36. številka. Ljubljana, v torek 15. febravarja. XX. leto, 1887. Izhaja vsak dan sv«cea>, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst. ri j sko-o g ersk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta S gld , za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v.«e> lito 19 gld., za Četrt leta H gld. 30 ki\, z.i jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mnoe, po 30 kr. za četrt leta. — /a tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne pet.it-vrsto po 6 kr., če se oznanilo jedonkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrnt tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. Uredništvo in npravniSvo je v Rudolfa KirbiSa hisi, ^Gledališka stolbau. U pravu iStvu naj se blagovolijo pošiljati naroč-nine. reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. „Vigilantibus jura!' Na Dnnaji. 12. februvarja. [Izv. dop.] Nemci so lahko "veseli svojih poslancev. Nobeden las ne pade z nemške glave, da bi tega ne zvedel nemški poslanec, da bi zato ne bila na odgovor poklicana Taaflejeva vlada! V predzadnjoj Beji odseka za „lcx Šaršmid" imel je poslance pl. Plener dve pritožbi. Dve kri -vičici sta se zgodili baje nemškemu narodu, a tudi s tema krivicicama je dobri nemški poslanec pri-hitel na dan! Pritožil se je, da neko sodišče na Češkem pritiska na vsako listino pečat s češkim jezikom in nadalje se je pritožil, da je drugo sodišče na Češkem na nemško tožbo izdalo češki od lok. Prav je storil mož, — živeli poslanci, ki so za svojo narodnost ia narodnost svojih volilcev tako uneti in skrbni, kakor pl. Plenerl In kaj je odgovoril minister baron Pražak, na čegar adreso je merila Plenarjeva pritožba? Glede prve pritožbe je dejal, da sodišče praviloma postopa, ko na češke listiue pritiska češke pečate, a na nemške listine nemške pečate, — glede drage pritožbe pa je odgovoril, da bode takoj ukazal Blužbeno preiskavo, jeli res, da je imenovano sodišče nemško ulog o odgovorilo s češkim odlokom. Tako dober poslanec, tako pravičen minister! To je pomnje vredno. Sodniki po Slovenskem naj si ujamejo za uzor nazore in za vodilo voljo sedanjega voditelja justične uprave: na slovensko listine slovenski pečat, na slovenske uloge slovenski odlok! „Sic vuet, sic jubet!" Slovenski državni poslanci pa bodo naj tako vestni (»nagajivi« — dejal bi Dunajski poročevalec „Slovenca"), kakor je vesten za nemško pravico poslanec pl. Plener! Kdor se za krivičice ne briga, krivico trpi. Narodna, jezikovna krivica, ki se nam Slovencem godi in godi po c. kr. uradovih, zložena je iz samih krivičic, iz posameznih drobnih dejanj uprave in Bodstva, izvira od tod, ker se ne zvišuje dobra postava, pravična naredba. Jeden sam nemški odlok na slovensko ulogo prekrši idejo narodne jed nakopravnosti je vreden narodne obsodbe in pritožbe potom parlamentarne kontrole! Naša koža je seveda že tako trda. naše srce krivice narodne tako navajeno, ila ne čuti, kako se vsaki dan iz vsa kega urada pihali čreda nemških odlokov na slo venske uloge mej naš narod! Zatirani smo, ker se sami zatirati damo, ker RfttC mlačni in malomarni! Pred vsem pa naši državni poslanci našo stvar tako zastopajo, da po s\ojoj krivdi ničesar ne opravijo! Vsi poslanci vkupe neso se nijedno preiskave prouzročili proti nijednomu uradniku dasi pri naa v upravi in v šolstvu kar mrgoli od uradnikov, ki se kar najbolj nekorektno vedo glede občevalnega narodnega jezika. Pardon! Vlani je na inicijativo g. Vošnjaka v budgetnej debati ministei Pražak dal preiskati po-rotniške razmere pri Celjskem sodišči. A to — nota bene — ni bil sad pritožbe v spi os nji obliki, nego se je to zgodilo, ker se je navel konkreten slučaj, v katerem je bila znana „causa" in je bil znan obtoženec. Le tako je mogel minister uradno postopati, le z dokazanimi konkretnostim! se izvabi preiskava! To je tudi, kakor vidimo, recept nemških pritožb, recept z uspehom! Noj se ga jame jo posluževati tudi naši poslanci, potem bodo pač preiskave marsikaj pokazalo in marsikaj odpravile! „Vigilantibus jura!" Krajna imena. Pozor! i. Mej sledovi, ki kažejo na nekdanja uascljenja slovanskega plemena, svedočijo zlasti krajna imena, do kam je sezalo to pleme in do kam so je iztrebili po raznih potih. Krajna imena so se pačila in ponarejala po tuje tudi v prošlih vekih ; nli Vi nder je na teh imenih spoznati po koreninah, deblih in pritiklinah, da jih je ustvarjal slovanski rod. Dan danes pa hočejo iztrebiti slovanska krajna imena tako, da bi poznejši zasledovalci zgodovinskih spomenikov nikakor ne uganili, kuko so se ti kraji glasili po prvotnih slovanskih naselnikih. Dandanes kar naravnost prokrščujejo ta imena popolnem ali pa jih nadomeščajo do cela z drugimi neslovanskimi imeni. Tako pretvarjanje ni nedolžno, ampak služi kot dobro in celo važno sredstvo za politične namene v zmislu konečnih državnopiavnih sprememb. Italijani pretvarjajo zgodovino in zgodovinska imena na slovanskih tleh in Nemci delajo ravno tako. Kar se je godilo izza prejšnjih dob bolj iz nevednosti in uradniške okornosti, se vrši dandanes s popolno zavestjo v konečnih političnih (namerah. Zato tako podvizanje, zato tako kričanje, razsajanje in inter-pelovanje, kjer bi se tudi krajna imona ne spreminjala in pačila v zmislu velike italijanske in nemške politike. V tem oziru slovanski zastopniki veliko pre malo poštevnjo tako tujčenje in je videti, kakor da bi