Poštnina plačana ▼ go'ovlnL Leto IX Stev. 13Z. v immnm, u nedeljo 12. junija 19Z7. Cena Din Z' Izhaja vsak Član popoldne, lzvzemš) nedelje tn praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Lnserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izja\et Popust po dogovoru, InseratnJ davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240— Din. za inozemstvo 420— Din. reklame, preklici beseda 2.—• Dm, Upravnišrvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5. L nadstropje. — Telefon 2034. Vlada neposredno pred krizo Misterijozna odsotnost ministrskega predsednika« — Ne ve se, je-li bil v avdijenci ali ne« — Kriza vlade samo še vprašanje nekolikih dni. — Dr. Korošec že sondira teren. — Beograd, 11. junija. Dogodki vče* rašnjega in današnjega dne dokazuje« jo, da je nastopil v razčiščevanju no* tranjepolitičnega položaja odločilni trenutek. Današnji dan je za obstoj se* danje vlade usodepoln. Tako v radikal* ni, kakor v demokratski stranki se je že včeraj naglašalo, da se mora danes definitivno razčistiti vprašanje razpusta Narodne skupščine in razpisa novih vo* litev. Sporedno s tem bi se moralo da* nes rešiti vprašanje izpopolnitve vlade in izprememb na velikožupanskih me; 6 tih. Napetost v vladnih vrstah, o kateri smo že poročali, se je spričo teh važ* nih odločitev zadnje dni vidno stopnje* vala. Na obeh straneh je zavladalo ne* kako nezaupnje. Tekom včerajšnjega dne so se vrstile konference vodilnih politikov. V radikalnem klubu so ves dopoldan konferirali pašičevci pod predsedstvom Ace Stanojeviča. Iz nji* hovih vrst so se uporno Širile vesti o iznenađenju, ki ga bo prinesla današ* nja sobota. Istočasno so imeli konfe* renco tudi uzunovičevci, ki so živahno razpravljali o političnem položaju. Mi* nistrski predsednik Vukičevič je ves dopoldan konferiral s svojimi prijatelji, niči kabel? Opoldne se je razširila vest, da je v vladi dosežen popolen sporazum ter da odpotuje popoldne g. Vukičevič v To* polo. da predloži kralju v podpis ukaze b razpustu skupščine in razpisu volitev. Včeraj popoldne je vladalo v ministr* sftem predsedstvu popolno zatišje, splošno je prevladovalo prepričanje da je g. Vukičevič res odšel v Topolo. V fiajvečje začudenje političnih krogov pa se je g. Vukičevič zvečer okoli 20. naenkrat pojavil v predsedstvu vlade. Novinarjem je izjavil, da je bil popol* dne le na sprehodu in da sploh ni bil odsoten iz Beograda. Ko so ga vpra* šali, kdaj poj de v Topolo, je izjavil, da tega še sam ne ve, da pa pred ne* deljo gotovo ne. Ta popoldanska odsotnost ministr* skega predsednika je postala tem bolj misterijozna, ker so se že včeraj raz* širile v Beogradu vesti, ki jih beležijo vsi listi, da je ministrski predsednik ipak bil v Topoli — Beograd, 11. junija ob 13.30. V ministrskem predsedstvu se je ob 12. vršila seja radikalnih ministrov, katere se je udeležil tudi vojni minister. Kakor je mogel vaš dopisnik doznati, se je na tej konferenci razpravljalo izključno le o sporu z demokratsko stranko, ki vztraja pri svoji zahtevi glede razpisa volitev in razpusta Narodne skupščine. Istočasno se je vršila pri zunanjem ministru Voji Marinko vicu seja demokratskih ministrov in uglednih politikov demokratske stranke. V političnih krogih vlada prepričanje, da je spor med obema koalirani-ma strankama take narave, da je izbruh krize neizbežen in je le Še vprašanje največ nekaj dni, da bo ta kriza tudi formalno otvorjena. Niso pa iz- i ključema tudi iznenađenja in se računa tudi z možnostjo, da izbruhne kriza vlade še tekom današnjega dne. Po tej konferenci so podajali poedini ministri zelo optimistične izjave, nagla-šujoč, da v vladi ni spora in da so volitve odgođene le za nekaj dni, ker je predhodno treba rešiti vprašanje izpopolnitve vlade. Med drugimi je ministrskega predsednika posetil danes dopoldne mdi dr. Korošec, ki je ostal pri njem skoraj celo uro. V političih krogih se sodi, da g. Korošec že sondira teren in se pripravlja na položaj, ki nastopi po vladni demisiji. O seji glavnega odbora demokratske stranke je bil ob 13. objavljen komunike, v katerem se naglasa, da je razpravljal glavni odbor le o internih zadevah stranke ter da je dobil minister Voja Marinković vsa pooblastila, ki se tičejo priprav za volitve. Vse dopoldne so imeli koferenco tudi uzunovičevci, ki so se sestali v hotelu Pariz. Tej konferenci so prisostvovali vsi uglednejši pristaši Uzuno-vića in Maksimoviča. Iz njihovhi vrst se povdarja. da je usoda Vukičevičeve vlade že zapečatena ter da bo g- Vu-kičevića doletela sedaj ista usoda, ki jo je on pripravljal drugim. Današnji listi nagi asa jo z vso gotovostjo, da so ga videli v Topoli ter predstavljajo, da je to prav lahko mogoče, ker lahko doseže Topolo z avtomobilom v poldrugi uri, tako da bi se bil do 8. zvečer z lahkoto vrnil v Beograd, f Takoj po prihodu Vukičeviča se je vršila v vladnem predsedstvu konferenca med njim in dr. Marinkovičem, ki je trajala pozno v noč. Pri odhodu je g. Vukičevič izjavil, da ni nič novega. Dr. Marinković je imel po tej konferenci daljši sestanek s poslancem Angjelinovićem. Ko je ob 11. uri zapuščal svoj kabinet, je bil zelo rezerviran ter je odklonil vsako izjavo. Za danes dopoldne sklicana seja glavnega odbora demokratske stranke je trajala do 11.45. O seji ni bil izdan noben komunike. Kakor pa doznava vaš poročevalec iz dobro informiranega vira, je potekla ta seja, ki je bila v tesni zvezi z razvojem dogodkov, zelo vihamo. Zatrjuje se, da je prišlo do odkritega in izredno ostrega konflikta med Ljubo Davidovićem in dr- Vojo Marinkovičem. Opoldne so se po Beogradu razširile vesti, da je vlada tik pred ostavko ter da :e kriza neizbežna. V zvezi s tem se komentira včerajšnja misterijozna odsotnost ministrskega predsednika in se splošno domneva, da je vendarie bil v avdijenci pri kralju, da pa ni dosegel razpusta Narodne skupščine ter da bo moraj glede na nevzdržni položaj in po popolnem neuspehu svoje akcije izvajati konse-kvence. Seja šefov parlamentarnih strank Na zahtevo Svet. Pribičevića. — Beograd, 11. junija. Predsednik SDS Svetozar Pribieevič je danes poslal predsedniku Narodne skupščine Marku Trifkovi-cu pismo, v katerem ga z ozirom na zunanjepolitični položaj prosi, naj skliče sejo Šefov parlamentarnih strank, na kateri naj zunanji minister poda poročilo o zuiianjepolitičnem položaju. Predsednik Narodne skupščine je takoj nato stopil v stik z šefi ostalih strank ter se z njimi dogovoril, da skliče tc sejo za torek, dne 14. t. m. Obenem je pozval zunanjega ministra, naj se seje zanesljivo udeleži. Homatije v Rumuniji Vprašanje regentstva. — Bukarešta, 11. junija. Včerai so se v političnih krogih razširile vesti, da je bivšemu prestolonasledniku Karom dovoljen povratek v Rum unijo. Zatriuje se, da je bil v zvezi s tem sprejet včerai v avdijenci pri kralju Jorga, ki je ob tej priliki demantira! vse vesti, češ, da je on proti povratku Karla. Baje je celo priporočil kralju, naj poveri regentstvo Karlu, s čimer bi bilo to vprašanje mahoma rešeno. Kralj Fejdi-nand je izrazil željo, da bi že sedaj odstopil, ker hoče, da bi bilo vprašanje dina- stije rešeno še pred njegovo smrtjo, ker čuti, da bo vpliv tretje osebe na škodo drŽave in dinastije. Notranjepolitični položaj je v Rumuniji kljub imenovanju nove vlade ostal nerazčiščen. Včeraj zvečeT so se -v političnih krogih razširile vesti, da bo ministrski predsednik Stirbey na današnji seji ministrskega sveta predlagal demisijo celokupne vlade, ker so vsa pogajanja za sestavo enotne vladne liste za prihodnje volitve ostala brezuspešna. Splošno se sodi, da bo v tem slučaju poverjen mandat za sestavo vlade predsedniku liberalne stranke Bratianu. Če se tudi Bratianu ne bo posrečilo sestaviti koncentracijske vlade, bo po vsej priliki sestavil liberalno vlado. Te vesti je potrdil tudi ministrski predsednik, ki je v razgovoru z novinarji nagi a šal, da njegova vlada ne bo ostala dolgo, ker se je izkazalo, da ne more izvršiti nalog, ki jih je prevzela z mandatom. NEMIRI NA PORTUGALSKEM — Llsabona, 11. junija. Včerai so se razširile v inozemstvu vesti, da so na Portugalskem izbruhnili veliki notranii nemiri. Vojno ministrstvo je danes objavilo komunike, v katerem te vesti odločno demantira in naglasa, da vlada v državi popolen red in mir. Spor 2 JIM še Albanska vlada ignorira nasvete velesil« — Izjava albanskega poslanika. — Nervoznost naše vlade,. — Posredovanje inozemskih diplomatov« Subskribirajte Sbakespearea s pri Tiskovni zadrugi! t — Beograd, 11. junija. V albanskem sporu danes ni zabeležiti bistvenih, izprememb. Spor je zastal na postopanju albanske vlade, ki ignorira vse dobrohotne nasvete Pariza in Londona ter se sploh no zmeni za to, da bi s primerno popustljivostjo omogočila direktni sporazum in mirno rešitev spora. Uporno odklanjanje naših zahtev in koraki, ki napeto razmerje še poostrujejo, kažejo vedno jasneje, da je Albanija postala slepo orožje Italije v borbi proti Jugoslaviji za italijanski prestiž na Balkanu. Včeraj popoldne je albanski poslanik Cena beg sprejel od svoje vlade že drugi kot zelo nujno označeni poziv, naj takoj zahieva svoje listine in zapusti Beograd ter se vrne v Tirano. Napram novinarjem je albansko poslaništvo to vest sicer zanikalo, vendar pa po zanesljivih informacijah odgovarja resnici. Cena beg je ob tej priliki demantiral vesti, ki so jih objavili vsi listi, da se ne namerava vrniti v Tirano, če bo moral zapustiti Beograd. Naglasu" je, da bi v lem 6lučaju odpotoval naravnost v Tirano, kjer bi bila njegova navzočnost v slučaju kake poostritve spora nujno potrebna. Prepričan je, da bi mu 7 osebno intervencijo uspelo, preprečiti na-daljne korake svoje vlade v dosedanji smeri. Vendar pa v sedanjem trenutku ne more zapustiti Beograda, ker nikakor nima namena, da bi sam zahteval svoje listine, da se tu ne bi napačno tolmačilo. Še vedno upa, da bo konflikt mirnim potom poravnan in aretirani dragoman v najkrajšem času izpuščen. Tudi v vladnih krogih je opažati radi odklonilnega ?tali?ča Albanije naraščajočo nervoznost- Veliko nado polagajo v intervencijo velesil v Tirani. Karakteristično za postopanje Italije v tem sporu je dejstvo, da se ja Italija po zanesljivih informacijah odločno uprla temu, da bi se o tem sporu razpravljalo na prihodnjem za?