125. številka. Ljubljana, soboto 5. junija. Vili. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD Dopisi naj se iivole fiankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v LJubljani na celovški cesti v TavćarjeVi~h»i' »Hotel Evrooa" Upravniatvo, na katero naj bo blagovonjo poB^ati njirofrine, reklamacije, ozranila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiti 0 slovanskej trgovini na jugu. m. Kje je naše središče trgovine Slovanov na jugu? V Trstu in nikjer drugod. — Poglejmo zdaj razmere tega mesta. — Uže nekaj let jo, od kar svetovna trgovina v Trstu rakov pot hodi, to več ljudij ve. Zakaj pa je tako V Trst, ta krasna loga srednje Europe je na enej strani v rokah lahonov, na drugi pa nemškutar jo v; prvi silijo na Laško in podpirajo vse kar je laško; drugi škilijo pa na Nemško in se ve oni podpirajo le kar je nemško.^ Ta dva faktorja s tako različnimi nameni v tem naj važnejšem mestu trgovine vse Avstrije, občutita v svojih srcih, da nijsta Avstrijca. Po katerem potu in kateremu teh faktorjev bi zdaj Avstrijska vlada ugajati mogla brez lastne škode in ne, da nastane še večje protivje, večji antagonizem ? Ni enemu ni druzemu! Tako mislim, da je mnenje vlade in zategavoljo pusti ona Trst pod jarmom južne železnice, dokler prebivalci ne postanejo boljši Avstrijci. — Ker se pa kaj tacega ne bode tako; lehko in hitro zgodilo, je vse maščevanje vlade le proponižnim in zvestim Avstrijcem v zlo, in to smo mi Slovani. — Ta je torej eden prvih uzrokov propada Trsta. Ako bomo pa za Trst še eno železnico imeli, vprašam, komu bi loška, ali p redi ls k a železnica v prvej vrsti koristila in kake nasledke bi ona imela oziraje se na svetovno trgovino v Trstu V Ena in druga železnica bi bila naj prvo v korist Slovanom, ki bi jih gotovo k bolj marljivemu delovanju prisilila. Ravno kaj tacega se pa nemškutar s k a vlada boji. Lahi in Nemci nam pa to korist odvračajo po svojem razponi in ker se ni jeden ni drugi neče z nami vjemati, tako — se nam godi slabo vsem skupaj, če-siravno nam Slovanom najslabše, posebno ker nemarno od prejšnjih let nič v zalogi. — Nasledki ene teh dvoh železnic kar zadeva tržaško kupčijo, mislim, da bi no bili ravno veliki, ker Trst nema potrebnih priprav t. j. Trst nema lastnih firm na tujem v mestih, kjer se dosta uvaža ali izvaža, in da te so neobhodno potrebne za udeleženje pri svetovni kupčiji. Trst bi mogel dobro vedeti, kaj je imel od suežkega kanala? Fotrte nade! Zdaj ter zdaj gre kak TržaČan v tuje dežele, večjidel pa le toliko, da nekaj sveta vidi. Kar pa svetovno trgovino zadeva, nauči se jo ne, svojo lastno trgovino pa, ako jo jo poznal vedno pozabi ali celo popačeno o njej misli. I3o-gataž, ki gre na tujo ne mara se učiti, niti doma se ni j učil, nikdar pa |na tujem. Na tujo bi se moralo pošiljati le zmožne mladeniče, ki domačo trgovino in blago uže dobro poznajo in tudi več jezikov govore ali pišejo. Ali — tukaj nij kakor v deželah doskušenih trgovcev, da bi so osebno cenilo. Tu gre vse po mošnji — čem več ima, več ima v žepu, tim več ima v glavi! To so pravi naši prostomisleči narodnjaki! Naj bi šli v prave svobodne dežele, tam bi videli, da moža sodi po glavi in — janih možganih in ne samo po žepu. — To je dostojen dokaz, da na propadu tržaške svetovne kupčije so Tržačani sami toliko, če ne več krivi, kakor vlada. — Tržačan akoravno no vsak navadno, kadar si enkrat napravi lep kapital, postane