'p.

'h.
-77-—"T—^ *tf. €&. *4
У&К-1<-',- /&
tfj) tH/S-Ks, f.^i}-xl
PrtHnlaa -v cLt SSavl SKS pavSoUrana.
Hn'očnlna listu: Celo leto K 120*—, pol leta 1C 60*—, četrt leta K 30*—. Izven Jugoslavije: Celo leto K 150*—. Inserati ali oznanila se za-M&unajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju .primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, ate in reklamacije.------Telefon št 220.
STRAŽA
neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Posamezna Številka »teme f *«№»•*
»Straža* izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Korott* cesta št 5. — Z uredništvom se more govorili vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine prosie.----Telefon št 220.
40. itevllha.
AKcupibox», dne 13« eppila 1Đ231.
Letnik XIII.
„Svoboda“ v svetodni Juooslaviji ?
Stranka „višjih slojev“.
Preči mnogimi leti so nekoč v sve-itlem trenutku predniki sedanjih demokratov pogledali po svojih vrstah in obšlo jih je čudno čustvo, kajti spoznali so, da so sami med sabo samo: „višji sloji.“ Zdanilo se jim je, da tako ne pojde dolgo in sklenili so pritegniti tudi „nižje sloje“ svojim razredčenim vrstam. Je že tako, da v sedanjih grešnih časih ne zadošča na -;slov doktor ali zlata verižica na zalitem trebuhu, ali lopi čreveljčki milo stne soproge. Človek, ki hoče veljati v javnosti in v politiki, mora za seboj Imeti številnejšo druhal, ki glasuje, če *reba tudi kriči ali udari. To so ho -teli doseči z društvom za „nižje sloje“ toda poizkus se je ponesrečil. Kar je tiilo v tem društvu delazmožnoga, je vsrkala sedaj v sebe narodno-socijal-oa stranka, ki hodi svoja pota in ne polhi ozadja demokratskih „ljudskih“ .shodov.
V nedeljo so imeli 'demokratje v Ljubljani zbor zaupnikov iz cele Slovenije in bilo je žalostno. Nastopali so stari veterani in možie, ki r.adi poro-počejo z maršalsko paličico v tornist-rn na plečih, a nobenega zaupnika — „nižjih slojev.“ Gospodje generali in maršalski kandidati nimajo zaupanja med nižjimi. Ako čitaŠ 'njihove govore, kakor so bili v skromnih izvlečkih sn po skrbnih redakcijah priobčeni v časnikih, razumeš tudi takoj, da ne more biti drugače. Izglecla, kakor da se je stranka žalostno ‘udala v svojo «sodo in so popolnoma odrekla upati -ju, 'da pritegne še kedaj „nižje sloje.“ Naredila je „grupacijo nazaj“, držati skuša 16 še trgovce in obrtnike po trgih in mestih.
Dr. Kukovec je postrašil s trditvijo, „da se klerikalizem zopet zbira in skuša priti do zopetne moči.“ Toda tudi to strašilo ni moglo vliti življenjskega eliksira ljudski množici. Minuli so časi, ko bi bilo mogoče dvigniti vse „protiklerikalne“ elemente s pozivom, da grozi nevarnost „klerikalizma.“ Sedaj so „nižji sloji“, kateri se ne strinjajo s katoliško strank \ tudi že opredeljeni po drugih strankin soeijalno demokraška, komunistična, narodno socijalna. Za demokrati ne gredo, ker jim nimajo nuditi ničesar. To je dobro jpokazal govor dr. Kukovca, Izrekel je trditev:	„Med našim narodom nima
klerikalizem gospodarske in „socialne utemeljenosti.“ Ako bi bil namesto: ^klerikalizem“ rekel: „stranka JDS“, b bil povedal jako dobro. Najboljši do kaz je njegov program, katerega je razvijal. Rekel je, da „mora sedaj vse demokratsko politično delo sloneti na načelu:	podpirati malega posestnika
in malega kmeta.“ Nima pa niti besedice za našega proletarca, ki tvori večino in jedro našega naroda: za delavca: kmetskega in mestnega proletarca. V tem oziru je torej njegov govor v resnici grupacija nazaj, demo -kratje hočejo držati samo še „obrtnika in kmeta." Pod „kmeti" razumejo pač samo one redke „kmete", ki še sedaj stoje pod njihovo zastavo, namreč ta-kozvani gospodski kmetje, možje, ki slone vsepovsodi boli, kakor na grudi „matjuške sive zemlje," So krčmarji, štacunarjii, mešetarji, lovci, politikar-ji, vozniki, žagarji, mlinarji in bogsi-gavedi kaj še vse preje, kakor kmetje, mogoče tudi gospodarji kmetskih dekel in hlapcev, a po kmetovstvu v našem starem pomenu diše jako malo. Taki kmetje bodo tudi še nadalje držali z UD S, toda stranka bo imela od njih jako malo. Bodo pač sami več potre -bovali podpore stranke, kakor pa bodo #;ami zamogli podpreti stranko. JDS hoče torej podpirati malega obrtnika in malega kmeta', toda če odzvamemo „gosposke" kmete in „gosposke“ obrtnike, j?h bo podpirala, nekako tako, kakor zdravnik podpira z injekcijami na smrt bolanega človeka, da mu za nekaj časa podaljSa življenje. Kako jih bo pa
V najhujši dobi nemškega krrza pod avstrijsko vlado smo gledali v naših listih bele lise; umevna e bila V toliko stroga cenzura, ker smo živeli med vojsko. Podrli smo ta nemški sistem, Avstrija je Šla rakom žvižgat, mi smo si pa domišljevali, da smo najsvobodnejši ljudje na sve'a v toliko za željeni Jugoslaviji, Vsi s> kar vriskali veselja nad svobodo.
Toda to veselje je minilo kmalu vse svobodne ljudi, Sedaj nimamo vojske, dasiravno bi jo nam demokrati radi naprtili, sedaj ni pobun, toda demo -kratska vlada dela z največjim nasiljem brez zakonov. Vsak minister dela kar hoče, postavo ni! Ti smeš samo plačevati' davke in se ne smeš niti pri
tožiti radi največjih krivic. Postali smo brezpravni heloti. Liberalni uradniki delajo, kar se jim poljubi; če se pritožiš, te razkričijo za protidržavni element. Ce pišeš v liste o poslovanju u-x adnikov, pride cenzor in pobeli časopis. Javnost so torej niti ne sme zanimati, kaj da počenjajo centralistični uradniki. Policisti in žandarji so dr-žavnotvorni element, ne pa slovensko ljudstvo, ki je pomagalo zasnovati Jugoslavijo. Razni Skublni strašijo po naših mestih in trgih; vohunstvo in denuncijantstvo demokratskega izvora cvete hujše nego med avstrijskim režimom nemškega kurza. iTo je lepe svoboda Jugoslavije! Živeli demokrati in njih klika, ki nam nudi tako prostost.
„Resnicoljubnost“ demokratskega časopisja.
Ker jo „Tabor“ pred par dnevi na uvodnem mestu „razkrinkal“ veleizdajalsko demonstracijo „klerikalcev." v Sinju (Dalmacija), so nam zdi pri-občitov tozadevnega odprtega pisma , ki ga je predsednik iirvatske pučke stranke naslovil na podpredsednika dalmatinske vlade, umestna. Pismo se glasi:
Gosp: dr. Urošu Desnici, podpredsedniku dalmatinske vlade 1
V včerajšnjih številkah liberalnih listov „Život“ in „Novi list" se mislili ei ra javnost, da se je v zadnjih dne vih ob priliki zborovanja HP H' (Hrv. ljudska stranka) klicalo: „Doli, s Srbijo!“., „Živela republika!“ itd. Isto-časno beležijo nekateri časopisi trdi tev, da so pristaši naše strake ob pri liki izleta na Han blizu Sinja prire. dili demonstracijo in da so vzklikali: „Doije s Karadžordževiči! “ „Doije kralj Petar!“, „Doije Jugoslavija !“, „Živio Karlo!“ ter da so nazadnje od pevali avstrijsko himno „Bog ohrani“.
