.,Prirj". jjist"
izhaja vsaki i., iO., in ao„ d»n v mesecu. Ca-a» za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo vtabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov.
(goučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
Vse za vero, dom, cesarja
Ureiiistu ii lpraniJtri
mu j« v Geriči, jvumIc« ulice št. IO. — Nefran-kovana piana se n* sprejemajo. Rokepisi «• n« vračajo. Upravaištve »prejema »glase i* naznanila po pogodbi.
Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič.
Lastnik: Konsorcij ^Primorskega Lista1*.
Tiska: Hil arijanska tiskarna.
PREVZVIŠENl KNEZONADŠKOF GORIŠKI
dr. JAKOB MISSIA. ■
Konec.
Trud Mons. dr. Missia-e v ljubljanski škofiji.
a) Disciplina duhovnikov. Tehtna’ in značilna je prva beseda duhovnikom v Jjublj. škofiji (Laib. Diocesanblatt 1884. M. 12, pag. 117 do 120), v kateri jih spodbuja k jedinotfi' tned seboj in s svojim škofom. D uho vs Ko življenje in njega razvoj se je trudil kn. škof M. povzdigniti po rednih, vsakoletnih duhovnih vajah, h katerim duhovnike z resnim — očetovskim glasom vabi (Diocesanblatt 1886 pag. 47). Lansko, leto 1897 pak je vpeljal bratovščino, recte zvezo prešo. Srca Jezusovega za duhovnike, katera naj bi pospeševala krepostno življenje, duhovnikov ter vodila do krščanske popolnosti. Duhovnik, skrbeč za zveličanje vernikov, naj ne zabi v prvi vrsti svoje^ duše. — Pač resnično očetovska skrl|. Prevzvišenega d<> svojih duh. sinov. —t* Strokovno izphrašmost se je posebno trudil povzdigniti Po., pastoralnih dekanijskih konfirencijah. Ca Sli primerna vprašanja iii vprašanja »ploh, ki so se obravnavala pri teli prilikah, stavil jo on sam. Na-_2lalje je, naš metropolit v tem stoletji ■prvi poslal kranjske, nadarjene mladenče ■Študirat v Rim, in smelo trdim — na
stroške; kolikor je meni znano, ^poslal jih je pet. Potrudil se je, da se je v ljubljanskem semenišči ustanovila posebna stolica za modroslovje.
. b) Versko življenje ljudstva posebno pospešujejo samostani. 'Ah časa njegovega je dobila naša škofija dohaj ’ samostanov. Naj prvo se je ustanovil samostarTTmo-litve“ na „Selu“ pri Ljubljani, kamor so prišle Karmeličanke. V Ljubljano j« poki ical oo. Jezuite. Šolske sestre (de Notre dame) sw se naselile v Trnovem na Notranjskem in v Šmihelu pri Novomestu. Usmiljenke so se naselile izven Ljubljane: v Kočevju, Spodnji Idriji, Kamniku. Usmiljeni bratje so odprli bolnišče v Kandiji pri Novomestu. Oo. Frančiškani zidajo samostan na Brezjah. V Idriji se snuje samostanska šola UrSulink, ki se bode pričela letošnjo jesen. Starodavni stiski samostan prevzennj vže letos Cistercijani iz Mehi erau-a, nova mladika redovnemu življenju na Kranjskem. V Bučki so se. naselile Magdalenarice. Urhdinkt v Škofiji Loki so po njegovem navodu napravile penzijonat, ki išče tekmeca. Letošnjo jesen sem si penzijonat ogledal in reči moram, da sem bil glede prostorov, vredbe itd presenečen.
^ Ljubljani posebej se je vpeljala redna pobožnost, obstoječa y rednih govorih meseca majnika. Po njegovi ini-cijativi so iiflCii tu konferenci znani *. P. Klihkows1iom, P- Stare, p. Hiibner itd. Pobožnost do presv. R. Tel. se je za njega v Ljubljani in po deželi zelo povzdignila ; ne l'e ženske tudi.ffifižki opravljajo molitvene ure po dnevu, sem in.,tja tudi po noči.
■ST misijon po deželi se je obhajal v tem času skoro v vsaki fari, tudi po večkrat. Vpeljal je družbo treznosti in presv. družine.
Svoje kanonične vizitaeije je opravljal z največo pridnostjo. Kranjska škofija ima UblUSJJ--"POddttiinic,"Ha ' virstuipe ?S.,iiOZj)a. In naš knezoškof izvpstnti njih tretjino, naj leže še tako \isoko v hribih. Se v6, da župne cerkve, smelo trdim, ni na Kranjskem, ki bi je ne bil obiskal. Povsod, kjer je bi), pridobil si je na m&h srca vernikov. So duhovnije na Kranjskem, kjer niso videli škofu vže nad 30 let; umeva, se tedaj veselje, ko jih je počastil v apostolski svoji gorečnosti naš višji Pastir. Naj pripomnim, da se je o vizitacijuh med duhovniki čutil naj bolj srečnega; bil je vselej dobre volje in zabaval se pri mizi z duhovniki neprisiljeno. Vselej pak je i tu porabil priliko, da je duhovnike spodbujal za vzvišeni poklic ter dajal blagohotne nasvete.
c) V liturgiji si je prizadeval za nov obrednik, ki je sedaj v delu. Koral je prišel po njegovem prizadevanji v stolnici do veljave. Nagovoril je bivšega špirituala, sedaj kanonika gosp. Erkarja, da je izdal za duhovnike in bogoslovce svoj izvrstni „Euchiridion“. Glede, rubrik je prav natančen, ker iste v.rlo do^ro poTnaT— Selcovci njega kot rubricista še posebno cenijo, ker so mojstri v cerkvenem bogoslužji.
d) GhtAb pisarne naj omenim, da ima sedanji naš metropolit največo ročnost in skušnje v naši škofiji — vsaj je bil toliko le,L Jcancelar. Njemu tudi malenkost'ne uide. 'Ža duhovščino je lansko 1. 1897 izdal navod, kako naj se uredi registratura.
e) Sola mu je bila zelo pri srcu — toda, kaj se če, ceikvi so danes roke zvazaue. Duhovnikom je pri vizitacijah in duhovnih vajah šolo toplo priporočal. S šolo je pa pri nas precejš^^t^mi.
/ninogo manj v, politiko, mešal, kot .»e. jej |i*4,l.o. Imel pa je 'najboljše namfllŠT1^ PHiSTb sev ja često, da zatira, sj^venstvk. Ni res! Se nikdar nismo imeli duhovniki kranjski toliko prostosti glede materinskega jezika, Kot pod Missia-o. Uradovali smo jedino slovenski, škofija z nami isto. Ustmeno j« občeval mi!, knezoškof z nami vedno slovenski, tudi o kanoničnih vizi-tacijah. Napisi v škofiji so bili do njega
prihoda le nemški; zdaj so na prvem mestu slovenski, na drugem nemški. Škofijskemu listu je dal glavo slovensko, ki donaša razglase škofijske tudi le v slovenskem jeziku.
Toliko toraj o novem knezonadškofu. Čestitam Vam Goričanom, da dobite po čednostih, vednosti in modrosti toli vzvišenega višjega Pastirja.
Prosimo — čitajte!
Lep izg’lad:
Goriška ženska podružnica družbe ,sv. Cirila in Metoda' je zbor go riškega narodnega ženstva in brez ugovora uzor slovenskemu ženstvu po deželi v narodnem delu. Neumorno deluje za razširjenje. ; h utrjenje šolskega društva ter za pridobitev potrebnih sredstev, bodisi za pruštveno blagajnico, bodisi za otroške vrte v okolici goriSki in v Gorici, ali za narodno šolstvo v glavnem mestu naše
‘ Njena veselice ] ljiijo vedno največ občinstva, ker se izredno okusno prirejajo, in dajejo le.pe iohodke v šolske in vzgojne namene. Efektno »rečkanje ženske podružnice je prineslo lansko leto 600 gld. čistega dohodka za „Slogine“ zavode. Letošnjo zimo je priredila podružnica koncert, ki se je moral ponoviti. Denarnega uspeha so se veselili otroški vrti, društvo „81o-
in^f:olfcerti pri vab -
* in »Šolski dom".
Goriška ženska podružnica je prva podružnica našega šolskega društva, ki je pristopila kot ustaiiovnica društvu „Šolski dom", kateremu je vplačala znesek 300 gld., tako da je med ustanov-niki in ustanovnicami tudi glede na vplačano vsoto prva.
Ali radi tega podružnica nikakor ne misli, da je prišla s teni na cilj svojega delovanja in da odslej sme počivati, marveč smatra kot svojo narodno dolžnost, nadaljevati započeto delo in vzpodbujati svoje sestrice po deželi v plemenitem tekmovanju za povzdigo pouka in vzgoje v našem narodu, oziroma pri nabiranju drustvenine in radodarnih doneskov za „S>lski dom“. Ni dvoniti, da še v teku tega leta doplača goriška ženska | podružnica k vplačanim 300 še 200 gld. j in da tako postane častna društvenica „Šolskega doma1*. V naslednjih letih plača gotovo v enem ali v več rokih zo-i pet 500 gl. in vstopi med pokrovitelje ..Šolskega doma**, to je v prvo vrsto | članov tega- društva.,
1.	Podružnicam družbe sv. Cirila in Metoda.
Ne moremo ni zahtevati, ni priča-j kovati da bi tudi podružnice po deželi težile, po časti pokroviteljic v društvu „Šolski dom", ker ta čast je draga, a njihova sredstva so skromna; ali to nado imamo, da nobene podružnice na Goriškem, bodisi ženska ali možka, ne bomo
L 1 S T E K
sr|	j	».-»	?-»	*'	/I	n	1«.	rt
liuuo iii
ivi
Spisal Andrej. Mandič.