*edanju Društva narodov, ki prične prihodnji pondeljek v Ženevi. V francoskih in zlasti tudi v popolnoma neprizadetih nemških krogih se namreč govori o potrebi intervencije Društva narodov in nemška delegacija je baje dobila od svoje vlade instrukcije, naj v zvezi s tem sporom sproži v Društvu narodov debato o jadranskem problemu sploh. Taka debata pa bi bi- la zelo neljuba i Italiji i Angliji, ki se ji hočeta zato za vsako ceno izogniti. Anglija se boji, da bi razprava o teh problemih lahko slabo vplivala na anglesko-italijanske odno-Šaje ter bi ne bila v interesu angleške politike v Evropi, zlasti še z ozirom na snujočo se akcijo proti sovjetski Rusiji, ki bi brez dvoma skušala tak preokret izkoristiti za propagando proti Angliji. Po informacijah iz Pariza se v tamošnjih krogih vedno bolj povdarja potreba, da se postavi Albanija pni mednarodno kontrolo. V istem smislu piše tudi »Journal de G ene ve:, ki naglasa, da bodo morali merodajni krogi okrog Društva narodov vendarle uvideti, da postaja albansko vprašanje vedno bolj pereče ter da je intervencija Društva narodov nujno potreb-Da. List naglasa, da razprava o tem problemu za Društvo narodov v današnjem razpoloženju sicer ni vabljiva, da je pa nujno potrebna, ako hoče Društvo narodov vestno vršiti svojo nalogo ter preprečiti na Balkanu nemire, ki resno ogrožajo evropski in svetovni mir. Veliko pozornost v diplomatskih krogih je vzbudila vest, da je albanska vlada izročila zastopstvo svojih interesov v Jugoslaviji beograjskemu apostolskemu nunciju. Ta korak albanske vlade se komentira kot neprijateljska gesta ne-le napram Jugoslaviji sami, marveč tudi napram velesilam. — Beograd, 11. junija. Današnja »Politikam objavlja izjavo nekega uglednega diplomata o našem sporu z Albanijo. Omenjeni diplomat v svoji izjavi potrjuje vesti, da sta dobila angleški in francoski poslanik v Tirani od svojih vlad nalog, naj intervenirata pri albanski vladi in zahtevata takojšnjo izpustitev aretiranega dragomana, ker sedanje postopanje albanske vlade onemogoča v?ak sporazum. Ta intervencija se je že zgodila, vendar pa doslej še ni znano, ali je rodila povoljen uspeh. Nadalje je uaglasil, da je jugoslovenska vlada pri tej priliki pokazala veliko pomirljivost ter da je to napravilo po vsem inozemstvu najugodnejši utis. Upa, da bo to uvidela tudi tiranska vlada ter spremenila svoje sedanje, popolnoma nerazumljivo postopanje. v l V Seja obbora JUNZ v Mariboru« — Važna spomenica generalni direkciji državnih železnic. Cenitratni odbor splošne železni carske organizacije ^Udruženja jusoslovenskih narodnih železničarjev in brodairjev» održava v dneh 12., 13. in 14. junija L L v Mariboru svojo redno sejo, na kateri bodo zastopamd centralni odborniki oblastnih odborov Beograd, Saraijevo, Subotica, Split, Zagreb in Ljubljana Na tej sedi se bodo storili važni sklepi, tako za taktiko nadaljne borbe, za koristi In pravice železničarjev osobito delavstva, kakor tudi za nadaljao or gani zato ričn o delo, za poglobitev in razširjenje organizacije. Prvi dan 12. junija pride v pretres iz-prememba društvenih pravil in določitev dneva in kraja rednega letnega kongresa Udruženja. Drugi dan 13. junija t. L je posvečen perečim delavskim vprašanjem Debate ia sklepov tega dela se bodo udeležili zastopniki železniškega delavstva vseh panog in vseh podružnic UJNŽB v Sloveniji. Zvečer je velik javen železnica rs ki shod, na katerem poročajo delegati in Centralni odbor o položaju železničarjev in o obrambi in korakih, katere je podvzelo Udruženje za zboljšanje razmer na železnicah. Zadnji dan, t. j. torek 14. junija t. i., se zaključi seja Centralnega odibora z rešitvijo raznih važroih zadev, tičočih se organizacije, osobito finančnih zadev društva. Udruženje jugosloven&kih narodnih že-iezmi carjev in brodar j ev aj odstrani smodnišniee in jih prestavi med hribovje. Izkazalo se je namreč, da jc eksplozijo povzročila strela, ki je vzlic strelovodom udarila v skladišče za smodnik in patrone. Strelovodi torej ne jamčijo popolne varnosti pred katastrofami. Ako bi treščilo v kako glavno skladišče, bi se razrušila Ljubljana z vasmi ob Savi in z obema Ši-škama vred ter bi katastrofa terjala nešteto človeških življenj. Graško korno poveljstvo ni dolgo niti odgovorilo, končno pa je na mrgenco magistrata sporočilo, naj Ljubljana na lastne stroške postavi na primernem prostoru blizu železnice in ova skladišča, če hoče: država pa ne žrtvuje ničesar. Ta brezvestni odgovor nemške soldateske je ogorči 1 1 j ubijan, občinski svet m vso Ljubljano z okolico. Na sejj obč. sveta dne 6. februarja 1907 sc je protestiralo, da postopa komo poveljstvo, kakor bi rmi nc bilo prav rrič J-%.ik.i vlade s prošnjo ^a 'časno podporo, zaprosil je za podporo mesto Za* greb. vse velebanke in vse prijatelje spor* ta. Vrh .ec»a je zaprosil in dol- . dovolje* nje r>o.;ede.skega min*jcrtva za izvršitev sports-Ke loterije, razmišlja pa tudi o tem, da bi se nabavilo cenene in okusne propa* gandne znake. V svrho intenzivnejšega na* biranja sc bo priredilo olimpijske dneve v nedeljo dne 11. septembra t. 1. in maja leta 1928. po vsej državi naenkrat. V teh dneh se bo priredilo man .estacije za olimpijado, večje športne prireditve, matineje in ns= biranje denarnih sredstev v ta namen. Med jusavezni odbor bo poskusil vse, da najde dovolj sredstev za dostojno zastopanje na* še države na bodoči olimpijadi. Vse ostale države delujejo mrzlično na pripravah za to največje tekmovanje, vsled česar mora biti naša dolžnost, da se zavedamo važno* sti in pomembnosti državne reprezentance na olimpiiadah in da po svojih močeh pod* piramo olimpijsko akcijo. V S' venij se je ustanovil posebni: Od* bor za propagando IX. olimpidaje v Slo^ veniji», ki ima nalogo, podrebno izvesti propagando v naših krajih. Sestavljajo ga složno vse športne organizaciie. ki imajo svoj sedež v Sloveniji. Predsednik tega od* bora ic znani športnik £•. dr. Fran Zupane. ¥ — Sadaljevanje državnega prvenstva Hašk : Ilirija. Ilirija stoji v nedeljo pred jako težko nalogo. Xjen nasprotnik V IT. kolu je zagrebški prvak Hask, eden naj* boljših kombinatornih moštev v državi. Moštvo Haška je v vseh vrstah enako moč* no, najboljši del je pa napadalna vrsta. Ilirija najbrže ne bo mogla nastopiti v svo* ji najmočnejši postavi, ker ima na bolni« škem listu še od beogradske tekme več ma* roderjev. MiklavČič in Janez imata sicer v KreČu in Šiški enakovredna namestnika, vendar sta Lado in Jenko momentano sko* ro nenadomestljiva. Ako bo Iliriji v nede* Ijo mogoče nastopiti s kompletno krilsko vrsto, se ji ni bati hudega. Moštvo, ki je odpravilo sigurno državnega prvaka, bo na vsak način skašalo ponovno dokazati, da je ljubljanski nogomet enakovreden zagreb- Zelezniški tatovi se v zadnjem času pojavljajo po vsej Evropi. Policijske oblasti se prizadevajo, da bi prišle drznim uzmovičem na sled, vendar pa vse kaže, da gre za dobro organizirano mednarodno tatinsko bando. Pred meseci es je beograjski policiji posrečilo zasačiti takega mednarodnega lopova, ki je imel na vesti celo vrsto tatvin v Orientekspresu na progi Zagreb—Beograd. Tatvine so na tej progi nekaj časa prenehale, sedaj pa so se tatovi pojavili na progi Beograd— Subotica. Včeraj zjutraj je prispel z ekspresnim vlakom v Subotico nemški trgovec Julius Schmidt. Bil ie na potu v Perzijo, kjer ima trgovske opravke. Ko jc dospel v Beograd, ga je pričakovala brzojavna vest, da je njegov oče na smrtni postelji ter da naj se nemudoma vrne v Berlin. Schmidt je svoje potovanje prekinil ter se s prvim večernim vlakom napotil v domovino. Med vožnjo je v oddelku II. razreda zadremal in končno utrujen od dolgega potovanja trdno zaspal. Ko se je v Su-botici prebudil, je še le opazil, da je imel ponoči v kupeju neprijavljen obisk. Izginila je namreč njegova listnica z veliko vsoto denarja v dolarski valuti in važnimi trgovskimi in potnimi listinami. Prijavil je tatvino takoj železniški policiji, ki je zaslišala vse sprevodnike in tudi potnike, a ni mogla najti o drznem storilcu niti najmanjšega sledu. Bržkone je tat izbral svojo žrtev že v Beogradu ter se ji pridružil kot eleganten potnik1, v katerem pač ni nihče sumil, da je Član mednarodne tatinske družbe. Policija je o tatvini obvestila vse domače in inozemske policijske oblasti. Ker je trgovec kot vesten mož zabeležil vse številke ukradenih bankovcev, tat bržkone ne bo imel sreče ter se bo prej ali slej ujel v nastavljeno past. Vsekakor pa naj bo potujoče občinstvo vedno previdno in svoje sopotnike dobro ogleda. Spanje v vlaku pa je za vsakogar, ki ima pri sebi večje vsote denarja, nevarno. Okradeni trgovec je moral brzojavno zahtevati od svojcev, da mu nakažejo primerno vsoto, ker bi sicer sploh ne mogel nadaljevati potovanja. Upravitelj centrale akademske menze v Zagrebu je včeraj pri nekem opravku v kleti poslopja menze odkril truplo novorojenčka. Ko je stopil v klet, mu je udaril v nos čuden smrad po trohnobi. Začel se je jeziti na posle, ki ne skrbe dovolj za red in snago, dasi ni mogel v nobenem kotu opaziti smeti ali nesnage, od katere bi se širil smrad. Ker je hotel priti stvari na sled, je začel preiskovati vse prostore. Končno je ugotovil, da so ilovnata tla razpokana. Iz zemlje je molel kos cunje. Ko ga je prijel, da bi ga izpulil in odstranil, se je zemlja, ki je bila le narahlo poravnana, razgrnila in pred njim je ležalo zavito v cunje že napol razpadlo truplo novorojenčka. O nenavadni najdbi je bila takoj obveščena policija, ki je uvedla preiskavo. Ker je v menzi zaposlenih osem žensk, je padel sum takoj na nje. Pri zaslišanju so nekatere izrazile sum, da je bila morda služkinja Amalija Pavlovič, rodom iz Huma pri Bistrici noseča, dasi nihče ni mogel tega z vso sigurnostjo trditi. Amalija je pri zaslišanju sprva vsako krivdo odločno zanikala, ko pa je zdravnik ugotovil, da je pred enim mesecem porodila, je skesano priznala svoj greh. Imela je razmerje z nekim študentom, ki ni ostalo brez posledic. Nosečnost je ves čas skrivala, tako da ljudje skoraj niso opazili, da postane kmalu mati. Koncem maja je porodila moško dete, ki pa je po meni izpovedi kmalu po porodu umrlo Da bi se ob-vaiovala sramote in v bojazni, da bi škemu. Fričetek tekme je ob 17. un. Zam» miva bo tudi predigra dveh kombiniranih moštev, kjer nastopijo vsi ostali najbolji igraJci Ijubljanskdi klubu*. Pructek ub 15.30. Obe tekmi vršita na igrišču lhriu. — Kaj naj to pomeni/ Včcr.ij nonou je prispela na nog. podsa\<.z brzojavka >j. vera, v kateri zabranjuje predprodajo vstopnic za tekmo Hašk : Ilirija. To gesto saveza si nikakor ne moremo razlagati, ker rnači napram Ljubljani nezaupanje Naia javnost odločno odklanja tako postopanje. Predprodaja vstopnic ostane nespretne na, kot je bilo doslej vedno običajno. — Kolesarsko društvo aSafa* v Ljubliu* ni vabi -oje dirkače, da se udeleže nedel,< ske dirke, ki jo priredi v nedeljo dne 12. r. m. ob 3. pop. na pro- KaŠelj»Zalog-Moste. Start in cili v Zalogu. Zbirališče na Sv. Jakoba trgu ob 1.30 popoldne. — Pododbor Toft*. Save/a ¥ Ljubljani, vabi v e koles '.e klube, da sc udeleže v nedeljo dne 12. t. m. kolesarske dirke, ki je priredi Koles, društvo «i prijatelji kolesarskega sporu — Hazena. Atena : Primorje. Danes ob 19. se vrši na ierišeu Atene rezervna pr* venstvcu.i tekma med družinama Atene in Primoria. Tekma o radi enakosti moči obeh đr'žin /do tapeta, .'ato se wbi oh« einstvo, da si ogle. • požrtvovalnost in športno zgojo naših mladenk. železnica KOLEDAR. Danes: Sobota, 11. juni,;a 1927; katohčai.i Barnaba; pravoslavni: 29. maja, Teodosip Jutri: Nedelja, 12. junija 1927; katoličani: 1'resv. Trojstvo; pravoslavni: Nt maja, ^oa. sv. Duh. DEŽURNE LEKABNE. Dane.