G. podpredsednik! Bilo bi odveč, ako M Vam hotel dokazovati škodljivost in dalekos'ežnost posledic, ki jih zamore .ta ogabna kampanja roditi . Ker Vam je znano, koliko je na takem pisanja resnice, Vaš vprašam slede -če: Ali je tisk pri nas Ves tako svoboden, da sme neovirano rušiti ugled Ljudske stranke, ki ni nikdar in ni-
podpirala, če nima nobenega socijal -nega programa in stoji popolnoma na starem manšesterskem kapitalističnem stališču. Po tej poti pojde tako dalje, da bo slednjič tuni mali obrtnik po trgih in po mestih obrnil svoj korak drugam, pri JDS bodo pa ostali samo ljudje z doktorskimi in svetniškimi na slovi ter možje z zlatimi verižicami na trebuhih, a okrog njih samo nekaj — „gosposkih“ obrtnikov in kmetov,. Tudi na tr.govce še reilektira 'dr. Kuko -\ec, a njim prinaša samo eno: „svobodo.“ Imajo naj popolno svobodo, da kupujejo in prodajajo kakor hočejo — „medsebojna konkurenca pa bo pov -zročila padanje cen.“ Torej zopet staro manšestersko liberalno gospodarsko načelo, ki je že davno razveljavlje-ho od izkušenj življenja in od teoretikov socijologije. Neovirana konkurenca ne povzroča padanje cen, povzroča samo, da padajo pod bremenom kon -kur.ence oni, ki so gospodarsko šibkejši. Veliki trgovec zaduši malega, največji velikega, banke in koncerni bank pa tudi največjega. Tudi trgovec potrebuje od države nekaj več, kakor pa zajamčene svobode, da sme po volji o-dirati in biti odiran. Slednjič bo tudi mali trgovec izprevidel, da se mu godi, kakor pravi pesnik:
„Zvedel sem pri vodi, kar povsod že vedo, da velike ribe male ribe jedo.“
Pa se bo slednjič tudi on obrnil od stranke, ki mu ne ponuja ničesar drugega, kakor svobodo odiranja.
kjer pokazala protivništva proti državnemu in narodnemu jedinstvu?
Tako rovarenje in natolcevanje o-groža reci in mir v državi, obenem pa ono jecliinstvo, ki nam je sveto vsem brez razlike. To je tisto, kar bi Vi g. podpredsednik, morali predvsem upoštevati in kar bi morali upoštevati tudi Vaši podrejeni, katerim je poverjeno čuvanje miru, reda, sloge in medsebojne ljubezni enokrvnih bratov,
G. podpredsednik!
Hrvatska ljudska Stranka ne zahteva od Vas ničesar drugega nego izvrševanje dolžnosti v korist in čast naše države. Bodite pa uverjeni, da HP S pred nobenim terorjem no bo prestala braniti svoje pravice. Ako ne bo našla zaščite tam, kjer bi jo morala najti, si bo znala na podlagi poverila širokih ljudskih mas po-iskati primernega izhoda,
V Splitu, 6. aprila 1921.
Stanko Banič, podpredsednik IIP S za Dalmacijo.
S tem pismom je zmleta kost o „klerikalnem izdajstvu“, katero so glodali liberalni listi na najperiidnej-ši način. Najbolj pa se je osmešil „Tabor“, ki je v svoji plitvosti priobčil bajko o sinjskih dogodkih na u-vodnem mestu.
Fašisti.
Naši primorski Slovenci in Hrvatje so izročeni popolnoma nasilju „!a~ - šistov“. Beseda „fašisti“ pride od laškega izraza „faščio“ (beri „fašo), po naše „zveza“, Italijani so namreč u-stanovili društvo „fascio dei combatti-menti“, po naše „zveza bojevnikov“, podobno naši organizaciji dobrovoij -cev. Laška vlada je to društvo podpirala, misleč, da ji bo služilo kot orodje zoper socijaliste in Slovane. Društvo je močno razši jeno in razpolaga z ogromnimi sredstvi,'V društvo spre jemajo vsakovrstne ljudi, častnike, u-službence pri raznih državnih in zasebnih uradih, dijake, a tudi poulič -no drhal, kakor je je po italijanskih primorskih mestih veliko, brezposelno pohajače, odpuščene kaznjence itd. Vlada da denar, orožje, avtomobile in sploh, kar je treba. Ustanovili so pretep aške tolpe, obstoječe iz mladih fantinov od 16 do 20 let, ki dobivajo po 20 lir (100 kron) plače na dan, da po svoje rešujejo italijanstvo. Pri njihovih podjetjih jih previdno spremljajo karabinijeri (orožniku, v slučaju potrebe so pripravljeni tudi vojaki, da se jim_ ne zgodi kaj žalega. Radi tega, so fašisti res veliki junaki. Saj vedo, da je pri vsakem podjetju uspeh za gotovljen. Pridejo in zažgo hišo, огоГ žniki stoje samo v ozadju in pazijo, da požarna bramba ali kdo drugi no more gasiti in do kdo ne ovira fašista pri njegovem delu, Ako s'e ljudje postavijo fašistom- v bran, nastopijo orožniki in v slučaju potrebe tudi vojaku a ne proti napadalcem, ampak pro
ti braniteljem, in italijanske $рбр so grozne.	' v- .''
Prvo junaško delo teh tolp je bilo v Trstu požig slovenskega narodnega doma v Trstu. Mogočno štirinadstropno palačo polijejo s bencinom, razbijejo z bombami, zažgo, nikdo ne sme gasiti ali kaj rešiti iz njo, da gori nemoteno tri dni in tri noči. Ob enem. razbijejo po celem Trstu pri vseh znanih Slovencih in pri slovenskih zavodih. Podobno so naredili v Pulju In še marsikje drugje. Potem se je v Trstu nadaljevalo in na vrsto so prišli socijaiisti in komunisti. Tudi pri njih so požgali' in stolkli vse: delavske dome, tiskarne in druga ognjišča stranke. Ob enem so prenesli svoje delovanje na deželo in pričeli obiskovati tudi pohlevne kraške vasi. Sež gali so narodne dome, porušili' in izropali društvene prostore po različ -nih krajih tržaške okolice, pričeli so se spuščati tudi globlje na slovenski kras. Pridejo v mali gruči z avtomobilom in oboroženi v vas ob belem dnevu in ob takem času, ko so ljudje večinoma zunaj vasi po poljih, doma pa samo otroci in žene.. Napadejo dru štveno hišo ali velereio v stanövanje človeka, katerega so si izbrali za žrtev, ko so požgali in uničili, kar so hoteli, se zopet odpeljejo. Včasih tudi kar enostavno aretirajo ljudi, ki jim niso po godu, jih vzamejo s sabo in izroče karabinijerom.
V zadnjem času so izvršili dvoje zelo razupitih dejanj. Prvo je v zad nji „Straži“ že omenjeno divjanje v Krnici in v okolici, kjer so požgali do tal več vasi, a koliko kmetov sc» pobili, _se še ne ve. Drugo je pa Jkandai pri aneksijski slavnosti v Ogleju. V, starodavnem Ogleju jo hotela prire -diti italijanska vlada veliko aneksij -sko slavnost s posebno parado. Vab ljeni so bili vsi škofje s Primorja, na mreč Bartolomazzi iz Trsta, Pederzol li iz Istre in Sedej iz Gorice. Slovesno mašo je bral škof tržaški. Pozneje jo bil slavnostni banket h kateremu so bite povabljene najodličnejše urad ne in zasebne osebe sPrimorja* Povabilu se je odzval tudi goriški nad -škof Sedej, ki je rodom Slovenec» Toda fašisti so prišli kot vabljeni gostje v dvorano še preden se je obed pričel in zasedli srednjo mizo pripravljeno za odličnjake, Gostje pridejo ni zasedejo stranske mize. Med obedom prično fašisti grdo izzivati in žaliti navzoče Slovence in škofa Sedeja, tako da so se celo zastopniki vlade in drugi italijanski odličnjaki ogražali , ter so bili prisiljeni predčasno oditi
Vlada je pomagala ustanoviti fa-šistovsko društvo, ter ga vzdržuje, toda sedaj je zrastlo že vladi čez glavo in postopa včasih presamovlastno, kar-kor nikakor ni všeč vladnim krogom. Toda vlada mirna več moči, da bi kaj nastopila proti njim, karabinijeri jih pa vedno podpirajo in Ščitijo. Ljudstvo, grozno trpi od teh tolp, ki so postale že splošno nevarne javnemu redu.
Proti izieabi agrarne reforme na korist

kaznjencev.