(Dalje.)
Šolska doba.
a) Ljudska šola.
Ko sem bil začel že kaj pomagati pri raznih delih doma ali v njivi, bilo mi je naj bolj zoperno to, da sem moral — n. pr. v drugi polovici oktobra — vstajati precej zgodaj in hoditi gonit vole, ko so sejali pšenico. O tem času je bilo zjutraj navadno že prav mrzlo ; zeblo me je v roke in noge, kei sem hodil še bos. Imeli smo namreč otroci navado, začinjati zimo še-le 1. nov. — na Vseh Svetih dan — in poletje na Vfeliko noč, bodisi zgodnjo ali pozno. Če nisem pri oranji gonil, moral sem pa „rabo“ (škrado, Quecke) brati, ter me je še bolj zeblo.
Nepokorščina in trma je glavni otroški greh;.tudi jez sem imel grdo navado, da sem večkrat rekel: „Nc Tiram, ne; veste zdi;j“ ? Očetov ali materin navadni odgovor jo bil; „pBjdttš pvj v šolu ; le čakuj** ! Jez : „Pi?jdvm, ja" !
In res sem šel po „Va ihteli" 1. 1836. v šolo, v goriško „Kocevijo“ („Cocevia“). V Št Andreži so napravili šolo še-le 21 let pozneje. Koce vij a je strma, ozka ulica, ki drži iz Pastela do pod Grada. Tani — v Praprotnikov! liiši (zdaj CAn-dido-vi), štev. 5 — je bila tisti čas Srazredna trivialna mestna šola (z elementarnim, I. in II. razredom). V L razredu te šole je učil mojemu očetu daljen sorodnik iz Št. Petra, g. Andrej Sauli (Schauli). On je oče’tu prigovarjal: ,.K»j boš pošiljal fanta na normalko; saj tam imajo že tako preveč otrok; daj ga rajši k nam“. Tako sta pripeljala 6. novembra — če se n« motim — moj oče in nek Lutman štiri št. andrežke dečke, mene in sosedovega Jožefa Marušič-a pa dva Lutmana, kterih eden je zdaj št, andrežki župan, v mestno šolo, med mestne frkovce. Žal mi je, da. ne vem natančno dneva, kedaj sem bil vpisan, ker se je šolski arhiv ves pozgubil. To pa vem, da so naši doma tiste dni. ko sem šel v šolo, zmeraj govorili o smrti in pogrebu francosk. kralja Karola X., ki je umrl tukaj v grof Coronim-evem gradu na Cingrofu 4. nov. in bil pokopan »na Kapeli11 (pri oo. Frančiškanih na Kostanjevici) 11. novembra 1836.
Učitelj v mojem, elementarnem razredu je bil Anton Stanič (Stanig), mlad goreč gospod, nečak slavnega višega šolskega nadzornika, kanonika Valentina Staniča, čegar životopis je sestavil nekdanji gimn. profesor v Gorici, zdaj na viši realki v Ljubljani, p. n. gosp. Franc Levec. Prišli smo v šolsko eobo med poukom; št. andrežka možaka je spremil tje učitelj Sauli. Dalje časa sta se očeta pogovarjala z učiteljema — po slovenski, kar se je zdelo laškim učencem prav čudno. — Ko sta očeta odhajala, ozrl sem se plašno za njjma: malo kedaj mi je bilo tako milo pri srcu, kakor takrat' Šoli sem se v kratkem času privadil, ne tako lahko stanovanju v mestu. Stanoval sem z druzimi učenci pri „Tin’ci Orehovici11 v sedanji „Via dei Cipressi", nasproti kapucinskemu vrtu. Bila je ta predmestna hiša samo par (dobrih) streljajev od doma in vendar se me je polastila huda domotožnost tako, da sem v II. tečaji raji o poldne in zvečer hodil domu na Rojice.
Mi 4 št. andrežki dečki smo prinesli v šolo domačo otroško napako, da smo namesti „ja" izgovarjali „ija", zlasti ko smo se pričkali; učitelj nas je resno ojtomnil zarad te grde napake. Ker Ijo ifllktui sošolci med sabo zlu,-raj le laški (furlanski) govorili, navadil sem se jez že brž prve mesece prav dobro furlanščine. Ko je enkrat učitelj vprašal, kako se imenuje neka nemška beseda po furlanski, bil sem jez edini, ki sem vzdignil roko in dotično besedo povedal. Učitelj, stoječ pred odrom — še zdaj ga vidim — stegne se mogočno po koncu, vpre roke v boke in z impozantno učiteljsko auktoritatjo reče: »Vjodežo, voaltriš muš; voaltriš šežo Furlanš, e no šavežo; luj le Sklaf e ša ! (To je: /Vidite, vi osli: vi ste Lahi, in ne znate ; on je Slovenec, in zna“ !). Na to mi je dal lep „Fleifi-zettel*. — Napredaval sem pa tudi v šolskih predmetih prav dobro, in to tem lože, ker me je bi! že oče doma kolikor toliko pripravil. V I. semestru sem zaslužil biti prvi odličnjak, kakor jo učitelj sam mojim starišem pravil, to da. ker je bila šola mestna, dati je moral prednost meščanu Jellussig-u x); v II. semestru pa sem bil vendarle jez prvi obdarjenec v „zlatih bukvah". Te zlate bukve sem ni davno videl in so edini dragoceni ostanek iz pozgubljenega arhiva. Zdaj pa pride naj lepša. Šola je veljala za nemško, nje gospodar, mestni magistrat, je bil italijanski (?), učenci so bili Lahi, pomočili jezik je bil furlanski, in — kakšno darilo sem dobil jez konec šolsk. leta? Slovensko knjigo: ,,Dober dar za mlade ljudi*1.2)
Učitelju in zlasti višemu šolskemu nadzorniku sem se bil med letom tako prikupil, da so vsi merodajni faktorji sklenili, oprostiti me I. razreda (prav za prav po sedanji uravnavi II. razreda). Preskočil sem torej I, in prestopil naravnost v II. razred. Pač pa sem hodil o počitnicah (septembra in oktobra 1837) „na korrepetioij6n“ k novemu učitelju Val. Pagon-u, Solkancu. Eno celo leto pridi bljeno! . . . Pomen in sežaj te milosti svojih predstojnikov znal sem ceniti še le pozneje. — Tu sem naj vpl«tem še črtico o svojem blagem dobrotniku, kanoniku V. Stanič-u. K častnim preskušn.jam konec semestrov, k razdeljevanju daril in o dingih slovesnostih je prišel vselej slavnostno oblečen : rudeče nogovice do kolena, fralc, zlat prsni križ na zlati verigi, trivoglat klobuk in zadej čez hrbet taba-rin, t. j. 2 — 3 pedi širok, do pod kolena segajoč svilnat plajščič. Da bi se danes kak kanonik v tej opravi pokazal, tekli bi pobalini za njim, v prejšnjih časih se je zdelo vse to naravno in častitljivo. Tako so tudi moji sololci-frkovci imeli „respekt“, ko se je viši šolski nadzornik počasi gori po Ko-ceviji pomikal. Kdor ga je prvi zagledal, začel je vpiti: „11 kanonik venj ! il kanonik venj“ ! Beseda »kanonik** je strinjala v sebi vse, kar tiči v pojmih „auktoritat“ in cerkveno „do-stojništvo*1.
(Dalje prih.)
’) Ta moj blugi tfknifc js kot g:mn. icstofiolec (če b<> up motim) umi]. Pri njugovim pogr»lm »e j« pripetilo neUj zriniilnegn. Ne*l> so mrliča iz tisto liiSo nasproti sedanji ineieaimki dekliški &.oli „Viu S. (;iovanni“. Kiifenoseo (dijak) jo n*.inera\al iti (.koz „\ia Cortn. v „gospc.isko“ ulico, da bi se sprevod Jejiše rar.ril, in \si dijaki so se bili že obrnili na tisto strun, kar zavpije kapeli n sv. Ignacija, Iv. Ellersig, „Per brtviorem* ! Po c«-rkvmi zapovedi ni namreč pripuščeno, da bi se z militi uganjala „p*rada“ po rvinkih in lepJili ulicah. Bre* mrmranja se obrne ves sprevod proti .*emeniški“ ulici.	P/,s.
*) „l)obtr dar ea mlade ljudi. I* pisem Krištofa Schmida. — I. M»rt w mladi pušavmk; II. Sedem novih perpoved ; III. Sto prjetnih per-
poved iz starih čatov ; — IV. Sto kratkočasnih pravlic iz novih časov. —* Bukvici lepšajo »tiri podob*. — Natisnil in naprodaj ima Janez Leon v C»loTci“.	Pis.
pogrešali med letniki „Šolskega doma", | ki plačujejo vsaj 5 gld. na leto.
Tiste podružnice, ki so krepkejše, naj si stavijo nalogo, da hočejo postati sčasom „u tanovnice“, ter naj zbirajo in vplačujejo doneske, dokler ne izpolnijo prvega stotaka. Kar se jim morda ne posreči v enem let«, posreči se jim gotovo v dveh, treh letih pri pridnem in vztrajnem delu. Potrebni denar si naberejo ali pri veselicah in koncertih ali s sprejemanjem radodarnih doneskov od društvenikov in društvenic ter dobrotnikov.