ne umeli, kaj se namerava. Slovanski zastopniki so premlačni in puščajo vse, kakor dela raznoteri tujčevalni aparat. Kakor je znano, da zlorabijo politični agitatorji celo vojni jezik za svoje nakane, rasno tako zlorabijo vlado in njene urado za jedne in isto namene. S pretvezami brez podstave delujejo toliko časa, da se da konečno tudi vladni aparat zavesti in da dela z lastnim dobrim prepričanjem raznim narodnostim na škodo. Mi vladi ne podtikamo slabe volje, pač pa očitamo slovanskim zastopnikom .samim, da iste vlade ne opozorijo in ne pouče tam, kjer jej pojasnjujejo politični slovanski nasprotniki dotične razmere jednostransko, jedino s svojega stališča. Važna prilika, da zlasti slovenski narodni zastopniki vladi pomagajo pravo pogoditi, kaže so ravno zdaj glede na krajna imena po vsem Slovenskem, posebno pa Koroške m. Zadeva pa, kakor poroča „Dtsch. Ztg." od 12. februvarja, je naslednja. Vojaški geografski zavod se jo pritožil pri skupnem vojnem ministerstvu ob priliki, ko so se vršila mupovanja, da je večkrat zapazil, da gospoduje v jezikovno pomešanih kraj h, posebno slovenskih, v pisavi krajnih imen velika nejednakost, krajna imona, ki so bda od nokedaj nemška ali italijanska, so pišejo v najnovejši dobi slovenski. Skupno vojno ministarstvo pa je to zadevo objavilo statističnemu osrednjemu uradu, potem ko je ta urad izdelal krajevni slovar avstrijski. Pokazalo se je, da sta dve okolnosti uzrok različni pisavi krajnih imen. Prvič in to da je glavni uzrok, so narodne aspiracije pojedinih občin krive teh napak. Potem pa, da se nahaja poleg imenika sta- LISTEK. Iz pozabljenih spominov. (Češki spisal Vacslav Ben efi-Tf ebi zsky.) V. (Dalje.) V gradu je pa vmk svatom mahoma na ustnih umrl, kakor bi jim jeziki bili odreveneli, dude so nehale cviliti, kot bi kozliček ob pluča bil prišel, cimbal je ohripel, kot bi ga na kose raztreščila roka zlomiselna, in vBe je strmoglavilo ven pod strmino, kjer je ležal jezdec s konjem umirajoč. Stari Podpera vzemši glavo nesrečneža v svoje roke, spoznal je domačega gospoda takoj na prvi pogled. „Čemu si se le vračal, dobri, dragi gospod naš? — Ljudje mili, pridejo nad nas čaBi slabi, ker se takšne reči go.de"!" NeprobiliČani so dobrega gospoda svojega vzeli na rame ter ga nesli v grad, plakajoč kakor otroci. „Ne more biti ! — Moj mož je dve leti v zemlji! Že trohni!" „JLužeš, grdo lažeš, žena nezvesta! — Jaz sem Vacslav Petipeski, jaz . . .* A pri teh besedah je zahrzala rujavka poslednji č — grozno. „Ne more biti! — Ti si goljuf!" „Se ve da! — Hotel je iz tebe, gospa, kaj izmamiti!" „Moj mož je imel kratke luse!w „A ta kakor grive konjske!" „Moj mož je imel samo brke!" „A ta je zaraščen kakor Ezav!" „Odnesite ga v kostjak!" Izmej grajskih poslov se pa ni ganil nihče, tla bi izpolnil ta ukaz. Kako bi mogli tudi gospoda svojega v kostjak nesti, kjer imajo v strehi sove svoja gnezda in čuki luknje. „Spomni se, gospa, da si mu nekdaj večno zvestobo prisegla; spomni se, kako si obljubovala, da bodeš ž njim vse dobro in zlo prenašala!" prosil je nevesto vdovo Podpera. Toda gospa nevesta je že nazaj hitela, v obed-nici se za mizo usedla, okrog svatje vsak na prejšnje svoje mesto, in vnovič so kupo cinkale, ko so si na zdravje in srečo vsi napivali. Nihče se niti menil ni, da sta v kosljaku čuk in sova pela nočne svoje pesmi . . . Gospoda Petipeskega vzel je pod streho Podpera, in še le drugi dan ga je spoznal gospod Jeronim Hrobčiški, ki je stanoval na Palci. Potem je za očetom pet otrok — pet sirotic plakalo, da je Neprobiličane pri tem stokanji prešinil mraz do vseh kostij. In ko so vsi zvonovi mrliču zvonili, preselila se je gospoda v Blahotiee in ga ni spremljala k pogrebu. Letopiscc sočasnih dogodkov, nad mero bister opazovatelj in glava, katere sodba jo včasi malo ostra in brezozirna, vender pravična vselej, je pa pri tem dogodku zaznamenoval to le: „Ko se je prijela v Čehih rja starih grbov in razjedala na njih prikraso za p r ikra so, polje za poljem, cvet za cvetom, kako bi mogel ostati brez madeža listek, na katerem je upisana zvestoba Boprugin a!w Gospa se je neki pokorila sicer iu za svojo in rajnega moža dušo veliko maš ustanovila pri cerkvi v Ovčarih; ali vse te ustanove neso imele tlolge trajnosti in so brž čas malo pomogle, kajti belo gorska bitva je učinila vsemu konec. tistiškvga osvetlnjt^M urada >e ve." drugih krajnih i 1110mkov, it. pr. pri justičnih gosposkah, pri poštni upravi. Vsak teh uradov ima svojo lastno pisavo, čeravno velja kot avtentično jedino pisava statističnega osrednjega urada. Ministerstvu notranjih del kot najvišja instancija v občinskih zadevali so se naznanile te razmere. Da slovonski čitatelji spoznajo iz pojedi nega slučaja odkritosrčnost glasila nemškega kluba, pri taknimo tu še njegov dostav« k k temu poročilu. Ta se glasi: „Še bistveniše nego pisava je pačenje krajnih imen s svojevoljnimi prevodi nemških imen v slovanske (sic!), kakor se vsled dokazov izvršujejo pogostem od popolnem [»odrejenih organov, in kakor so se ti prevodi potem utihotapili v uradne imenike. Ali morda to ni znano ne geografskemu zavodu, ne statističnemu osrednjemu uradu in tudi ne ministerstvu notranjih del? Saj ni treba tem go-sposkam drugega, kakor vzeti v roke vozni red železnic ! Kolikokrat so je že opozorilo na to, da so se na Koroškem nemška imena slovenila svojevoljno! ..." To so isti nov ići, ki