, JU
Narodni poslanec Fr, Pišek je sta vil na ministra pravde interpelacijo sledeče vsebine:
Mariborska moška kaznilnica jt zaprosila nedavno pri okrožnem ag -rarnem uradu v Mariboru za dodeli -tev 75 ha obsegajočih zemljišč, leže -čih v občinah Rogoza in Slivnica pri Mariboru, ki naj bi se uporabila v svrho vzpostavitve podružnice mari -borske moške kaznilnice,
V ta namen se je na licu mesta sestala dne 29. marca 1921 veččlan -ska komisija, obstoječa iz zastopnika okrožnega agrarnega urada, dveh za stopnikov poverjeništva za pravosodja ter enega gostilničarja kot strokovnja k a. Komisija je imela nalogo, ugoto -
ч
viti primernost nekaterih, baje pod agrarno reiormo spadajočih posestev, ki naj bi služila novi podružnici mariborske moške kaznilnice za vzpostavitev vzornega gospodarstva.
i'roti nameravani vzpostavitvi podružnice mariborske kaznilnice govorijo tehtni razlogi. Predvsem je treba upoštevati, da je v poštev prihajajoča zemlja za ureditev' vzornega gospodarstva popolnoma neprimerna. Ze -mlja teh posestev, sestavljena ponaj-več iz gramoza, je za, intenzivno gospodarstvo neporabna in ni pričako -vati niti pri najraedjonalnejši kulturi nikakih posebnih uspehov.
Nadalje je treba pomisliti, da so z zaokroženjem 75 hektarjev' obsegajočega zemljiščnega kompleksa odvzame nekaterim malim posestnikom ze -mlja, kar mora med tamošnjim prebi valstvom.naravno izzvati nevoljo, o-gorčenje in nezadovoljstvo. Nemogoč^ je tudi obzidati ta obsežni kompleks s primernim obzidjem; istotako ni na o menjenih zemljiščih primernih zgradb in nameravajo oblasti v ta namen postaviti barake, v katerih naj bi se nastanilo par sto kaznjencev,
S tem pa bi bila ogrožena varnost lastnine in oseb. posebno pa poljskih delavcev in delavk, V bližini se nahajajoči gozdovi bi nudili tudi dobro za straženim kaznjencem dobrodošlo zatočišče in je umevno, da bi zahtevalo struženje in druge varnostne odredbe ogromne svote, vse io pa na račun davkoplačevalcev,
Ker je ustanovitev podružnice ma riborske moške kaznilnice nepotrebna rentabiliteta nameravane ureditve vzornega gospodarstva pa radi slabe kakovosti zemljišč popolnoma iluzorna si usojam staviti gospodu ministru sledeča vprašanja in prosim* da se mi dostavi v teku 14 dni pismeni odgovor:
1. Ali je g. minister pravde informiran o nameravani vzpostavitvi po -družnice moške kaznilnice v občinah Rogoza in Slivnica, južno Maribora, ser so mu stroški za vzpostavitev' ta -kega zavoda znani?
' 2, Ali so g. ministru težkoče in stroški zastraženja kaznjencev takega zavoda ter razburjenost prebivalstva tamošnjega kraja radi nameravane vzpostavitve, ki bi oškodovala v po gledu reševanja agrarne	reforme pred
vsem ljudi brez zemlje,	znane?
8,	Kaj namerava g,	minister	u-
kreniti proti vzpostavitvi podružnice mariborske moške kaznilnice v Sliv -niči pri Mariboru?
Politico i pregled.
KRALJEVINA SHS,.
Beograjski poulični krogi životarijo sedaj pod v lisi pričaeova-nja generalne debate o ustavi. Pred začetkom plenuma konštituante	bo
sklical zbornični predsednik načelnike strank in bo v sporazumu z njimi določil 'posamezne govornike za ustavno generalno debato.
Veliko preglavico dela beograjskim politikarjem negotovost: Ali se udeleži Narodni klub generalne debate, ali se bo zakrknil kot Radie in vztrajal tudi tokrat pri svojem ex odu iz Konštituante?
Vse naše politične kroge je dr-nila vest, da je Stojan Protič izstopil iz radikalnega kluba, da bo osnoval svojo stranko in začel izdajati svoje glasilo. Protiču so se prid azili odlični radikali, kot:	Ljuba	Jovanovič,
Nastas Petrovič, Slobodan Jovanovič in Moničiio Ivanič. V Beogradu se pričakuje, da bo zbral Protič krog sebe vse trezno in res za narod spasno misleče politike in se bo potom teh zopet povspel na politično površje. •Vzrok Protičevega izstopa iz radikalne stranke je že bil davno predviden fakt Protičeve značajne politike, ki se ni mogla strinjati s politično vezjo : radikali-demokrati in skoz in skoz cen traiistična ustava.
Draško v. ičev naslednik v notranjem ministrstvu bo najbrž Tadič.
Dalmatinske otoke bo, zasedla naša uprava po sledečem redu : 11, aprila prevzamejo naše upravne oblasti Mljet in Korčulo, 18,, t. m. pa Kvar in Vis.
NEMCI JA-POL J SKA.
Prvi maj se približuje in za -vezniki zahtevajo od Nemčije do tega
dne izplačilo odškodnine, katera je dik tirana Nemcem do tega dne. Nemčija so še do danes ni odločila, kaj naj u-kreno naprarn zahtevi plačila odškodnine, katere previsoki odmeri ugovarjajo nemški državniki, Nemci obetajo, da bodo predložili vrhovnemu svetu nove predloge; enteuta pa grozi, tla bo nastop da glede iz tir j at ve odškod -nine 1, majnika z najstrožjiml ukrepi proti Nemčiji.
Po nemških in poljskih časopisih se piše o razdelitvi Gornje SLe-zjije po Korf an ty Je vem načrtu. Industrijsko ozemlje z okraji: Rybnik, Pština, Katowice, Bytom, del Sliwie in Zahfz bi pripadli Poljakom, Nemčiji pa bi ostal samo del Klucborga. Francoska uprava, bo ostala še tudi nadalje v Gornji Sleziji, vojaško varstvo nad tem ozemljem pa bo prevzela Poljska, ki je v to svrho že vpo -klicala podi orožje 80.000 mož.
ANGLEŠKA.
O d kr ali a imenovani diktator Angleško Lloyd George je prevzel na logo posredovalca med stavkarji in delodajalci. To posredovanje Georga je imelo do sedaj ta uspeh, da so rudarji obljubili, da ne bodo več podili nasilnim potom od dela prostovoljcev. Splošno pa prevladuje mnenje, da bo v stavbarski zadevi nadviadaLa raz -sodnost in da se bo stavka poravnala mirnim potom s pomočjo posredovanja vlade med rudarji in posestniki rudnikov.
Politična poročila.
p «TOS in SKS se že prelivata ena v drugo tudi na zunaj. Liberalci so imeli v Ljubljani shod zaupnikov za celo Slovenijo; da si začrtajo smernice za prihodnost, ker so baje v Beo -gradu nove politične kombinacije na vidiku, ki bodo bržčas nevarne tudi za političnega JDS palčka. Na tem shodu zaupnikov so bili tudi samostojni, katerim je minister dr. Kukovec za prerokoval, da se nahaja Samostojna-v kritičnem položaju razkola, ali z drugimi besedami: prvotni in stari liberalci po deželi boete vrgli raz obratov kmetsko samostojno krinko in zopet nastopali pod firmo JDS. Popolna fuzija SKS v JDS je danes že tako o-čiten fakt, da ga ne morejo uta j ati niti štajerski zastopniki samostojne kmetske pravde = trifolij:	Mrmolja, Urek
in Drofenik.
p Volilni shod Slovenske ljudske stranke za mesto Maribor se je vršil v pondeljek 11. aprila zvečer. Dvorana Strokovne zveze je bila nabito polna, Kdor pravi, da nas nič ni, naj bi prišel pogledat naše številne in za vedne volilce vseh stanov. Človeka res v srce veseli, ko vidi da naše podrobno organizacijsko delo tudi v Mariboru rodi tako lepe sadove. In če pomislimo, da je bil shod samo raz glašen v „Straži“ in ne s prešernimi plakati, kakor to dela Voglar, je lahko naše veselje še večje, da se je zbralo toliko voliloev iz vseh delov mesta. Shodu je predsedoval profesor Vesenjak. Prvi je govoril narodni poslanec dr. Hohnjec, ki nam je oslikal koruptni način vladanja demokratske stranke in njih zaveznikov. Orisal nam je program SLS in pozival vo ’ lilce, da se pridružijo dne. 26. aprila naši stranki. Kandidat ia zastopnik delavstva Franc Veronek je živahno pozdravlen podal izjavo, da bo pošte-nomisleče delavstvo posebno železničarji, šlo volit .SLS, ker je ta stranka med vsemi strankami najbolj po -štena in’res prava ljudska stranka. Tajnik Zebot je podal poročilo o načinu agitacije. Pozival je zastopnike posameznih stanov in zaupnike, da pomagajo pri agitaci.i od moža do mo ža. Govorila sta še kandidata Ver in Vesenjak, nakar so s'e številni! zborovalci razšli z obljubo, da bo vsak v svojem delokrogu storil svojo dolžnost, SLS je' ponosna na ta lepo uspeli shod. Pokazali smo, da smo stranka dela in stranka ljudstva. Zabavljajo , psujejo in lažejo naj pa ljudje iz Vo-glarjevega demokratskega tabora!