2.	Hranilnicam in posojilnicam.
Podružnice družbe sv. Cirila in Metoda naj bi služile v izgled drugim zavodom, ki na prvi pogled nimajo ide-jalnih smotrov, marveč se bavijo z raa-monom tega sveta, z denarom, dolžnimi pismi in številkami, menimo posojilnice in hranilnice. V resnici rešujejo taki zavodi, ako so prav uravnani in se pravilno upravljajo, veliko vzgojno nalogo med narodom, ker ga učijo in vzpodbujajo k varčnosti ter so mu v pomoč v gmotni potrebi. Zato ne bi delali taki zavodi proti svojemu namenu, ako bi od svojega, čistega dobička vsako leto odločili neki znesek za podporo „Sloginim“ zavodom ali društvu „Šolski dom“, ki se popol- | nujejo v svojih namerah. Vabimo in prosimo torej tudi naše »posojilnice in hranilnice", da bi se pri svoji!i občnih zborih blage volje spominjale »Šolskega doina“.
3. Slavnim županstvom.
Z enako prošnjo obračamo se do slavnih županstev, katera naj bi sprejela v svoje proračune kak znesek za ..šolski dom“, posebno letos, „ko se slavi petdesetletnica cesarjevega vladanja". Donesek za zidanje šolskega poslopja zanemarjenim in zapuščenim slovenskim otrokom v Gorici bi bil javna priča one udanosti in ljubezni do presvitlega vladarja, ki služi našemu narodu v čast, ter vreden spomenik petdesetletnemu vladanju Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja.
4. Čitalnicam ter bralnim, pevskim in dragim društvom.
Pa tudi narodne »čitalnice,“ ter razna „bralna, pevska11 in druga društva naj bi posnemala vzgled, ki ga daje go-riška ženska podružnica, naj bi naklan-jala velikosrčnih podpor „Solskemu domu4 iz svojega ter nabirala radodarnih doneskov pri veselicah in zabavah v blagi namen tega društva.
5. Rodoljubom in rodoljubkam.
Vsak »rodoljub" in vsaka »rodoljub-ka“ naj porabi vsako pravo priliko, da sprejema radonarnili doneskov za »Šolski dom“. Kdor more naj pristopi sam kot člau v katerikoli vrsti društvenikov. Posebno se obračamo do narodnega ženstva, ki je poklicano pred drugimi, da goji ljubezen do naroda in do požrtvovalnosti v narodne svrhe, posebno, ko te zadevajo pouk in vzgojo mladine, naše prihodnosti. Iz društvenic, tudi letnic, sestavljal se bo nadzorovalni odbor za dekliško strokovno in obrtno šolo.
_______________L IS TE K_____________________
Č A. S.
(Sličica v dramatični obliki. — K. Dvorjanec).
(Daljt.)
Metod (sam): Zastonj je torej vse. Tolikokrat sem ga že prosil, tolikokrat sem ga že prosil, tolikokrat opominjal, pa vse nič ne pomaga. Zastonj sem prilepil k uri listič z očetovim geslom : „Cas je zlato“. Vse nič ne pomaga; tudi spomin na očeta ga več ne gane. Kako je bilo nekdaj vse drugače, ko je bil še gospod Praznik tukaj in ko so še oče živeli. (Proti nebu): Moj Bog, kaj bo iz tega! O Gospod, usmili se! (Nekdo potrka). Naprej ! (Vstopita dijaka Slivar in Poznik).
Oba (podasta rolo): Bog živi, Metod!
Metod: Na zdravje Slivar! Bog te živi Poznik! Prosim sedita.
Slivar: Kje je pa Anton ?
Metod: Ravnokar je odšel.
Poznik: Zdelo se mi je, da sem ga na ulici videl.
Metod: Prav lahko. Dovolita, da vama malo postrežem. Takoj se vrnem. (Odide).
Slivar : Brata sta, pa tak razloček.
Poznik : Da, res je tako. Komaj bi verjel, da sta brata.
Slivar: Eden je poosebljena pridnost.
Poznik: Drugi pa živa lenoba in lahkomišl,lenost.
Slivar: Tako je. Metod je skoraj dve leti mlajši pa je že Antona v šoli dohitel in ga bo tudi prehitel.
Poznik: Ne samo to. Poglej, ko-
Sklep.
Goriška ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda bodi drugi možkim in ženskim podružnicam tega društva, kakor tudi našim hranilnicam in posojilnicam ter čitalnicam, raznim bralnim, pevskim in drugim društvom, dalje slavnim županstvom ter rodoljubom in rodoljubkam v nabiranju doneskov za „Sol-ski dom" in v pristopanju k društvu lep izgled. ki naj ga posnemajo.
Odbor društva „Šolski dom" se do vseh imenovanih zaupljivo obrača ter je prepričan, da v svoji nadi ne bo osramočen. Oglase in doneske sprejema de-narničar profesor Jan. Berbuč, Novi most 26. v Gorici. Vsa plačila se potrdijo v javnih listih.
Dopisi,
Iz Vrtojbe. Poročam Vam o sv. misijonu. Ker nočem ponavljati spisov, kakor smo jih brali že več v „Prim. L.“ — saj misijoni se obhajajo več ali manj povsodi na isti način, povem le to, da so gg. misijonarji imeli veliko žetve in izvrstnega uspeha. Obe cerkvi sta bili zmerom polni. Spovedencev je bilo vse natlačeno okoli njih spovednic. Vsak je hotel biti pri spovedi pri oo. misijonarjih. Seveda niso mogli imeti vsi le te | sreče. Misijonarji pa so tudi zares pri-| digali, kakor svetniki. Njih besede so I pretresle marsikaterega zastarano,a. Niti eden domačinov ni izostal, da ne bi bil šel ii sv. spovedi. Obhajancev je bilo še zadnji dan t. j. v pondeljek: za verne duše v vicah — nad 600. Ali ni to viden dokaz milosti sv. Duha, ki je omečil srca vernih Vrtojbencev.
Zadnji dan je bil nad vse slovesen. Sprevod s sv. misijonskima križema bil je velikansk (okoli 8000 ljudi j) in nebe-'ško-veličasten! Splošno mnenje prisotnih vernikov iz drugih sosednih tiuliov-nij je bilo to, da tako lepe misijonske procesij« še nikdar in nikjer niso videli. Čast Vertojbencem, ki se niso strašili žrtev za preiepo olepšavo hiš, cest, zidov, mlajev itd. Kar pa se da za božjo čast, ni zavrženo ! — Preč. oo. misijonarji so se bili tako priljubili vsem domačinom, da nam je bilo jako težko pri srcu, ko smo od njih jemali slovo.
Jedino eno nas tolaži, da se bomo po 2 letih vojskovanja zopet videli v prijazni Vrtojbi. Oj, da: na srečno svidenje ! Dal Bog, da bi vidni sadovi sv. misijona trajali in vstrajali do — svidenja ! Da se to zgodi, treba 'je dobre volje vseh Vrtojbencev.... Dobre volje pa bo, če bomo zvesti ostali Kristusu, kakor smo to obečali ob sv. misijonu. Zato: „zvestobo“, ki smo jo obljubili križu in Križanemu, obranimo !
Iz Kobljeglave. -- Komaj so pretekla 4 leta, odkar smo imeli sv. misijon,, že so nam gosp. župnik, dober dušni pastir, preskrbeli novih milosti sv. misijona. Dne 29. januvarja dospeli so čast. gg. milijonarji, koje je ljudstvo z veseljem in navdušenostjo sprejelo.
liko različnih knjig ima. Tukaj je cela kopica slovenskih pisateljev in pesnikov, tam zopet poleg naudušeuega Kolarja Puškin v izvirniku.
Slivar: Glej, glej, tudi češčine se uči in prebira srbske narodne pesni.
Poznik : In tu leži italijanska knjiga „Promessi sposi“.
Slivar; In poleg vsega tega je vedno najboljši dijak v celem razredu.
Poznik : Da. Metod zna čas porabiti, da malo kdo tako. Pozna se, da se je mnogo naučil od skrbnega pokojnega očeta in pa od bivšega inštruktorja Praznika.
Slivar: Hvaliva Boga, da imava takega rojaka. Kakor vse kaže, bo Metod pono« našega naroda.
Poznik : Bog daj!
Metod (se vrne s krožnikom jabolk) : Prosim, pokusita.
Slivar : Ali so domača ?
Metod : Da, domača, prav iz našega vrta, še pokojni oče so jih,,cepili. Mati so mi jih poslali pretečeni teden. Prav veseli me, da sta sedaj prišla, saj vaju že dolgo ni bilo pri meni.
Poznik: Tudi danes bi menda ne bila prišla, ako bi ne bilo nekaj posebnega.
Metod : Tako ? Tedaj pa le na dan s stvarjo.
Poznik: Govori ti, Slivar.
Slivar : Visokošolci naše doline so mi z Dunaja pisali.
Metod: Kako se počutijo ?
Slivar: Prav dobro, izvrstno. Učijo «e pridno, zraven pa tudi ne pozabijo, da so Slovenci, skorej vsako soboto napravijo zabavni, večer, pri katerem se
Sv. misijon vodila sta čast. gosp. lazarista g. Jašovec iz Maribora in g. Ferjančič iz Celja. Vsak dan tega svetega časa bila je cerkev domačinov in tujcev tako polna, da jih je moralo mnogo zunaj ostati, kar pa radi še precej ugodnega vremena ni bilo ravno težavno.
Vstrajuo poslušalo je ljudstvo prelepe govore č. gg. lazaristov, in marsikatero trdovratno srce bilo je do solz ganjeno vsled modrih opominov in hvalilo je Boga za redko milost, da mu je poslal svojih poslancev. Posebno ginljivi so bili prizori ob dnevu sprave, ko so si na prigovarjanje č. g. lazarista podajali roke stari sovražniki; ko je zapel ob 8 uri na večer misijonski zvon pozabljena so bila marsikatera sovraštva; vse si je podajalo desnice v znamenje sprave in odpuščenja. Obhajancev bilo je čez 2000.