-: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Go-aposvetska cesta. Jutri: Suinik, Marijin trg; Kuralt. (,o-sposvetska cesta. A. ZA NAŠE NAROČNIKE. Dane© pridejo na vrsto naročniki 5**rije 15 let ni ca Aškerčeve smrti Kaj je z njegovim spomenikom? Včeraj je poteklo 15 let, od Kar je natisnil oči na.š edini slovenski epik, pesnil« in pisatelj Anton Aškerc. Dne tO. Itn )u 1912 ob pol 2. zjutraj je podlesel srčni kap: v deželni bolnici. Anton Aškerc jc bil rojen Dri S?« NUr< je ti tani^ pod prijaznimi Rmi^Kiini toplicami na Štajerskem. Bil je sin preprosti starišev. Študiral je gimnazijo v Celju. Bogoslovje je dovršil v Mariboru, nato pa ie služboval kot kaplan po različnih ftfi na Štajerskem. 2e v zgodnji mladosti je začel pesnikovati ter postal kmalu numi nit in slaven slovenski pesnik. Kaj kmalu Pa ga je doletela usoda bimona Uregor^ Duhovščina ga je začela preganjati z netil njenim lastnim fanatizmom. V dobi tega si-stematičnega preganjanja in ubijanja je Aškerc do dobra spoznal bistvo klerikalizma, spoznal grdo zlorabljanje vere. Premeščali so ga, trpinčili, toda Aškerc se ni vdal in ostal je zvest samemu sebi. Konec te velike borbe ie bil ta, da ie moral Aškerc v najlepši dobi zapustili duhovi:, službo. Preselil se je v Ljubljano, kjer je dobil službo mestnega arhivarja. Toda klerikalni fanatizem mu tudi v Liubljani ni prizanesel. Ljubljanski škof Jeglič pa }e začel preganjati radi njegovih pesmic, or-javljenih v »Ljubljanskem Zvonu«. Ko M Aškerc tudi njemu ni hotel ukloniti, so mu prepovedali maševati. Takrat ie Aškerc i /uničevanjem zavrgel duhovniški ovratnik in si pustil rasti brado. Aškerc je bil najziiameniteiši iluitlll epski pesnik, ki je zapustil svoiemu narodu bisere trajne vrednote. Mnogo ie potoval širom Evrope ter zlast: dobro pozr.i! slovanske države in slovanske narode, predvsem Rusijo. Zadnja leta ic zelo bolehal in zaman jc iskal zdravja na naš; Adriji. . Aškerčev pogreb se je vršil z velikim; svečanostmi in ob ogromni udeležb: dne 12. junija 1912. Takoj po njegovi smrti. M je osnoval poseben odbor, ki je začel zbirati prispevke za njegov spomenik. Zbralo se je za takratne razmere veliko iVDto 18.000 Din, pozneje pa ie vsa stvar zaspala tsko, da ta veliki mož, ki doslci v njši epiki šc nima naslednika, še danes mir. Ljubljani dostojnega spomenika. Frank Heller: 39 Novi Napoleon Mr. Granam jc proti svoji volji ubogal. Okrog nas, pred in za nami je korakala cesarska armada. Izmučeni in zagoreli obrazi so odražali pod čakami in medvedjimi kučmami nepopisno navdušenje. Tu in tam se je zasvetil na širokih prsih rdeč trak in oni, ki ga niso imeli, so zavidali svojim tovarišem. Daleč spredaj je jahal na čelu armade majhen mož sam na belcu. Ob strani jc imel Josephino in Marijo Louiso. Za njim so se vrstili maršali in adjutanti, potem pa armada, podobna dolgi, vijoči in kovinsko lesketajoči se kači. Naenkrat sem opazil na tej razstavi anahronizma nekaj, kar je ćudovitost napoleonske maškarade še povečalo. Štiri od glave do pete v usnje oblečene osebe, čijih celotna oprema je spominjala na strojne triumfe dvajsetega stoletja. Letalske čepice in usnjene gama-še. Ali je ustanovila kratko ostrižena Josephina celo šolo? Ko se je eden v usnje oblečenih mož obrnil, je zaigralo solnce na dveh okroglih šipah, vdelanih v njegovo čelado. Morda ie privedla idejna asocijacija z Josephino moje misli na pravo pot. Takoj sem namreč spoznal, kaj pomenijo te usnjene obleke. Spomnil sem se tudi da sem dva čudaka v taki opremi že videl. Bila sta pilot in mehanik med poletom iz Antibesa v Ajaccio okradenega prometnega letala. Druga dva usnjena suknjiča sta bila pilot in mehanik nekega drugega izginulega letala. Takoj sem se spomnil svoje prve pustolovščine v baru, kjer sem videl Jo-sefino in mladega letalca. Spomnil sem se tudi tatvine v prometnem letalu in prihoda na Korziko. Kakor že opetovano poprej sem se vprašal, kakšen zmi-sel je imelo to početje. In kakor vedno sem st ostal tudi to pot z odgovorom na dolgu. Edino, kar sem si mogel jasno zamišljati, so bili občutki mladih letalcev, ko so videli damo, ki jih je zapeljala na kriva pota, jahati ob Napoleonovi strani — sicer v osebi Jose-fine, ne pa Marije Louise, vendar pa... — Prav pravite, se je oglasil mr. Graham nepričakovano. — Profesorja čaka težka naloga. Toda--- — Toda razume se, da ukroti Napoleona in celo njegovo armado. — je pripomnil Lavertisse ironično. — Armada ni nič, — je odgovoril Anglež. Boney je vse. To se je videlo takoj, ko je vstopil. In zakaj bi ne mogel profesor priti Boneyu do živega? — Vaš narod je imel dvajset let dovolj opraviti z njim. — je pripomnil Lavertisse s patrljotičnim naglasom. — Vi sami ste bili presneto malo bojeviti, ko je vas snoči obsodil na smrt. — To ni bilo njemu na ljubo, to je zakrivila deklina, ki je stala za njim, — je zamrmral mr. Graham ogorčeno. — Saj veste, da sem jo oropal v letalu — napačno sem razumel profesorjevo brzojavko. Mislil sem, da bo to na glas povedala. — Josephina Ni se vam bilo treba bati. da vas opazi! — sem pripomnil smeje. — Njene oči so videle samo Napoleona. — Da, pa tudi Marijo Louiso — se je oglasil Lavertisse. — Kako se bo ta zadeva končala? — Očividno po najboljših zgodovinskih zgledih, — sem odgovoril. — Toda povejte mi eno: ali ste videli kdaj ne-obljudeno deželo s tako razvito reklamo kakor je Korzika? Moje vprašanje Je bilo umestno. Vso noč smo taborili v pustem jarku, kjer so pa lepaki kljub temu propagirali odvajamo sredstvo. Hodili smo dobro uro od dotičnega kraja po cvetoči pokrajini, ne da bi srečali živo dušo. Naenkrat je bilo monotone pokrajine konec. Zagledali smo novo reklamno desko. Sta- la je več sto metrov nad nami na pustem gorskem grebenu. Kopala se je v solnčnih žarkih. Kljub oddaljenosti so se barve in slike dobro videle. Videti je bilo blaziranega gospoda z izrazom živalske apatičnosti in pesimizma. Zrl je na okroglo steklenico, na belem ozadju je bil pa napis v modrih črk3h: »Jed vam ne tekne? Tek vam vrne aperitiv Jacqueminot«! Jedrnata kletvica ob moji strani je komentirala besedilo reklamne deske. Drugače pa r.i videl niti mr. Graham, n.iti Lavertisse nič posebnega v tej reklami. Najbrž bi je ne bila niti opazila, da ju nisem jaz opozoril. Med rožljanjem mečev in prepevanjem se je pomikala armada dalje. Pot je vodila v hrib. Polagoma smo prišli v gorsko sottsko, ki je bila še bolj pusta m divja, kakor pokrajina, po kateri smo hodili dotlej. Hodili smo še dobro uro, ko je moie oko zagledalo nekaj, kar se je odražalo od sivozelene pustinje. Na drugi strani soteske, kakili šeststo korakov pred nami, je stala nova reklamna deska. Poslikana je bila žolto in črno. V čistem gorskem ozračju ie bilo lahko videti besedilo in sliko. Slika je predstavljala gospoda v fraku z izrazom živalske radosti in optimizma. Njegove oči so zadovoljno gledale štirioglato steklenico, pod katero je bil napds* Obed brez likerja Cuzen^ac ni vreden počenega groša.« To pot je Lavertisse laoifil obrvi, dočim je tnr. Graham malo naferaažil obraz. Toda kljub mojemu prizadevanju nista, videla V reklami uiČ posebnega. — Cemu neki je reklama v pokrajini brez cest? — sem vzkliknil. -- Razumel bi, da postavljajo reklamne de^ke, ako bi bila v tej pustinji turistovska pota. Tako pa res ne vem, kakšen zmisel imajo. Ali mi moreta pojasniti to zagonetko? Nista mi odgovorila in zdelo se mi je, da ju ta zadeva sploh ne zanima. Vzpenjali smo se dalje po strmih gorskih gorskih stezicah, mimo skal v novo sotesko, kjer so se trgali oblaki ob visoke pečine v zračne pene. Solnce je 2e zašlo, začelo se je mračiti in pokrajina je postala še bolj divja. Vojaštvo je pozabilo na petje, čuli so se samo težki koraki in rožljanje orožja. Daleč spredaj smo videli Napoleona in njegov štab na konjih kakor neke fantastične postave iz pravljic, postave iz pravljice, ki je bila resnična. Imel sem občutek, kakor da morajo zdaj zdaj stopiti v skalnato pečino, izginiti iz pravljice in pustiti nas same s tolpo divjih mož, čijih cesarske uniforme in orožje bi se takoj izpremenilo v korzi-Ske Dlašče in nože 79 445 Stev. 132 «SEOVENSKl NAROD* dne 12. junija 1927. Stran 3. Na našem morju Življenje na naši rivijeri — Kako sodijo Čehi o naši Adriji. — Sitnosti pri potovanju. Na datfonairtrKsiki ovij eri je sezona že v polnem razmahu. Od Sušaka pa dola do Ulcinja so malone zasedeni že vsi hoteli in -tisoči tujcev so priromali iz vseh krajev, da se na obalah Jadranskega morja od-počijedo in okrepe na toplem južnem solnem. Posebno žavabno je v jugoslovenskiu Benetkah — v Crikv^ejracL Že pred bin-koštemi praanafci je vladal živahen promet, sedaj pa le še s težavo dobiš prenočišče. Domačih ljudi mi bogzna koliko. Najšteviknejše so zastopani Nemci, pa tudi Cehov to Madžarov je lepo Število. Priznati je treba, da je vsako leto beležili v našem tujskem prometu lep napredek. Poznavalci razmer zatnj u jejo, da je pričakovati letos rekordnega uspeha. Poznajo se uspehi sistematične propagande v inozemstvu. V veliki meri pa vpliva oa pose: ©asih pomorskih letovišč tudi itali-janslka gonja proti nami, ki ie rodila v inozemstvu baš nasprotne uspehe. Življenje v naših k^ališčih je zelo pestro in živahno. Letoviščarji se solnčijo na razgretem pesku, kopajo v morju, čolnarl-lo ob obali, love ribe in prireoajo izlete z motornimi čolni in parnakl. Posebno priljubljeni so iz Crikvenice izleti na Rab, Krk. Omišalj in Vrbnik. Enkrat na teden se vrši skupen ialet rudi v Opartuio. Ti izleti so zelo prilj-ubljem, ker ni nikakih obmejnih formalnosti, so pa na drugi strani -rudi zelo poučni. PosotnilcI naše rivijere imajo pri tem (najlepšo priliko, da primer-jaoo razmere v naših in italijanskih kopališčih. Cene so v Opatiji mnogo višje, poleg tega pa nisi nikoli siguren, da te ne ustavi na cesti -prva fašist in da te ne vtaknejo za par dni kot sumljivega tujca v zapor. Izletnik! so kar srečni, ko se po kratkem bivanju v Opatiji zopet lahko vkrcajo na parnik in vrnejo na našo obalo, kjer so jim na razpolago vse ugodnosti in kyer se lahko gibljeio »popolnoma svobodno. Posebno prijetna so večeri. Skoraj v vseh letoviških krajih In malone v vsakem večjecn hotelu se vrše koncerti, plesi in -abave. Komur pa ni do teh bučnih prireditev, lahko šeta po krasnih nasadih v prijetnih mesečnih nočeh. Z morja pihlja .prijeten vetrič in človek pod palmami, oljkami in lavorji malone pozabi na to dolino solz in se dvigne v višave tisoč in ene noči. Tri do štirj tedne morja in Človek je ves prerojen. S po troj eno vero v življenje se vrača k vsakdanjemu delu. Naši ljudje žal še vedno premalo cenijo vrednote nase sinie Adrije. Ko smo se pred par dnevi vozili po divni Boki Kotorski, mi je rekel neki češki zdravnik: Vi Jugosloveni se niti ne zavedate, kako neprecenljivo zakladnico krasote, zdravja in energije imate v svoji Adriji, sicer bi je ne zanemarjali tako, kakor sedaj. Da je to morje naše ...!