zasobn k ali „privatje", zida hiše, nakupi posestva in odtegne denar trgovini. Sploh pa se vsak zanaša na geografično lego Trsta, vse se le od te pričakuje. Vrhu vsega tega, velja v Trstu še vedno staro pravilo: „Malo delati in dosti dobiti", ko vendar napredek trgovine in posebno svetovne trgovine terja: „Dosta de- lati z malimi dobi*1 '". Vse to kaže, da v Trstu nij pravega značaja nove trgovine, manjka tudi pravega duha, podvzetnega in špekulant-nega duha. Denarja je v Trstu strašno mnogo, podvzetja in špekulacije pa nič, a kako bi se oni tudi udeleževali svetovne trgovine, ki ne-niajo za to neobhodnih priprav kakor sem užo zgoraj omenil? Nij se torej čuditi, ako tržaška svetovna kupčija rakov pot hodi, ko severni konkurenti Trsta vse te napake in pregrehe v svojo korist tako sijajno uporabljajo, da s Trstom v nekem blagu, tako rekoč do Trsta konkurirati morejo, in da po enakoj ceni se da „preferenca" severu. To ima pa druge uzroke, katerih ne omenjam. Ali na vso zadnje, naši konkurenti na severu so podvzetni, imajo pravi spekulativni duh, imajo svoje filijale povsod, kjer jih lehko v svoj korist vpo-rabljajo, in sploh, ves njihov kapital je v trgovini. Marsikdo se bode čudil, da celo naša „Nica" (Gorica) s Trstom konkurirati more. Da naša dežela od tam italijanski rajž ceneje kupovati more, to se lehko razume. Da pa tudi kavo od tam večkrat ceneje kupi, to nij ravno tako lahko razumljivo, ali vendar je res. Gorica prejema kavo iz Genove in tudi nam večkrat dohaja iz tega mesta, katero se lehko imenuje južni Hamburg. Kako je to mogoče, ne bom razlagal, da se svojej nalogi predaleč ne odstranim. Da je Trst tako zaostal, to ima še druge uzroke. Ako je kdo pred leti tržaškemu kapitalistu in celo večini trgovcev kako resno in dobro trgovino predlagal, kaj so mu odgovorili ti? „A, kdo misli denes na take reči, grem na borzo, potrosim male solde za telegram do Dunaja in dobim svojih 100 gld. in še več, vidite torej, da z vašo trgovino ne more nič biti". — Listek. Pnevmatična posta na Dunaji. (Spisal Franjo Str .. ša.) Pred ko posebej kaj o pnevmatiki (pnevma-zrak) izpregovorim, hočem navesti uzroke, zaradi katerih se je prav za prav ta pošta na Dunaji uvedla. Kdor Dunaj pozna, v O, da je precej razprostrano mesto, saj pravijo štajerski Sloveuci: „bo šel v Beč in ne bode ga več," da obstoji iz veš okrajev, iz tako imenovanega notranjega meHta, katerega gospodar je Štefanov stolp, ker okolo tega, iz starega zidovja molečega je nakopičeno notranje mesto ali I. okraj. Okolo tega notranjega mesta je tako imenovan krog („ringu) s konjsko železno cesto, cesto za jahače in za pešce; na obeh straneh tega kroga se vzdigujejo velika poslopja dunajskih velikašev, najlepši del celega moti, kjer stoji tudi poslopje znanega milijonarja v. Ofenbeiuia. Ta I. okraj je tako rekoč jedro, okolo katerega se razprost ra potem drazih osem okrajev z predmestji. V I. okraji je brzojavska glavna postaja „Centrale", kjer se stekajo drati poglavitnih mest domačih in vnanjih dežel cele Evrope. Vsa hitra naznanila ali depeše dakle dojdejo v „Centrale", odkoder jih potem depeše-nosci v druge okraje raznese, kar mnogo hoda prouzroči; uvedeuje pnevmatične poŠte bi moralo tedaj temu v okom priti. Dovolite, da tukaj nekaj v poglavitnih delih strojev (niašin) in pristrojev (aparatov) spregovorim, ker so sami tehnični izrazi, in teh se hočem posluževati. Najpoglavitnejši del je parnica