V	dan ločitve zbralo se je ljudstvo od blizo in daleč, da bi pozdravilo namestnike božje, želeč, da bi njih neumorno delovanje in trud ne ostala brezuspešna, nego da bi obrodila stoteren sad in da bi jih Bog blagoslovil, da bi z njegovo pomočjo še dolgo let delovali za izveli-čanje duš v vinogradu Gospodovem.
Hvaležni občuni.
Jz Plavja pri Kopru. Tukaj v Plavski občini radi čitamo vaš podučljiv „P. L“. Vsakokrat, ko smo brali o napredkih v narodnem življenju, o pevskih in bralnih društvih o gospodarskih zadrugah nas je veselje prešinjalo in nam vžigalo gorečnost do teh stvari. Uvideli smo, da je tudi tukaj prepotrebno kako koristno društvo za nas zatirane Slovence. Ustanovili smo si torej prepotrebno. pevsko in bralno društvo, ukljub mnogim oviram nasprotnikov, trmoglavcev in starokopitnežev, ki so govorili, kaj bo to koristilo nam, čemu je ta potrata časa, i. t. d. Zbralo nas se je kakih 45 udov.
Odborniki so izvoljeni, predsednik, Miha Hrovatin (Sancin), podpredsednik, Jožef Čok, (Bepe) tajnik Ivan Hrovatin, blagajnik Miha Čok, (Čelčeč) knjižničar Ivan Čok, (Skedenj). Le škoda, da nimamo nobenega, ki bi nas vodil, nam kaj razjasnil, imel kakšna podučita predavanja v rečeh, ki so nam potrebne.
Radi tega, se zatekamo vedno k prečastitemu g. dekanu, dež. poslancu Jožefu Komparetu, da nam kaj pojasni. Bog mu povrni, ker se prav z radostjo z nami potrudi in nas vodi da pridemo tudi mi iz temne noči, da napoči lep spomladanski dan oživljenja.
Društvu smo dali ime »Straža". — Že 2 leti je, od kar smo sezidali šolsko poslopje, ki nas stane do 7000 fl., a do danes nimamo še učitelja. — (Slava vrlim možem, ki so začeli orati ledino 1 Novo društvo naj bo ognjišče omike in vzajemnosti ; v njem živi naše geslo : Vse za vero, dom, cesarja! Ur).
Iz Drežence. -- Od 18 do 25 pr. m. imeli smo v naši duhovniji zopet duhovne vaje, katere so vodili preč. gg. lazaristi iz Ljubljane in sicer preč. gg.
naudušujejo za narodno delo po geslu: „Vse za vero, dom, cesarja*.
Metod : Dobro, dobro ! Bog blagoslovi njih prizadevanje.
Slivar: O velikih počitnicah pa ; namerjajo prirediti na cesarjev rojstni dan dijaško veselico z govorom, deklamacijo, petjem in igro ter prosijo, da bi tudi mi sodelovali. V imenu vseh prosiva sedaj midva tebe, da bi prevzel pri igri eno vlogo.
Metod-: Prav lepo je vse in hvale vredno, ali jaz ne morem obljubiti.
Poznik : Kako to ? Zakaj ne ?
Metod: Meni šestošolcu tega ne dovoljujejo šolski predpisi.
Poznik. Vso stvar vodijo visokošolci. Midva bova takrat tudi vže dovršila zrelostni izpit. Torej brez strahu. Za vse odgovarjamo mi.
Metod : Katero igro ste pa izbrali ?
Slivar: Slovečo žaloigro „Čas“. _
Metod (vesel): Dobro. Tu je moja
roka
Poznik: Saj sem vedel, da bo tako. Bog te živi Metod!
Slivar: Še nekaj. Pri vas imate najlepši prostor. Ali bi . . .
Metod: Tudi to obljubim. Govoril bom z materjo, ki mi gotovo ne bodo odrekli.	,
Slivar: Sedaj pa le na delo. Se danes pišem na Dunaj.
, Metod: Izroči vsem moj udani pozdrav.
Slivar: Povej vso stvar Antonu.
Oba: Z Bogom. (Odideta).
Metod (sam): Torej šaloigra „Cas“, „Čas“, „čas“ I Kakor nalašč. Upam, da I bo segla bratu v srce. Bog daj, da bi!
> \» .
Nežmah, Krivec in Klančnik. Poslalo nam je te gg. presv. Srce Jezusovo, da naša srca vnamejo v sveti ljubezni, kakor se je tako lepo izrazil preč. naš g. kurat. Ker je bilo vreme krasno, udeleževalo se je teh duhovnih vaj razun domačinov tudi veliko število vernikov iz sosednjih duhovnij — posebno iz Libušuja. Ni mogoče opisati prelepe slovesnosti, ni mogoče opisati požrtvovalnosti gg. misijonarjev. Kdor hoče razumeti, mora se sam udeležiti takih duhovnih vaj. Prva dva dni bile so duhovne vaje za dekleta. Nehote se je človeku solza v oko prikradla, ko je videl pristopiti skupno k sv. obhajilu nad 300 deklet, ki so vsa obljubila Jezusu, zanaprej čisto srce ohraniti.
Dimga dva dni so se žene veselile izvanredne milosti. Zadnje štiri dni pa so ■ bile vaje za mladeniče in može. Ko je bila stanovska pridiga ostali so možje v domači cerkvi, mladeniči pa so šli v procesijo, z banderi med slovesnim pri-trkovanjem zvonov na Ravne. Vse je gledalo čvrste fante, ko so stopali za svojimi dušnimi pastirji in glasno popevali lepe Marijine pesmi. Še celo strmi oče Krn snel je kapo in začudeno gledal doli procesijo, več ko 250 mladeničev, katerih krepki glasovi so odmevali od njegovih golih pečin. Po sveti maši stopil je preč g. pater Krivec pred altar in pozdravil mladeniče. V krasnem, nad uro trajajočem govoru jim je razložil njihove dolžnosti, jim dokazal lepoto čednosti in grdobo hudobije in jih konečno prašal: Ali mi obljubite, da hočete J. Kr. služiti, ali mi obljubite da hočete biti pošteni ’ krščanski mladeniči — in krepko zadonel je po mali cerkvici glas
— obljubimo! Prostovoljno obljubili so to mladeniči — in upamo da bodo svojo obljubo zvesto držali. — Dne 24. popo-ludne bil je sklep duhovnih vaj. • Med pritrkavanjem zvonov, med streljanjem topičev premikala se je slovesna procesija z Najsvetejšim. Belo oblečena de-kieta svetila so pred Najsvetejšim, in nebrojtia množica ljudstva spremljala je J. Kr. Preč. g. Nežmah opomnil je še enkrat po procesiji vse pričujoče, da naj stanovitni ostanejo, da naj se drže sv. križa in J. Kr. v. sr. R. T., in zopet vodstvo oddal domačemu g. kuratu. 25. jan. zjutraj bila je navadna črna sv. maša za rajnke iz duhovnije ; potem so gg. misijonarji odšli srčno pozdravljeni od ljudstva. Celo 20-letnim mladenčem so solze hvaležnosti pri slovesu zalivale oči.
— Bog Vas blagoslovi, Bog Vam poplačaj preobilni trud prečastiti gg. misijonarji tako kliče vam drežensko in libušensko iz srca Vam hvaležno ljudstvo. Vemo. da ne iščeta zahvale na tem svetu; — vemo, da Vam je najbolja zahvala to, da ljudstvo spozna J. Kristusa in po njegovem nanku živi in zato vam še enkrat —■ vsi skupaj obljubujemo da
. hočemo vedno se držati le J. Kr., da hočemo le po njegovih naukih živeti!
Z Idrskega. Čudno se bo zdelo cenjenim, čitateljem „P. L kje da je to Idrsko. Brž ti povem. Ce pogledam proti zahodu skozi okno, zrem ravno tja v Kodrmace, prvo duhovnij o videmske škofije ; če mi uide pogled proti severu, leskeče se mi naproti podružna cerkvica sv. Ivana, duhovnije sv. Pavla na Beneškem. Torej na meji smo, na meji Sosedje, in sicer najbližnji, smo tužne slovenske Benečije. Loči nas samo mala rečica. Idrija (Judrijo) od blažene Italije. O hvala Bogu, da je vsaj ta vmes I
Ker smo torej tako na koucu sveta, kdo se je še brigal za nas, kdo nas vpo-števal! Osamljeni smo bili, pozabljeni od vsili. Povem ti še kaj več.
Razdeljeni smo politično na tri županstva : Kanal, Ajba in Anhovo. Županstvo Kanal ima pod seboj vasi : Col-nico, Gorenje, Nekovo, Ravne, Lig Lovišča, Strmeč, Hoščiu in Breščin. Drugo županstvo je Ajba, h kojem pripadajo vasi: Melinki, Kostanjevica, Greben, Močila in Podravtia. Tretje pa je Anhovo, z vasmi na Idrskem: Markiči, Pra,pošyče, Britof, Fileji, Šebreljžk, tikanje in Ze-linje.	.