« Tn prav je imel. Koliko ii ep rij etnosu, časa in denarja stane Cehe samo potovanje, a vendar so najbolj vneti obiskovalci naše jadranske rivijere. Po večini so to uradniki in drugi pripadniki srednjega sloja. Cehi so strogi računani in ekonomi, ki žive sokdno, a vendar silno udobno. Njihove kopališke kolonije kakor n. pr. Srebrno pri Dubrovniku, nudijo za zmerno ceno ves komiort In kar je največ vredno: Čehi imajo svojo lastno jahto za 35 oseb. S to jahto potuj edo nevezani na krad to čas, svobodno, kamor jih vleče srce. Sama krmarijo, sarad ribarijo in kuhajo, — ena velika družna, ki uživa prostost, morje, soknee in potovanje, vse obenem za nizko ceno 40 Kč dnevno. To je res letovišče v najldealneišem pomenu besede! S to svojo jahto potujejo vzdolž cele jadranske obale in si ogledujejo vse znamenitosti naše dilvne Dalmacije. Nikjer (jim ni treba prenašata prtljage, nikjer iskati "prenočišč, plačevati izvošSkov itd., povsod jim je dom njihova ladja. M bi si ne mogli nekaj sličnega privoščiti tudi mi, ki imamo morje takorekoč pred nosom? Res nismo bogati, a toliko bd pri dobri volji ter nekoliko večil podjet-nosti vendar le zmogli. Pri tem bi prav nič ne riskirali, ker bi se v tak« jahto vloženi kapital moralno in malerijelno bogato obrestoval Čehi so v teku dveh sezooi krili vse stroške za svojo ladjo. Kar se tiče postrežbe tujcev, so razmere v splošnem precej zadovoljive. Vendar pa je še tudi danes opažati, da naši ljudje še vedno nimajo smisla za to, da je treba goste ne le pritegniti, marveč tudi obdržati. Razmeroma nizke cene za tako-/fvani ihpension« te kad kmalu zvabijo na morje, a marsikdo ie razočaran, ko poravna račun in spozna, da mora na raznih taksah za elektriko, za vodo itd. plačati še 10 do 20 odstotkov. Pred vsem bi bilo umestno, da se vse te odijozne takse čim prej odpravijo ali pa že v naprej zaračunajo v ceno za celo oskrbo S tem bi se preprečilo zabavljanje na račun naše ne-reelnosti. Tudi žeuezaSke prilike dajejo povod za ogorčene kritike. Posebno se pritožujejo potniki čez razmere na postaji na Sušaku. Železniška uprava se sicer s hvalevredno vnemo trudi, da bi nudila čim ugodnejše zveze, vendar pa bi bilo potrebno, da se omilijo tudi vse formalnosti Zlasti se pritožujejo potnik" iz Nemčije, ki potuieio z direktnimi vlaki odnosno vozovi. Potnike spuščajo v vlak šele v zadnjem trenutku, da ne more potnik oskrbeti niti svoje prtljage, ker vlak že prej odide. Če bi odpadle take navidezne malenkosti, bi izginile vse kritike in marsikateri tujec bi odnesel z našega morja lepši vtis, ker bd mu ga ne pokvarile sitnosti tik pred povratkom v domovino. — Letoviščar. Kongres hišnih posestnikov v Splitu Številna udeležba iz vseh krajev. — Važne resolucije o stanovanjskem vprašanju. O bankovnih prasni ki h t dne 5. in 6. j uru a. 1. se je vršil v Splitu IV. kongres hišnih posestnikov (Svojine), ki je bil zelo dobro obiskan ter se ga je udeležilo okrog 150 delegatov iz vseh večjih mest in krajev naše države. Na kongresu so bile zastopane tudi organizacije tujih držav Romunske, Ogrske, Nem. Avstrije, Nemčije, Francoske in drugih. Iz Slovenije se je udeležilo oSrog 50 odposlancev ter so bila zastopana prav vsa naša društva posestnikov. Dne 4. t. m. se je vršila glavna skupščina zveze hišnih posestnikov iz Hrvatske, Slavonije ter Dalmacije, ki je določila običajni dnevni red ter stavila razne predloge za zborovanje centralne organizacije. - V nedeljo ob 9. uri dopoldne je otvoril predsednik Glav. zveze g. dr. Mihajlo Marinkovič iz Beograda IV. kongres »Svojine< s pozdravom na obilno udeležbo, zlasti pa tudi zastopnike iz tujih držav. Nato je poročal o delovanju Glavne zveze v pretekli dobi kakor tudi o denarnem prometu. Očrtal je namen organizacije, ki jo je treba spopolniti z ustanovitvijo društev v vseh večjih krajih kakor tudi z ustanovitvijo lastne banke in zbornic posestnikov. Poročilo se je vzelo z odobravanjem na znanje. Nato so se takoj vršile volitve za posamezne sekcije in sicer: 1. Sekcija za likvidacijo stan. zakona in določitev višine najemnine po 1. novembru 1927 pod predsedstvom dr. Požara iz Ljubljane. J 2. Za davke in takse pod predsedstvom ■ polkovnika Juraj pl. Čačkovića 3. Krediti in zavarovanje pod predsedstvom dr Marinko vi ca. 4. Za razširjenje in izpopolnjenje srednjeevropske delavne zajednice Zveze društev hišnih in zemljiških posestnikov^ pod predsedstvom dr. Pilara iz Zagreba. 5. Akcija proti uvlačevanju komunističnih idej v zakonodajno sodno in upravno prakso pod predsedstvom Ivana Freliha iz Ljublane. 6. Osnutek posestniških zbornic in izvedba naših organizacij pod predsedstvom Ing. Sti-asni iz Zagreba. Te sekcije so pričele takoj po kongresu z delom ter so posel nadaljevale popoldne in izgotovile primerne resolucije za glavno zborovanje drugega dne. V nedeljo zvečer se je vršil pozdravni večer s skupno večerjo v hotelu *Bellvue<, ki je bil izvanredno dobro obiskan in je potekel najanimiranejše in v zadovoljstvo vseh navzočih- Večer je vodil predsednik dr. Marinkovič, ki je pozdravil vse navzoče, zlasti pa zastopnike iz tujih držav. V imenu društva posestnikov iz Splita je pozdravil zbrane delegate rx>dpredsednik dr. Bulic, povdarjajoČ, da malo mesto Split nudi udeležencem ono, kar jim more, zlasti pa bratsko ljubezen in zagotovila iskrenosti ter veselja, da smo zbrali zgodovinsko mesto Split za naš kongres, ki naj bo tudi zgodovinsko zato, da s tem kongresom posestniki dosežemo zopet prostost nad svojo lastnino, ki pomen j a uničenje vsega gospodarskega življenja. V drastičnih primerih navaja krivice, ki se gode posestnikom s stan. zakonom. Tuje goste je pozdravil polkovnik Cačko-vič, izražajoč velik pomen mednarodnega skupnega delovanja vs^h evropskih hišnih posestnikov. V imenu organizacijo iz Nem. Avstrije pozdravlja v lepi hrvaščini državni poslanec in predsednik Zveze Egon Pistor iz Gradca. Nato so pozdravili dr. b?ende iz Budimpešte, kapiten Čast esc u iz Bukarešte, Blumauer z Dunaja v imenu svojih organizacij. V imenu Pokrajinske zveze društev hiSnih posestnikov za Slovenijo je pozdravil predsednik Frelih iz Lubljane v daljšem govoru, poudarjajoč važnost organizacije in potrebo skupnega nepolitičnega delovanja, če hočemo doseči uspeh. Omenjal je, da naše delo ne obstoji samo v odpravi stan. zakona, temveč imamo še polno drugih važnih nalog na gospodarskem polju. Zlasti moramo delovati v vsakem oziru, da ostane naša lastnina neokrnjena, ker le s tem je zasigurana bodočnost državi in dobremu gosp>odarstvu. Napil je skupnemu delu v \arstvo naše lastnine. V imenu Slovencev kot bratskega naroda je napil bratom Hrvatom ia Srbom dr. Požar iz Ljubljane, ki je omenjal zgodovino Dalmacije in našo skupnost in prijateljstvo že dolgo let. V imenu občine ljubljanske je kongres pozdravil član sosveta g. Jože Pire iz Ljubljane. Pri tem je odločno ter kategorično izjavil, da ne bo odpravil noben stan. zakon stanovanjske bede, temveč samo zidanje novih hiš in naj v tem pogledu služijo za vzgled drugim mestom občina ljubljanska, ki je zidala že mnogo hiš in s tem st bedo v Ljubljani skoro že popolnoma odpravila. Slovence je pozdravil dr. Pilar iz Zagreba. Nato so govorili še razni drugi domači govorniki ter se je zapela pri tem marsikatera domača narodna pesem. Dne 6. junija t. 1. se je vršilo v krasnem splitskem Narodnem gledališču nadaljevanje kongresa ter se je najpoprej izvolil odbor in sicer za predsednika dr. M. Marinkovič iz Beograda, za prvega podpredsednika Ivan Frelih iz Ljubljane in J. Milanovič iz Sarajeva za drugega podpredsednika. Nadalje so bili izvoljeni dr. Požar iz Ljubljane, Stanko Kallaš iz Maribora. Nadalje odborniki iz Srbije in 5 odbornikov iz Hrvatske, med temi nekaj novih. Nato se je odobrila dosedanja Članarina ter se določilo, da se prihodnji kongres v letu 1928 vrši v Novem Sadu. Ob 10. uri je predsednik dr. Marinkovič otvoril manifestacijsko zborovanje, pozdravil številne udeležence, ki so napolnili gledališče. Postavil je velikega župana splitske oblasti dr. Peroviča, nadalje zastopnika ministrstva socijalne politike inž. Mladinca ter mestnega župana dr. -I. Tartaglijo. Nato je predlagal od poslati vdanostne izjave Nj. Vel. kralju Aleksandru L, kar se je sprejelo z velikim navdušenjem. Pričel je nadalje takoj s predlaganjem sklenjenih resolucij, ki so se vse enoglasno odobrile. Resolucije so sledeče; 1. Zahteva, da hi^ni posestniki z vso odločnostjo zahtevajo, da s 1. novembrom t. 1. preneha vsaka nadaljna zaščita, ker je to že v zakonu določeno in ne sme nobena vlada v skupšcini kršiti zakona, ker bi to dovedlo do anarhije in do nespoštovanja zakonov. Resolucija povdarja, da se sedaj ne sme vršiti stanovanjska anketa, ker je za to prepozno, ker ne vlada več stan. kriza, pač pa gospodarska, ki se ne sme reševati samo na račun hiš. posestnikov, temveč na račun sp'o-šnosti. Zahteva se, da se uradnikom da taka stanarina, da bodo mogli stanovanje primerno plačevati, seveda se pri tem v stanovanjih primerno omejiti. Hišni posestniki pa hočejo z vso odločnostjo nastopiti proti onim posestnikom, ki bi hoteli prostost izrabiti s previsokimi najemninami ali pa z nepotrebnimi odpovedmi. Priporoča se tudi hišnim posestnikom, da se takoj skušajo pobotati z najemniki z 1. november t. L, da pridemo tako v normalno stanje. Druga resolucija zahteva znižanje davčnih