo od razsodnega senata na Ounaju
biv^i finančni uradnik, dr. Osolinski na
jedno leto težke ječe.
LaSkl kralj v Vidmu. — Hovori
se, da obišoe italijanski kralj dne 27. t. m.
videmsko razstavo ter da ostane tarn
tudi dne 28. t. m.
Strafcna nesiWa na >.eleznici. —
Na podzemski železnici pri Menilnmntant-
nu, blizu Pariza, se je dogodila v torek
strasna nesreča. Železniški vozovi so se
namreč aneli. in ogenj in dim zadusila
sta 90 oseb.
Prva podoba papeža, Pija \. —
Prvo podobo novega papeža v velikosti
(03:80 cm) je izdelala tvrdka G. Freytag
& Be mat, na Dunaju Vll I. Podoba
je v resnici lepa in stane 240 K ter ae
jo priporoča.
Nove razglednlet1, — G. Jernej
Bahovec, trgovec s papirjem, pisalnim in
risalnim orodjen, Ljubljana. Hesljova
cesta št. 2, oskrbel si je prav lepe raz-
glednice s podobo sv. očeta, Pija X, tor
jih ima v zalogi.
Lititnica urediiištva : G. dopisniku
z Otlice : Prihodnjič !
Zahvala.
Podpisano županstvo izreka tern
potora najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so
prišli domačemu prebivalstvu na pomoo
0 priliki strahovitega požara. Posebno
pa se še zahvaljuje vrlemu vojaštvu bov-
äke posadke ter nevstraäenim gasilcem
se Srpenice in Kobarida, ki so si zaslu-
žili s svojim nevtrudnim in požrtovalnim
delovanjem in naporoin vso cast in priz-
nanje. — Bovčani nikdar ne pozabirao
Vaše pomoči, ki ste nam jo izkazali ob
uri sile in nesreče !
Županstvo v Bovcu,
12. avgasta  1903.
Öuliii, župan.
sko podjetje r ustanovitvijo tovarne za
izdelovanje kruha. Raj namerujejo s to
tovarno V Pred vsem seveda polniti svoj
že itak polni židovski žep. Tega seveda
ne priznavajo, temveč trdt5», da želijo
»nescanstvo obvarovati pred draginjo
kruha. O.e so pa zares provzeti te člo-
vckoljubne skrbi, dobro, zakaj ne ponia-
gajo tarn, kjer je najbolj treba. Mi me-
nimo, da mežčanstvo mnogo bolj tlači
draginja mesa, nego draginja kruha. Za-
kaj ne ustanove velike mesnice, zniiajo
strašno visoko ceuo mesu ter prisilijo a
tern drui.re mesnice, da jim slede. Zakaj?
No zato, ker so goriski mesarji skoro
izključno Labi. Ziilov ne tare skrb za
mesčanstvo, ainpak do tega jim je, da
se okoristijo in da zavirajo Slovence v
narodnem napredku. Zato se jim mo-
raino vsi Slovenci upreti. Vsi do zad-
njega na krov!
Slcdnjič moramo reči, da sino pre-
teklo soboto kar ostrmeli, ko smo za-
iiledali v nekem tukajsnjem slovonskem
listu inserat židovske protislovenske po-
kurtnv Mi vidimo za zdaj v tern le neko
nehotno, neprevidno prezrtje narodn8
dolžnosti dotičnega upravniätva. Ako se
pa objava tega inserata ponovi, potmn
moramo že naprej reči, da bi bil to zgolj
umazan pohlep po svitlih kroaicah.
Slovenaki obrtnik.
Kriza na Ogrskem.
„Pa pojdemo  vsi v opozicijo   kajti
danes   zapoveduje   ona*',   tako   je   baje
v*tdiknil   vpliven  član   večine   ogrskega
parlamenta,   ko  je  v   soboto   zvečer   v
narodnem kazinu  Khnen Hedervary na-
znanil,    da   je   dalo    celo    ministerstvo
svojo    ostavko,   katero    je   cesar   tudi
vsprejel. Ta vsklik označuje vea političen
položaj, v katerem se nahaja zdaj Ogrska.