ali parni stroj (Dampfniascbine) in sicer sta na Dunaji eden v centrali in eden v VI. okraji. Zra- ven strojev so znameniti deli peč ni ca, shrambe (reservoir), kotU in bat (kolbeu). Lepo službo ima ta bat; od ranega jutra do poznega večera marljivo pihlja; ob G. nri začne, in ob 9. neha. Pri vsakem stroji so Četirje shrambe (reservoiri), od katerih le dve vedno strežeti, v eno shrambo se zrak gosti, in ta zrak se imenuje „c^m^rest ion", iz druge shrambe pak se zrak srka, imenuje se „va-cuum", ker se zrak tanjši; to dela bat. To so tako najpoglavitnejši deli, drugo spada uže bolj v natančuo tehniko, o katerej govoriti sem nezmožeu, in rajši opustim; ali mislim, ako le omenjeno Čestiti bralec pred očmi ima, bode lahko izprevidel celo pnevmatično Blužbo. — Tudi v enej drugej postaji notranjega mesta ste dve shrambi, ki pa ste odvisni od centrale, ker ta nema prr-nice. Od h hramb vedejo v prvo nadstropje Ako se zdaj o kakem trgovinskem pod-vzetji govori, kaj se pa zdaj sliši ? „A to bi bilo prav dobro, to je kaj izvrstnega, prav zdrava nrsel, ali — vidite, kako vsa trgovina Blabo gre, zdaj nij ugoden čas, mora se čakati itd." Nij U to dokaz, da so \judje izgubili pogum za resno trgovino, da nemaj o čisto nič duha [za podvzetja, da je demoralizacija v trgovino počila, in da ljudje nemajo tako rekoč zaupanja sami v sebe? Gotovo, ker dan denes je v Trstu toliko denarja, da bogataži ne vedo kam l njim. Ponujajo ga na prve intabulacije po 4, in slišal sem celo po 3% obresti, kakor da bi bili tukaj sami Rothsehildi. Kako hoče po tem trgovina napredovati ? Ker ne moremo misliti, da bi se kapitalisti take vrste spreobrnili in tudi drugi omenjeni glavni faktorji odstranili, bode Trst še kako leto pod jarmom južne železnice ostal, svetovna kupčija bo vsak dan slabša, ako ne bo celo propala v korist Benetkam od koder je prišla. In ako bi se enkrat ta propad res uresničil, kaj bo s Trstom, in kaj ostane Trstu? Laški trgovci in veliko nemški tudi, s svojim denarjem, to se ve, bodo potegnili se v Benetke, pustivši nam tukaj morebiti male filijale, da nas bodo tako še naprej trpinčili, ker v Trstu bode Še vedno če ne uže vsaj trgovina, vendar največji del tiste trgovine, katere ne more vzeti nikdo, in to je: slovanska trgovina na jugu! (Daljo prih.) Poljaci in Rusini. V krutem boji za ustavo, v katerem je avstrijsko cesarstvo uže celih 14 let brez konca in kraja raztrgavana, znalo je nemško judovsko meščanstvo z birokracijo — kajti o nemškem narodu tfi zares nečemo in ne moremo še govoriti — vselej še vzdržati se na vrhu, ne morebiti vsled tega, kakor da bi bila ona po svojem številu ali z ma terijalnimi sredstvi glavni faktor v cesarstvu, ne : poslopje „ustave" v svojih razno terih razlikah nij in nij bilo nikdar trdno poslopje, nego potrebovalo je vselej mnogo podpirajočih stebrov. Ako pa li vprašamo, kdo so ti močni stebri, ki v prvej vrsti čuvajo to ustavno poslopje, izprevidimo žalibože, ka se taki stebri nahajejo celo v vrstab slovanske opo- zicije, te opozicije, ki po svojej množici in smelo moremo reči, tndi materijalnimi sredstvi representaje ogromno večino v cesar-stvu habsburškega rodu. Kajti Slovani, iz-poznavši položaj nemško- liberalne ustavnosti, s protestom ali brez protesta, dobrovoljno ali z raznoterih ozirov, so uže s tem ■ l-1 'Mem razširili nstavno polje na kraljestva in dežele, h čemur se ona prirojena nij mogla pridružiti, ter se postaviti