p Shod SLS v Celju. Za mesto Celje se je dne 7. aprila vršilo dobro obiskano volilno zborovanje. O pomenu občinskih volitev je govoril tajnik Zebot iz Maribora. Razprave se je ride ležilo cela vrsta voliloev. Nosilec liste Slovenske ljudske stranke je dr. Anton Ogrizek. Naše vrste so vsak dan večje, Čudno je, da imajo demo-
krati vpogled v akte na okrajnem gl a varstvu. Takoj prvi dan so namreč dobili prepis naše kandidatne liste . Silili so v naše odbornike, naj prekličejo podpise. Na ta način bi radi pre prečili našo listo. A delali so račun brez krčmarja, Mi smo čili. Na sva -denje 26. aprila.
p Volilni shod demokratske stran be dne 10. aprila v Narodnem domu je bil silno klavern., Voglar se je že takoj začetkom zborovanja hudoval. da'„ljudje nimajo smisla“ za njegove shode. Navzočih je bilo 80—11)0 ljudi, a še ti so bili le do polovice JDSarji. Dr. Sernec je ubral diplomatsko struno, kar je kazalo, da bi on vendarle rad postal župan. Hvalil je celo dr . Leskovarja, Nastop trgovcaj Soštanca pa si je treba zabeležki. Mož se 'dcia sladkega in milega ter nepristranskega, a ta dan je vrgel krinko s svojega demokratskega obraza» Gospod Šoštarič je postal milijonar in sedaj ne reflektira več na „klerikalne groše. Voglar in Vahtar sta zopet obešala klerikalce na kandelabre, ker smo po njunem mnenju izdajalci domovine, zločinci itd. Samo ljudje njune baže so pravi Jugoslovani in sol Jugoslavije, vse drugo je za poobes.ti in izgnati ! Pametno in trezno je govoril e. dini dr. Rosana, Ker pa je dr. Rosina kot star narodni borite!] neljub Vog-lar-Kodermanovi kliki, so ga djali še le na 10. mesto.
Pnevne vesti.
d Dr. Skaberne „vodja poverjeniŠ tva“ za uk in bogočastje je pred par dnevi obiskal Maribor in govoril mestnemu učiteljstvu svoj prvi deviški „pedagogični“ govor. Njegovi lastni pristaši so izrekli uničujoče kritiko radi nastopa svojega „šefa“. Uč.telji so povdarjali, da jim je nastop „poverjenika“ vzel vsako veselje do dela. G. jurist je nastopal proti učiteljstvu na način* kakor so nastopali liberalni prvaki napram učitel.stvu pred 80 leti. Pozival je učiteljstvo k delu, oči -tal dopuste, kateri baje stanejo letos državo že 7 milijonov kron, povedal veselo novico, da se bo letos vsak u-čitelj moral udeležiti srbo-hrvatsbega tečaja, pozabil je pa omeniti, da je to predpriprava za premestitev v Makedonijo, Albanijo in Crnogoro. Vse te dobrote dobi učiteljstvo kot plačilo za agitacijo za liberalno stranko. Splošna želja učiteljstva v Mariboru je: kuge, lakote, „pedagoga“ dr. Skaber-neta m Makedonije’ reši nas o Gospod!
d Liberalni juristi — strokovnjaki za vse. Staro liberalno naziranje , da so liberalni juristi strokovno usposobljeni za vse, zopet uveljavlja demo kratska stranka. Kot poverjenika za šolstvo je postavila jurista dr. Ska. -berne, kot poverjenika za kmetijstvo jurista dr. Vertačnika, kot ravnatelja agrarne reforme jurista dr, Lukana , kot vsiljenega predsednika „Kmetjske družbe“ meščana jurista, dr, Spiller, kot ravnatelja prehrane jurista dok -tor Senekoviča itd. Radovedni smo, kaj porečejo k temu strokovnjaki pristaši demokratske stranke: profesorji, kmet, veščaki, agrarni, trgo.ski akademiki itd. Da taki voditelji povzro -čajo le nazadovanje, ne napredek posameznih strok javne uprave, je jasno. Ce bodo taki voditelji dolgo na čelu posameznim strokam, torno tako nazadovali, da bodo naše razmere kmalu slične onim v Makedoniji. Mogoče je pa to delo demokratov za uje-dinjenje v državi SHS?
d Izvozna prepoved in „suša“ . Kakor znano, je vlada nedavno radi pretečo „suše“ prepovedala izvoz živine, živil in krmi. Ker je v zadnjih dnevih v Dalmaciji že „nekoliko deževalo“, dočim še v drugih delih države vlada suša, so v zadnji ministrski seji razpravljali o prepovedi izvoza živil in krm.l. Sklenili so, da ostane prepoved izvoza v veljavi. Tako nekako poročajo liberalni listi. Nam se pa dozdeva, da je g. poljedelski minister Pucelj imel v tej seji važno besedo. Dokler je izvoz prepovedan, lahko izdaja svojim bogatim in manj bogatim prijateljem izvoznice, ako je pa izvoz svoboden, ni nikdo odvisem od mi.osti mesarskega ministra. Ne „suša“, mar več izvoznice so to zakrivile . .
d Samostojna ustanavlja Sokola! Tajniki samostojne so sprejeli menda od generalnega štaba dr. Žerjava
naj novejši ferman, v katerem s» istim* naroča, da ustanavljajo v oKreirti Samostojne na deželi Sokola» KaioJr.se!. govori* je dal isti generalštab v to svrho nekaj tisočakov na razjioiago . Kjer pa je denar, tam tudi ne manj ka vrbajnskega Simoniča, onega, ..ki je opustil svogi fabriko harmonik, ter si je brezplačno obrusil pete ob zadnjih voiitrah, seveda vse v „blagor ljudstva“, kakor je hotel vsakega, prepričati. Kot pokoren sluga svojim „višjim“ je prevzel častno mesto, sokolskega organizatorja. Sokolu je na pri dobitvi te zvezde le čestitati. No, realno je stvar kočljivejša. Nekoliko ptujskih trnkarjev, ki je določeno nedeljo hotelo Simoniču izpolniti željo in mu pomoči pri ustanovitvi Sokola v njegovem domačem kraju, je uvidelo, da bi bila blamaža le prevelika. kar je za obžalovati, ker bi se sioer lahko Simonič kot vsestranski izvedenec udejstvil tudi v tehničnem vod stvu tamkajšnjega Sokola.
d Nova davčna bremena nam obetajo iz Beograda in kje so samostofmr Prva ločka. programa za izvojevanjes stare kmetske pravde, je znižanje’ davkov. Samostojni so sveto obljubljali, da bodo izvo.evaii to točko. Odkar p;: imamo samostojne poslance v Beogradu in še samostojnega ministra, pa niso davki vedno isti, ali manjši, ampak od dno do dne večji. In zopet prihajajo iz Beograda dokaj verjetne ve-sJi, da pripravljajo v finančnem ministrstvu gradivo za zakon, da bi se z ozirom na velike izdatke države uvedli novi davki. Da pridejo res novi davki, to je fakt, ker se mora izplačati nakup Turkov za 1200 milijonov, in mobilizacija, za katero je kot prvi glasoval samostojni minister Pucelj. Ako bo kmet na novo zaječal pod davčnim vijakom, je tega pritiska sokriva Samostojna.
d Kako postopajo davčni uradniki v slovenjegraškem okraju? Iz oe~ lega slovenjgraškega okraja prihajajo pritožbe radi nezaslišanega obda-čenja našega ljudstva, Ako so pridejo ljudje pritoževal, pa se jih nahruli, da so nahujskani, ako se kje pogovarjajo o davčnih bremenih, pa se pošlje žan dar j e pefizvedovat. Vso o gonjo proti ljudstvu: vodita davčna u-radnika Cepin in Gabron, ki še vedno mislita, da sta v — blaženi Avstriji, kjer sta lahko delala z ljudstvom, kar sta hotela. Ako bi Cepin imel nekaj ponosa, bi sam izginil iz okraja, kjer je neusmiljeno rekviriral in šikaniral ljudstvo. Dobro nam je še v spominu, kako je šei v Ribnico iskat jedno preveč izdana sladkorno karto. Postopanje gg. Cepin in Gabron lahko povzro 'či nedogledno posledice, zato je škrai ni čas, da se naredi red. Priporočamo gg. Cepin in Gabron, 'da gresta v, Makedonijo ali Albanijo, ako hočeta svoje dosedanje postopanje nadaljevali.