bremen za hišno posest, ki je neprimerno visoko obremenjena in se ne more vzdrževati in pa odprava odnosno znižanje nekaterih neprimernih in previsokih taks V tretji resoluciji se sklene takoj ustanoviti lastno banko posestnikov in pozneje lastno zavarovalnico. Četrta resolucija zahteva izpopolnitev organizacije potom delovne zajednice zveze društev hišnih in zemljiških posestnikov v srednji Evropi Peta resolucija svari proti vlačenju komunističnih idej v zakonodajno, sodno in upravno prakso. Šesta resolucija predlaga ustanovitev posestniških zbornic, kateri predlog se da v proučitev vsem društvom. V svrho razširjenja naše organizacije se Glavni zvezi naroČi, da tekom pol leta ustanovi društvo posestnikov v vsakem večjem mestu in kraju. Te reso- lucije >o bile z odobravanjem soglasno sprejete. V srbo-krvaščini jo zbor pozdravil narod, poslanec g. Pistor, ki je povdarjal nevarnost komunizma za posestnike ter opisoval nevzdržne in obupne razmere hiš. posestnikov v Nem. Avstriji, ki jih hočejo socijaldemokrati poginoma uničiti in doseči, da bi srei-nji slan popolnoma izginil iz ]>ovršja. Skupščino so pozdravili še v5-i ostali zastopniki iz prvih držav in nekteri domačini, ki so izražali -kupno misel, da je stanovanjski zakon največje zlo za vse stanove in splošno gospodarstvo ter se mora v vseh državah prenehati s prisilnim gospodarstvom, kar bomo dosegli pa le s skupnim vztrajnim delom. Ob 12. je predsednik kongres zaključil s pozivom na nadaljnje delo. Srajce za gospode, trpežne, iz angleškega, češKega in francoskega cefirja, od najcenejše do najfinejše vrste v zalogi. — Na željo se izgotovijo po meri v 24 urah. P Magdič, modna in šponna trgovna, Ljubljana Upnikom Slavenske banke! Xa številna vprašanje upnikov pojas* nju jemo: 1. dopis, ki ga jc vsak upnik prejel od upravitelja konkurzne mase (t. j. preosta^ lega premoženja Slavenske banke) dr. Aie* ksamdra Horvata iz Zagreba je samo urad' no obvestilo, da je nad tem zavodom otvorjen konzurz in da se imajo terjatve prijaviti sodišču. Terjatev torej ni treba prijavljati dr. Horvatu; 2. prijave terjatev proti Slavenski banki konkurznemu sodišču in zastopanje njiho* vih interesov v konkurzu vrši brez nagrade ocOdbor upnikov Slavenske branke» v Ljubi Ijani, ki je enotna upniška organizaciji, se* stavljena na gospodarski in nadstrankar* ski podlagi, obstoječa že od novembra 1926 in zastopajoča pred otvoritvijo konkurza že nad 50,000.000 Din terjatev; 3. oni upniki Slavenske banke, kateri še niso poslali našemu Odboru potrebnih podatkov o svoji terjatvi in pooblastila za njeno prijavo sodišču in zastopanje iste v konkurzu Slavenske banke, naj sporoče z dopisnico svoj naslov na: Odbor upnikov Slavenske banke, Ljub' Ijana, Poštni predal št. 80. Na to jim Od* bor takoj dopošlje potrebna navodila m po prejemu njihovega pooblastila s podat* ki o terjatvi prijavi isto sodišču v Zagreb po predpisih hrvatskega konkurznega reda. Odbor potrdi vsakemu upniku prejem vpo; slanega pooblastila. Neprijavljene ali nepravilno prijavljene terjatve se od konkurznega sodišča sploh ne bodo vpoštevate! Slovenija ima terjati od Sla\en>ke ban* ke okoli 86,000.000 Din! Slovenski upniki bodo pri tej veliki gospodarski nesreči mogli rešiti iz konkurza, ki se vodi v Za* grebu, vsaj dober del svojih tei;?tcv le. ako Čimprej strnejo svoje vrste! - Ljubljana, dne 11. junija 1027. Odbor upnikov Slavenske bčinkc. Dve novi terenski brzojavno-telefonski sekciji Na podlagi odloka poštnega ministra Št. 30.699 od 23. maja 1927 se na območju dosedanjih dveh terenskih telegr. telef. tehničnih sekcij v Ljubljani in Mariboru osnujeta še dve novi terenski t. t. tehnični sekciji, in sicer XXXI. Terenska t. t. teh* nična sekcija s sedežem v Ljubljani in XXXV. Terenska t. t. tehnična sekcija s sedežem v Celju. Dosedanja III. terenska tehnična sekcija v Ljubljani bo obsegala mestno telegr. te* lefonsko mrežo v Ljubljani, telegr.*te!ef. traso Ljubljana*Rakek ob železnici, telegr.* telef. traso Ljubljana*Zidani most ob že* leznici, telegr.*telef. traso LjubljanasKam« nik ob železnici; interurbansko traso Ljub* ljana*Rakek ob cesti, interurbansko traso LjubljanasVransko ob cesti in k navedenim trasam spadajoče stranske t. t. proge. Dosedanja X. terenska t. t. tehnična sekcija v Mariboru bo obsegala: telegr.»tcs lef. traso Grobelno*Šent IIj ob železnici, telegr. telef. traso MariborsPrevalje ob že* leznici; telegr. telef. traso Pragersko*Čako* vec ob železnici; telegr. telef. traso Ormož* Hodoš ob že eznici, interurbansko traso Konjice*Šent IIj ob cesti, interurbansko tra^ so Maribor* Gor. Radgona ob cesti in k navedenim trasam spadajoče stranske t. t. proge. Nova XXXI. terenska t. t. tehnična sek* cija v Ljubljani bo obsegala: telegr. telef. traso Ljubljana dol. kolo* dvor*Bubnjarci ob železnici, telegr. telef. traso Trebnje*Krmelj, telegr. telef. traso No* vo mestosKostanjevica ob cesti, telegr. te* lef. traso Grosuplje*Kočevje ob železnici, telegr. telef. traso Ljubljana*Kranjska gora ob železnici, telegr. telef. traso Kranj*Tržič ob železnici, interurbansko traso Ljubljana« Novo mesto ob cesti, interurbansko traso Trebnje*Krmelj ob železnici, interurbanske traso Kranj*Jezersko ob cesti in k navedenim trasama spadajoče stranske t. t. proge. Nova XXV. črnska t. t. tehnična sek. \ Celju bo obsegala telegr. telef. traso Do* bova*Zidani most*Grobelno ob železnici; telegr. telef. traso Celje*Dr«vograd ob žc» leznici, telegr. telef. traso Grobelno*Roga* tec ob železnici, telegr. telef. traso Rečic-na PakUSolčava ob cesti, interurbansko tre* so Zidani most*Dobova ob železnici, interurbansko traso Scvnica*Krmelj ob cesti in k navednim trasam spadajoče stranske t t proge. Novo ustanovljeni terenski t. t. tehnični sekciji pričneta poslovati 15. t. m. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča DRAMA. Začetek ob 20. uri. Sobota, 11.: Zaprto. (Generalka). Nedelja, 12.: Večni mladenič«. Tremi era-lifven. OPERA. Začetek ob 20. uri. Sobota, 11.: »Carmen«. Gostovanje bolgar* skega tenorista Gospodinova. Nedelja, 12.: ob 15. uri pop. »Orlova. Po* poldanska predstava po znižanih cenah. Izven. Mariborsko gledališče. Sobota. 11. junija ob 20.: »Čardašk« kne» ginja». A. Kuponi. Zadnjikrat. Nedelja, 12. junija ob 20: »Grofica Man« caw. Gostovanje gC, Mitrovičcvc. Kuponi. Zadnjikrat. Ponedeljek, 13. junija ob 20. uri: uOčisče* njt». Premijera g. Valo Bratina. Torek, 14. junija ob 20.: «Rigolctto». B in (C) Kuponi. Zadnjikrat. Zadnje glasbene itrcdstave v mari» borskem gledališču. Ker v kratkem odide večji del vojaške godbe, zaključuje mari» borsko gledališče svojo glasbeno sezono te dni. V soboto, 11. t. m. se vprizori zadnji« krat veleuspela opereta «Čardaška knegi* nja» (za A brez C), v nedeljo 12. t. m. zadnjikrat v sezoni operetni šlager «Gro» fica Marica«, v katerem gostuje ravnotako zadnjikrat zagrebški gost gi. Ančica Mitro< viceva, gostovanje, katero je mariborska publika že dolgo pričakovalo. V torek, dnr 14. t. m. pa se vprizori «Rigoletto» zadnji* krat za (ab. B in C). Xušiče\>a komedija o.Svct» na mari* borskem odru. V najkrajšem času sc vpri* zori na mariborskem odru CU najzabav« nejših Nušičevih komedij uSveU v režiji g. J. Kovica. V glavnih vlogah bosta na#» stopila ga. Bukšekova in g. Grom. Največje in najpomembnejše delo dr. Janeza Mencingerja je brezdvomno nje* gov «Abadon*, ki jc pravkar izšel v zalo/ = bi «S1 cnske Matice^. Ta spi?> k »-cvaiv gelij p.'.vcga slovenstva« kakor pravi o njem v uvodu dr. Jo>. TominŠek. A ne sa> mo slovenstva, ampak človeštva >ploh, ker filozofsko socialno idejski jih razvija pisa« telj, se ne tičejo samo Slovencev, ampak tudi drugih narodov kot zrcalo njih napal" v društvu in državi, ki vodijo v prepad. Nai bi ne bilo izobraženega Slovenca, ki ne bi poznal tega odličnega dela, tega slo* venskega utopičnega romana. Cena mu jo 40 Din. Pjesme AMrtmmdru A. Dloka, jednog od najznamenitijih ruskih pjesnika novije dobe, izišle su u iz'.,t.. i i prijevodu dra. Josipa Badanca u knjižnici *«lz savremene ru« ske književnosti*. Iz prevedene pjesme, medju !:ojima se nalaze i čuveni i na sve jezike svi'cta nrcvedeni Blokovi pjesmo-tvori Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!«, osnovala z odobrenjem ve likesa župana mariborske oblasti z namenom, pomagati vsem slojem, brez razlike stanu in starosti, v največji sili, to je navodno v slučaju smrti posameznega. Sličnih društev sc jc v Sloveniji in drugod \ zadnjem času prav mnogo osnovalo, ki se vsa dobro obnesejo, vendar so bila vsa ta diuštva namenjena le gotovim krogom, ka kor obrtniškim, trgovskim, uradniškim, uči teljskim in drugim organizacijam. Samo kmečko prebivalstvo, ki je v smrtnih slu čajih mnogokrat najbolj potrebno podpore za kritje raznih stroškov, kakor pogrebnih, zdravniških in drugih družinskih ni imelo do sedaj še nobenega sličnega splošnega podpornega društva. »Ljudska pomoč« v Mariboru izplača po smrti člana zakonitim dedičem Din 1000, 2000 do 4000. oziroma 10.000 podpore. Za to podporo plača vsak član v slučaju smrti posameznega uda 25 par, oziroma 1, 2 do 5 Din članarine. Sprejemajo se do nadaljnega vse zdrave osebe brez razlike stanu in starosti, torej tudi otroci. Zahtevajte zastonj pravila in pristopno izjavo od načelstva »Ljudske samopomoči« v Mariboru. Poverjeniki za vsak okraj dobrodošli! — Razglas. Vsled razveljavljenja lovsko - zakupne pogodbe, sklenjene na podlagi javne dražbe z dne 4. maja t. I. se razpisuje za lovišče občine Križka vas ponovno dražba, ki se bo vršila na uradnem dnevu v Višnji gori dne 6. julija t. I. ob 9. uri dopoldne. Lovišče meri 551 ha in bo oddano za dobo do 31. marca 1933. DraŽbeni pogoji so isti, kakor za nrvo dražbo in so razvidni do dneva dražbe pri tukajšnjem uradu. — Namesto cvetia g- Ćernetu daruje rodbina Polachova 100 Din za oslepele vojake — G. Lud. Cerne daruje v spomin svojemu umrlemu bratu Din 100 Podpornemu društvu slepih. Za oba plemenita darova se kar najlepše zahvaljuje odbor Podpornega društva slepih. — Jutri, v nedeljo, dne 12. t m. popoldne, veselica gasilnega društva v Zgornjem Kašlju pri Gradu. Železniški postali D. M. v Polju in Zalog. Izvrstna kapljica, gorka in mrzla jedila, ribe! — Izletniki, pozor! 496 — Gasilno društvo v Škofljici priredi v nedeljo 12. junija t. 1. veliki vrtno veselico z bogatim sporedom. Vsi prijatelji gasilstva dobrodošli! 