trdijo, da so osnovani s namenom, da bi zatirati neresnico in korupcijo ! Ali tu nam ni molčati. Deželni zbor kranjski. (XVI. seja dne 24. januvarja 1887.) (Konec.) Poslanec baron Apfaltrern pravi, da treba mnogo poguma poprijeti za besedo v tako pozui uri, zdaj ko je zbornica po tako obširni razpravi zelo utrujena, a kot poročevalec odseka, kateri je v deželnem zboru kranjskem I, 188G. sklenil občinsko postavo, čuti se le prisiljenega spregovoriti nekoliko besed, da izraža vsem članom tega odseka, ki so se toliko sej udeleževali, svoje priznanje. Vender misli govornik, da ne gre tako pazno razpravljeno postavo, kakor omenjeno, kar tako „ohne Sang und Klaug" vreči „Ilber Boid!" V teai odboru sedel je in se je jako pridno in natančno udeleževal vseh obravnav k o t k o r i te j a v o b či u s k i h zadevah poznati oče Bleivveis, kateri je svojo res izredno bogato vednostjo podpiral občinski odsek tedanji pri vseh obravnavah. A tudi izvrstni jurist dr. Toinan bilje v tem odseku in s svojimi bogatimi juridičniini vednostim i stal dotičnemu odseku na strani. Ravno denašnja narodna večina morala bi imeti pred občinsko postavo iz 1. 1866. malo več časti in je brez tehtnih uzrokov ne zavreči. Pri izpeljavi po-Btave so bile težave, a najnapačneje ukrenilo se jo z novelo z 1. 18G9. Sedaj pa se hoče sklepati da se oživotvori občinski zakon, kateri bode napravil pravo konfuzijo. In ako se more izvesti barona VVink-lerja občinske postave načrt še le po treh izvr-ševalnih ukazih, katere bode izdala ali deželna vlada ali celo ministerstvo, kdaj bode to izvršeno? Ostalo bode Se dolgo tako, da bode n. pr. odločitev stavb ostala v rokah za to nesposobnih županov, katerih jeden je v bližini govoinikovega posestva dal postaviti sredi s slamo krite vasi opekarnico. Kaj bode leta iu leta z zdravstveno policijo, če pride kolera, kaj z varnostjo? Manjšina nasvetuje le paliativno VI. „Ekscelenca, šah mat!'* Grof Martinic se je zelo ljubko nasmehljal, potegnil skakači«, uprl v svojega protivnika pogled s še uljudnejšiiu izrazom v lici ter omenil: „Marsikrat je, gospod general, svojemu kralju koristil sila mnogo navaden konjik, včasi prost tekač!" Potem je zavladala v komnati z vsemožuo potrato prenapolnenej grobna tihota. Tudi ura na steni je šla molkleje. Cesarskemu gemralu grofu Bredi se je čelo zmračilo čedalje bolj, včasi se mu je oko zasvetilo s silnim žarom, mišice okrog usten so zadrhtele in roka se je nekako čudno tresla. Ni si mogel, če prav |e imel znatno premoč, nikakor pomugati proti mojsterskim potezam Martiničuvim. Omejil se je že na zgolj obrano, na zmago ni mogel niti misliti. Martiničev skakač je izborno opravljal službo. General Breda je izgubil že turen in sama kraljica je prišla dvakrat v nevarnost; zdelo se je, da se protivnik s protivnikom le igra, da bi ga mogel uničiti z dvema, k večjemu s tit-ini potezami, General je zapustil jedno položje za drugim, umikat se od polja do polja . . . Bil je temu bržčas že privajen iz turških ali francoskih vojsk. MViUfvo in to do {istega časa, da bodo vlada uvidela, da ne gre nakopičiti občinam toliko dela, katerega ne zmorejo. Deželni predsednik baron W i n k 1 e r pravi, da tto, kar baron Apfaltrern zahteva, ne bode mogoče vladi izvršiti. To bi stalo veliko milijonov, kje pa denar vzeti zdaj, ko ima državna blagajnica to liko bremen in ali hi hotelo ministerstvo samo za deželo Kranjsko napravljat i izjeme, ter opravljati delokrog, katerega oskrbujejo v vseh družili kronovi-nah občine same, o tem jako dvomi, da bi bilo to mogoče doseči vsaj v bližnjem času. Postavna novela iz 1. 1869. hotela je ustvariti občine po 7, 8 do 10.000 prebivalcev a neso se hotele združiti. Dosti se je govorilo, da se gazi po novem postavnem načrtu samouprava občin, to pa nikakor ni res. Samouprava občin bila je že pred 1. 1848., ko je tako zvani župan z dvema prisiženima opravljal občinske posle. Male občine bodo začele še le živeti, ako se njim le to naloži, kar zmorejo, velike občine pa dobijo določeni delokrog, za kar so sposobne in bodo kaj storiti zamogle za javno varstvo in za zdravstvene razmere, za kar sedaj male občine same neso nikakor sposobne. Potem je še jedonkrat ugovarjal baron Apfaltrern, deželni predsednik pa nupravil kratko opomnjo, na kar poprime besedo poročevalec dr. Papež ter zavračajo protigovorniko nemške manjšine, pravi, da je na Kranjskem vsega vkupe 931 katastralnih občin. Po novi postavi bode k večjemu treba 90 glavnih županov, dočun jih sedaj treba 347. Pri toliki množini in s tako malimi občinami no more se doseči nič uspešnega za občinsko življenje. Župani sedaj nemajo prave avtoritete v občinah, saj kazni le zažugajo, to pa ni nič, izvrši se pa kazen skoro nikdar ne. Zato n. pr. ne izdajajo župani kaj radi takozvanih „Leimundzeugnisse", kajti boje se, da jim potepuh zažge, ako ga pri sodniji slabo opišejo. Sploh pa gre nemški manjšini lo bolj za politične nazore, ona misli, da bi se z občinami kakor jih ona namerava, le kaj utegnilo storiti za agitacijo pri volitvah in to je glavni uzrok njenega upora, isto tako kakor pri Ljubljanskem mestnem statutu Poročevalec pravi, da bi imel marsikaj in tudi mnogo še povedati, ali ker je čas na kraji, preneha. Tudi poročevalec manjšine Gutmansthal polemi-zoval je z govornikom večine. Pri glasovanji se je predlog manjšine, da se preide o postavnem načrtu na dnevni