Na   Ogskem    postala   je   zdaj   opozicija
gospodar položaja. Ako bi vladale v naši
monarhiji   normalne  razmere,   potem bi
moralo preiti zdaj vodstvo ograke državne
polovice na opozicijo.   Ali   nahajamo Be
v državi,   v kateri zmaga jedne   stracke
no    pomeni   le  jednostavno    imago   te
stranke,   marveč slediti bi morala zmagi '
te stranke preosnova cele države. In tako ;
je zdaj na Ogrskem. Madjarska opozicija j
ima v resnici vso Ogrsko za seboj, navzlic
tenia   pa se ji no  sine   izročiti   vodstva
Ogrske,   ako   se  hoče   ohraniti   sedanjo
državno obliko,   kajti   kdor bi hotel pri-
dobiti zase ogrsko opozicijo, irtvovati bi
moral   celoknpnost  driave,   žrtvovati bi
moral tudi celokupnost armade. Ali cena, !
za katero bi se dala pridobiti naklonjenost I
ogrske opozicije, je previsoka.  Vsled tega j
pa aedanja kriza  na   Ogrskem ni le no-
tranja ogrska kriza, marveč ona je prava
pravcata   državna  kriza.   Pri   reäitvi   te
krize nisti   to raj   prizadeti   le Ogrska in
pa krona,   ampak  prizadeta je cela mo-
narhija.   Sedai  se   ne   gre   za   to    kdo
postane   na  Ogrskem   miniaterski   pred-
sednik,    marveč    gre    se    zato,    koliko
odtrganih kosov od celokupne  monarhije
in celokupne armade prinese oni s seboj,
ki postane ministerski predsednik. Dočim
jev drugih državah princip koncentracije
istim   v   hasek,   ne zuači v naši državi
princip   združevanja   narodov   nič  dru-
gegu, ako ne   nasilje in zatiranje.   Tako
je sedaj tadi na Ogrskem, ker so zmage
ogrske    opozicije    provzročile    državno
krizo, Reäitev te krize jepajako težavna,
ona poBtane prav lahko tudi jako usode-
polna. Gre se namreč za daalizem.
S    sedanjo   kri7o    niso    prizadeli
samo le Madjari, tn ne pridejo v poätev
samo   goapodnrske  zadeve   in koncesije,
tu ne priiiejo tudi v poštev oni milijoni,
katere   in >rajo   ostali    narodi   plačevati
Madjaroin     saino    zaradi     oelokupnosti
države,   Zdaj   so   prisle   na   vrsto   take
zahteve Madjarov, katere bodo itnele za
posledieo,   ako   se  jim   ugodi,   prevstroj
naše dria?e,   da,  s   privoljenjem v take
zahteve,   privoli   se   tudi   ob   jednem v '
razpad dualizma. Potemtakem je očividno, j
da so pri sedanji   krizi   prizadeti vsi ei- ;
nitelji    monarhije   in   tudi   vsi    narodi.
NemSke «tränke pozdravljajo personality  |
unijo  in vidijo   v   nji   srečo   monarhije. t
Mi   Slovani   pa   smo   prepričani.   da   bi |
taka reaitev ojaeila brutalno hegemonijo  j
Nemcev in Madjnrov. Söveda bi bilo zdaj
so   prezgodaj   govoriti o takih   državno-
pravnih   spremembah,   kajti   take   apre-
memhe bile bi  zdaj osodopolne.   Gotovo
pa   je,   da   bodo  reäitev   sedanje   krize
mnogo uplivala na nadaljni   razvoj  našo
države in na morebitne   druge   krize, ki
se izcinejo iz nje.
*
Glede rešitve ogrske krize ni še
nič znanega in se je nekoliko zakaanelo.
Mislilo se je, da pride že v četrtek cesar
v Budimpesto, a to se ni zgodilo in se
zgodi äe-le v pomleljek, kokor poročajo
nekateri listi.
Dnnea je vaprejel cesar v avdijenci
grofa Khuen Hedervaryja. Mnogo se govori
o tern, kdo da postane novi ministerski
predsednik, posebno stopa na povržje
ime biväega minUterskega predsednika,
Aleksandra Weckerla.
Politični pregled.
Dogodkl na Hrvatskem.
Na Hrvatskem vlada  zdaj  popolen
mir. Nagli sod je skoraj  povsod   že   od-
pravljen.   Imajo ga še v treh okrajih, ali
tudi   tam   se   odpravi    prihodnji   teden.
Hrvatje so jako zadovoljni a  tern,   da je
moral   odstopiti grof  Khuen   Hedervary. j
Rot ograki ministerski predsednik namreč I
bi bil imel on še vedno   glavno   besedo ;
na Hrvatskem, kajti sedanji ban  hrvatski, !
grof Pejačevič udajal  bi   se   vedno   nje-
govim željam in zahtevam.    Tako   pa je
zdaj grof Pejačevič  oproščen   ten   apon.