Vse te vasi združene so v eno ku-racijo pod imenom : Marijino Celje, ki šteje 1106 duš. Ali ne, je že nekaj!	_
Razkosani tako na tri županstva, m zato niso ubogi Idrci nikdar vživali prave sloge in edinosti. Kako tudi na^ Idrskem ? Redko kedaj prišlo je do prijateljskega sporazumljeuja vseh treh županstev °Potreba je torej, da začnemo enkrat prav resno misliti nato, da bo cerkvena občina Marijino Celje, tudi svoja kata-stralna občina, s svojim županom : drugače je vsako uspešno delovanje nemo-
goče!	’
Kraj sam na sebi je reven, zemlja plitva in na splošno pusta. Zares v potu svojega obraza pridobi si Idrc toliko, da
preskrbi svojo, z malim zadovoljno, družinico z vsakdanjo polento. Revščina vidi se na ljudeh in po hišah. In če je kje na Slovenskem uboštvo doma, tu pri nas je gotovo. Malo kmetov je, ki bi ne bili zadolženi. Zato se pa tudi čuje od vseh strani klic po pomoči: „Pomagajte nam“! Pomagati tedaj tem revežem, zboljšati njih obupno stanje, bodi dolžnost vsakega zavednega rodoljuba!
Nič bolje, ali pa le malo, je po o-stalem Kanalskem, Srednje, vikarijat s kakimi 400 prebivalci, je vse siromašno in obožano. Premoženja zadolžena, prihodkov od nikod ; kaj druzega čaka nego „boben“.
V	Ročinju prišli so gospodarji sami k ondotnemu, za vse dobro vnetemu, dušnemu pastirju s prošnjo: „Pomagajte nam, če ne gre vse pod zlo. Ne moremo več naprej! Dolgovi, dolgovi nas tarejo 1“
Ali bomo res, zlasti mi duhovniki, pustili ljudstvo brez pomoči ? ! Nikakor to ne sme biti in tudi ne bo ! Ali se ne obračajo ravno ■ do nas, trpini kmetje, obožani gospodarji ; obupani očetje sestradanih, družin s solznimi očmi, kličoč nam; »Usmilite se nas, usmilite se nas, vsaj vi, prijatelji naši!“
In ta klic res ni bil zastonj in ne bo !
Pri Marijinem Celji se je osnovalo v podporo kmetom : „društvo za zavarovanje goveje živine". Doma, doma naj ostane trdo prisl užen belič.
Ravno na svečnico popoldan, se je zbralo v šolskih prostorih nad poldrug sto kmetov iz cele duhovnije. Zadovoljno in z zanimanjem poslušali so pojasnjevanje o namenu in koristi društva za zavarovanje goreje živine. Prebrala in razložila se so jim pravila, katera je osnovalni odbor podpisal in takoj odposlal visokemu c. k. nameništvu v Trst s prošnjo, da je potrdi. Vpisalo se je takoj 80 udov.
Za, pravila, lcoje so nam neumorno delujoči Sentpeterci poslali, prisrčna zahvala ! Nas pa podpiraj dobrotni Bog s svojim blagoslovom pri prizačetem delu!
Tudi Sredenci ugibali so marsikaj, kaj in kako. Pa kako jim boš pomagal, ko si ne dajo niti svetovati! Nesrečna sredenska nesloga ! Nesrečen [osebnostni prepir! Gledajo naj sami! Vsak je sam svoje sreče kovač !
V	Ročinju sklical je v nedeljo 6. t. prč. g. Jan. Jarec, dekanijski upravitelj, gospodarje k posvetovanju, kako jim pomagati. Po kratkam nagovoru in podanih dokazili o važnosti kmečkega stanu za Avstrijo, pojasnjeval se je, več nego 100 zbranim kmetom namen in pomen kmečke zadruge, koja edina bi mogla pomoči ubogim Ročincem. Ni dovolj samo mlekarnica, ampak zboljšajmo kmetijstvo v vseh panogah! Le tako bo u-spešno mogla delovati mlekarna, katero naj zadruga takoj vzame v roke! Vidno zadovoljni s pojasnili in nasveti, vpisalo se je 74 gospodarjev v zadrugo. Takoj torej, ko se pravila vrle cerkljanske zadruge, prikrojijo tukajšnim potrebam primerno, odpošle jih osnovalni odbor v potrjen je.
Koncu zborovanja govoril je ša veleč. g. Zega, nadučitelj in župan kanalski, prav zanimivo in sarkastično o sadjereji. Mej drugim rekel je tudi, da nas imajo Lahoni v političnem življenji za ničie, nočejo nas imeti tudi na gospodarskem ! Ne boš! Kaj še! In v Kanalu, samem? O tudi sam napredek. Lepo in vrlo posluje novo vstanovljena Reiffeisnova posojilnica, ki se nahaja v najboljših rokah, m obeča mnogo, mnogo sadu. Bog blagoslovi vsa pričeta podjetja v dušni in telešni blagor zanemarjene kanalske !
Tako spoznaš, dragi čitatelj „P. L“. da se je začelo gibati na gospodarskem polju tudi v kanalski dolini. Dal Bog, <la bi tudi v Gorici sami enkrat ponehalo. ono sumničenje bratov, sumničenje mož, ki so zastavili vse moči, da se pomaga ravno v gospodarskem	oziru že itak
trpinu, Slovencu!
Zakaj je torej neka nezaupnost, neko klevetanje ravno napram „Prim. L.“ in še od strani takih, ki so dolžni pomagati narodu ! Mislim, da govorim iz sr0a vsem sobratom v hribih, ako povdarjam, da se lahko složimo in da se tudi moramo, kakor je na občnem shodu „Sloge“ _ prelepo priporočeval naš vrli državni in deželni poslanec dr. Ant. Gregorčič. Dal £0g (ja se pa tudi njegov nasvet o gospodarskem odseku „Sloge“ kmalo uresniči! Ne mlatimo prazne slame ljudstvo hoče kruha ! Ne sumničimo drug druzega, saj se veseli le tretji, namreč: Lahon! Koliko moči, koliko zmožnosti razkosanih! Pač bi večkrat mi tu po gričih in hribih radi delali in tudi delamo kar moremo, a kje so nam pripomočki za naobrazbo perečih vprašanj sedaj-nosti. Kje poleg pastirstva še čas!
Volja je pač dobra, a meso je sla-
bo ! A kaj, tudi to slabotno meso storilo bo svojo dolžnost, po besedali dičncga pesnika :
„Ne samo, kar veleva mu stan.
Kar more, to mož je storiti dolžan" !
Ravno tu na gospodarskem polju zastaviti hočemo vse moči duha in telesa! Ne vstrašimo se žrtev, ne zmenimo se pa tudi ne za pomilovaljni posmeh in zaničljivo zbadanje nekaternikov ! Bog z nami in sreča junačka! Ze pride še kaj !
Marijinoceljski.
Iz Vipavskega. Letošnja zima je za nas Vipavce jako mila. Po navadi divja burja ter ljudem napravlja mnogo škode in sitnosti. Letos pa o vsem tem ni ne duha ne sluha. Jasno, gorko solnce nam sije, tako da imamo skorej pomladansko vreme, le po novem letu je par tednov bilo megleno. Ljudje pridno delajo. Pojdi iz Gorice skozi Šempeter, Pervačino, Dornberg, Rihenberg, ali pa tudi po drugi strani skozi Šempas, Černiče, Ajdovščino, povsod najdeš pridne delavce. Zimski čas je na Vipavskem mnogo dela okoli trt. Eni zasipajo, oko-pujejo, gnojijo starim vinogradom, drugi pa. nove nasade napravljajo. Ako si poznal vipavsko dolino pred 10, 15. leti, in jo ogleduješ sedaj, moraš se čuditi pridnosti in marljivosti njenega prebivalstva. Vse je kakor na uovo prerojeno. Povsod vidiš lepe, krasne vinograde. Če pojde tako naprej še kakih 10 let, bode vipavska dolina pridelala še enkrat toliko vina, kakor ga je imela pred nedavnim časom. Res je, da žuga trtna uš uničiti ves trud pridnih rok. Ali Vipavec pravi: Trtna uš zaleze tedaj v vinograde, ako ne bodemo delali. To je tudi resnično. Prikazala se je že po več mestih, kakor v Rihenbergu, Dornbergu, na Gradišču, na Vogerskem in drugod. Okuženi so že skorej vsi kraji. Ali vendar vinogradi niso vničeni. Začetkom so vinograde, koji so bili okuženi, vni-čili, t. j. trte so pokončavali in sežigali, sedaj pa tega več ne delajo. Pridno gnojijo in tis si zopet opomore. Poznam posestnika, kateremu je zašla trtna uš v vinograd. Svetovali so mu, naj trte izkoplje. Ali on tega ni hotel storiti. Pridno je začel gnojiti. Trte so zopet pognale, lansko jesen so tudi lepo obrodile. Vsakemu ti»ga ni mogoče. Kdor ima več vinogradov okuženih, ne more vse v enem letu pognojiti vsled pomanjkanja gnojila. Zato pa so začeli umni vinogradniki zasajati ameriške divjake. Teh trt najdeš že t vsakej občini. Pri izbiranju ameriških divjakov je treba velike previdnosti. Lahko se zasadi nepravih, potem je ves trud zastonj. Prigodilo se je, da so na več krajih že pred več leti zasadili ameriške kolči. Dobili so jih od vlade. A bile so neprave. Sedaj jih pa morajo izkopati in nove zasajati. Koliko škode in truda to ljudem prizadene, j Ali ni škoda, da vlada poprej točno ne preišče in premisli, preden pošlje nove sadike. — Novovcesto mislijo delati od državne ceste pri Šempasu merno Voger-skega do skladovne ceste, ki pelje na Prvačino. Misel je izvrstna, cesta} jako koristna. Približa naše hribe z lepo Vipavsko dolino. Mesto iti skozi Gorico, bi šli iz Solkana memo Kronberga Vo-gerskega — Dombrave dalje. Šempasci sicer nišo zadovoljni s tako zyezo. Hoteli bi imeti zvezo Šempaš Prvačina. Ne vem, v kako korist bi bila ta cesta. To pa vem, da ako bi novo merjeno cesto nekoliko bližej Šempasa naredili, bi bila izredne koristi. Šla bi ravno, brez vsace-ga klanca pri Lijaku, zvezala bi Šempas na najprimernejši način z Bukovico, Biljami itd. Sicer pa, ko bo tekla nova železnica, y se bode lahko več o tem govorilo. — Če povem, da imajo na Vogerskem v teku enega leta menda že tretjega župana, kateri pa pripada manjšini izrne'’. starešin, je vse, kar sem mogel povedati.