red, zavrgel in vsprejel predlog veČine. Ob 3. uri se seja sklene in napove nadaljevanje zadnje seje tega zasedanja ob 5. uri zvečer. Politični razgled. V o« ran.jo dežele. V L j u b 1 j a n i 15. februvarja. Poslednji čas se je iicniškl klub bolj približal avstro-nemškemu klubu, v katerem imajo židi odločilno besedo. Naravno je, da to ni ugajalo proti-semitom, katerih je bilo nekoliko v nemškem klubu. Ker je večina bila za zbližanje z nemško-avstrijskim klubom ali za židovsko-liberalno politiko, so proti-semiti iz kluba izstopili. Izstopivši se še neso za gotovo odločili, ali bi ostali divjaki, ali pa osnovali „Pozor, gospod general! — Kraljica! Pozor!" Martinic je segal že po skakači; veuder mu jo je pustil tudi takrat. General je prišel itak že v položje naj poslednje. „Nič ne pomaga! — Še jedenkrat, ekscelenca!" Nesva še pri kraji; pri poslednjih potezah je borba najzanimivejša. — Prosim!" „Udam se! —Ne morem zmagati! Bil sem nekako raztresen in to vse zaradi te druhali robotne!" „Poznam dobro pogum vaš, ki ni vajen ocla hraniti v nožnici, dokler ni odločen boj in dokler v telesu življenje diha!" „Ali žrtovati ljudsko življenje za nič, eksce-lenca, je neodpustljiv greh!" Grofu Bredi je bilo drugače ljudsko življenje malovredno. Nekje za Renom je v. lel napad polku za polkom, in iz množice, katerej je zapovedaval ostalo jih je toliko, da bi jih zelo lehko na prstih preste). Sovražnik je imel zasedene vse višine, kolikor možno najugodneje, topove razstavljene tako, da so nasprotnikom gledali v oči in potem so zazijali da so streli podirali cele vrste . . . Trobci so pa morali trobiti vnovič k napadu iz bolnih pluč in bobnarji so bobnali, da neso niti rok čutili. A še na pobegu je bučala tromba in boben bobnal: v naskok u n a p r e j! nemško-nar dni klub. Oba dosedanja levičarska kluba tirala bodeta nadalje židovsko liberalno politiko. Iz kluba je izstopil mej drugimi tudi dr. Foregger, Aus-serer je pa oetal v klubu. llrvatjiUi vladni krogi boje se novih volitev. Zategadtlj priporoča „Agramer Zeitung»", da bi se volilna doba za deželni zbor podaljšala na pet let, da ne bi opozicija vsaka tri leta vznemirjevala prebivalstva. Da se pa zapreči daljše fanatično po-divjaiije. misli omenjeni list, treba energičnih sredstev. Agitatorji, kateri begajo narod, naj se ostro kaznujejo, celim volilnim okrajem naj se pa vzame volilna pravica. Res lepe razmere vladajo na Hrvatskem. Ako kak okraj ne bode hotel voliti vladnih pristašev, mu bodo pa vzeli volilno pravico. Res zelo je že zgubila vladna stranka veljavo pri narodu, ako že misli na podobna sredstva, da bi si ohranila večino. Vnanje države. Kakor se „Tempsu" poroča, si A v.si rij a jako prizadeva pri ilalijanskein dvoru, da bi grof Robilant še ostal v ministerstvu. Na Dunaji bo nadejajo, da bode Italija Avstriji pomagala v vojni z Rusijo. Da se reši bolgarska kriza, sklenila je vlada vsprejeti jednega Cankovca v regentstvo, ako bodo velevlasti nasvetovale za prestol kandidata, katerega bi mogli voliti Bolgari. — Cankov je naročil svojim privržencem v Sofiji, da naj se skušajo sporazumeti s Karavelovom, ker z vlado ni nikako sporazumljenje mogoče. Karavelovci imeli so v petek posvetovanje in sklenili, da bi bili zadovoljni, da Cankov postane ininisterski predsednik in se pokliče ruski vojni minister, nikakor se pa ne strinjajo s tem, da bi se častniki, ki so zaradi državnega preobrata morali ostaviti Bolgarijo, nastavili v prejšnje službe. Poslali so potem pismeno izjavo v tem zmislu Cankovu. Izjavo podpisali so Kara-velov, Slavejkov in Nikoforov. Po poročilih bolgar ■ garskih vladnih listov, bolgarski emigrantje. v Carigradu pišejo pri ruskem veleposlaništvu razne oklice na bolgarski narod in dobivajo plačo od Rusije. Nedavno so emigrantje imeli shod, kateremu je predsedoval Nelidov in so sklenili v Bolgariji organizovati puntarske čete ter napraviti veliko u8tajo. Rusko poslaništvo v Bukureštu se poslužuje bivših bolgarskih častnikov za vohune po Balkanu in jim daje po 300 frankov mesečne plače. Vsi srbski listi razen uradnega priporočajo srbsko jezikovno propagando v Makedoniji. Saj Še Rumuni širijo jezikovno propagando mej makedonskimi Rumuni. Srbske agitacije v Makedoniji, ako se bodo res začele, bodo pa zopet vzbudile sovraštvo inej Srbi in Bolgari. Kakor poroča „Nord° je po mnenji ruskih vladnih krogov položaj zopet resneji. ker se bolgarske zadeve nečejo na boljše obrniti. V Peter-burgu so prepričani, da Anglija hoče prouzročiti orijentsko vojno in Avstrijo vanjo zaplesti. Ruski listi napadajo Rumuni jo, katera tira protirusko politiko. Opozarjajo jo, da bi bilo zanjo nevarno, ko ne bi ostala neutralna, če pride do vojne z Avstrijo. — Iz Litavije piše „D/.ienniku Poznanskemu" dobro poučen dopisnik, da se Rusija nikakor ne pripravlja za vojno. Celo ob avstrijskej meji do Volhinije in Podolije je vse tiho. Vesti, da se slednji dan prepelje po železnici Brzesc Smolensk nekaj tisoč vojakov, so izmišljene. Res je samo, da so tukajšnje čete popolnem oborožene in z vsem preskrbljene. V Litavskem Brzesc-i se trdnjava dobro straži. Re« servni batalijoni odrinili bodo v Goniazd. To je pa tudi vse. Dopisnik je trdno prepričan, da ne bode prišlo do vojne, dokler bode to zavisno od Rusije. Vojevito vpitje ruskih listov je le strašenje, ali pa izraža le osobne želje. Kakor pripovedujejo, se je v novembru bil ininisterski