V torek in sredo se je   vršila   ka- |
zenska razprava proti glavnemu uredniku |
..Obzora".    Pasaricu,   in  proti   pisatelju  j
Stefana Radiču, ki sta sedela zar?di  hr-
vatskih   izgredov  že  tri   mesece  v  pre-
iskovalnem zapot *   Razaodba se razglasi
äe-le danes.
Vzdržuje se navzlic vsem opore-
kanjem od oficijozne strani vest, da
misli ban, grof Pejačevič podati svojo
ostavko.
Kaj zahtevajo Madjar I, da se tako] zgodl.
Madjari zahtevajo: takojšnjo pre-
mestitev vseh ogrskih častnikov k ogrskim
polkom, v vojaških odgojevališčih na
Ograkem se mora vršiti vea pouk v ma-
djarščini, na zastavah in drugih vojnih
znakih sine biti le ogrski grb in ogrske
narodne barve.
Germanlzaclja na Poznanjskem.
Liati poročajo, da je bromberski gu-
verner, dr. Kruse, postal vaem deželnim
svetnikom tajno okrožnico, v kateri jih
pozivlje, da naroče vsem šolskim nad-
zornikom, delati pri učiteljih, ki imajo
poljska imena na to, da spremene svoj a
poljska imena v nemška.
Mlnlsterska kriza na Srbskem.
Vsled velikih nasprotatev, ki so na-
stala med vojnim mini8trom Atanas-
kovičem in drugimi ministri, ker ni hotel
Atanaakovič odsloviti raznih visokih urad-
vendar ni storil nič slabega, niti proti
kralju, i.iti proti Bismarkn; da ne bo
imel kam glave položiti, če ga izženo —
ali bilo je vse bob v steno. Gosp. land-
rat je odgovarjal na vse proänje le:
Kann nicht (ne morem) — in pri
tern je ostalo,
V tern je hodil atari kot pomeäan,
iako Čudno se mu je zdelo vse to. Kaj
pa je storil takega — ubožec, da ga ho-
čejo izgnati; saj vendar ni ubil nikogar,
niti ga poškodoval na imetju; v krčmo
ni hodil, orožnika se ni ustavljal, in ven-
dar ga hočejo izpodriniti iz tega raja, ki
mu ga je Bog jedva zdaj odprl. Včasih
se je srnejal z nekim divjim nečloveakim
arnehom in grozil: „Naj le pridejo! Čemo
videti! In če ne pojdem, kaj pa potem?
Uprem se z rokami in nogami, pa naj
me ubijejo, ali grem pa ne".
Ali ko je priäel po treh dnevih
orožnik in srdito pogledal ter vpraäal,
černu äe atari ni zapustil  „nemäke zem- '
lje", tedaj ga je minila uporna volja. Za-
čel je govoriti zmeäano in preklinjati
tako groztio, da je Dobrica zaplakala in
sebi in otrokom ušesa zatikala. Potem pa
je äel in se ni več vrnil.
R obedu ni prišel, niti k večerji.
In ko so ga jeli iskati, dobili so ga na
podstrešju, visečega na tramu, s& straäno
štrlečimi očmi. V teh očeh je buo nekaj
tako sirašnega in groznega — kot ne-
kako proklestvo in klic za maščevanje
z nebä ; in celö srepi orožnik, ki je bil
prišel uprav tedaj iznova vpraäat po
starem, je odskočil strahü, dasi je vide!
že več obeäencev v življenju. Sneli so
atarega, pa ga skuäali oživiti ali zastoiij.
Napoaled so ga na tihem pokopali.
Kaj je trpela Üobrica pri tem, ne
morem popisati, ko bi tudi hotel. Kdo
more namreč opiaati, kako se trga duäa
v človeku. To jeznano le večnemu Bogu;
On daje daäo, in samo On jo vidi z
„božjimi očmi".                  (Dalje pride.)
i     nikov, ki so bili zaupnfki pokojnega kralja,
je pndalo v sredo celo srbsko ministerstvo
, i svojn ostavko.  Nalogo, sestaviti novo mi-
's nisterstvo,   dobi   baje   dosedauji   minis-
; terski   predaednik,   Avakumovic,   ali   pa
1 siruio,   sedanji   srbski   zastopnik   v   C.u-
! rigradu.
Doyodkl na Srbskem.