d Tretja obletnica v St» Jatižu
pri Dravogradu. V nedeljo 10. L m. je bila tretja obletnica znamenitega shoda, na katerega so nemškutarji zbobnali vse svoje pristaše iz Štajerskega in Koroškega z namenom razbiti shod in potem razglasiti, da je ljudstvo proti jugoslovanski deklaraciji in je radi tega shod razbilo, ker. pa se je nemškutarjem nakana pone-> srečila in so morali prav naglo od-kuriti, so tako dolgo delali, da je avstrijska vlada vse shode prepovedala.. Slučaj je nanesel, da smo imeli ha dan tretje obletnice spet shod. Poro čal je o političnem položaju, o kultur. nobojnih stremljenjih liberalcev in o občinskih volitvah poslanec Pušenjaki Zborovalci so z navdušenjem oclobra._ vali njegova izvajanja. Po govoru so se zborovalci bridko pritoževali radi. postopanja davčnega urada v Slov. Gradcu in radi zavlačevanja izplačila škode povzročene po nemških tolpah . Poslance Pušenjak je obljubil, da bo interveniral na pristojnih mestih.
d Shod Kmetske zveze pri St. Petru na Kronski gori. Dne 10. t. m. nas je obiskal naš poslanec VI. Pušenjak in nam poročal o delovanju na šili poslancev, o nakanah liberalcev, in nas pozival, da pri občinskih volitvah vse storimo, da zmaga naša krščanska stranka. Zborovalci so se pri toževali radi postopanja davkarije v Slov, Gradeu in prosili odpomoči. Z željo, 'da se še večkrat vrši pri nas političen shod, se je zaključil dobra» uspeli shod»
A Ж®р€>&. ABS časnikarska nepošte IjÄ: ' ^Шв&Е list se 'še ni dosedaj v AibvÖnRi toiikrat pregrešil zoper Čast m	'Žttrnalistike, kakor rajni
.»Dblkv&o* ln njegov po očetu otrovä -ni siiJJra „Tabor.“ Evo zopet nov. slu -#a| 'Čašui&arske kleptomanije. „Nova АОШ“ jö pFmesia od 2. t. m. pod Šifro »,X—;ö“TJanek „Politika In vera.“ „Tabor* Ш'12. i m, je pö podedovani tatinski- ; aarvadi pofatil iz „Nove dobe“ raväö feti Članek pod isto' šifro in za-■'gWjtaufa' g-a porinil na ptvo stran. •Stsvi sa bodo Taboriti izgovarjali, češ fT—ti Ш ШШМ Članek na oba lista. In saftiö „Tabor“ je prinesel notico: da m bd več sprejemal Člankov, ki so ob «>nem baapdslani na več časnikov! — Lahko je verjetno, da tak večjim listom .ppslaai članek zagleda luč sveta rtäjprdj v dnevnika in nekaj dni poz -aafeje v tednifei, da pa dnevnik „Ta-ödr“ .pfr&MsB 12. t. m., kar je objavil iedäik „Möva doba“ 2. t. m., .to je pa žurnatistična kleptomanija, katere so .ismožni duševni velikani a la Voglar , m aačeljujejo najnovejši „Taborovi“ kurdteli. Ako bodo JpSarji tudi du -;§evno kradliy, pač ne bodo dvignili tega svojega glasila, četudi ga porinejo 'pođ fs& mogočo nadzor sivo.
d „Jsa^oslavija“, neodvisen list g. Peseta, se že v dvoh člankih ogreva za mdbliizaoijo in za vojne pohode — drugi liberalni listi molče in molče o-clobrataio tozadevne „modre“ naklepe liberalne vlade, dočim lisa SLS ne -ppfemnč ■ vojne potrebščine odklanja jo.. To treba pribiti, ker običajno pri vsakih volitvah liberalni lažejo, da so klerikalki, fojbi krivci, po volitvah pa pišejo, da so’ klerikalci brez moči in brez vsakega’ pomena, Navdušenje g. iPeseka 'm tojno je umljivo, ako se pomisli, dd’ je ta mož v času svetovne vojne z nakupom kopitarjevega lesa . aasihžii lepb premoženje in upa na podobne- 'iaShižke i v bodoče.
d AvtemoMlna zveza Maribor— Radgona, Dne 18. aprila, bodo otvo -rili avtomobilnft promet med Maribo ГОШ in Gornjo Radgono, Avto bo prihajal preko St. Lenarta v Maribor ob 8,, uri Zjutraj, odhajal pa bo iz Maribora ob 14, uri.
d ЕшшЦ pobožni Tičar je za ob-• čiriške volitve pomnožil svoj samostojri ni štab Z nekdanjim „šicenhauptma -ndm, ki se oglaša na ime Anton Po -rekar, m je nadučitelj na Humu, Mi Humčani stare korenine, in teh nas je še čuda, V&S' vprašamo, g. Porekar: «Ali niste' napravili tokrat eno naj večjih budalosti v svojem življenju? Se ojikdar se Vam ni slabo godilo pri nas pa ste nam hrbet obrnili že takrat, ko Vam je šlo za hauptmansko slavo in za zlati' avstrijski križec. Navsezadnje pa ste prikrevsali zopef k nam in naša gostoljubnost Vam je teknila kot nekdaj. Da Vas je po tej preskušnji . 2tepet pamet zapustila, temu se vsi ču-liimo. Dobro znamo, da niste postali samos tojnež iz prepričanja in ne prijateljstva do bogatega Tičarja, kvečjemu Vam tekne njegova dobra kap -liiea, kar Vam Bog požegnaj, ampak stavimo ste na ©no, da se Vam od zgorej navzdol sveti kako ravnateljstvo, obdano z bliščem križca ali kake
Wo i stric in moi lopni k.
Iz francoščine prevedel Paulus.
(Dalje.)
«Ah —! On torej — !“■
„Mislite, da si bom izbrala kaj .slabega ?“
„Ampak, Regina, namesto da umirate, bi bolje storili, če bi se omožili z njim!“
„To bi bilo vseкако logično, gospod župnik, zelo logično. Pa nesrečo Srnam, — »e ugajam mu!“
Moja trditev se mu je zdela tako neverjetna, da je obsedel nekaj tre nutkov kakor okamenel,
„To ni mogoče!“ mi je končno rekel s talco prepričevalnim glasom, da se nisem mogla zdržati smeha,
„Ne samo, da ne ljubi mene, on selo ljubi drugo-! Zaljubljen je v Blan ko in jo je zaprosil za roko.“
In pripovedovala sem mu, kaj se je zadnje dni prigodilo v Pavolu, o mojih razkritjih, o moji zaslepljenosti in o limoninem obotavljanju. Rosila sem svojo pripovedovanje z vročimi solzami, ker moja žalost je bila resnična.
svetinje. Ce je temu že tako, naj bo, pri poštenih Humčanih pa je zdaj pa-?ol Vaš tigled pod ničlo.“
d Ptujski mestni magistrat nam •e poslal popravek na, našo notico z dne 1. 4, 1021: „Ni res, da je bil dr. Pirkmajer, vodja okrajnega glavarstva v Ptuju, ovaden radi pijančevanja in kaznovan pri mestnem magistratu v Ptuju.“ „Straža“ je očitala ‘g. dr. Pirkmajerju, da je bil pod št. 410 ex 1919 kaznovan na 20 K globe, oziroma na 24 ur zapora. Kje je ravnokar citirani akt? Mi poznamo JDS gospodo, ki pusti tudi akte zginiti čez noč, ako so jej neljubi, Našega dopisnika prosimo, da se prepriča, kako je z tvidom, ki je govoril o Pirkmajerju diktirani kazni?