sovet izrekel za okupa- Oba igralca sta razvrstila potem figure vnovič. Bile so deloma slonokostene, deloma iz druge črne tvarine umetna ustružene, a šahovnica iz lesa ebeuo • vega; polje je pa bilo obloženo z najčistejšim marmorjem . . . „Zdaj, ekscelenca, o stavi!" Gospod grof se je zopet po svojej navadi jako prijazno prikloni in nasmehljal. „Takrat ne smem izgubiti ničesar!" „A ko bi vender, gospod general?" „Vaša ekscelenca bi rada okrožila svoja posestva proti južnej strani. Zaprečijo vam to samo Doksi. A jaz bi se pa najrajši iznebil teh vasi. Imam ž njimi križ. Če tudi dam njih kožuhe narobe obrniti, vender veje iz njih vedno bravina. — Stavim v igro Dokse, a vi, ekscelenca?" „Najodurnejši dvorec na mojem posestvu. Ne-p robi lice." Strašili so takrat na Neprobilicah Petipeski ob belem dnevu. In nedavno se je vrnil pre jeden iz turškega zajetja in obesil vezi v cerkvi Bogorodi-teljice na Turanah za oltarjem v večni spomin. „Z jedino le izimo, ekscelenca!" „Jako rad, gospod general!" „Kolikor mi ostane po igri kmetov, toliko si iz Doks naberem vedno vojakov!" (Dalje prih.) cijo, če bi tudi potem imela nastati vojna. Car jo kar ostuvil sejo rekši: „Le sami začnite vojno, jaz jo ne bom.u 5ence silno jezi, da neče odstopiti francoski vojni minister Boulanger. Berolinski listi pravijo, da je nemško vlado posebno vznemirila vest, da je hotel general Boulanger za hrbtom ministra vnanjih z-dev dopisovati z ruskim carjem. Da je res Boulanger nameraval carju pismo poslati, sklepajo nemški listi iz tega, da se dotična vest ni nikjer preklicala. Drugi francoski ministri bi bili morali po mnenji nemških listov Boulangera prisiliti, da takoj odstopi. Ker tega neso storili, je jasno, da tudi sami nič druzega ne žele, kakor maščevati se nad Nemci, ali pa nemajo več toliko upliva, da bi se upali energično postopati proti generalu, ki je poslednji čas jako popularen postal. — Francoski listi prinašajo obširne vesti, kako pomnožujejo Nemci vojsko v Alzaeiji in Loreni. „Pariš poroča, da ima Nemčija že sedaj zbranih v teb deželah 47 bata lijonov pešcev, 50 eskadronov konjice, 19 baterij poljske in 24 baterij trdnjavske artilerije, 12 stot-nij ženijcev in 2 stotniji vozuištva. Sedaj pa name rava vojsko v teli pokrajinah toliko pomnožiti, da bode ondi 80 batalijonov pešcev, 65 eskadronov konjice, 40 baterij poljske in iS baterij trdnjavske artilerije, 12 stotnij ženijcev in 4 stotnije vozništva Ta list pravi, da baš te izredne nemške priprave kažejo, da je Francija močna. —Ruski listi pišejo, da se Francozi v boji z Nemci ne smejo zanašati na pomoč Rusije, vseknko pa na njeno neutralnost. Povedali smo ie, da nemški škofje agi tu jejo za Bismarcka. Poznanski skof Dinder odsvetoval je duhovnikom da naj ne kandidujejo za državni zbor. Ta korak poznanjskega škofa pa nema samo namena Bismarcku pomagati do zmage, kar se tiče vojaške, predloge, ampak je naperjen proti poljskemu na rodu. Dosedaj je na Poznanjskem bilo v državni zbor voljenih več poljskih duhovnikov. Nemec Din -der se nadeja, da bodo v marši kakem okraji zrna gali Nemci, kjer dosedaj neso mogli, ako poljski duhovniki ne bodo kandidovali. Ko bi Poljake zastopali v državnem zboru neduhovuiki, bi n| i h zveza s katoliškim centrom ne bila več tako prisrčna, kar bi škodovalo poljski stvari. Katoliški centrom bi morda več ne podpiral poljski teženj. Kakor časniki poročajo, bode prost Jazdzevvski, načelnik poljskega državnozborskega kluba, kandidoval, ne z meneč se za škofovo odsvetovanje. Dopisi. Iz Oorlee 12. februvarja. (Čudno! — Zopet čudno! — Odgovor grofu Lato ur j u — Vari a.) V naših Brdih osnovalo se je že pred leti politično društvo „Slovenski jez", ki se pj moči drži načela braniti slovenska Brda pred raznaro-denjem in gojiti ljubezen do naše ožje in širje domovine iti do slavne Habsburške hiše. Društvo bi moralo biti in je „jez" proti poitalijančevanju in proti razširjenju irredentizma, ki je s tem v ozki zvezi. To društvo, o čegar patrijotizmu in strogo avstrijskem mišljenji ne more in ne sme dvomiti noben razumen in pošten človek, sestavilo je o priliki svečanosti na čast rojstnega dne našega presvetlega cesarja adreso, da bi dalo oddušek .svojim čutom. Adreso odposlalo je na Dunaj. Od tam do-šel je tudi odgovor in društvu se je to naznanilo od dveh strauij: iz italijanskega Gradišča v italijanskem jeziku in od goriškega glavarstva. Odgovor prvi se zahvaljuje v imenu Najvišjega dvora za izraz lojalnosti in udanosti do Najvišje cesarske hiše. Goriško glavarstvo pa naznanja v slovenskem jeziku slavnemu društvu, rtu je „jezova66 advesa prišla nazaj na glavarstvo brez nlku-Itcga odgovora. To Me daje društvu uit znanje! O Garneri, Carneri, kako si ti pameten in razumen! O uboga ekscelenca! koliko sitnosti, koliko truda, koliko napadov le v jedino svrho, da bi dobil slovenski kmet na Goriškem plačilne in druge naloge za da.