490n — Občni zbor in shod hiš- in zemljiških posestnikov iz vse trške občine Trbovlje sc vrši jutri v nedeljo ob 15. v šoli v Trbovljah. Poroča Zvezni predsednik Frelih iz Ljubljane. — Družbi sv. Cirila in Metoda ie izročila tvrdka Iv. Perdan nasl. v Ljubljani znesek Din 10.000 na račun prispevka od prodanih družbenih vžigalic. Rodoljubi, kupujte CM. vžigalice, ker z vporabo teh vžigalic koristite naši obrambeni šolski družbi. 499n — S kolom po glavi! Včeraj popoldne so pripeljali v ljubljansko iavno bolnico 181etnega posestnikovega sina Franceta Sušnika iz Godiča pri Mekiniah - Kamnik. Dne 9. t. m. so fantje v Godiču nočevali. Radi nekega dekleta jc prišlo do prerekanj. Čevljar France Cotman je razburjen zagrabil za kol ter ž njim udaril Sušnika po glavi Prebil mu jc lobanjo. ITO — zobna pasta najboljša! Iz —lj Stanovanjsko sodišče I. stopnje v Ljubljani razpisuje za prihodnji teden 27 praznih stanovanj. Dodelitveni naroki se vrše v sredo 15. t. m. in petek 17. t. m. vsakokrat ob S uri dopoldne v razpravni dvorani stanovanjskega sodišča. Na ta razpis se opozarjajo posebno državni uradniki, ki imajo po čl. S, oziroma 10. nov. k stan. zakonu pravico do dodelitve stanovanja po stanovaniskem sodišču. Seznam teh stanovanj je strankam na vpogled ob delavnikih med uradnimi urami v sobi št. 2 pisarne stanovanjskega sodišča. —lj Ljubljanski tr*. Po daljšem času je sobotni trg zopet oživel ter je danes vladalo pravo vrvenje. Prostor ob semenišču na Vodnikom em trgu je bil okupiran po prodajalkah borovnic in domačih črešeni. Z Orel so prišle na trz prve črešnje. Domače črešnje so prodajali po 5 do 6 Din kg. So prav lepe. Veliko je na trgu borovnic. Grah se ie pocenil za 2 Din pri kg in ga sedaj že prodajajo po 5 Din kg. Domače karfijole so po 3 do 7 Din kos. Ogromna jc množina prav lepe domače salate, ki jo prodajajo po 0.75—1 Din glava. Danes je bilo na trgu.precej starega krompirja. Cene so sedaj stalne. Šparglji s trga izginjajo. Tržne cene so v ostalem neizpremenjene in že daj časa stabilne. —lj Mestni vojaški urad ie radi čiščenja uradnih prostorov dne 17. in 18. junija 1927 za stranke zaprt. —lj Državna podkovska šola na Salu se je z današnjim dnem preseHia v Ljubljano v prostore Kmetijske družbe na Poljanski cesti št. 59, v bižini mestne klavnice. —lj Savez trezvene mladeži. Danes ob 17. se vrši v Akademskem kolegiju kurz iz alkoholnega vprašanja za nižiešolee, ob 18. pa za višješolce. Po kurzu zadnia seja širšega odbora, ki je strogo obvezna za vse člane širšega odbora. —Ij Prireditev Primorcev na bmkošmi ponedeljek je uspela sijajno. Ze kmalu po pričesk u je zmanjkalo prostorov, vsled če sar je mnogo gostov odšlo. V najboljšem razpoloženju je nenadoma dež razkropil posetnike. Takoj so bili notranii prostori Z. Batica do zadnjega kotička zasedeni — seveda da je mnogo iskalo prostora zaman — ter so bili prisijeni zapustiti vese-lični prostor. Radi tega se »šasra« ni mogla nadaljevati. Radi nastalih težkoč prireditveni odbor Primorcev ne more »Sag-re« ponoviti v nedeljo, kakor so si to po-setniki želeli. Bo pa prireditveni odbor prirejal vsako leto na btnkoštni ponedeljek »Primorsko Šagro«. Tem potom se prireditveni odbor zahvaljuje darovalcem peciva in dobitkov, posetnikom veselice ter vsem onim, kateri so na katerikoli način pripomogli, da je prireditev tako dobro uspela. Na svidenje prihodnje leto! —lj Smrtna kosa. Včeraj ie umrl v Hradeckega vasi št. 50 v Ljubliani mesar, posestnik in ljubljanski meščan gosp. Anton Bi žili, star 59 let. Pokojnik, miren in skromen mož, jc bil vediiu naprednega mišljenja, zvest član štepanjskega Sokola in nad 30 let naročnik Siov. Naroda«. Po-gieb bo v ponedeljek 13. t. m. ob 5. popoldne iz hiše žalosti. Pokojniku mir in pokoj, žalujoči rodbini iskreno sožalie! —Ij Koncert v hotenj »TIVOLI« s pomnoženim orkestrom se vrši v nedeljo 12. t. m. od 15. do 20 ure. — Priporoča se Vckoslav D o I n i č a r. 494n —lj Predavanje o Mehiki. Trgovski ataše pri mehikanskem poslanstvu v Rimu g. Salvador Prieto bo imel tekom meseca junija in julija po Jugoslaviji niz predavanj o gospodarskem položaju Mehike in o mogočnostih za poglobitev trgovinskih stikov med našo državo in Mehiko. Predaval bo v francoščini. V Ljubljani se vrši predavanje 24. ali 25. t. m. in sicer v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Točneiše glede dneva in ure predavanja bomo še poročali. —lj Velika ljudska veselica v Hribarjevem gaju, katero priredi Napredno gospodarsko tn prosvetno društvo za Krakovo-Traovo, se vrši zaradi letalske prireditve namesto 26. juniia v nedeljo dne 3. julija. Vsi, ki si žele izvrstnega okrepčila in najboljše zabave, posetijo nai zeleni Hribarjev gaj, kjer bodo poleg petja, godbe, plesa na novem odru. tombole itd. tudi razne najnovejše prireditve za smeh in kratek čas. —lj Povodni mož in lepa Urška nastopita na ljudski veselici Jadranske Straže, združeni z izletom po Ljubljanici, jutri popoldne pri Mokarju na Ižanski cesti, pol ure hoda iz Ljubljane, čolni vozijo iz Trnovskega pristana vse popoldne in istotako vozijo vse popoldne tudi avtomobili od Karlovskega mostu. —lj Ženska društva v Ljubljani so nabrala o priliki »Materinskega dne« 15. maja za odkupne znake in cvetke 12.075.60 D. Vsi stroški celodnevne prireditve znašajo 1194 Din. Cisti dobiček je Din 10.S81.60. Od tega se je razdelilo ubogim materam 3200 Din in sicer je dobilo 9 mater po 100 dmarjev, 10 mater po 200 Din, ena 300 Din. Za dve obleki se je dalo 740 Din. Klub Primork je dobil 400 Din. Za 3541 Din 60 par se bo kupilo plenic in -perila za novorojenčke revnih mater. V ferijalno kolonijo v Omišelj bo sprejetih na račun te zbirke 5 otrok iz ubožnih družin. Iskrena hvala vsem darovalcem! 501n —li Načelstvo Zadruge mesarjev in pre-kajevalcev v Ljubljani naznanja, da se vrši preizkušnja mesarskih vajencev dne 14. junija 1927 ob 8. uri dopoldne v mestni klavnici. Priglasiti se imajo vsi vajenci, kateri sc pridružijo preizkušnji, pravočasno mesarski zadrugi ter položiti vse tozadevne listine. 497n — !j Sokolsko društvo v Otepanji vasi naznanja svojemu članstvu, da je preminul brat Anton B i z i I j. Pogreb bo v ponedeljek ob 5. popoldne. Zbirališče članov v kroju ob pol 5. popoldne pred hišo brata Ar.žiča Pri mitnici. Zdravo! —lj Odbor Sokola L se toplo zahvaljuje vsem Činiteljem, ki so z delom, s prispevki ali svojo navzočnostjo pripomogli, da je bila slavnost razvitja prapora v zvezi z javno telovadbo res svečana tn v vsakem pogiedu zelo uspela. Stevilnj poset svedoči, da naša široka javnost ceni naporno prizadevanje Sokola I-, ki mu niti skrajno težki gospodarski položaj ni mogel zlomiti volje in poleta do rednega vsestransko dobro organiziranega društvenega dela PO odborih in odsekih. Bodrite in pomagajte tudi nadalje, da junaške taborske čete ne upešajo! —lj Velika izbira raznega perila, modnih bluz, oblek, nogavic, vezenin, čipk, kravat, itd. se kupi po priznano nizkih cenah pri tvrdki Ign. Ž a r g i, Ljubljana Sv. Petra cesta. S44 —I j II. razstava umetnin na Ljubljanskem velesejmu. Vsi prijavljene! nai najkasneje do 15. t. m. vpošllejo priiavnice in za razstavo določena dela na upravo Velesejma v Ljubljani, da je omogočen aranžma razstave in sestava kataloga. Kdor do 20. t. ra. ne vpošlje pravilno izpolnjene prijavnice, se njegova dela ne bodo vpoštevala pri sestavi kataloga. —lj Tatvine v Ljubljani. Veliki tatovi in vlomilci sedaj v mestu popolnoma mirujejo. Na delu so Ie mali tatovi. Najbrž so veliki gospodje tatovi odšli v letovišča in kopališča, dočim si te zabave ne morejo privoščiti mali svedrovci iu uzmovičl. Ti so se spravili sedaj na živali. Neznan tat je odpeljal uradniku Strojnih tovarn Franu Vradišu 500 Din vrednega. 9 mesecev starega dobermana. Mlad potepuh pa je pose-til zajčji hlev gimnazijca Ivana Bergoča na Selu ter mu odnesel lepo domaČo zajklo, vredno med brati dO Din. — Udruženje železniških cinovoikov kraljevine SHS ima svoi redni letni občni zbor v nedeljo dne 12. junija t. 1. ob 13.30 popoldne v Zidanem mostu v kolodvorski restavraciji. Tovariši se vtbHo, da se v čim večjem števflu udeleže. 4S9n — U Drobiž policijske kronike. Policija je od včeraj do danes aretirala sedem raznih deliktov sumljivih oseb. Včeraj ie bil dan beračev. Aretiran ie bil neki berač, drugi pa radi vlačugarsrva. Danes sta bila aretirana dva, tatvine osumljena mladeniča, neka deklica pa radi tatvine cvetiic, vrednrh 100 Dfn. Prijeti sta bili tudi dve tajni prostitutki. Prijavljeni sta dve tatvini in 12 voznikov radi cestnopoHciiskega reda. Dva sladoled a rja sta ovadena policiii radi prestopka obrtnega reda. ♦ Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«. ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. 53 —lj Najboljše, najcenejše čevlje kupite pri A. GORSE, Ljubljana. Stari tr* 15. 67L — Krištofič - Bučar: Dospele krasne bluze! S4L c— Koncert na Strelišču pod Rožnikom se vrši v nedeljo dne 12. t. m. Začetek ob 3- uri popoldne. Vstopnina prosta. Velik senčnat vrt. Za slučaj slabega vremena sc vrši v salonu. 893 Iz Celja —c Olepševalno in tuisko - prometno društvo v Celju obvešča občinstvo, da ie z ozirom na visoke izdatke, ki iih je imelo s preureditvijo parka in povečanja javnih nasadov, primorano povišati vstopnino k nedeljskim koncertom v mestnem parku od 1 na 2 dinaria. Vstopnina h koncertom, ki se vršijo vsak četrtek, ostane tudi še nadalje 1 dinar. —c Olepševalno in tujsko - prometno društvo v Celju razpisuje kot v lanskem letu šest nagrad za najlepše okinčana okna in balkone. Nagrade bodo obstojale iz dekorativnih rastlin (palme, filodendroni). Tekmovalne konkurence sc lahko udeleži vsak zasebnik, izvzeta so le pridobitna podjetja, uradi in javni zavodi. Ocenjevanje se bo vršilo tekom meseca avgusta po posebni komisiji, v kateri bodeta poleg olepševalnega društva tudi zastopnika hišnih posetnikov in najemnikov. Rezultat cenitve bo v časopisih javno razglašen. Društvo, ki hoče s temi nagradami povzdigniti zanimanje celokupnega meščanstva za nego cvetlic in olepšavo mesta, kar igra emi-netno vlogo v tujsko - prometnem pravcu, upa, da bo našlo še več zanimanja za to lepo, uvaževanja vredno idejo kot v preteklem letu. —c Iz poslovnega sveta. Nad premoženjem tvrdkc V. Konic na Krekovem trgu je proglašen konkurz. — Istotako ic v kon-kurzu tvrdka Janko Božič na Kralja Petra cesti. —c Koncert Celjskega godbenega društva bo danes v soboto zvečer v mali dvorani Celiskega doma. —c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri križu« na Cankarjevi cesti. Iz Maribora —m Odkritje spomenika koroškim junakom. Na Vidov dan, dne 2S. junija, se bo vršilo slovesno odkritje spomenika vojakom bivšega mariborskega pešpolka, ki so padli v boju za domovino