d, Dobro — jo. je pogodil. Prijatelj lista nam piše: Pred par tedni ]o pisal „TaborVda je nek mariborski izletnik pil pri Kosarju v Ptuju vino liter po 24 K, ter udrihal po maribor -skih gostilničarjih, ki točijo vino celo po 4Ü K. Ker je ta dopisnik gotovo kak zagrizen nemčur, ki jo iskal zabave pri ptujskem Kosärju, mu pove. mu, da je v Ptuju dovolj poštenih slovenskih gostilničarjev, ki točijo še boljšo kapljco po primerni ceni. „Taborov“ dopisnik je delal tore le re -klamo za nemškega Kosarja. V Mariboru imamo vsakovrstna vina v različnih cenah. Ce si pa kak gost za šentjanžovec privošči kakšnega prvovrstnega pekrčana aji pa jeruzaiemca ki stane okroglo 40 kron, ni to merodajna cena za Kosarjevo kislico,
d Železniške zveze Čakovec—Ko-toriba: Med Čakovcem in Kotoribo po tovati je unikum. Vlak vozi samo enkrat na dan v obeh smereh, tako , da imate časa v Kotoribu le 5 minut, v Kraljevcu pol ure, v Mali Sobotici tri-četrt utie, kar je gotovo premalo časa za opravek poslov. Večerni vlak, k? gre iz Maribora 21.68 in pride v Čakovec 24.25 čaka tam celo noč do jutra 4.10, in bi gotovo lahko šel do Ko toribe, ker itak stoji brez dela stroj in moštvo. Svoj čas je bil že vpeljan, pa ga je odpravil demokratski kon -trolor Tanzig, da mu ni treba po noči okoli pregledovati, pač malo preko-modnol Kdor pozna Medjimurje, njega ljudstvo in zelo razvito konjsko trgovino, bo gotovo razumel, kako to , da železnica ne uvede starega nočnega vlaka? Mogoče na ljubo čakov-skim fijakerjem, da v©č zaslužijo in ljudi odirajo za par klometrov takoj 50Ü do öUÜ kron. Kdor se vozi z vlakom po dnevu po tej progi ni gotov, da dobi mesto v vlaku, ker je tak na-
val.	'Je v interesu naroda, Medjimur. ja kakor tudi gotovo južne železnice da se nočni vlak prejko mogoče uvede!
d Umrla je 17. (. m. v Rucman -cih pri Sv, Tomažu v Slov, goricah edina hči, vzgledno dobrih staršev Marija Gašperič Na zadnji poti so jo spremljali sorodniki ter sosedi in ob tej priliki nabrali 200 kron za revno deeo občine Rucmanci. Ljubiteljem revne šolsko mladeži prav, iskrena za -hvala.
d Iz celjskega okraja. V mestnem gozdu na Pečovniku pri Celju je dne
Vse mojo pripovedovanje župnika m moglo prepričati, da govorim res -nlco. Ko pa je videl moje solze, je sto pil obup na njegovo lice. Primaknil je svoj stol bliže k meni, me prijel za roko in me začel miriti,
„Vaša sestrična se obotavlja, mo. robiti pa ne bo prišlo do ženitve!“ „Kaj to pomaga, če jo pa ljubi ! Nihče ne more ljubiti dvakrat v živ -ljenju!“
„To se včasi pripeti, dete!“
„Ne verjamem, to bi bilo strašno! Ah, tako sem nesrečna, gospod žup -nik!“
„Ali s te govorili s stricem?“
„Ne. Pa uganil je moje misli. Sicer pa, čemu tudi? Saj ne more prisiliti Pavla, da bi ljubil mene in pozabil njegovo hčer! Za nobeno ceno bi ne go volila, da bi zvedel za mojo' ljubezen —! Rajši bi umrla!“ —
Dolg molk je sledil temu izbruhu, mojega ponosa. Zrla sva.v ogenj kakor dva vedeževalca, ki skušata brati skrito bodočnost v plamenih in žare -čem oglju.
Pa molčal je plamen in žareče o-glje in jaz sem tiho plakata. —
„Francu I, pa vaš izvoljenec ni
11.	t. m. izbruhml ogenj. Požarnim brambam se je posrečilo, uduš-ti po -žar. Skoda še ni ugotovljena, — Kužne bolezni so v Celju malodane po -polnoma ponehale. V celjski bolnišnici se nahajajo zavsem samo tri na kozah obolele osebe.
d Za žensko volilno pravico se ne potegujejo samo Slovenke, ampak tudi Bosanke brez razlike na versko in politično prepričanje. V Sarajevu se je vršila dne 10. t. m. velika žen -ska skupščina, na kateri se je odločno zahtevala aktivna in pasivna ženska volilna pravica. Tozadevna resolucija se je poslala ministrskemu predsedstvu. Ravnoisti dan kot bosansko žen -s.vo so zborovale fudi Zagrebčanke z zahtevo po ženski volilni pravici; da bi naj z vstopom ženstva v javno politično življenje se preprečila tudi nemorala. Zahteve slovenskega ženstva po volilni pravici šo prodrle tudi na Hrvatsko in v Bosno in tako obširnega ženskega pokreta ne bodo mogli več zatreti za prihodnje. Našo stranko pa mora veseliti, da je začela ravno ona kot prva boj za politično pravo ženstva, kateremu se protivijo „kulturo“ in „svobodonosci“ od JDS.
d Pašičevo odlikovanje. Predsednik Masaryk je odlikoval ministrskega predsednika. Nikolo Pašiča s čeho-slövaškim vojnim križcem prvega raz reda. Pašič je dobil odlikovanje v znak priznanja velikih zaslug, ki si jih je pridobil z* energičnim nastopom proti vrnitvi bivšega cesarja Karla* d Narodna banka v Beogradu je na občnem zboru izvolila nov upravni in nadzorni odbor, a popolnoma po zabila na Slovence. Ali Slovenci, kateri imajo mnogo dobro razvitih de narnih zavodov, mnogo industrijskih podjetij in zelo močno zadružno organizacijo, ne smejo dobiti vpogleda v poslovanje državne banke?
Češka narodna cerkev si je izvolila za svojega prvega škofa župnika Matijo Paviik iz Zborovic, Ta vzpostavitev po katoliškem in pravoslavnem cerkvenem pravu neveljavnega škofa češke narodne cerkve, je jasen dokaz, da ne bo nič z združitvijo češke narodne ter srbsko pravoslavne cerkve. Češka narodna cerkev ostane po ustoličenju župnika odpadnika ško fom ravnotako en cerkveni unikum kot protestanti in je s tem korakom preprečila vsak spoj s pravoslavjem.
d Bivša nemška cesarica — u-mrla, V Dornu na Holandskem je dne 7. t. m, umrla bivša cesarica Viktorija Avgusta. Truplo bodo prepeljali v Potsdam, kjer bo par dni izpostavljeno. Pogreba se bodo udeležili samo člani cesarske obitelji in najintimnejše osebe bivšega cesarskega 'dvora, d „Avtonomist“. Izšla jo prva številka „Avtonomista“, ki se bo kot nad strankarsko glasilo boril za avtonomi jo Slovenije. Pisava lista je jako sim palična, ker obsoja „Avtonomist“ vse gnile pojave v naši državi popolnoma objektivno in ni najti v njem kljub natančnem premotrivanju nikakili strankarskih tendenc. Ako list ne bo izgrešil določene smeri, si bo pridobil širom Slovenije lepo število prijateljev lz tega razloga pozdravljamo novega
podoben“ je pretrgal župnik dolgi molk in se lahno nasmehnil,
„Ah, gospod župnik“, sem živo od govorila, „Če bi bil Franc I. tuka-le, ne dal bi se siliti, da bi me ljubil, in jaz bi bila prav zadovoljna!“
Hm------!
Župnik je sodci, 'da diši moj odgovor po krivoverstvu in da je poln po-bujšlgvih dvoumnosti. Kakor hitro se je dalo, je zapustil nevarna tla takih pogovorov in mi začel pridigovati zatajevanje tu premagovanje.
„Pomislite, Regina, tako mladi ste še! Preskušnja bo minila in dolgo življenje imate še pred seboj!“
„Jaz nimam nadarjenosti za zatajevanje, gospod župnik, ved'te to! A-ko ostanem živa., se ne omožim nikoli! Toda ne bom živela dolgo, sem jetična,“
in poskušala sem votlo pokašlje-vati.