-ke v onem jeziku, katerega razumi! Koliko nepotrebnih troškov za slovenske tiskovine! — Na kraujsko-primorski meji je trg z imenom Aj dovšcina, ki je povse slovensk, tam je davkarija, ki ima opraviti s davkoplačavulci, ki so vsi Slovenci in najmanj tri ure oddaljeni od laških sodeželanov. Tja je bil poslan po izdani naredbi ekscelence davkar-ski adjunkt, ki ne razume besedice uiti nemško niti slovenske — izvestno z namenom, da bi strogo iz-polnoval ukaze Dunajske vlade. Ali ni to čudno ? — Šior silijo je že skupil g. grof Latour! Na znano interpelacijo g. dra. Gregorčiča objavil je imenovani grof, kakor smo že zadnjič poročali v Goriškem .Corrieru" in Tržaškem „Tagblattu" pamflet, v katerem imenuje porogljivo gospode, ki so interpelacijo podpisali „gospodarje" itd. Na to poslano odgovarja mu konservativni laški list nL' Ec o del Litorale" v dveh zadnjih številkah ter se čudi, da se je drznil odgovarjati na interpelacijo do c. kr. visoke vlade mož, v čegar biši bi se morala vršiti vsled one interpelacije preiskava, ter omenja mej drugim, da je bil že pred osmimi leti poslal g grof njemu popravek, na kateri mu je tako „heimge-leuchtet", da je bila deželna šolska oblast siljena zapreti zavod na podlagi preiskave dotičnih podat kov. Navedeni list dokazuje dalje s temeljitimi razlogi, kako neosnovan je zagovor grofa Latourja in kako opravičena in utemeljena je bila interpelacija Gregorčičeva, ter izraža nado, da se odvzame povod stalnemu verskemu pohujšanju v občini Koprivi. S tem pa zadeva ni še dognana, pride že še kaj! Za besedo na korist Erjavčevi ustanovi in spo moniku delajo se ze sedaj velike priprave. Sodelovale bodo prostovoljno najboljše moči, ki jih ima Gorica in Goriško. Beseda pa ne bode 27. febru ■ varja, kakor se je početkom mislilo, ampak še le G. marca; različne okolsčine so primorale odbor, da je dan preložil. - Zadnja veselica v našej Čitalnici bila je krasna, odlikovala se je po množini obiskovalcev — plesalo je 48 parov prvo kadriljo —, po elegantnih toaletah in po elegantnem občin stvu. Kaj nenavadnega priredi pa Čitalnica zadnjo predpustno nedeljo, dne 20. februvarja, namreč ples v maskah in kostumih. N' dvoma, da bode tudi ta veselica dobro obiskovana in v vsakem oziru \a borna. — Huda burja, kakeršne nesmo imeli v Gorici že dolgo razsajala je v sredo in četrtek po mestu. Na nekaterih mestih razmetavala je opeko kakor listje. Posebno huda je bila pa po Vipavski dolini, kjer je ljudi premetavala kakor ajdove snope, poslopja razkrivala in dimnike prekucavala, da je bilo nevarno izpoiJ strehe. Po dolini naredila je mnogo škode. Po bližnjih gorah je padal sneg, tudi v dolino se je pozgubila kakšna bela muha, vender brez uspeha. Sedaj imamo zopet lepo, pomladansko vreme. —1 V noči mej ponedeljkom in torkom ustrelil se je z revolverjem v 82. letu svoje starosti gospod dr Mundi, ki je bival že dlje časa v Gorici. Mož je bil kl.ubu svojej starosti še krepak in se je vf del v ponedeljek še tako navadno, da ne bi bil nikdo sumil, kaj namerava. V noči poslal je soprogo iz spalnice v bližnjo sobo po neko malenkost ter porabil ta trenutek v to, da si je življenje vzel. Neozdravljiva bolezen prisilila ga jo menda do toga koraka. Imenovani gospod je bil doktor medicine in filozofije in znan nemški pisatelj. Domače stvari. — (Osobne vesti.) Poročil se je včeraj g. J. Le vični k, učitelj v Železnikih z gospodičino Nežo Honigrnann iz Škofjeloke. Oba štejeta 10(5 let. — Poštna praktikanta gg. Josip Kos in Ferdo Sv e-t e k, ine uovana sta asistentoma pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu. — Gosp. Gustav Gregorin iz Sežane bil je dne 12 t. m. v Gradci doktorjem juriš promoviran — (No^a d ji j^aška ustanova ) G. župnik Josip Š lak er v Menim pri Kopru volil je 12.000 gld. državne rente za pet dijaških ustanov. Do prvih so v prvi vrsti poklicani sorodniki, zatem rojaki Kamniškega mesta in drugi revni dijaki. Glavni dedič njegovega premoženja je deški seminar v Trstu, kateremu utegne po izplačanih volilih ostati 4000 do 5000 gld. — v'Z a „Sokolovo" mask ar ado,) katera bode to leto zopet v domačih čitalničnih prostorih, so se vabila že razposlala. Kdor se želi udeležiti, a slučajno vabila ni dobil, naj se obrne do Sokolovega odbora. Maskaiada bode gotovo napolnila vse čitalnične prostore, tako, da se bode zopet staro življenje razvijalo, kakor je bilo pred leti na pustni torek. Pripravlja se že vsestransko, in kakor smo čuli, se za ta večer celo „črna vojska" organizuje, „Sturmrollen" se nekda že izgotovljene, torej pozor „Sokoli" ! — (Slavčeva pred pust na veselica,) katera je bila preteklo nedeljo v čitalnični restavraciji, bila je dobro obiskana. Po dobro izvršenem pevskem programu sledil je plesni venček, ki je trajal do ranega jutra in kojega se je udeležilo nad 30 parov. Sploh je bila vsa zabava jako dobra. — Prihodnjo nedeljo 20. t. m. pa priredi društvo »Slavec" maškurado v čitalnični restavraciji ter se bodo dobile ustopnice le proti izkazu vabilu, torej prosi odbor, da naj se blagovoljno vsi, kateri žele udeležiti se, oglase pri društvenem predsedniku g. Fr. S a k s e r ji. — (Za cepljenje koz) 1. H85. dobili so premije: Prvo premijo 05 gld. dr. Ljudevit Vašič v Trebnjem, oziroma njegovi dediči. Drugo v znesku 52 gld. g. Eduard Globočnik, okrajni zdravnik v Cerkljah, tretjo 42 gld. g. Anton Pavlin v Črnomlju Javno priznanje za uspešno delovanje bo si stekli gg. doktorji: Anton Arko v Škofjiloki, Fran 111 ne r v Ljubljani, Josip Kenda v Vipavi, Alfred Mahr ? Ratečah, Dušan Perešič v Staremlogu. Anton Perko v Postojini, potem okrajni ranocel-niki: Ivan Bo bek v Ribnici, Ivan Dominik v Bohinjski Bistrici, Ivan Rupreht v Prevojah, Josip Steininetz v Kranji, Anton F re i tz v Kočevji. Javno priznanje izreklo se je tudi mnogim duhovnikom, ki so cepljenje pospeševali. — (Tehniško društvo) imelo je včeraj zvečer ob 