na koroški fronti leta 1918-19. ter na severno - štajerski meji. Slavnost bo obenem spominska obletnica na naše osvobodilne boje. Odkritje spomenika se bo vršilo zelo slovesno ob navzočnosti cele mariborske garnizije* zastopnikov uradov, oblasti in raznih društev in korporacii. Iz cele Slovenije prihite udeleženci koroških bojev, da ob tej priliki obnove prisego, ki so jo položili takrat, da ne bedo nikdar dopustili, da bi sovražnik odvzel le ped slovenske zemlie. —m Otvoritev obrtne razstave. V nedeljo ob 10. dopoldne se vrši v dvorani pivovarne Union na Aleksandrovi cesti slovesna otvoritev razstave, ki jo priredi Slovensko obrtno društvo v Mariboru. Na razstavi bodo Ie dela obrtniških pomočnikov in vajencev. Obrtno društvo hoče s tem pokazati, da naši pomočniki v strokovni sposobnosti prav nič ne zaostajajo in da je beležiti lep napredek na vseh poljih. Posebno važna pa je tudi razstava vajeniških del, ki bo razstavljalcem v ponos, mojstrom pa v čast. Obisk razstave toplo priporočamo. Vsa razstavna dela bodo na prodaj. —m Ljudska knjižnica v Narodnem domu se je preselila v novo in moderno opremljene prostore v pritličju Narodnega doma. Število knjig se ie med tem zopet znatno pomnožilo. Knjižnica je začela danes zopet redno poslovati. Vpisnina se je znižala od 10 Din na 5 Din, tako da je knjižnica vsakomur pristopna. Uradne ure bodo odslej zopet redno vsak četrtek in soboto zvečer ter ob nedeljah dopoldne. —m Nastop Sokola. V nedelio 12. t. m. ima mariborski Sokol svoj letošnji javni nastop. Ob 14. skupen odhod izpred šole na Ruški cesti na telovadišče v Ljudskem vrtu, kjer bodo nastopili s prostimi vajami in na orodju vsi oddelki. Ker bo letos radi pokrajinskega zleta to edini nastop mariborskega Sokola, še prav posebej opozarjamo občinstvo na to prireditev in vabimo k številni udeležbi. —m Uradni dan TO* v Mari- boru. Zbornica za tr: in indu- strijo v Ljubljani op' aieresente. da se vrši prihodnji el . idni dan v Mariboru izjemoma v pctefci d|je 15. ftol i t. 1. dopoldne v uradnih prostorih Gremija (Jurčičeva 8/11). —m Domače črešnje na trgu. Na so se pojavile prve domače črešnje. ki so letos zelo dobro obrodile. Cene stalno padajo ter se prodajajo sedaj črešnie že po 4 do 6 Din liter. Računa pa se, da bodo na-zpdovale cene do 2 Dm za liter, ker je letošnji pridelek zelo bogtt. Največjo izbiro modernih damskih oblek in sicer: raznovrstne perUne od Din oO do Dm 180.. volnene v modnih barvah — tud; plisirane — od Din 200 do o50, sv dene od Din 300 do 650, krasne opai in popelin blu/t-od Din 8S naprej, športna in modna knht od Din SO dalje, otroške oblekce, vsa^ ne predpasnike itd. dobite zelo poceni le pri F. in /. Goričar, Ljubljana, Sv. Pcf><* cesta 29. — Oglejte si razstavo v m.-ložbi! 1456 Železniška nesreča pri Litiji S prvim jutranjim mariborskim potniškim vlakom okoli 5. so pripeljali v Ljubljano iz Litije čevljarskega pomočnika M-roslava Tišlarja, rojenega leta 1906. v Pic-žganju pri Litiji. Imel je desno nogo pod kolenom popolnoma odtrgano. Z re&lnini vozom so ga prepeljali v javno bolnico, kjer so na kirurgičnem oddelku zdravnik: izvršili še nadalfno operacijo. Kakor nam javljajo, se je Miroslav Tiš-lar vozil z jutranjim osebnim vlakom pro*.; Ljubljani. Ni sedel v kupe. marveč kar na stopnišče vagona, kjer ie zadremal. Nesreča je hotela, da je TiŠlar, ko je nastal močnejši sunek med vozovi, izgubil ravnotežje in padel pod voz tako. da mu je kolo odtrgalo desno nogo pod kolenom. Na kolodvoru so mu rano toliko obvezali, da so mu ustavili kri in ga takoj nato odpeljali v Ljubljano. Po telesu ic TiŠlar dobil .tud: lažje poškodbe in odrgnine. Tišlar se ic nameraval danes zjutraj odpeljati na Gorenjsko v Mavčiče pri Kranju, kier je njegov oče organist. O železniški nesreči na postaji v Litiji nam poročajo še naslednje podrobnosti: Potniški vlak št. 62 je danes ob £,4M zjutraj privozil v postaio LUljo. Čevljarski pomočnik Miroslav Tišlar, ki ie sedel na stopnicah voza ter najbrže med vožn;o od Zidanega mosta trenotno zaspal, le pri su:> ku vozov, ko se je vlak začel ustavljati, padel s stopnic ter pri padcu prišel z desno nogo na tračnico. Kolo mu je nato .odtrgalo desno nogo. Planincem! Doslej otvorjene planinske koče Vse zavedne planince io turiste naproša SPD, da »poročijo kvojim sorodnikom, pii-jateljem. znancem, ki ne čitajo listov, da je Osrednji odbor SPD doslej otvoril ie naslednje koče: Orožnovo in Malnerjevo kočo na Crni prsti, zadnja postaja Bistrica*Bohinjsko j<_* zero. (Najlažja in najhvaležnejša tura v juniju), Staničevo kočo, Erjavčevo kočo na Vršiču, Aljažev Dom v Vratih, obe goliški koči, okoli katerih se v tem mesecu raz* širja opojni duh divnih narcis, Krekovo kočo na Ratitovcu. Dom na Krvavcu, Co)» zovo kočo, Kamniško sedlo. Veliko Planu no in Kamniško Bistrico, pri kateri si lah» ko ogledate lep prirodni most. Predosrlj m krasni slap Bistrice. (Kamniška podruž* nica otvori v nedeljo novo pot v Predo* sel j!) Nove turiste naj planinci opozorijo, dt &e tura s Kamniškega sedla na Kokrško sedlo in od tam čez Greben na Krvavec še ne priporoča, ker jc še prezgodaj. Ni-kdo od turistov in ljubiteljev prirode M naj nc pozabi, da jc Bohinj in Bohinjko jezero eden najlepših kotičkov Slovenije in Jugoslavije. Postrežba v hotelu Zlato* rogu in Sv. Janezu je prvovrstna in kop«» nje v Bohinjskem jezeru zelo prijetno. Jc* zero sc je v zadnjih vročih dneh dobro ogrelo. Lepa enodnevna tura je i/ Bohinj« ske Bistrice mimo Malnarjeve koče na Cn no prst in od tukaj mimo Orožnove koče, kjer je izborna postrežba, do Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru. Vsak planinec ima najboljše zveze oh sobotah in nedeljah na vse omenjene pla« ninske točke in dobi tudi pod gotovimi pogoji polovično vožnjo, o čemer se lahko informira v pisarni Osrednjega odbora v Ljubljani, Selcnburgova ulica 7/II. Izjava Podpisana Marija Smole iz Rožne doline Cesta I 13 izjavljam, da so moji očitki dne 2. junija 1927 o gospodu Ivanu Robe2niku ml. na Viču in njefjovi ge. soprogi brez vsa* kc podlage, torej krivični in jih obžalujem. LJubljana, dne 7. juija 1927. 495 n Marija Smole. Senzacija S Popolnoma novo I V nižavi satana - - . ncacij Kolosalni senzacijonelni velefilm z lačnimi volkovi — Grandijozne nevarni skok čez vražji most — Visoke pečine — Snežni vrhunci steče zlato ... — Najlepši in nelno-pustolovni veleiilm.-- simpatični ljubavi in maščevanja. — Divja borba bravure nad prepadom smrti — Smrtno-Prekrasni naravni posnetki iz Aljaske — skrivajo »idol* vsega človeštva — Ble> najmočnejSi dosedaj izdelani senzacijo-V glavni vlogi ljubljenec celega sveta, in predrzno smeli T O M I X Predstave tega sijajnega filma se vrSe jutri v nedeljo ob: S, V*5, 6, l/*8, 9. Pozor! Preskrbite si vstopnice v predprodaji! Pozor: S-ed na mesta. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Stev. 132 *S EO VENSKI NAROD« dne 12. junija 1927. btran 5 ---Moda--- elegantne večerne obleke najnovejše pariške mode. Kočljivo poglavje Vsaka omožeiia ženska pozna vprašanje. Ki ga rade ponavljajo zlasti skrbne tete in tašče. Pol leta ali leto dni po svatbi začno vse tete, tašče, svakinje in drugi sorodniki ženskega spola spraševati mlado ženo: Torej? Kaj ni še nič? V to vprašanje vložc celo pridigo. Na Tihem aJi pa tudi glasno si mislijo: Mar si tudi ti ena tistih modernih žen. ki nočejo imeti otrok, da si ne skaze vitke postave? Jaz sem imela v tvojih letih že tri hčerke in tudi sin je bil že na poti. Vsaka /ena mora imeti vsaj eno dete! Tete imajo zelo razvit smisel za to, kaj mora biti in kaj nc. Parkete je treba namazati vsaj enkrat na leto, denar se za nepotrebne stvari nc sme trošiti, nad zakonskimi posteljami mora viseti Mart onina slika. Glavno pa jc, da mora imeti vsaka žena vsaj eno dete. Mlada žeua po možnosti preslisi to vprašanje in začne hitro spraševati, da-li je nadušlji-vemu stricu žc odleglo in da-li bo teta letos vknhala sadje. Problem potomcev je v današnjih ča- Um odkritosrčnejsi in poštenejši je človek, tem manj govori o ljubezni do groba in sličnih srčnih izilvih, ki so navadno samo produkt ekstaze ali treutnega dobrega razpoloženja. Problem potomstva je v sedanjih razmerah tako kompliciran, da se moramo naravnost čuditi, da se sociologi in zakonodajci tako malo pečajo z njim. V času vedno večje bede in brezposelnosti bi se morali zlasti siromasnejši sloji resno zamisliti nad vprašanjem, koliko otrok lahko spravijo na svet in kako jih bodo preživljali. Saj je znano, da se rekrutira pretežna večina prole-tarcev, t. j. Uudi. ki so navezani izključno samo na svoje fizično ali duševno delo, iz nižjih in srednjih slojev. Ti sloji zalagajo trg dela s tisoči novih ročnih in duševnih delavcev, ki so odvisni od povpraševanja. Povpraševanje PO delavcih je pa vedno manjše in zato se vrste brezposelnih rapidno množe. Seveda je težko regulirati razmnoževanje Človeškega rodu, ker spada to v kočljivo poglavje o naravnem nagonu, v katero si zakonodajalec ne upa poseči. S tem pa sili mnogo težji, kakor je bil takrat, ko j še ni rečeno, da mora vladati v tem poskrbele za razmnoževanje človeške- j gledu tak kaos. kakor vlada zdaj. Zlasti ga rodu naše babice In prababice. Mar- vprašanje evgenetike bi bilo treba čim- sikatera žena, ki ie videla v svetovni vojni umirati za nič tisoče in tisoče onih, katerim so dobre mamice ob dolgih zimskih večerih pripravljale detsko perilo in povoje, čuti pred faktom novega življenja mnogo večjo odgovornost, kakor so jo čutile njene prednice. Zavest, da ni tako enostavno spraviti na svet novega človeka, ni vedno znak sebičnosti. Ženska je nehala biti lehkomiselna in kratkovidna. Ona ve, da na svetu vse mine. da zahteva narava za vsak užitek, ki ga nudi človeku, stokratno odškodnino v obliki skrbi, prečutih noči in prelitih solza. Moderna ženska ve, koliko humbuga in sentimentalnosti je na pravljicah o nagonu po ohranitvi in razmnoževanju človeškega rodu. Ženska nak dobe ima bogate izkušnje, ki jo silijo, da dobro premisli, predno postane mati. Med temi izkušnjami ie materinstvu najbolj nevarno to. da se žena zaveda, kako malo ve o sebi in o svojem možu. prej načeti, kajti nihče nc more tajiti, da tvorijo tisoči fizično ali duševno pohabljenih za Človeško družbo zelo težko breme. Špartancev, ki so šli v evgeneti-ki do skrajnosti, ne moremo posnemati, ker smo preveč mehkužni, vendar bi pa lahko storili vsaj nekaj, da bi se ventiliralo vprašanje o ozdravljenju našega rodu. Moški pri tenisu Celotni optični dojem dobro oblečenega tenis igralca je bel. Bele hlače, beli čevlji, bela