Srbski    prestolonnnlednik .Inrij, od-
; govoril je o svojem prihodu v Srbijn na j
J pozilrnv    ministerskegH   predsednika   ta- i
, ko-le:
I           „Gospod    predsednik,    zahvaljujom
se vam od area na pozdravu. Že v letih
: svojega detinstva, ko sem začel govoriti
i v predragein srbskem jeziku, pripovedoval
! mi je oc>, da je dale^. od nns nekti I
! zemlja, katera mi j(^ domovina. katero
moram Ijubiti.
V moji duäi živel je vedno spomin
na Srbijo, niislil sem na njene lepote,
na nje gore in dobnive. Slremil seni
vediio za tern, da bi videl domovino.
Danes izpolnila se mi jo moja najbolj
i vroča želja; prišel sent v domovino. Jaz
prinašam domovini in srbskemu narodu
cislo, mladoslno du^o in vroče srce, ki
ljubi domovino. Od srbske.ga naroda pri-
cakujem, da me vsprejme kakor sina
mujke Srbije, kakor prvega in naj/vo-
stojšega podanika Njegovega Velicanstvji
kralja, kakor praunuka Karadjordjevega.
Navdihnjen srbskim duhom in napoj(Mi
srbskim mlekom, vsklikain radostno : Naj
živi moj oce, kralj Pt»ter; naj živi srbski
narod !u
Bolgarski knez.
Bolgarski   knez    Ferdinand   se   šo
vedno ni povrnil v Bolgarijo, čeravno je
to jako čudno in nenaravno,  da se   pri
razmerab, ki vladajo zdaj na Balkanu, in |
vsled katerih je najbolj prizadeta Bol^arija, '
nahaja v.hidar te zem'je v tu ini. Bolgarski j
list „Večernja PoSta", izražujoč svojo ne
voljo nad takim postopanjem,   pravi,   d i
se zna prav lahko zgoditi, da knezu Fer
dinanda v Bolgariji sploh   ne  bodo   vec
potrebovali.
Nesporazumljenje med črnogorskim knezom        ;
in njegovim sinom Mlrkom.                   !
j           Te dni se je mudil črnogorski knez
; na Dunaju in je bil namenjen, da ostane
1 dlje   časa v Inozemstvu.   Ali,  kakor po-
ročajo   1>«5H,   povrne se črnogorski   knez !
že te dni   zopet v Crnogoro,  ker je na-
stalo tam baje zaradi uvedenja tobačneca
J monopola in drugih   davščin   neko sum-
| Ijivo gibanje.   Tako gibanje  odobruie pa
I baje     drugorojeni    sin     kneza,    Mirko. |
Vsled tega je nastalo med njim in svojiin
oöetom neko   nesporazumljenje,   kar do-
kazuje tndi dejstvo, da je imenoval knez
za časa   svoje   odsotnosti   in   odsotnosti
svojega   prvorojenega sina,  Daniia,   voj-
vodo   Božidora Petroviča za svojega na-
mestnika ter mu poveril začasno vodstvo
javnih   zadov   v   Črnigori,   mesto   da  bi
poveril te posle !i..v.ževiču Mirku.
Macedonski dogodkl.
Ustaja se vedno bolj širi. Število
ustašev je naraslo baje že ,na 30.000
mož. Iz Beligrada poročajo: Vedno bolj
vznemirjajoča so sporočila, ki prihajajo
iz Macedonije. Ustaja se je razširila tudi
na prilepski okraj. V nekaterih vaseh so
se pridružili ustašem tudi Srbi. Ustaši
hodijo od vasi do vasi in silijo prebivalce,
da se jim pridružijo. Kdor se lemu brani,
ga ubijejo. Turško vojaštvo si no more
nič poma<<ati, ker so ustaši zasedli naj-
boljše pozicijft. V prilepskem okraju ae
je pridružilo ustašem 40 vasi. Ustaši se
poslužujejo tudi dinarnita.
Iz Saluna se poiosia, da je doa-
pelo tja 130 ranjenih turških vojakov.
V pondeljek prišli so izrazit sožalje
na umoru ruskega konzula k ruskemu
poslaniku, Sinovjevu, državni podtajnik,
Naum paša, generalni tajnik v ministerstu
za vnanje stvari, Nuri bej in pozneje
sultanov sin, princ Ahmed, ki je ruskemu
poslaniku izročil tudi sultanovo nakaznico
za 200.000 frankov, namenjeno vdovi po
pokojnem konzulu v Bitolju (Monastir),
Rostkovskemu. —- Morilec bo obsojen na
smrt. --
Ruska vojna ladija, ki je v Cari-
gradu na razpolago ruskemu poslaniku,
odplula je pred Solun, ''a popelje od
tamkaj truplo umorjenega konzula Rost-
kovskega na Rusko.