Od nekod. Neizprosna smrt le pobira, nič ne izbira, veli pregovor, Zadnji čas obiskuje smrtni augelj marsikako rodbino v Kanalu ter jej prinese tugo in žalost. En sam trenutek ustavi vso človeško modrost ter provzroči neizmerne zmešnjave, da je človek prisiljen iskati si drugod pomoči ter se živo spomniti svetega, spodbudnega izreka : sursum cor-da, kvišku srca.
31. jan. poljubil je smrtni angelj tudi dobro poznano rodbino skrbnega miz. mojstra in posestnika v Kanalu g. Valentina Kofol. Zakaj vzorne soproge in matere, varčne gospodinje ni več v tej družini. O, kako britko je možu, ki zgutj še prezgodaj svojo zvesto tovaršico v življenju! o, kako britko je pač otroku, spremljati svojo ljubo mater do groba! O tej le resnici bi se lahko prepričal, kdor se je udeležil pogreba r. Marije Kofol nagsvečnico popoldne. •
Kakor tiha vijolica bila je rajna Marija pred svetom res priprosta in skrita, njeno srce pa se je lesketalo v krščanskih čednostih. Vrlin svojega srca ni kazala v svojem življenju — tim bolj pa Čuješ sedaj po dokončanem teku njenega življenja od vsakogar ki jo je poznal, da jo zelo hvali. dobra je biia, škoda, da jo je Gospod že vzel. Po vsej pravici se prilegajo taki krščanski ženi prelepe svetopisemske besede : „Kdo bo našel močno ženo ? Njena cena je kakor reči iz daljnega... Srce njenega moža se nanjo zanaža... Svojo roko odpira ubogemu in svoje dlani steguje proti potrebnemu.... Zena, katera se boji Gospoda, ona bo hvaljena“.
S svojim prelepim zgledom vabi in kliče i druge za seboj-zlasti pa ostale žalujoče. O Bog nam daj le mnogo takih krščanskih žena njeni blagi duši pa večni mir in pokoj i po katerem je v življenji željno hrepenela — tako iz srca želi vaš — rojak.
Politični pregled.
Notranje dežele
Deželni zbori. V kranjskem dež. zboru je posl. dr. Majaron stavil predlog, da se ražsiri volilna pravica za mesto Ljubljana.
V istrskem dež. zboru igra glavno vlogo puljska fakinaža v fraku in brez fraka. Slovanski poslanci so pravi mučeniki njihovega poslanstva.
Ker je večina vsprejela dr. Bartoli-ja predlog, da je italijanščina jedini razpravni jezik isterskega dež. zbora, je slovanska manjšina izstopila iz deželnega zbora. Tri deželne zbore imamo na Primorskem, toda v nobenem ni Slovanov. Pač žalostne razmere ! —
V štajerskem dež. zboru je stavil posl. dr. Dečko piedlog, glede razširjenja volilne pravice. — Nemško - na-cijonalni poslanci so predlagali, naj poslanci. ki zapuste deželni zbor, zgube mandate. Ker pa so se slovenski in katoliški poslanci odstranili, predlog vsled nesklepčnosti ni obveljal.
V češkem dež. zboru so vspre-jeli odreso na presv. cesarja povodom 50. letnice vladarstva.
V moravskem dež zboru so izvolili stalni odsek, ki se bode bavil s spravo na Moravskem. Bog dni uspehov !
Umrl je bivši minister za vnanjt zadeve grof. KaInoky. Pokojinik je bil velik prijatelj kneza Bismarcka in vnet zagovornik tiozveze. —
Na Ogerskem se vedno bolj po-javljajo nemiri med poljedelskimi delavci. Celi okraji so v nevarnosti. Ministerski predsednik je obljubil da, ako ne zadostuje žendarinerija, pošlje vojake ter s silo zaduši vse gibanje. No g. Banffy naj le pomisli, kje je izvor socijalizma in potem izruje najprvo korenino. Sila mu ne bode pomngaia.
Kako se delajo na Ogerskem volitve. Neki poslanec, ki je bil dosedaj član večine, je očital Banffyju, da je porabil tri milijone za volitve, kateri denar je razdelil med posamezne poslance in pristaše vlade. Mnogi za volitve zaslužni možje so si prislužili naslove in časti. Posl. Bohonczy je izjavil, da je sam prejel 5000 gld. v volitveue namene. Kaj je pač res vse mogoče na Ogerskem!
Vnanje države.
Guverner na Kreti ne bode princ Jurij. Tudi Rusija je odstopila od te kandidature ter prepustila sultanu, naj si izbere sposobnega kandidata.
Demonstracije v Franciji. Povodom porotne obravnave proti znanemu pisatelju Zola, ki seje potegnil za zida-izda-jalca Dreyfussa, se pojavljajo razni nemiri med pristaši in nasprotniki Zola. Židov-ski-socijalistiški pristaši Zolini neprestano demonstrujejo proti armadi in vladi, „U-bogemu“ Zoli pa prihajajo čestitke iz vsega sveta , tudi goriški in tržaški Židje so mu čestitali. Zdaj je Zola gotovo rešen. —
Rusija zbira vojue čete ob avstrij-sko-nemški meji. Tudi v Črnem Morju pomnožuje-vojno brodovje. Brez pomena niso te priprave.
» ® Tte s.
Gorica.
Sv. oče Leon XIII obhaja jutre dvajsetletnico, kar je bil izvoljen za naslednika sv. Petra. Tudi verni Slovenci se ob tej priliki klanjamo njegovi svetosti ter molimo, . naj modrega krmarja sv. cerkve v teh razburkanih časih Bog ohrani še mnoga leta. Molimo za namestnika Kristusovega.
,.Šolski dom“ je zboroval pretekli četrtek. Predsednik veleč. dr. Gregorčič je pozdravil udeležence. Društveni tajnik ces. svetnik g. Vodopivec je poročal o delovanju odbora. Blagajnik prof. gosp. Berbuč je pojasnil račun, že izkazan v društvenem poročilu „Zlata knjiga«. Glasilom za društvena oznanila se določita „Soča“ in naš list. Pregledovalci računov in razsodniki ostanejo isti kakor v preteklem letu. Pri morebitnih nasvetih oglasil se je za besedo ces. svetnik g. Vodopivec, ki je razvijal svoj načrt in proračun, po katerem bi se še v tem letu dozidalo potrebno šolsko poslopje. Ta nasvet je večina odobrila, ter se je mnogo gospodov oglasilo, da bodo poroki za potrebne svote. Občni zbor je naročil odboru, da ukrene vse potrebno in s zgradbo čim preje prične.
Društvo „S]oga‘ je v zadnji odborov! seji izvolilo časnikarski odsek tei odsek za socijalna vprašanja. Upamo, da bodeta oba odseka vrlo delovala v korist ljubljenega a zatiraneganašega naroda.
Mizarska zadruga, se snuje za celo goriško deželo. Prepričani smo, da bode to v veliko korist mizarjem-obrtni-kom. V ta namen je Trgovsko-obrtno pospeševalno društvo priredilo poučen shod v Solkanu, na katerem je g. dr. Tuma pojasnil korist te zadruge, sosebno oziroma na izvoz v Aleksandrijo in vshod, kakor mu je pisal dr. Pečnik. Upamo, da solkanski mizarji, ki so bili že večkrat poučeni o koristi take zadruge, ne izostanejo, ter da ne bode treba brez njih snovati zadruge. Tu treba krepko na delo. Otresti se treba vsake bojazni in vseh pomislekov. Začetek je res težak, a delo začeto je že na pol izvršeno.
Varnost v Gorici za Slovence, ki se le količkaj vtikajo v javno življenje, je prav mala. V zadnjem času se je nekemu gospodu iz okoiice po ljudeh sporočalo, da ga že izplačajo. Tol i predrzni so že postali ti prenapeteži, da svojih namenov niti ne prikrivajo več. Treba se bode res Slovencem oborožiti, kakor da gredo med Culukafre ne pa v Gorico.
V Podturen ne pojdemo. V seji mestnih očetov 15. t. m. je poročal župan Venuti, da je ministerstvo zavrglo Cati-nelli-jevo vojašnico za slov. šolo in odločilo šolsko poslopje ital. šole v ulici Vogel. —■ Se ve so modro ukrepali, kako bi napravili utok proti ministeiskemu odloku. Upamo, da ne dolgo več!
Razglasi za in proti cerkvi Srca Jezusovega v Gorici se preplavili mesto te dni. Zid mora imeti svoje dolge pr^te zraven in se smelo smeje, češ, razpor je v lastni družini »klerikalcev1*. Na nekem oglasu so bili celo že davno mrtvi podpisani. Tako je lahko delati proteste. Magistrat hoče sedaj zidati cerkev na starem pokopališču, a nabrani denar naj se njemu izroči. Slovenci tega ne dovolimo.
Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici. Tekom meseca januarjia in t. m. imenovali se so sledčči probiaščenci:
gg. Franc Miklavič in Andrej Flajs za Sočo. g. Tomaž Frandolič za Sdrav-ščino, g. Jožef Bitežnik za gorenjo Trebušo, g. Anton Bel6 za Osek, gg. Henrik Leban in Gregor Samokec za Ozeljan, g. Vekoslav Urbančič za Dornberg, gg. Anton Rustja in Franc Peršič za Šempas, g. Peter Medvešček za sv. Križ, gg. Anton Bajc in Rajko Žnidaršič za Renče, g. Jvan Scalettari za Miren.
Trgovsko - obrtna registrovana zadruga v Gorici z neomejenim jamstvom vabi na občni zbor na dan 7. marca 1898 ob šestih popoldne v lastnih prostorih z dnevnim redom razglašenim za občni zbor na 10. februarija iu sicer:
1. Volitev dveh overovateljev zapisnika, 2. Poročilo ravnateljstva, 3. Poročilo o računu in bilanci, 4. Volitev dveh članov v ravnateljstvo mesto odstopivših ravnateljev, 5. Prememba pravil.
Občni zbor je v smislu §.21 društvenih pravil sklepčen brez ozira na število navzočih članoy.
V Gorici ne smejo Slovenci govoriti slovenski! Menda po uzoru puljske laške fakinaže, katera ne dovoljuje slovensko-hrvaškim poslancem govoriti v zbornici v svojem materinen jeziku, hočejo nekateri slovensko-nemški odpadniki v Gorici zaprečevati Slovencem, da ne bi smeli govoriti slovenski na ulici. Znani so nam nič menj nego štiri slučaji, ko so bili v preteklem tednu napadeni slovenski govoreči Slovenci v Gorici. Napaden je bil namreč fotograf Jerkič, ki je s svojo soprogo govoril slovenski, potem državni uradnik F., dalje dva težaka Slovenca sta bila ustavljena in brezuspešno siljena, naj upijeta „evvioau. Najlepši in najkarakterističneji slučaj pa se hoče zadušiti v kalu. Tukaj se gre, da je
napadel neki prosluli odpadnik po noči z revolverjem v roki slovenski govoreče Slovence (dva moška in dve ženski).
Z veliko silo so mu izvili revolver iz rok. Mož je kričal, da je v stanu v-streliti tudi policijskega komisarja in ne le štiri Slovence. Prihitela sta dva redarja, katerim so izročili revolyer, in vsi skupaj so morali na redarstvo. Seli. so obrdžali v zaporu, toda že drugi dan ob 10. predp. je bil izpuščen V!	„S.“
Trgovsko-obrtno pospeševalno društvo je 10. t. m. prvikrat zborovalo.
V odbor so izvoljeni gg. dr. H. Tuma, dr. Ant. Lisjak, Jernej Kopač, Anton Delak in Anton Jorkič.
Slovenski brivec se je naselil v Gorici. „Corriere“ pretaka debele solze.
— Mi ustajamo in vas je strah. Svoji k svojim !
„Corriere“ je zopet se zagnal na usmiljene sestre v ženski bolnišnici. To je hvaležnost nesramnega Žida in njega oprod. Sicer je pa sestram to najboljše spričevalo, da jih blati židovski list, ka-taremu smrdi vse, kar kliče na ime cerkev inv krščanstvo.
Žrtvn neprevidnega kolesarja. Na voglu Rabatišča v Gorici je povozil postrežček nekega častnika 47 letno Amalijo Gobane, gospo gozd. nadzornika. Vrgel jo je ob tla, kjer je nezavestna obležala. Tudi doma ni prišla k zavednosti in že drugi dan umrla. Raztelesenje je pokazalo, da ji je kri udarila na možgane. Nesreče se čedalje bolj množijo, ker kolesarji nerodno in kakor za stavo drvijo po ulicah in se ne zmenijo za zakone in predpise. — Takim treba drugače posvetiti!
Začnimo zgodaj. „Unione gina-stica“ je priredila 17. t. m. otroški ples. Židovska cunja vabi stariše naj pripeljejo svoje angeljčke. »Pustimo to, pravi, ali odobrujejo vzgojitelji, pustimo, kaj pravijo k temu zdravniki...“ ; da Žid se ne zmeni, za vse to. Stariši le žrtvujte svojo deco; žid ima pri tem svoj „gšeft"; ker hitro našteva in opisuje potem oprave, katere naj stariši nakupijo svojim otrokom. Vse naj se klanja zlatemu teletu.
Poskušali samomor, Nek vojak je skušal se obesiti pret. teden. Tovariši so ga še pravočasno rešili. — Kam pridemo j,
Čudak ? Umrl je v Gorici g. Anton Casagrande, posestnik. V oporoki je hotel da ga ne oblečejo v obleko, ampak ogrnejo v rjuho. — Zgodilo se mu je. Ali je hotel tudi po smrti — hraniti?
Javen shod. Deželni poslanec in odbornik dr. H. Tuma priredi nedeljo dne 27. febr. t. 1. ob 3 pop. v piostorih županstva v Nabrežini javen shod z dnevnim redom: 1. Gospodarski naš položaj. 2. Organizacija po zadrugah in društvih. 3. Trgovsko obrtna zadruga in trgovsko-obrtno pospeševalno društvo v Gorici. 4. Zavarovalnice za govejo živino.
Sprava na Kranjskem. Oba de-želnozborska kluba sta v skupni seji pretresovala pogoje za spravo. Te dni je posl. Iv. Hribar podal odgovor na pogoje kat. stranke. Vse kaže, da nekateri narodnjaki sprave nočejo in nočejo. To nam jasno dokazuje „Slov. Narod11.
Umrla je v Zatičini na Dolenjskem g.a Ana Hiibar roj. Bogataj, mati tiskarja dr. Hribarja v Celju. Mir njenej duši!
Toročil sc je v Kanalu g. Ivan Černe c. kr. poštni oticijal v Trstu z gdčno. Olgo Kofolovo.
Iz Šempetra. V nedeljo je pri nas gorelo. Vžgalo se je po nesreči v seniku kmeta Blaža Piska. Ker je bilo notri shranjenega še nad 100 centov sena, se je ogenj bliskoma razširil in bruhnil skozi strehp. Ljudje so bili takoj na licu mesta. Ženske so nosile vodo in možaki so gasili. Posebno so se odlikovali na strehi hiše nekateri odborniki naše zavarovalnice goveje živine. Najbrže so bili prvi na mestu v skibi za živino. To so rešili. Rešili so tudi drugo blago in premakljine iz hiše, ki je združena s hlevom in senikom. Da ni bilo teh pogumnih mož in nekaterih mladeničev, bi se bila najbrže vnela tudi hiša. Ko ni bilo več nevarnosti, so prišli tudi goriški ognjegasci, katere je velel poklicati naš g. župan. Ti so nato kmali udušili plamen. Škode je nad 150 gld. Obžalovati je, da mož ni bil zavarovan za seno ; pohištvo je last barona Locatellija. Družina ponesrečena je jako poštena in v obče priljubljena v Šempetru, če tudi ni tam rojenja. Sočutja je vredna, priporočamo jo !
Županstvo v Devinu je imenovalo častnim občanom g. Aleksandra kneza Thurn in Taxisa radi zaslug za občino.
Kmetiška Čitalnica v Podmelcu je torej praznovala svojo 25 letnico dne 13. febiuaija. Obupavali so že merodajni krogi, češ, ni mogeče, ni močij, ni več
mož, da bi priredili za 25-let,nico dostojno veselico ! In vendar je bilo mogoče, so bile celo krepke moči, in našli so se možje — bili so posebno mladeniči in mladenke, ki so se urili vstrajno v petju in godbi, v igri in deklamaciji, ter poslušali zvesto svojega voditelja, domačega g. kaplana. Res sicer, da je ta — kakor sem slišal — ž njimi tu. pa tam ojster, da se zadere včasih prav po ,,rovtarsko" nad nje; a spoznali so, da strogost privede prej do pravega cilja, kakor mehkoba ... Pevovodja mora biti dober svojim pevcem, a ne popustljiv in omahljiv — tako le je mogoče, da konča veselica z uspehom in veseljem. In kakor smo videli, se je zgodilo to v Podmelcu; kajti pevci in igralci in pevovodja ž njimi so bili koncem veselice veseli in ponosni na svojo veselico, o kateri je šla od ust do ust govorica: »Oh, kako je bilo lepo — vse, vse je bilo lepo ... Petje, kako milo in čilo je donelo ; godba, oh te presnete tamburice, kako prijetno jih je poslušati; pa tista živa podoba, oh, gledali so se drug drugega ter se držali, kakor bi bili iz kamena; oh, in igra, ta je napravila smeha, posebno tisti nemškutar Kotilek... pa tudi govor je dopadal, ker je g. kaplan prav po domače povedal, kitka mora biti čitalnica, da koristi in omikuje ljudstvo ; dntf da. čitalnica zna gojiti lepo petje in mora širiti dobre, katoliške časo pise in knjige; res je, res: Slovenci se moramo boriti za svoje pravice i širiti zavednost mej ljiudstvom, a na podlagi sv. vere... Oh, in tisto srečkanje, kako je znal g. kaplan vse navdušiti, da so kupili listič z željo, da bi dobili kako buteljko ali narodne nogovice, dežnik ali uro, mašne, dragocene bukve ali kak robec... O lepo je bilo, lepo...11 Taki pogovori so se čuli po veselici „v veseli družbi".
In zares, ako je katera pogorska vas, še gotovo Podmelec, ki zna prirediti veselico, da koristi in pojme čisti, da se petje glasi spretno in prijetno, da se igralci sučejo na odru dostojno in razno-bojno... Zato : živeli podmelški čitalničarji. — Dal Bog, da bi vedno ostali zvesti svoji Čitalnici in njenim smotrom ; da bi vedno se urili v lepem petju in glasbi, ter čitali dobre, katoliške Časopise in knjige : to jim iz srca želi nekdo, ki je videl in slišal.
vse
Trst-Istra.