8. uri v stlonu pri „Maliči" sejo, katere se je udeležilo okolu 40 članov in gostov. Mej slednjimi bili so: Deželni glavar grof Thurn, župan Grasselli, podžupan Petričič, cesarski svetnik Mur-nik in mnogo mestnih odbornikov. Obravnavalo se je o vodovodu Ljubljanskem io debata bila je tako zanimiva, stvarna in poučna, da nam je čas do %li 12. ure le prehitro potekel. Ko je načelnik gosp BI iit hgen pozdravil navzočne, oglasil se je prvi za besedo g. inžener Hraskv ter govoril o vodovodu s kemičnega, geognostičnega in hidrotehniškega stališča. Na podlagi izvrstnih analiz, napravljenih po prof. Knappitscbi primerjal je vodo v Podvodji, na Ljubljanskem polji in vodo iz vodnjaka „ain Rosen-htigel" pri vodovodu Dunajskem. Kakor je določila Weimarska deželna komisija, mora dobra pitna voda biti prosta amonijaka, solnitraste kisline in železnega oksida, so nitrove kisine pa sme imeti v 100 Ui)0 delih le 04, klora 0*2—08, žveplene kislino 02—03, organskih tvarin 8—5, suhih ostankov 50O itd. Glede teh lastnostij odlikuje se mej vsemi voda iz Podvodja, prosta je amonijaka in sol-nitrove kisline tudi železnega oksida ima le 0'080 iu mikroskopična preiskava je dognala, da v tej vodi ni nikakih organizmov. Voda na Ljubljanskem polji je amonijaka tudi prosta, a ima soluitrove kisline 0406, žveplene kisline 0.482, železnega oksida 0-30O, klora O-206, itd. v njej nahajajo se tudi posamične zelene alge. Voda v Podvodji, in na Ljubljanskem polji sta boljši, nego Dunajska „am Rosen-htlgel". Na,boljša pa je, kakor že rečeno, voda v Podvodji, zlasti zaradi tega, ker ima tako malo železnega oksida. Železni oksid je že marsikateremu vodovodu bil osodepoln, ker je prepogoj za gotove alge (Chrenotiix polvspora, Ch. Khtineaua). Takih alg je na primer lota 1888 v B»-rolinu v Tagelskeni vodovodu toliko nastalo, da voda ni bila več za rabo in se je morala posebej čistiti Jednake težave nastal*' so v Pragi, v Lille, v St. Etvenne in voda v Pragi se niti za perilo ne more rabiti. Zaradi tega je inžener Hraskv s kemičnega stališča proti na danji vodi na Ljubljanskem polji. Voda v Podvodji priporoča se pa tudi z geognostičnega stališča, ker se nahaja v diluvijalnem produ, ker ima daljši tok (14—16 kilometrov) itd Tudi hidrotehniški oziri govore za to vodo. V Podvodji smo glede vode popolnem gotovi, na Ljubljanskem polji pa bi se moralo več vodnjakov napraviti in voda vzdigovati iz globoiine, v tu namen morali bi se omisliti stroj« za 51 konjskih sil močneji, nego za vodo iz Podvodja, kajti slednja ima toliko strmeča, da bi z lastnim pritiskom tekla v Ljubljano, voda z Ljubljanskega polja pa si morala najmanj 22 in. visoko vzdigovati, da bi dosegla višino kolodvora Ljubljan skega (300 m.) G. Hraskega predavanje vspre-jelo se je z glasnimi dobroklici. Za njim posegali so v debato gg. prof. Knappitsch, Bliithgen, župan Grasselli, Hanuš, Bauingartner, stavbeni svetnik Po točnik in uačelnik vodovodnega odseka L Hribar. Debata bila je tako stvarna in interesantna, da bi bilo vredno, da bi vso zabeleželi, žal, da nam prostor tega ne dopušča. Zatore, se za danes strinjamo z gosp. županom Grasselli jem, ki je tehniškemu društvu v imenu mesta izrekel zahvalo zu to razpravo s prošnjo, da bi društvo blagovolilo tudi nadalje v tem velevažnem podjetji podpirati. — (Vabilo na veselico,) katero priredi krajni šolski svet sežanski s sodelovanjem čitalnice na korist revne šolske mladine v prostorih hotela „Treh kron" dno 20. februvarja 1887. Spored: 1. „Kviško bratje!", zbor. 2. Pozdrav. 3. „Mornarska", zbor. 4. Deklamacija. 5. „Na straži", zbor z bariton solo. 6. „Krojač iu črevljar", šaljivi dvospev. 7. „Bob iz Kranja", vesela igra s petjem v jednem dejanji. 8. Ples. Svira oddelek veteranske godbe iz Mavltirij. Ustopninu za osobo 00 kr. Iladodarnirn doneskom ne stavijo se meje. Začetek točno ob 7. uri zvečer. — (Čitalnica M o z i r s k a ) priredi dne 20. t. m. v spomin V. Vodnika veselico. Spored: Pozdrav. „Lipa oživljeni", ugl. Tomaževič. Slavnostni govor. Tombola Pet je: a) Kitica slovenskih narodnih pesnij, sestavil A. Foerster; b) Na tujem, ugl. dr. Benj. Ipavec; c) Ohrani Bog te v cveti, ugl. dr. G. Ipavec; d) Slovo od doma, Na planine, narodna in dr. Petje izvršuje mešan zbor. Potem prosta zabava. Začetek ob 7. uri zvečer. Rodoljube k temu u'judno vabi odbor. Telegrami »Slovenskemu Narodu'': Dunaj 15. februvarja. Vladi obema parlamentoma predložili kreditne zahteve za obo-i oženje deželne brambe in črne vojske. Kredit za Avstrijo znaša 12,011.655, za Ogersko 7,460.000 goldinarjev. Ogerska zbornica izročila predlogo brambenemu in finančnemu odseku. — „Wiener-Zeitung" objavlja, da je tajni svetnik baron Pino imenovan deželnim predsednikom v Bukovim, kanonik Sekovskega stolnega kapiteljna dr. Kahn pa knezoškofom v Celovci. Budimpešta 15. februvarja. Uradni list objavlja cesarska rožna pisma, s katerimi se odobruje Szaparjja ostavka s polnim priznanjem uspešnega delovanja in izvrstnih zaslug, Tiszi izroči začasno vodstvo finančnega ministerstva, Orczy-ju pa vodstvo notranjega ministerstva. Berolin 15. februvarja. Govori se, da je zvezni sovet odooril pruski predlog, da se v Stettinu proglasi malo obsedno stanje. Strassburg 14. februvarja. Tukaj bilo več hišnih preiskav, ker so zasledili zvezo mej tukajšnjimi Francozi in Pariško ligo patrijotov. Zanesljivo zdravilno sredstvo. Osobe s slabim prebavljen)em, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, iščanji v želodci in nerednem iztrebljenji, vadobe zopet ;dravje, će rabijo pristni „Moll-ov Š ei dl i tz - pra šok". škatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem po-•. zetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Du-naji, Tnchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izreCno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpiram. 