Ruaki listi trdijo, da je umor rua-
kega konzula v Bitolju posledica turškega
fanatizm», in da je vsa Turčija odgovorna
za ta zločin. Listi zahtevajo, naj Buaija
sama poqkrbi za oaebno varnost ruskih
konzulov na turžkem ozemlju.
Umor ruskega Konzula v Monastiru.
0 umoru ruskega konzula v Mona-
stiru poročajo s5e naslednje: Huski kon/.ul
se je s svojiini otroci, učileljem in voz-
nikom vračal iz bližnjega sairi(5stana Bu-
kovo, kjer po letu navadno biva. Ko ao
doäli do orožniske postaje, ga stražnik
Palim ni dostojno pozdravil. Konzul je
stopil z voza in ga vpraäal po imenu.
Po kratkem beaedičenju je Palim ustrelil    (
konzula v prna, nato mu je Se z drugim
strelom razbil «lavo. Po strelu npoznrjeni
orozniki so nato so 8trcljali na u^iteljn
in voznika, a sta z otreci pravo^aHno
pobegnila Moriloa Palima ho nato prijeli,
ostali orožniki ho So prosti. Turki «edaj
trdijo, da jo konzul rabil samokron. V
resnici ni bil oborožon nobs den izmej
clanov. Turäka vlada je sedaj odstuvila
valija v Monaatiru, Alirizji-paso, in geno-
j ralnega nadzornika rumelijskega vilajeta
llussein-Ililmi-paäo imenovala za^asno na
njpgovo mesto. — Rusk i siasopisjo zah-
teva najslrožje k.iznovanje morilca in
vseh dejanJH soodgovornih osob. „Novoje
Vremja" pravi.  da trelm   pole«   splosnih
I korakov zahlevati od Turßijo tudi spe-
cijelnih odredb glod<» ruskih konzulov.
Na dnevni red mora priti takoj vpruSanji»
glede podreditve tur.škegJi orožnistva pod
poveljstvo inozeniskih čnslnikov. - Za-
<^asno je provzel vo.lslvo tpga konzulata
konzul v SkopljcMii, M;uulelstamm, ki je
ravno v leh dneh potoval /. avstrijskirn
konzulom Para          Zadnja   porocila   pa
pravijo, da jo MaiutalsWunm izginil, in
da se je bati, da bi ludi nip-ga bili, ubtii
I urki.
Domače in razne novice.
Novi Lori*ki ravuatelj. — Nj.
Vol. cesar je imenoval l najviSjiin skleporn
od dne 2. av'gusta t. I. prof na državni
gimnaziji v Gorici, «. Kridorika Simzig-a,
ravnateljem gorisko gimnazije.
Zupulja Slap pri Vipavi je po-
deljena dosedanjeniu lamošnjemu kuratu
č  g. Valentin u M a r it i (• u.
ZupniKoin n;i Opriiil pri Trstu
je imonovan č. g. Ivan S I a v e v, do-
sedajni župnik na Kopoiitabrn.
Za „Solski Dom" prejelo predsed-
nistvo: Gregorič v Prvaeini K 20. Hvala!
Strascn po-Xar v Bovcu. — Iz
Bovca nam pišejo: Prosim izvolite po-
praviti Vaše poročilo o poža. u v Bovcu
v toliko, da ogenj ni zahteval nobenih
človeških ?,rtev; mislilo ae je res, da je
ostal otrok v ognju, a to, hvala Bogu, ni
bilo resnično.
Dalje Vam sporočamo:
V torek, dno 11. t. m. obiakal je
Bovec gospod c. kr. namestnik po naro-
čilu samega presvitlega cesarja. Ogledal
si je žalostno pogorisče in izrekei svoje
obžalovanje na struhoviti .nesrec'i, ki je
zadela ubogi Bovec. — Povedal je, da
bode natančno poročal presvitlemu ce-
sarju o velikanski äkodi, ki se ceni nad
1 milijon kron. Dalje je povdarjal, naj
se mu nemudoma naznani, ako bi hotele
zavarovalnice prikrajševati siromaäne po-
gorelca pri izplačevanju zavarovalnih
svot. Obljubil je takoj svojo pomoc" proti
morebitnemu odiranju pogorelcev od
strani zavarovalnih agentov.