V Pomjanu je umil nagle smrti tamošnji kapelau č. g. ložef Meglič. Pokoj njegovi duši.
Namestnik grof Goess je obiskal voditelja tržaških Slovencev g. Ivana vit. Nabergoja.
Na Proseku je neka Marija Ilovar vstrelila » samokresom večkrat na ta-mošnjega zdravnika dr. Bechtingerra. Zdravnika so težko ranjenega prepeljali v bolnišni tržaško, Ilovar pa v zapor.
Višini državnim pravdnikoin v Trstu je imenovan dosedanji državni pravdnik g. Evgen Taddei. —
Samomori so v Trstu na dnevnem redu. Vsaki dan poročajo tržaški li>ti o poskušanih in dovršenih samomorih. To je pač črn list tržaške kronike. In k temu ne malo pripomorejo brezverski židovski listi tržaški.
Trije delavci hudo ožgani. V Livarni železa pri Skednju so trije delavci metali surovo kovino v kotel, v katerem se ista spreminja — v železo. Jeden kos »e je razletel v kotlu in zagnal več žarečih kosov v delavce in jih hudo ožgal. Vse tri so prenesli v bolnišnico. — Nesreča. Na parniku „Venus“ v Trstu je padlo okoli 800 k gr. žita na delavca Jermana. Ko so reveža izvlekli bil je že nezaveden ter je kmalu umrl.
11 letni sin jo v Trstu po neprevidnosti vstrelil svojo lastno mater. Pač žalostem slučaj.
Iz Sufle ua Kreti nam piše prijatelj našega lista: »e vedno čuvajo otok ,,Kreto" velevlasti s svojim vojnim bro-dovjem ter z »detachjranimi11 vojaki. Avstrijci imamo pred Šudo lailije : „Wieu“ z ukrčanim admiralom Hinke, Franz Joseph I., Tiger, Leopard in Magnet.
Italijani so v Sudi z lepo in veliko ladjo : „Sicilia“, na koji je vkrcan kot poveljnik-vodnik vseh eskader vice admiral Canevaro Za tem krožijo od časa do časa z ladjami Stromboli, Aretusa iz Sude do Hierapytne.“
Rusi so zastopani jako mogočno z ladjami : Aleksander II, ki je tudi brod ruske srednjemorske eskadre z admiralom Andrijew. V Sudi je še brod Nikolaj I, Grozjažči, in dve torpedovki broj : 119 in 120.
Francozi imajo v Sudi ladijo: „Ad-miral Charner11 kot ladje eskadre z admiralom na brodu „Pottier“. Razveu te imajo še torpedovko: Bombe in križarko. Galileč.
Najmočnejši oklopnico, skoro trikrat večjo od naše „Wien“ imajo Angleži namreč : „Revenges“ in zraven nje še 4 druge male brodove.
Slednjič je brzojav oglasil, da so tudi Nemci prišli v Sudo z brodom: okornim „01denburg“, ki nadomestuje prejš-no ladjo „ Kaiser in Auguste11, koja je pred mesecem dnij odplula v Kino.
Če še dostavim, da so tudi zemski vojaki: v Sudi Avstrijski 2 bat. peš. pl. 87. v Čikalariji Italijani, v Neschovi Rusi, Akrotiri Francozi. V mestu Kaneji stražijo vseli velesil vojaki, razumeti je lahko, da se tod okrog varnim potom hodi ali na lov, ali na sprehod. Ustaši in Turki gredo po cesti memo brez hudega, ali do kedaj ?.... Vojake turške ven, in mir zavlada v deželi.
„(Hovder, hovder, hovder
ali šaljiva slovnica.
(Dalje; sp. A. M.)
Pokazal sem v štev. 5. „Pr. L.11, da se ne more rabiti sedanjik — ne dovršnega, ne nedovršnega glagola — če je dejanje že preteklo, ampak da se mora rabiti pretekli čas, ne glede ua to, kako Nemec ali Lah govori.
Eden naj navadniših pogreškov v privatnih pismih in uradnih spisih je ta:
V pri vatnih listih je navada pisati: ,,V prilogi (ali tu) Vam pošiljam pet (5) forintov".'!1) Da vsakdo lahko z roko potipa, kako nelogična in neresnična je taka pisava, zamislimo se v dotične okolnosti. Jez sedim pri mizi in pišem. Ker vem, ■ da imam priložiti pismu pet goldinarjev, zapišem va nje stavek, ki naj bi to iz- ! razil in napovedal, čez eno uro oddam pismo z denarjem na pošti, adressatu dojde jutre ali pojutraujem. Velja li tu pošiljam ? Ne. Dokler pismo še pišem, denar va-nje vtikam, je lepim ali pečatim, ne pošiljam še goldinarjev, saj imam pismo in denar še v rokah. Ko sem pismo in pet gld. na pošti oddal, tudi ne pošiljam, saj leži vse skup nekaj časa na pošti, potlej gre z vozom ali po železnici naprej, jez pa sem doma, opravljam kar si bodi, samo denarja gotovo ne pošiljam, in vendar stoji v oddanem pismu laž, da denar pošiljam. In, če adressat pismo hrani in je čez 10 let spet'*'prebere, trdi tisti, ki je pred 10 leti denar poslal, še zmeraj — ne, da <ra je poslal — ampak da ga pošilja! Kje je tu pamet?!
To isto velja o uradnih spisih. Kak niži urad n. pr. ima k«j sporočiti višeniu uradu ; vvod se glasi navadilo tako : »V prilogi pošilja ponižno podpisani .... to in to J ; ali : »podpisani pošilja sporočilo o tem in tem.11 Drugi ali tretji dan prejme viši urad omenjeno sporočilo. Med tem, ko je uradnik bere in znabiti že rešuje, — niži urad svoje že davno oddano sporočilo še zmeraj pošiljali Poslani akt pride potlej v arhiv in, če ga kdo drugo, tretje leto spet pogleda, kuj n jde ? da ga niži urad še zmeraj pošilja. Tako traja pošiljanje do konca sveta! O logica praestantGsima !
Koko naj tedaj govorimo in pišemo? Porečemo pošljem ? Po nikakem, ker bi nastala enaka neumnost, kakor pri pošiljanji. Ko bi namreč kdo pisal : ,.Tu Vam pošljem 5 gld.11, smel bi adressat drugi dan po pravici reči: Kako to, da mi jih še le pošlješ, saj jih že imam. Kakor je sedanjik pošiljam nelogičen, tako tudi sedanjikova oblika pošljem, ktera pomeni prihodnjik. Tedaj proč z obema in z nemškim mišljenjem I Ali mo-
ramo vse prav tako reči, kakor Nemec in Lah ? Karkoli delaš, delaj umno in glej na konec. Konec pa je v naših pri-merljejh adressat. Ker vem, da bo, kar zdaj pišem in opravljam, meni in adressatu jutre že pretekla reč, kaže mi pisati : „Tu sem Vam poslal pet, goldinarjev11. Sicer pa naj bolje, če se pošiljanju in poslanju ognemo in vse drugače zasnk-
»Pridejanih
(priloženih)
nemo, n. pr.:
gld. je za to in toa ali: „v prilogi najdeš en bankovec za 5 gld.“ itd. — V uradnih aktih pa bo vsaka druga konstrukcija boljša, ko pošilja ali pošlje, n. pr. „V prilogi je to in to" ; štel' si je. (niži urad) v dolžnost, priložiti to in to11; „naj sme., pridejati, spoštljivo, prespo-štljivo pokloniti to in to", itd. itd.
(Dalje prihodnjič.)
Štev. 102_ op.
1—3
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil IV. četrtleta t. j. mesecev
oktobra, novembra in decembra 1896.
začne v
ponedeljek, dne 7. marca 1898.
in se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavnice in ž njo združene hranilnice.
V Gorici, dne 8. februoarija 1898.
Si
i
m.
K
I
V GOHICi Nunski ulici Štev. 14-16
$elika zaloga
šivalnih strojev
in
dvokoles
raznih sistemov kakor tudi iz BOMBUSA.
Lastna mehanična delalnica za
popravljanje
dvokoles in nikliranjei
mm
Nova trgovina.
Podpisana naznanjata, da sta odprla v lastni hiši Semen iški ulici št. 1 v Gorici (v hiši kjer je »Trgovsko-obrtna zadruga")
O
m	ijediloi
II IB
*) N(>k'i>ri mislijo, rfn je %fortnlu b»lj ,nobel“ : t-ujkii je, knkor „p lilinnr“, s 0 m razločkom, da ,,gol(lii ai “ jo že stara, vdotnačena
beseda, »forint* »hovder-hovderju*
pa spačena laška
vpeljni a po Vis.
delikatesami.
Pri poroča,je se veleslavnemu občinstvu, beležit« s spoštovanjem
Kopač in Kutin,
trgovca.
Zalog« piva
iz moje pivovarne v Laškem trgu sem gosp. Jožetu. Stolfn v tsie-žnni. Priporočam se slav. občinstvu, da nas počasi e z obidm naročilom, ker jamčim za točno in dobro postrežbo. Podpirajte narodna podjetja!
Simon TLuKec,
pivovar.
oddal
Slovenska tvidka ustanovljena 1- 1876.
J. Pipan & C. y Trstu
Via "Valdirivo št. IH
ima -veliko zalego in prodaja le na debelo
kav«, riž, južno sadje, olje vseh vrst za jedilo, zastroje, ribjo mast za strojarje itd.
Priporoča se trgovcem v Gorici in na deželi za obilne naročbe.