„Ne šalimo se s takimi stvarmi, Regina! Hvala Bogu, da ste zdravi!“ „Torej“, s'em rekla in vstala, „vidim, da mi nočete verjeti. Izkoristiva lepo vröme in zadnje trenutke, ki mi še preosfajajo od življenja, ter pojdiva v Buisson, gospod župnik!“
soboriteija za avtonomno in nedeljiva Slovenijo.
d „Pomleljelr ne bo strankarski list in bo služil politično le enemu cilju : okrepitvi in konsolidaciji naše mlade države. Tako piše žurnalisISfc-ni novorojenec v uvodniku svoje prve številke. V člankih „Kan celp aragrai“„ „Klerikalni oboževatelj cesarice EU -zabete“, „KatoliškKduhovmk 0 klerikalnem tisku“ itd. pa se strastno zaganja to Plutovo nebogljenče v našo stranko, S tem jo porinil „Pondeljek“ svoj tilnik v demokratski komat in mu ne bo odslej nihče verjel bajke o „neodvisnem glasilu javnega mnenja“*
Iz Maribora.
d Volilce SLS v Mariboru, kateri ne vedo, ah so vpisani v volilni i-nionik ali ne, vabimo, da so oglasijo v „Tajništvu Slovenske ljudske stran ko“ v Cirilovi tiskarni, L nadstropje, desno.
d Volilna skrinjica naše stranke v Mariboru je na p r v e m mestu. Da bodo votilci vedeli, v katero volilno Skrinjico morajo spustiti glasovalno krogljico, prosimo naše zaupnike, da jih podučilo.
d Voglar — resnicoljub. Ostudni napad „Tabora“ na ravnatelja inari -boršfce gimnazije g, dr, TominSeka ja bil višek VogLarjev'e nesramnosti.' Všh ki poznamo Voglarjevo blebetavost smo takoj, ko je izšel dotični nizkotni članek, znali, da je ta članek pisal-On, t. j. neizogibni šolnik Voglar. Pred dnevi je izšla v „Taboru“ Vo-glarjeva izjava, da on ni ničesar vedel o tem članku. A že na prvi pogled se vidi iz cele izjave, da Voglarju nekaj ne gre prav do srca. In danes smo dobili naslednjo pismo: „Voglar laže, V „Taboru“ piše, da on ni ničesar vedel o članku, o katerem se Je napadalo g. dr. Tominšeka, Izdamo pa Vam skrivnost, da se je nameravalo od neke strani Voglarjev lastnoročni rokopis litografirati. A gospodje v „Taborovem“ uredništvu so ime li slabo vest in tako je odpadlo lito -grafiranje Voglarjevega rokopisa. Čudimo se, kako mora človek z visokošolsko izobrazbo, kakor je profesor Voglar, pisati o svojem šefu tako nizkotno in pozneje še celo zalajati — svojega duševnega otroka. Uporabite to v „Straži“, da bo poštena šloven-ska javnost znala, kdo je v Mariboru na čelu demokratske stranke,“ Bele -žimo brez komentarja,
d Kandidat JDS stranke za obč,, odbor v Mariboru je tudi trgovec Šoštarič, zet zida Barta. Šoštarič je kot vodja prodajalne gospodarskega urada v jednem letu zaslužil nad l,00000h K, dočim je gospodarski urad napravil nad 1,000.000 K izgube. Zgubo bo mo plačevali davkoplačevalci, demokrati pa, ki so po vzornem gospodarstvu dr, Pfeiferja in Šoštariča to iz -gubo zakrivili, bodo, ako jih bodemo i olili, nam poviševali občinske doklade in še nadalje tako vzorno gospoda^ rili, kot pri gospodarskem uradu.
d „Boj za Maribor“ je naslov članku, ki ga je v „Taboru“ napisal
Drobnih korakov sva stopicala proti mojemu nekdanjemu stanovanju. Novembersko solnce je prijazno sijalo. Toda neskončne) prijaznejši in ljubeznivejši se mi je zdel moj župnik in njegov obraz, kateremu se je vrnila njegova zdrava, rdeča barva. Z zadovoljstvom sem gledala njegove be le lase, kako so mu igrali v vetru , njegovo živahno hojo, vso njegovo o-sebo, ki je spet dihala veselost in zadovoljnost. Prav tisti je spet bil, ki sem ga tolikokrat opazovala skozi o -kno, kadar je dež bičal stekla in je veter ječal in žvižgal skozi polomije^ na vrata in okna.
Obiskala sva Perrinoi in Suzane in prehodila hišo od vrha do tal. Zares, časa bi ne smeli meriti po številu minulih ur in dni, ampak po številu in živahnosti doživelih dogodkov. Malo tednov je minilo, kar sem zapustila stare zidine, in čo. bi mi kdo rekel, da so od tistikrat minila Leta«. Verjela bi mu.
Vlekla sem župnika na vrt. Ubogi, divji vrt! Žalostnih dni me je spominjal, pa vendar sem ga z vesoljev? in zanimanjem križem prehodila.
Dalje prihodnjič*
advokat in znani veletočni junak dr. Karl Koderman. Mi smo po našem za upniku bili že naprej opozorjeni, da bo junak veletoča napisal celo serijo jfilankov, „ki bodo strašno učinkovali“ in „klerikalce čisto pobili na tla“, V pondeijek, 11. aprila okoli 1. ure so namreč ta „grozni“ načrt skovali veletoč junaki dr. Koderman, Voglar in še nekaj drugih v gostilni Spatzek. Dr. Kore! je obljubil, da se bo sedaj ye dno, kadar ne bo vršil svojih veletočev, posvetil pisanju člankov. Med pristaši SLS bo sedaj seveda iz strahu pred Korlovimi članki nastalo veliko razburjenje* O joj, ta Kodermanov veletoč!
d Trgovski shod v Mariboru. V nedeljo, dne 17. t. m., se vrši v Mariboru veliki trgovski shod, kojega priredi Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo. Opozarja so torej že sedaj vse trgovce in industrijce, da se tega važnega shoda polnoštevilno udeleži -
j*
d Tatvina v trgovini Worsche, V noči od 10. na 11. aprila se je izvr -šil vlom v trgovino g.. Worsche v Gosposki ulici. Vlomilci so prišli v trgovino skozi skladišče družbe „Melistroja“ m so odnesli svilnatih rut in drugega blaga v vrednosti mnogo ti -soč kron. Zaprli so nekatere usluž -benee družbe „Melistroja“,
__ Orlovski vestnik.
o Celjsko orlovsko okrožje. V nedeljo 17, t. m. se vrši v Celju, hotel «Deli vol“, ob pol 2. uri popoldne seja okrožnega sveta za celjsko orlovsko okrožje. Seja j'e obvezna za vse predsednike in načelnike odsekov celjskega okrožja. Radi važnega gradiva naj ne bo odseka, ki bi ne bil zastopan .
Po seji ponavljanje tehničnih in organizacijskih tečajev, Bog živi! — Pred sednik.
o Dijaški Orel Maribor priredi v nedeljo 17. t* m. v veliki dvorani Narodnega doma akademijo. — Vsi pri -jatelji orlovske organizacije iskreno vabljeni,
o Mariborsko orlovsko okrožje je na seji okrožnega sveta dne 10, t. m. izvolilo nov okrožni odbor. Odbor sestoji: br, dr. K Capuder, predsednik; br. Polak (Hoče) podpredsednik; F . Kramberger, tajnik; Bende Zlatko (Studenci) blagajnik ; Fr, Betač, go -spodar in Tratnik Drago, načelnik . Pisma je naslavljati na br, tajnika, Cirilova tiskarna, Maribor» — Orga-nizatorično revizijo vrši br. Barle po naročilu Zveze. — Podrobnosti v o -krožnici. Bog živi!
o Telovadni krožki Orlic v okrajih Maribor in Sv, Lenart naj pošljejo 17. t. m. po dve zastopnici k po -svetovanju o ustanovitvi posebnega okrožja Orlic. Posvetovanje bo v samostana čč. šolskih sester, — Bog živi! — Tel. krožek Orlic Maribor.
L Gospodarstvo.
g Kaj je z eno- ter dvekronskimi bankovci? Zadnji čas se je začel proti sprejemanju eno- in dvekronskih bankovcev očiten bojkot od strani uradov, trgovcev in posameznlikov, dasiravno ni bilo še doslej nikjer razglašeno, da ne bi bili ti bankovci več veljavni kot plačilno sredstvo. Teh bankovcev ni hotel več sprejemati davčni urad, ne železniške postaje, umevno potem tudi ne več trgovci, gostilničarji in posamezniki. Sedaj se je zganila mero -dajna oblast, da mora vsakdo sprejeti pravilno žigosane eno- in dvokronske bankovce, sicer se ga naj naznani in
bo kaznovan. Ali bodo mar oblasti — globile same sebe? Vočigled tej grožnji globe od strani oblasti radi proti-va sprejemati eno- in dvokronse bankovce kot plačilno sredstvo ugotavlja mariborski trgovski gremij:	da ne
sprejemajo državni in denarni zavodi višje kot do 50 K ravnokar omenjenih bankovcev, ki morajo biti dobro žigosani. Radi tega postopanja uradov in bank je sklenil gremij, da ne bodo mariborski trgovci sprejemali več teh eno- in dvokronskih bankovcev, ker že ima trgovstvo itak dovolj tega drobiža. V slučaju pa, da bodo državni u-radi zopet sprejemali te novčanioe, ne glede na število in žig, jih bo sprejemalo tudi frgovstvo. Sedaj pa stoji javnost pred babilonsko zmešnjavo. Dr’ žavni uradi odklanjajo sprejem eno- in dvokronskih bankovcev, javna oblast grozi s kaznijo vsakemu, ki ne sprejme teh novčanic, trgovski gremij stavi pogoj: ali državni uradi in trgovci, ali nobeden . . . torej ali smo r.es postali že vsi Lemberžani? Dolžnost merodajnih oblasti je, da že vendar enkrat razvozljajo ta gordijski vozel, glede sprejema eno- in dvokronskih bankovcev!