Danes, dne 12. t. m. dospela
jebrzojavka ode. kr. namest-
ništva, daje daroval presvitli
cesar pogorolcem svoto 10.000
kron. Občina je takoj odposlala brzo-
javni zahvali v Trst in na Dunaj za ta
volikodušni dar. Naj bi našel dobrotni
in blagi vladar mnogo posnemovalcev,
ki bi se usmilili bednih siromakov. Ljudjo
nimajo kaj jesti, niti česa obleči; hva-
ležno sprejema vsak dar bodisi v de-
narju, živilu ali obleki. Rojaki! Bov-
čanismo imeli vedno odprto
roko in srce, ko jo bil naš so-
bratvatiskiin nadlogi. Llami-
litese tudi vi sedaj naših si-
romakov! Slavna županstva, alavni
duhovski in öolski uradi, društva in za-
sebniki-človekoljubi, priskočite na pomoč
vjtšim sobratom rojakom v tej grozni
nesreči! Blagohotni darovi naj se izvole
pošiljati na županstvo v Bovcu.
Pomoč hovskim pogorvlcein. —
Poleg velikodušnega daru presvitlega ce-
anrja, doSli so za pogorelce se sledeči
darovi: Svak g Franca Velusiča poslal
iz Gradca 200 K; g. dr. Tuma 100 K; g.
Vinüo Majdič, trgovec v Kranju je poslal
10 vreč bele moke; c kr. namestnik za
prvo silo drž. podpore 1800 K.
„Bovška ^italnica" naznanja: Z
ozirom na strahovito nesrečo, ki je za-
dela Bovec, mora „Narodna Čitalnica"
odpovedati nameravano slavnost za 25-
letnico. — Čitalnici je zgorela svilena
društvena zastava, dragocena knjižnica
in vsa oprava. Obračamo se tem
potom do slavnih društev, la-
st ni S t e v k n j i g in leposlovnih
listov ter do zaaobnikov-rodo-
Ijubov s proSnjo, naj nam bla-
govole podariti knjig, dase
pomore Č i t a I n i c i do n o v e k n j i ž-
n i c e. — Hvaležnost vseh članov naj
bode v plasiilo blagim dnbrotnikom, ki
se usmilijo druätva, katero je tako ne-
srečno ob svoji 25-letnici!
Javni shod akademičuega ferl-
jalneRa druätva „Adrija" v Gorici in
WilhHiMov ohliT. — Ta izklju&in v   U-  !
Kanu K rail a Wilhelm, c.   in   kr.   dvoriifya  /a-
litžnika v  N fii l» k in-In-ii. Sp   A v strija. uiit'lani
nl)h>.. |.inuL)|jt' si'   iVsto v vsi'h   shxhijili   Kjcrkiili
jc ti'ilia   ratnli  obli?.. I'hücIuh» kcnstim   ilcluje [in
staiili in  im1 viiftiii  bolcčiiiali,   kakor pri kurjih
mVsih. turiti ittl, katcro st1 ima pojiivj utMstiti   |
tcr   ptilfin   d<itit>tia   nn'sta   pokriti  / ubliii'iu   na-
m.uaiiim na kosccku platna ali usr.ja. Kna   Skat-   ;
Ija   80    vi ii..   diirat   škatlju1   K  7.— ; ">   iliu-atov   .
.alljic K 30.--
V  /nak pristinisti jt> tidttsMjcii na   vsakciu   I
/avitkti   grb   trga   Nrunkirvlii'u   ^st'ilem   c«>rkval
l)iibiva so v vst'h lokaniah.   Kjcr   s»>   ne ilwbiva,
poiljf uilrlwvahv.
D/\|o|y|V   Spomiiijajt«* so o vsaki
I lUJttlU. I)riiij%i „soiskoiia «Ionia"  j
I Sadjarsko in vinarsko drnstvo '
j             Aci J3rda v Qorici            i
Prodaja   naravnc   in   prstnc
| brisko   pridclke  po   /mernih |
'                        co n ah.                       '
I             Zal«»ga pristnih  vin:            I
burgundeca.  rizlinga. modre
|         frankinje in drugih.         I
! DKSKUTNA VINA.
St'ih'z dmštva je:
I Gorica. ulica Barzelilni St. 20. |
PCXZXZXZXZ3CX
j  Leop. Reja,  I
| yostilnicar .Pri Golobu I
j       na voglu ulice Morelli       j
L Priporočapr stnabriskabe- \
!a in črna vina. — Izborna
' kuhiDja postreže o vsakem '
času z okusnimi rnrzlimi in ]
gorkinii jed^li.           |
Eastopstvo za prodajo  pra-
veqa  Ijubljarcskega  kislcga
I zelja v zabojih od25 do 50 kg.