v malo močni boj z paragrafi, ki ne more imeti ni izida ni konca. Ce pogledamo na zemljevid te polovice habsburškega cesarstva, na prvi pogled iz-poznamo, da ima maj vsemi kraljestvi in deželami, ki so z vstopom v državni zbor stopili na ustavna tla, največjo važnost gališko kraljestvo, ki je n a j v e č j a podpora ustave! Konsekventnost todaj, v kakoršno jo gališko kraljestvo z^pleteuo, mej vse faze ustavnega razvoja avstrijskega, zasluži tedaj tudi posebne pozornosti od strani ostale opozicije slovanske, posebno pak Čehov, katerih glavne interese največ zadeva. In ker ona konsekventna vztrajnost, s kakoršno gališko kraljestvo vztraje na ustavnih tleh, ne more imeti svojega vira v pri u-cipijalnem soglasji z ustavo, popolnem negativno življu slovanskemu, tedaj je treba, ka bi se seznanili z onimi relativuiuii uzroki, ki so pripeljali gališke Slovane ustavakom v naročje. Ne bodemo se motili, ako navajamo kot prvi in glavni uzrok teh razmer — od-nošaj dveh naroduostij v Galiciji ali večno protivje mej Poljaki in Rusini. lzbornemu državniku grofu Fc. Stadijonu, kot deželnemu namestniku v Galiciji, se je ponudila prilika, vsaj nekaj bolje izpozna vati razmere tega kraljestva, ter se sprijaz niti z Rusini, ki so bili pozabljeni od časa cesarja Jožefa. Kot njegovo oporoko mo ramo smatrati gotovo administrativno razdvojen je Galicije (16. novembra 1850, 24. aprila 1854,) ki je imelo ubozim Rusinom po stoletnih stiskah prinesti olajšanje bre men poljskega gospodstva. Se v6, da namen nij bil dosežen, v enem oziru zarad mini stra Bacha, v drugem zaradi poklicanja poljskega grofa Goluchovskega, kot deželnega namestnika vzhodne Galicije. Z imeno van jem grofa Goluchovskega na Bachovo mesto, (22. avgusta 1859), s sklicanjem po množenega državnega zbora (31. maja 1860) in oktoberskim diplomom (20. oktobra 1860) je Avstrija nastopila nov pot svoje notranje politike, toda \rhn tega je bila vržena v propad notranjih bojev mej narodnosti. V menovanji grofa Goluchovskega je tedaj zmagalo načelo državnega prava posameznih dežel in kraljestev, tedaj tudi izklj učljivo pravo Poljakov v Galiciji, vsled Česar je bila Galicija zopet združena (22. in 26. apr. 1860) v eno celoto. Ali grof Goluchovski je padel Se tega leta (12. decembra 1860) in na mestu njega je nastopil Šmerling, proti kateremu so se vsi privrženci državnega prava posta rili, cel6 Poljaci in celo v prvo vrsto opozicije. Uže 4. januvarija 1861.1. je izročil Smolka peticijo o popolnej avtonomiji — in poloni-zaciji Galicije, združeno s protestom proti rajbsratu. Ali uže se je tendenca, Galicijo polonizirati s pomočjo samostalnosti, srera-vala z opozicijo Rusinov, ki se nijso hoteli, podučeni vsled stoletnih izkušenj, podati milosti poljskej, in osem dnij pozneje izročila je cesarju protivno peticijo, rusinska duhovščina. Rusini, ki so mislili, da le na Dunaji najdejo pomoči proti poljskej hegemoniji, posebno ko so se v prvem deželnem zbora prezirali, v kot potiskali in se jim je poljska veČina posmehovala, obračali so upapolni svoje težnje proti Dunaju, pripravljeni, delovati vzajemno po volji ministerstva. Poljaci pak, hotć prekažiti zvezo ministerstva z Rusini, ki bi, mogoče da, znala imeti za nasledek oslobojenje Rusinov, skušali bo, biti sami pokorni ministerstvn, da bi odvrnili ono zlo in da bi vrha tega sami prejeli nagrado za izborno obnašanje, ter ho torej vzlic svojemu protestu vstopili v