Izmenjava eno- in dvekronskih bankovcev.
Stari eno- in dvokronski bankovci, ki so kot plačilno sredstvo še v veliki obilici v našem denarnem prometu, nujno zahtevajo, da se jih država vendar enkrat usmili ter jih izmenja. So že tako odrgnjeni in razoe-iedrani, da Še komaj držijo skupaj. Tudi dosti krivožigosanih bankovcev kroži okoli med ljudmi, Ker vsled naredite finančnega ministra z dn'e 15. februarja 1921 državne blagajne no -
čejo od ednega plačnika -pri. edinem plačanju sprejeti več takih bankovcev: kakor samo v količini do 50 K, in steer samo take, ki so žigosani z žigom kakega državnega urada, Je v denar nem prometu nastala velika zmeda Po vzoru državnih uradov so vse bra ni sprejemati take bankptvoe» Zato draginja živil in blaga v podrobni razprodaji dnevno narašča» Najbolj tr, pijo vsled tega kmetski, delavska, o-brtniSki in sploh vsi delavni sloji našega ljudstva. Da se napravi konec tej zmedi dn temu neredu, se je posla hec dr, Hohnjec obrnil z interpelacijo na finančnega ministra, v kateri zahteva, da se omenjena odredba fi nančnega ministrstva, (z dne 15. fe bruarja 1921) takoj ukine, da se takoj pristopi k zamenjavi eno-* 1, dvo- in deset-kronskih bankovcev ter da naj pri tej izmenjavi pazi na to, da ne bodo kmetski, delavski in sploh sred-, nji in nižji sloji našega naroda no trpeli gmotne škode*
g Država vrača dolgove najpreje sama sebi. Listi prinašajo vest, da je izposloval finančni minister pri finančnem kpmiteju, da se morajo poštnim Magajnam izplačati 20% bom, ki šobili izdani ob priliki zamenjave a vat
rijskih bankovcev. Kedaj je že napove dalo finančno ministrstvo, da bode izplačalo 20% bone privatnikom, pa do danes še ni nič s tozadevnim izplačilom. Prva je prišla na vrsto kraljeva, pošta, to se pravi: iz enega državnega, žepa v drugega!
g Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 139%—140 naših kron. J M nemških mark stane 227, 100 avstrijskih kron 22—22%, 100 čohoslovaškili kron 190 in 100 laških lir «20- 027, jugoslovanskih kron.
► Д1А »AZNANIIA
•G3»4.
Cast mi je naznaniti cenj občinstvu, da izvršujem brez konkurence po zelo nizki ceni slikanje sob, po-krajip, podob, slik ali portretov, Z odličnim spošto-. vanjem se priporoča
Franc Krajnc
Maribor 175
Cvetlična ulica 8.	9—10
Dražba lo»a.- PLÄ
jevrie občine Spodnja Ložnica se da potom javne dražbe do 30; junija 1922 v zakup; Ta dražba se vrši na uradni dan v Slov. Bistrici v četrtek 12. maja 1021 ob IÖ. uri predpoldne, f	184
100 kg kuhan, masla
potrebujem mesečno. Kdor mo re dostavljati zanesljivo ■ celo leto naj pošlje ponudbena Karl Robaus, pekarna, Maribor. 183 1—2
Harmonij, Sfel
v Mariboru, Prešernova cesta 6. 192
Iliča z'^rtora in hlevom, soln-11159 čna lega, se proda. Maribor, Ob Bregu 24.	1-3 195
kalano, prvovrstno pro-
__IIJK, daja ali zamenja za
dobri jabolčnik ali vino Franjo Gnilšek, Maribor, Meljska cesta 29.	187
Hiša v Vitanju Ä
pravna za trgovino ali gostilno, se proda. Naslov pove uprav-ništvo.	1-2 186
Ivan Lorber,
slikarski mojster Msiboni, Vetrinjska ul. 5
se priporoča cenj. občinstvu za razna slikarska in pleskarska dela, kot slikanje sob, napisov itd. Delo solidno! Postrežba točna, cene zmerne! 5—5 174
Lepo posestvo
je na prodaj v Rogozi št. 22, p. 'Hoče.	185
Sedlarski mojster
ki bi vzel v uk učenca za sedlarsko obrt, se išče takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo lista.	188
Prodajalka popolnoma
zmožna, za mešano blago, zlasti za manufakturo, poštena in pridna, se sprejme takoj v stalno službo Plača po dogovoru. Ponudbe na Franc Lipej, vele--trgovina, Brežice ob Savi, Slovenija.	njo
Stenograf (-inja)
za Ljubljano s perfektnim znanjem slovenske in nemške stenografije se sprejme v odvetniško pisarno. Nastop najkasneje do I. junija t 1 Zagotovljena je soba z električno razsvetljavo in cena prehrana. Ponudbe pod 1875 na upravništvo. 1— I 191
Trgovski pomočnik
špecerijske stroke dober prodajalec se sprejme v trgovini A. Novak, Maribor, Koroška cesta 7.	189
JULI0
8-13 s
KAVA
N E I NIL
D. D.
;č Ai
КДКД0.
Središnjica: ZAGREB.
Podružnice:
ZAGREB. Duša ulica 6. ШЈВ1Ш, Aleksandrova cesta t. MARIBOR, Gosposka ulica 7. iPECUH, Kraljevska ulica 19.
IIO
Ceno kupite “dKSSS
12O'—, 190-—, 230—, moške spodnje hlače K 80'— in 88'—, srajce pisana ali bela K 120-—, 145-—, 170-—, hlačevina 126 cm uroka 1 m K 70-— do 148-—, ilavotisk, lep, 1 m K 40-—, 45-—, 48-—, oksford, dober 1 m K. 40-—, 46-—, rujavo platno I m 34'— do 40-—, Sifoni, fini I m K 42-— do 50-—, predpasniki za ženske K $8-—, 66-— 72-—, 85-—, glavni robci, lepi i K 3O -, 36 - , 42-—, konjske strange 1 par K 24-—, 30-—, 38-—, 44-—, uzde navadne in pletene K 15-—, 17-—, vrvi za perilo, zidarje, tesarje in seno; ležni-gumi plašč, angleški kron 1120'—, žamet rižast/črn, rujav in zelene barve za moške oblete 1 m K 130-— do 145-—, toaletno milo, žepna zrcala, britve, -ože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasse igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi
aiojžij Gniušek, Maribor,
Glavni trg št. 6, Slovenija. 65
Nova lekarna
pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
založena z vsemi zdravili
se priporoma. 1-2 193 Bogdan Deviđć.
Agitirajte povsod za naše liste!
XXXXXXXXX X X XXXXXXXXX
X	X
X	Radi	|
i preselitve trgovine i
v svojo lastno hišo
K v Mariboru, Aleksandrova cesta 13 Ж /	’	ж
prodam veliko zalogo manufaktumega blaga, Si jp	perila,	robcev, nogavic itd.
g po zelo znižani ceni. g
•0P Kdor torej kaj rabi in želi dobiti dobro blago Sl za malo denarja, naj si blagovoli vse nabaviti,
\ v trgovini J. N. Šoštarič i
X 171 Maribor, Gosposka ulica 5-	e--? Ж
Ж .	-
XXXXXXXXX X X XXXXXXXXX
Klobuke,
čevlje,
r;;:A—io ih
• v Г: 4' '!;iys.O i
obleke,
perilo,
dežnike,
tržhe 'tOrbicife in razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki	. .
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2
Mnsrrlra§t& r Stresati.
SE S£ S£ SC SC S? SC SC SE	Iff SffSfflffSčtSglffsgsziffSffsgsfSfiS^BKi
S podnještajers Stolna ulica štev. 6. \	ka ljuds / Mariboru		ka posojilnica reg. zadr. z neom. zav*	
				
J ü № Obrestuje vloge po 4% in 4 V*%				
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Z Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 1< 135 brezplačno. 15		!a varnost vlog iatnči riezervni sklađ^ 'tiaP ažen v vinogradnem posestvu, v hiši in siay-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru,. -		
j Rentni in invalidni	davek plačuje posojilnic:»-			^ тту- sam», j ■
___ .*« K •!				

izdajatelj in založnik :i Konz, „Straže.“
.Odgovorni urednik:, »Vlado Pušenjak.
iTisk Cirilove tiskarne v Mariboru.
i n;-: i