' Za mnogobrojen obisk se pri-
I poroča slav. občinstvu v me»ia
I   in   na de?.eli.
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,
priporoč-a častiti duhovSOini in sltivnema
občinstvu v mestu in nn deželi svojo
trgovino jetlilnega blaga n. pr. kavo :
Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-
rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü
istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboja
Sladkor -azne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3
4, 5. Vfcč vrst riža. Miljsveče prve in
druge vrsto, namreč po V» kila in od 1
funta. Testenine iz tvornice Žnider^ič &
Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke dražbe
sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga
mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v
Ajdov^cini. Vse blago prve vrste.
I'o pošti se razoošilja   v   zabojčkih
uajmanje po 6 Kg. na vse kraje.
1  Jakob Miklus,   '
I tr^T<.'\ ¦¦<•¦/. It'som in (ip«'ko. /.ulo^u   |
vsHki)vrstncgrt trdcgji in m^hkoga
I   koroske^a in  kr:uijsk«4^a l«>s:i ler   j
pohistvji, nikov 0ruK\ vinskih pi^     '
,  aod, sliskainioe zh vino in sudjo   j
'  vsako vt'likosti                                        I
v Pevrni,         i
za Soškm mostom, p. Gorica,
priporota p.   n.   obCinstvu  svojo
bogato zalogo, ter na novo otvur-  J
JtMlO                                                              '
podružnico      |
Tiji    vok'Iu   pri^edAi    od   Soškoga
mosta  proti Gorici v hiži l;.   Vo-   j
^arja b. st. 42.
V  dflnvniei so izdolujojo vsa  i
v  sodarsko   in   kolarsko    stroko  I
spadajoča  dcla,   in   poslreAba   z
l#8oin po najnižji ceni. —            I
Odlikovana kleparska delavnica
Artur Makutz
Goricai. OzKa ulioai  *iv\.  1.
izvrsujf v«»a naroiila, xpjulajoi-a v klopar-
>ko ^tioko i. ntJv«'tV|n ikAtauruostjo. l/.vr-
>uje  vpflja\i) in   i>,iL>ruvo ^trelovotlnv   ltd.
rCentralna=
posojilnica"
'           v (iorh-i.
I nraäi ofl 11% naprej
I od8. zj.do I.pop.
^^^^        ^^i^       ^m^r       ~^^^      -^^^      ^m^      ^m^^      -^^^       -^a^r-      ~^^t^       ^m^r-
Anton  Pečenko
Vrtna   ulica 8 GOItICA Via Giardino 8
priporoča
pnstna    oela
in 6rna   vina
Iz   wipavskih,
furlanskih.
briskih,   dal-
f   matinskih   in
isterskih  w i •
noaradov.
Doatavlja na dom in   razpoäilja   po  zch'z-
.lici    na   vb»1   krnj«!   avstro-opersk«1   monarhij«   T
sotJih  od   66   litrov   naprej.   1\&  zahtevo   poäilja
tudi uzorce.
Cene inwrna. Postr«iba r^Mena.
^NaTravnikuš.5.^
Le par dnij bode trajala dne
10. t. m. pričeta
P manufakturne stroke kakor: sukna za moške, wvj
bombahevina aa äenske, xeßr, satin, for&tajn,
flanela,  sukne   aa   mobilje,   bele in    barvane
savese, namiaui prti, raane sznle in tkanine.
f     Krojaccni se nudi lopa prilika.      ^
* Na Travniku 5. *
tik krojačnice M. Poveraj-a.
tf% v                            S(km   j;»1\O o<l  Irpolc   ill
UCäsäilä {U)Uv'{)w Tv°> °|>|ok(-
Kj(k \(Mi(l;ir Ti kiipujcs
l;iko  krnsno l)lat;'()V   Vomj  mi   V(Mhl;ir!
—------.^^ Gosposka ulica štev. 7. =--------
k;ilci:i   tvnlku iiiin nujvin'-jo /;ilou,o It1 xvMv v (iorici.