rajhsrat. Ta historija se od Šmerlingovega časa vedno ponavlja in se vedno opira na protivje Poljakov, ki so tako neprevidni, da nameravajo popolščiti Galicijo in Rusine, ki se z enacega položaja hote izviti in hote doseči priznanje svoje narodnosti. Ker se Rusini ne mog6 ničesar nade jati od gališkega deželnega zbora in se k prirojenemu viru tedaj na Dunaj obračajo, zato so Poljaci tem pozor nejši proti Dunaju, da bi one milosti, katere bi mogoče doseči mogli Rusini, — potegnili na-se in tako se sedaj obe stranki, dasiravno popolnem protivnih načelov, vendar vselej snideti na Dunaji na ustavnih tleh v centrale železne cevi v promeru okol 3\V' ▼ pnevmatično postajo L, in od centrale v vse druge okraje in zopet v centrale nazaj, katere cevi so razen dveh okrajev in cevi, ki vede v borzo vse v enem okrogu, in končajo večji del v poštnih filijalah; oko jih ne vidi, ker so kake tri šolnje pod zemljo. — Ta gostejši in tanjši zrak „compression in vacuum", ki se iz obramb v cevi spuste-, so zdaj tisti depeše-nosci, ki so morali prej dirjati od centrale v oddaljene druge okraje. Še nekaj moram omeniti, prej ko poročam kaj o manipulaciji. S pnevmatično pošto se pošiljajo dakle na Dunaj iz raznih krajev došle depeše in pisma z primerno težo, ki pak ne smejo imeti nič razlomlji-vega v sebi, in sicer pisma iz enega okraja v drugega. Pisma in depeše se den6 v ko-sitrovo škatljico, ki se potem pokrije z usnjenim pokrivalom, da pisma in depeše iz Škatljice ne padejo. K tem spada tndi tako imenovani „piston", to je lesen z železom obdan bat. Tik zgoraj omenjenih cevi je napeljan kavelj, t. j. podzemski telegraf, ki je duša cele pnevmatične pošte, ker ako telegraf ne gre, se tudi drugo delati ne da; v vsake j pnevmatični postaji so potrebni brzojavski in pnevmatični aparati, ki so celo enoteri. Omenjene cevi, ki gredo iz centrale v druge okraje in končavajo v postajah, so od podzemskih le v tem različne, da so mesingaste, lepe svetle in topu podobne, tedaj v premem veče, ki stoje v postaji na primerni podlagi, in to je potem pnevmatični aparat. Na tem so poglavitni deli „veliki in mali pokrov." Drugo na tem popisovati opustim. Zdaj k manipulaciji. Kadar hoče manipulant iz centrale tja došle depeše v druge okraje poslati, je prva stvar, da pokliče na brzojavu bližnjo postajo, recimo tukaj postajo II., ako imenujemo centrale I. Ako se II. oglaša, reče I., da mu hoče poslati vlak, ker to, kar se enkrat pošlje, imenuje se vlak; II. mu odgovori, da je pripravljena. Zdaj dene I. depeše in pisma v škatljico, ter jo pokrije z pokrivom j na to odpre zgoraj omenjeni mali pokrov ter potisne škatljico v cev, bodi si eno ali več, prostora jih ima sedem, i k zadnjemu potisne „piston" ta je tako rekoč „nachtrab" po vojaškem; ker ta priča, da so vse škatljice prišle pred njim, ko on priropoče. I zdaj odpre manipulant zaklopnico (Be-ftirderungs-Ventil) in pusti „compression" v cev, i ta gotovejši zrak ali compression z neizmerno hitrostjo žene celi vlak v cevi v postajo II. Skorej si upam reči 8 hitrostjo kot blisk, in v postaji 11., manipulant zrak iz cevi primerno izpušča, dokler vlak ne dojde, ko je potem vlak v postaji II., naznani to manipulant na brzojavu v postajo L, ki potem zaklopnico zapre, in gostejši zrak v cevi veliko radost vseh onih, ki imajo iz tega dobiček. „Pokrok". Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 4. junija. Dunajska uradna „Wiener Zeitung" zagotavlja, da v vojnem ministerstva nij nobene krize. — Te vrste uradno ugovarjanje iz izkustev poznamo. Resnično je od denes do jutri. Mej Čt'hi se je v ene j stvari pomir-jenje doseglo, v gledališčnej zadevi. Znano je, da so Staročehi hoteli svoje gledališče zidati, iz same jeze, da je deželni odbor dal sedanje rmladimu v najem. A nijso mogli dovolj novcev skup spraviti, zato so se zedinili, kakor se „N. Fr. Pr." poroča z mladočeškim konzorcijem. Da bi se kmaln tudi v druzih rečeh vsaj nekoliko. IJrvatsko kraljestvo zopet osnovati, kakor se je do 1808 hotelo, namerava se na Dunaji v višjih krogih vendar. — Tako poročajo ruske „St. Peterburgske Vedomosti." Iz tielgraria se brzojavlja, da je srbski narod tudi v Kruševcu kneza Milana navdušeno sprejel in so se delale navdušene napitnice na kneza in na Srbstvo. Trije cesarji, ruski, nemški in naš se snidejo tudi letos v Emsu. Ruski uže tam biva, za avstrijskega je stanovanje pripravljeno za prvo polovico t. m. Nemški pa ima 6. t. m. uže v Ems priti. Švetlski kralj je v Berlinu napil na orožno bratovstvo švedske in nemške armade, ki naj bi bilo vedno tesnejše in naj bi ob enem „zedinjenje naših ljudstev" prišlo. — Čudno besedovanje ko pred nekoliko leti še nij donti manjkalo, da nij Svedija meča potegnila proti Nemcu in je še sedaj javno mnenje v Svediji enako. Turčija bode od 1. jan. 1876 pošto v svojej zemlji v lastno oskrbovanje vzela, torej marke druzih le: „Nikdar ne zabim, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „ Kevalenta Ara-bicau (Bevalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila niJMi bila v stanu odpraviti; toda Kevalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. SL 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dtisseldorf, na dojgolotnein bolehauji glave in davljenji. Št 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondnji. St. 76.877. Flor. KOllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih. Št. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje jaVTOfa trgovinske ..„ademije dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. Kevalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter ■e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V plehaatih pniioah po pol funta 1 gold. 50 kr , 1 fant 2 gold. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 5 rdn tov 10 gold , 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Revalesoiero-Biacniten v pašicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Rovaleaciero-Chocolatčo v prahu In v ploščicah sa 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 tU 2 gold 60 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prabn za 120 ta> 10 gold., sa 288 taa £0 gold., — za 576 taa 36 gold. — Prodaje: Barry dn Barrv & Comp. na Dn-najl, Wal!filschKfteae it. 8, v LJubljani Ed Mahr, v C2rad©i bratje Oberanzmevr, v lua birnkn Dieobti & Frank, v Celovci P. Birn> bacher, v Loučl Ludvig Mtiller, v Hniiboru M. Morič, v Herann J. B. Htoekhanaen, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-iioiiruh pri N. Šnirhu, v Oseko pri Jul. Davidu, lekarju, v Urudvn pri braMh Oberranz-meyr, v 1'euiettTaru pri Job. v. P a p u, mestnemn lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varaždinu pri lekarju dr. A. II al ter ju, kakor v vaeb mestih pri dobrih lekarjih i.i apoorijakih trgovcih; tudi razpošilja dunajaka hiia na vio kraje po poštnih Dtrkaznioah ali