11 (19-1) TulCl: 14. februvarja. Pri m> ud: Abelcs, Tuusig t. Dunaja. — Gavella H Zagreba. — Quittner, Resanis z Dunaju. — Dems-har i /. Železnikov. — Knoll z Dum ja. Pri M«Jni srcnika. — Fran Defrancesc.hi, bruseč, IVd let, za plev-:itičnim eksudatoui. Meteorologično poročilo. ca Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. _a j ^ 7. zjutraj 739 93 mm. 2. pop. 739 71 mm. 9. zvečer; 740 SO mm. 1 0 4' C 3K° O 1 4° C sl.ssvz. Si. HVZ si. svz. obl. obl. obl. 0 00 mm. I 'I. i I I Srednja temperatura 1*8*, za 2'1° nad normalora. dne 15. februvarja t. 1. ;Izvirno tslegrafično poročilo.) včeraj — danes 1780 — gld 77-75 7970 — - 79 90 109'- — .. i 09*20 90-40 — „ 98*65 84G-— — , M«-— 270-— — „ 270 10 128 40 - „ 128-H0 Papirna renta..... kM ^n-brna renta..... „ ZluU renta ..... „ fr)c marčna renta ... „ Akcije narodne banke . „ Kreditne akcije .... „ !„undon . . „ Srebro.... ... „ 'a pol. . kr. 10 14 6 04 62 95 260 gld. 100 f-ld. cekini Nemške marke 4°/0 državne Brečke i" 1. 1854 Državne srečke iz I. 1864 Ogerska zlat* renta 4n/? . Ogerska papirna renta :">' , . . . .V/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5°/0 100 gld ZfMmJ obč. avstr. 4'/,0/0 »lati MMrt. listi *;nur. oblig. Elizabetine zapnd. železnice Pribr. oblig. Ferdinandove sev. železnice ICreditne srečke . . 100 ^ Rudolfov e srečke ... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 110 „ rratnmway-društ. velj. 170 gld. a. v. 12« gld. 165 „ 96 , 86 , 105 „ 113 „ 126 „ 99 \ 173 _ 11 ' n 208 .. 10 14 6 04 (2-95 kr. 50 10 75 50 75 30 25 75 60 Javna zahvala. Za mnogobrojne izjavo milega sočutja > bolem in povodom smrti, kakor tudi za darovane lepe vence in za obilo udeležitov sprevoda pri pogreb* preljubljene, v Gospodu mirujoče gospe ANE SREBREp roj. MAYRp zdravniške vdove, izrekajo najtop ejšo zahvnlo (99) žalujoči sorodniki. M tiri bor, dne lift. februvarja 1887. Za, notarsko pisarno is-iveta ne dobro izvežbana: l*«>ii<.*l|>ijo>iifc (jurist) in l>i*4itv z lepo in hitro pisavo. — Naslov pove upravni-fttvo tega lista. (92—3) Podpisani priporoča se za kol arska de i a. (93-2) Dobrega in »nhega lcsf* ima Jako veliko v zalogi. Zagotavlja dobro delo in po najnižjih cenah. P. FERDINAND ŠAFEC ml., kolar, v Ljubljani. Vegove ulice nt. », po dom. „pri fiikci". Zgubil se je 5 mesecev star lovsk pes (brak), bele kratke dlake; ima mjavkasta ušesa in rujavo inajhi>o piko sredi čela. — Kdor ve, kje da je, naj blagovoli to proti primernemu plačilu sporočiti lovaltemu klubu v Dolenjem Logatci. (103—1) Št. 1725. Kazgla*. (102—1) V »vedo dne 2. marc« 1887 dopolu-dne ob 11. uri bo mestni magistrat Še jedno, v poslopji meščanske bolnice (v kresiji), proti šolskemu drevoredu ležečo prodaj alnico #.u »v. Jurija rolt 1887. leta potom očitne dražbe, ki se vrši v njegovem uradu, oddal v najem. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 10, februvarja 1887. Br 37. Natečaj. (100-1) Služba okrajnega komunalnega zdravnika s sedežem v Mozirskem trgu gornjegradskega okraja na spodnjem Štajerskem bo za oddati od 1. aprila t. I. Nagrade (lobi na leto od okraja vzajemno z Mozirsko občino -100 gld. a. v. Stroške za lečenje ubogih okraj posebej plačuje. Privatna praksa je obširna. Znanje slovenščine ali jeilnega drugega jugoslovanskih jezikov se zahteva. Prošnje s krstnim in domovinskim listom ter z dokazi sedanje zdravniške prakse naj se tukaj ulože skrajno do aprila t. 1. Od okrajnega odbora v Gornjem gradu, dne 1. februvarja 1887. Okraja načelnik: Anton Goričar. Št. 90. 0. ~CT~ "' ~~" (9fi—2) Oznanilo. Zaradi oddaje zgradbe šolskega poslopja in vodnjaka v Podzemlji, vršila se bode zmanjše-valna licitacija 0O gld. Proračuni, stavbeni načrti in licitacijs ivpogoji leže pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v ČJrnom* lji vsakteremu na pregled. C. kr. okr. šolski svet v Črnomlji, dne 11. februvarja 1887. lE^ied-TOULSt 1887. •5 f/M< 1!) metrov TEU^O dvojne airokosti, polvolnati, io*a, laks, bel, svetlomoder in .slattinatorumen, razposilfa po poitMtn povzetji (39--9) BERNHARD TICH0 ze^STia ^ Uzoici ■Minili In DtnTiTr" A "^9-u---—ca^t>r !\o|ir«»scglji\-o za /obe je I. Salicilna ustna voda, aroniMti«*na, uplivu okrnprnjure, ovira spririnnj* /ob in udstr-jihnje sinrdeee Napo. Ve ika Htnklunica o<) kr. II. Salicilnl zobni prah, sploSno priljubljen, upliva okrepčajoče in iinreja zobe svetlo in bele. a 30 kr. Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo zahval, ima vedno sveže v zalogi ter jih razpošilja \Bak dan po pošti (495—28) »LEKARNA TMK0CZY" zraven rotovia v Izubijani. Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkoczv originalno Halicilno nntno vodo in Nalicilni zobni prah, se pridene zastonj razprava o varovanji zob in ust. r-V.r^i i*a^r^-----t*i+s katero je annlizo-val gosp. profesor dr. Kratsoh-mer in katero s • poskusili in priporočaj c gospodje : dvorni sovetnik in profesor pl. Bamberger, dvorni Bovetnik in profesor Eraun pl. Fern-w»\ld,