Kaki) j(> li lo niDgorc. s;ij scm v«Mi(l;ir nlala
v iH'kcin lisiu, da ninia „krojaska /adru^a^
nikakcga  hlaga  vcč.
l'ojdi, |u»jili in nv viTiij vsakc rori; prt^piiraj
sc sama in i/iHMiad(Mi;i IkxIc-s, ko zatnl(Mlu> \>\o
založcuo laki) vclikan^ko /. bla^oin. «la liodcs kar
slnncla. Tn li lezi na razpola^o izvani'odna inno-
žina raziit't«a hlaj;a za vsaki spol, in za vsaki Iclni
i';b, kaki)r krasm» /fplivijc. batislc. pcrkal, svilc,
Oxl'ort, Pique, vsakovrslm^a volntMu^a hla^a. n.o>k«)
siikno   po  vsakrj  ciMii   in   izbori.
lam ilobiš htt^.ito i/lwr vs;iVo\ rstnc^i M.i^a,/;i neweste
jako veliko zaloyo perila, k:iUor platn.i. < liillon,  [ii lrnin.-,
lil;t ct'viii«',  \ t>l tu'iir  oilej«'.   kovln1   /t'piM'   iulci(<l.   Iain  ilnliis
uiiii ¦ sc l»'a-i, |,irjsiijili  s,/on pod lastno ceno.  \ idcla s-in
tan:  tudi  ki'asnc \/.oi'cvr/.v nariMi'iic^a  l»lai;a /a jfsniski <as.
\;i  /alilt'vo si- pušil.jaj«.    n/.nrci    hnvphirii".    Cene   so   t;»ko
nizke, da se je čuditi,   si'Vivla   lu.li   slalur.   'l'oroj    prnli   in
pottkiisi, in gotovo boš zadovoljna!
ys        Pri svetem Antonu Padovanskem               \C
1                     NOVA ZALOGA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo)
Dobi so bogata izbira. pianct, dalmalik, pluvial, btinicral, roki'tov
kvadratov', kolarjev l.co, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurmn in
uestevilno nabožiiih različiio sinn vezauih knjip;, svcčnikov, križcv, svcliiiiic,
kclitiov, ciborjev se srebmo kupo.
Jodina zalog-a za celo Primorjo kipov o vsakovistui velikosti
in kvalitcti, umctiiiŠko delo v roiuaiiskcin kartonu, priporotMjivili posebno
7a vlažnc ccrkve.
Zaloga svoč iz čistega čobolncga voska kakoi tiuli iiR^anc
svere I. in  II. vrste, podob, venrcv, kri/.čcv ia svetiuj  vsakovrslnih.
Lastna izdolovalnica palm iz iiimiiiili evellii- in vsakovrstuili
drugih del spadajočih k bo^očasiju, izvršijo se vezenja (riraini) unjfinejša
za zastave, pre^rinjala i. dr.
Popravlja   se vsakovrstne   stvari za cono,---------------------------------
—--                        --------pri Kojej jo izključODa vsaka konkuronca.
Naročitve se izvršijo tonio in Intro.
H4F~   O^ "cdeljab in prazuikih je proilajalnira zaprta.   "^ft^
z odiinmi. spoštovaiijcm                              Anton J. Vogrifc.
Ivan Schinslier. Dunai Ilia, Erdberqstrasse 12.
pošilja ž<" veliko  Iri <lol»ro ziiane
slroje vsakc* vrHK4k z.a |M>ljc«lels<vo. j
Mline ZH sailjc in ^rodzjp, stiskalnico za sadje in |
{,'rozdje, škropihic«, poljska orodja, stiskalnice za j
senn, mlatilnicf», vitlo, trijerjo, t'-istibiict» za žito, lu- j
ščilniue za koruzo, Hlamorp^nict», stroj za rezanje j
rope, mline z.a ^olanjo, kolle za kuhanje klajo, so- j
salke ah vodnjakein «nojnico, vodovode, žel. cevi itd.
Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih
Cenah!   Kavno   tako   vsv   pripravo   za   kletarstvo:
medene   pip»*,   «eaalke za vino, ^umijeve in konop-
lione cevi, gurnijeve. plosie,   stroj   za   ločenje   piva, j
I škrinjo za led, slroje za Hladoled, priprave za izde-
' lovanjft aodovke in penečih  vin,   inline   za   dišnvo, j
t kavo itd. ; strnje za izdelovanje klobas, tehtnice za |
živino,  tehtnice na drog,   Hteberske tehtnice, namiz-j
ne   tehnice,   dccimalne tebtnice;   želežno pohištvo,
železne blagajne, šivalno stroje vseh seRtav,  orodja
in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kle- J
parje, sedlarje pleskarje itd.
[^6* 13 iK'cletnim jnmstvom!
Po naMoitaji plaCUnih popjil, tudi na otortfi!
(iMiiki z vc(v' kot KH) sllkami bro/pla«v>iio.
Prekupcem   in agentom  posebne prednosti!
Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku.
Pi^ie naj se naravnost:
Ivan Schindler,
Dunaj IHl! Erdbergstrasse Uev. 12.