povzetjih. Piccolijcva lekarna ,,k angelju". Farmacijske specijalitete <»ul»i-i<-l ■»■« « olijii, lekarja v Ljubljani, na dunajske j cesti. Anaterinova ustna voda in zobni prašek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in majanje zob, zoper diltoritis ali vnetno grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi daljo zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlic vsim enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr. RibJ6 Olj 8, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, hrezkusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr. Pravi sajdlicev pulver. Nareja se z čisto komieiiili tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat skatelj 6 gold. G0 kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolehnenai človeštvu, pri vsili notranjih m vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstno rane itd. 1 steklenica 40 kr. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebav ljenje, ter različne organo in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. Glvcerin-Creme, j0 posebno izborno sredstvo zoper razpokaue ustnice in kozo na rokah. 1 llucon HO kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi muhalniiiii vodami, lepotiejem in lepotituiui sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. Rajževi pulver. Izključljivo iz vegeta- I liiii nili tvarin, posebno zdruv za kožo, katerej pudeli izvirno brhkost in čvrstoBt, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Sok iz Tamarinde. p0 mniih sredstvih iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olaj-iajoce. 1 steklenica 40 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lek uže poskusil sam na sebi, so bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do Redaj znanih zoper ponavljajočo ko mrzlico. 1 steklenica 80 kr. Naročila se izvršujejo vračajočoj se poŠto proti poštnemu povzetju. (132—28) Lepa priložila štacuna, edina na Št. Peterskem kolodvoru na Notranjskem odda so precej s potrebnimi prostori; pogoji so jako ugodni. Lastnik, preobložen z drugimi posli, udeleži ae tudi s polovičnim dclalnim kapitalom. Ako bi bilo po volji udeiežniku, more od meno dobiti i gostilnico baš v tej hiši z jako ugodnimi pogji. — Na tanko so izve ustmono ali pismeno pri lastniku, a«)-!) Ivanu Korošcu. Zahvala in priporočilo. Zahvaljevajo se za meni izkazani večletni obisk, se uljudno priporočam i v bodoČno svojim čaatitim gostom in odjemnikom z opominom, da tudi v po« letnem oiinii prodajam čvrnto in tečno meso in sicer glede kakovosti po določenih ceuali, ter bodem skrbel vedno za to, da goMpode gostilničarje, ki mi izročajo oskrb je vanje mesa, popolnem zadovoljim z ono sorto mena, ki njihovoj potrebi in rul>i najbolj ustreza. Karel Urbas, (185—2) mestjanski mesar. Mesnica je pri mesarskem mostu v mostnem skladišči požarno-gasilnega orodja. •"0 5"'~ rt S. o B a o p » oN. S —. t rt< id ~ 5" J* » Cr E v tdoo a> pr i £L c I ¥s: »11 t* o c »i e i- o & p w 89 o! p ' & p 1 I o B p a N B H T" S« I g rs, • ^§ o < I ""oB ' Q K ^ ~p o o • H r>i I >i c_ g- I K. c_ bd C o< P rt 5 gA o g-g 3- a 0 H. - si S. su fl c V' m B g c p as pr p - rt ►S a: le M JII |l 5 I Kri K cz) CD a S p oq 5' rt rt H f% H O 5" R' 'S* P ni j b H S rt H p- rt tC B ^ c? ~ a n ST m< g b*J s; g n i; ^- D 2 — r- W So H< i EP B Eh B ■ f " p ?2 SB J"^ p p lil đ ib i J*1 H M« p^-C! H o5- ||| pr • b". 6> S?"-0 p' P< t? " B*fi fi « * S. O Bi BJ . Cl. S' ■