košulja. Edino, kar dovoljuje moda moškim pri tenisu, je pester pulover. Bela košulja je vedno odpeta s Širokem ovratnikom in dovolj dolga, da pri igri ne leze indiskretno izza hlač. Ameriške tvrdke priporočajo košuljo v obliki bluze iz tanke svile, segajoče samo do pasu in zaključene v obliki barvastega pasu iz kavčuga. To da ta košulja za tenis ni posebno pri- kladna. Rokavi so bodisi dolgi ali pa kratki in široki, segajoči samo do komolcev. Boljši so kratki rokavi. Hlače so bele, bodisi flanelaste ali platnene. Biti morajo dovoli široke, narejene po angleškfem kroju, tako da se dobro oprijemljejo pasu. Največ preglavic delajo navadno Čevlji Kar se tiče podplatov, razločujemo pri tenisu tri vrste čevlje in sicer s kavčugastimi, pletenimi in hromovimi podplati. Kav-Čugasti podplati so sicer praktični, vedar jih pa moda ne priporoča, ker ne propuščaio /raka. Najboljši so pleteni podplati. Čevlji ne smejo biti pretesni, da sc more noga svobodno gibati. Najbolje jc, ako so /a pol številke več.'i od noge. Pulover oživlja belo enoličnost celotne obleke. Je sicer tudi bel. je pa koničasto izrezan in ima pod vratom rob iz blaga živih barv. Pulov-ri so lahko brez ali pa z rokavi. Nekateri moški nosijo pri tenisu tudi pestre svilene pulovere z monogrami. Slovenski cilindri in cilindraši Zgodovina cilindra. — V Ljubljani so nosili cilindre prvi Nemci in nemškutarji. — Stari ljubljanski tipi. — Kako so se Ljubljančani modernizirali. časi sc izpreminjajo in s časi ljudje. Velika revolucija, ki je zajela leta 1918 večino Fvropc, je udarila tudi po cilindru. Žrtev vsake revolucije tekom 19. in 20. veka jc bil namreč vselej tudi cilinder. Po vsaki novi revoluciji se mora cilinder umekniti ali črnemu širaku ali črni meloni. Jako zanimivi bi bili torej a spomini« cilindrovi. Vsekako zanimivejši, nego so »spomini« novodobnih bifi-slavnih potentatov. generalov, državnikov in politikov. Cilinder jc v narodnih nošah morda že par tisočletij star. Marsikje nosi kmetiško ljudstvo cilindre. Meščanski, prereformirani cilinder pa ima starost Šele 130 let. Prvi ga je v Londonu nosil trgovec s kolonijalno robo John Hethe-rington 1. 1797. Ko se ie pojavil s cilindrom prvič, na ulici, je nastal tolik naval konservativnega ljudstva, ki je hru-pelo in ugovarjalo, da je imela policija polne roke aretirancev; Hetheringtona so jedva rešili in ga nato kaznovali z občutno globo. Revolucionarni John pa je bil trmast prebrisanec. Ne le da s cilindrom ni odnehal. Celo tovarno je ustanovil za fabrikacijo cilindrov, pridobil z agitacijo kmalu veliko prijateljev cilindra ter baje obogatel. Vsak londonski clegančič. bodisi mlad. bodisi starejši, jc nosil cilinder. In ker je London že od pamtiveka modni smerodaj-nik, ie kmalu vsa Anglija elegantne polovice paradirala s cilindrom. Iz Anglije je priletel cilinder v Francijo, odondot v Nemčijo, v Avstrijo in kajpada z Dunaja in iz Gradca končno tudi v Ljubljano. V Ljubljani so ga začeli prvi nositi Nemci in nemškutarji, in Še v drugi polovici 19. veka so bil Slovenci ponosni kakor Indijanci na skalne, kadar so kakemu cilndraču zbili »pino« z glave. Cilinder je bil včasih slovenskim Ljubljančanom očividen znak izzivalnega nem-štva in nemškutarstva. Zakaj cilindre so nosili izrazito vseneniŠko misleči be-amterji, politiki, trgovci in njih sotrud-niki. člani Turnvereina in kazinotje vob-če. Pevci nemške Filharmonije so nastopali s cilindri. Ker je na koncertih sodelovalo tudi precej učiteljiščnikov nemškega in nemškutarskega mišljenja, se je zanesel cilinder tudi med prepa-rande ter ob svečanostih med višje srednješolsko dijaštvo vobče. Ljubljanski srednješolski praporščaki so bili na procesijah ob Telovem vedno ocilindra-ni. Ob nedeljah in praznikih si nekdaj uobel Ljubljančana sploli ni bilo mogoče predstavljati brez cilindra. £e dandanes pa se spominjamo nekaterih originalnih ljubljanskih tipov, ki so nosili cilindre ne Ic ob svetkili, nego tudi ob petkih, torej vsak dan. Tak original je bil direktor dežel, sodišča Franc Isatitsch. rojen 1. 1S12 v Kočevju. S cilindrom na glavi, s šestinami nad ušesi, z veliko dvakrat okoli vratu ovito črno. vodoravno zavozljano kravato, v Črni dolgi salonski suknji je koračil bradati mož mrkogled s črno palico s srebrnim držalom po ljubljanskih ulicah. Drug tak original je bil geometer Prane Strohal. rojen v Treiblitz (Tfe-bomvslicah?) ua Moravske m L 1815. Bil je v svoji noši kakor živa figurina mode okoli 1. 1848. ki ii je ostal zvest do svoje smrti I. 1890. Tretji je bil bivši uradnik ljubljanske eskomptne banke Henrik Mihael Ver-touz. Ljubljančan, roj. 1849. Svoj slovenski priimek je pofrancozil in se jc imenoval flenrv Vertou (izgovori Vcr-tu!). Včasih je bil precej imovit, je mnogo potoval po svetu, bil nekttj časa v Parizu in je govoril francoski. Umrl je samski I. 1892. V modi jc bil elastičneiši in dasi ic, kakor Isatitsch in Strohal. najrajši paradiral s cilindrom, jc vendar zasledoval modne izpremembe v Parizu. Rad je hodi po mestni promenadi v bar-šunastem suknjiču, poleti z belim cilindrom, včasih celo s tropsko čelado. Marsikdo se še spominja Likla (Aleksandra) Mallitscha, roj. 1860 v Ljubljani, prvega in zadnjega izrazitega ljubljanskega gigrla. Vendar ni bil konservativen cilindrač. Nosil se je rad po najnovejši, včasih uprav groteskni modi. Ljubil je široke kariraste hlače in sive ali drugače svetlo barvaste nizke melone ravnih krajcev. Liki je nastopil prvi v dolgih šilastih čevljih s prav nizkimi petami. Bil jc uspehov bogat ljubitelj lepega spola in protektor prijaznih nemških igralk. Dobrodušen in popolnoma apolitičen, je bil simpatičen tudi slovenski družbi, saj je govoril gladko slovenski. Izselil se je v Pešto in ondi leta 1882 umrl na kapi. Sovraštvo zavednih Slovencev proti cilindrom se je počasi le ohlajalo in cilindri so se pojavili tudi na oficijelnih slovenskih glavah. Prvi so bili seveda slovenski starejši uradniki, ki so ob slavnostih in cerkvenih svečanostih hočeš nočeš moraš nosili cilindre. Kajpada cesto le izposojene. Sledili so jim mlajši tovariši. Nekdaj v Ljubljani popularni, ker blagosrčni magistratu"! nadkomisar Jakob Tomec je pripovedoval zgodovino svojega prvega cilindra. Kot Trnov-can je bil po ljubljanskem županu delegiran, da ie šel zastopat mest magistrat na procesiji trnovske župnije v županovem imenu. Brez cilindra pa ni smel markirati župana. Kupil si jc torej lep cilinder, ki se je svetil v vsej novi krasoti ter je mlademu Tome u pristojai izvrstno. Toda ko je po procesiji prišel v družbo trnovskih prijateljev, so ga mahoma naskočili ter mu z vzkliki: »Izdajalec! Nemškutar! Trnovska sramota!« zbili cilinder z glave na vrat. Obupani Tomec jc takrat prisegel, da si nikoli več ne pokrije glave s cilindrom. Prisego je držal trideset let; potem jo je moral prelomiti. Bil je namreč odlikovan z avstrijskim redom in na slavnost dekori-ranja ie moral priti s cilindrom. Katastrofa za vsa radikalno narodna, cilindrom sovražna slovenska srca pa je prišla leta 1883. Cesar Franc Jožef je prispel v Ljubljano in brez cilindra ni smel biti pri sprejemih noben civilizira-nec. Še nikoli se ni prodalo v Ljubljani toliko cilindrov in nikoli več ni bilo v Ljubljani toliko novih, modnih cilindrov. Odtistihmal so se svetili cilindri tudi ua slovenskih prvaških glavah pri cesarskih mašah, na porokah, na plesih in pogrebih ter na sprejemih odličnjakov na kolodvoru. Kajpada so uradniki nosili cilindre vselej, kadar so se ob nastopili služb predstavljali novim šefom in cilinder je postal obligaten na vsakem pose-tu odličnejše obitelji. Trgovine so imele cilindre tudi na posodo za en da u ali eno noč. Skratka, cilinder se je vedno boli do-maČil tudi v slovenski družbi. Ob sla -nostnih prilikah so ga nosili tneseanjc reienih denarnic, ugledni obrtnik:, ki so hoteli dokazati svojo modno civiliziranost, zlasti trgovci in kmalu tudi trgovski sotrudniki. Nemški gledališki ravnatelji in igralci so že dolgo nosili cilindre, zato so jih posnemali tudi slovenski. Prv; med njimi je bil kajpaK' Danilo, ki ga je potem zvesto nosil vsaj petindvajset let. ker jc ž njim najuspešneje dokazoval, da ic in ostane večni mladenič ...« V masah se je pojavil cilinder na ljubljanskih bogoslovcih. Lcmenatar e jc poznal vsakdo po črnih visokih cilindrih in vihrajočih črnih plaščih E Ii-lastim ovratnikom. Noben cilinder ni bil dolgotrajnejši nego lemcnatarski; nosilo ga jc več zaporednih letnikov bogoslovja in ko jc doslužii navidezno 7c docela, se je pojavil često še na slavi ljubljanskega fijakarja. Na pustni torek jc namreč včasih vsak ljubljanski iija-kar pokril cilinder, ki ga je našel i* mal denar navadno v ropotarnici lcmc-natski. Pred tridesetimi leti. kmalu po otvoritvi Narodnega doma so se pojavili v Ljubljani takozvani frakarji. Pristni slovenski radikalci so jih mrzili tako, kakor so mrzili nekdaj cilindre in eilin-drače. Mržnja proti frakariem in frakar-stvu se je zagrizla tako globoko v slovensko psiho, da še dandanes ni docela fzmrla. Frakarji pa so bili mladi gospodje, ki so se pravkar vrnili iz tujine, kjer so absolvirali vseučiliške študije in se obenem priučili tudi civilizacije veli-komestne boljše družbe. Ti nesrečniki so si vtepli v glavo, da ie izobraženec vendarle lahko dober Slovenec, čeprav se vede po pravilih evropskega bontona, čeprav se oblači korektno in čeprav jc tako ekskluziven in nedemokratičen, da se izogiblje primitivnih beznic ter se ne brati s prav vsakomer, ki kriči živio ali nazdar. Toda Ljubljančank so jih smatrali za ošabneže in naduteže. Motil bi sc, kdor bi po njih zdevku mislil, da so hodili frakarji neprestano v fraku in cilindru. Nosili so oboje Ie kadar ic bilo umestno, a po vzgledu velemeščanov so nosili pozimi vedno le cilinder. Z iz-premembo svetovne mode pa so se zunanje polagoma izpremenili tudi ljubljanski frakarji. Naša družba je v civilizaciji naglo napredovala, v Ljubljani jc bilo zlasti med mladino in akad. absol-\ 'ranci vedno več takih, ki so se po obleki, obutvi, vedenju in nastopanju prilagodili velemestnim običajem. V splošni civilizaciji so tako frakarji končno izginili, oziroma ljubljanska družba sc je v vseh slojih pofračila. Tudi najizrazitejši slovenski narodni voditelji, radikalci. liberalci, klerikalci in celo socijalisti se niso več upirali noši cilinderski. Nosili so cilindre župan Ivan Hribar, dr. Ivan Tavčar, dr. bu-šteršič in Etbin Kristan, kadar je bilo treba ali celo ob delavnikih. Posebno znana ljubljanska osebnost i večnim cilindrom je bil pokojni, vedno elegantni odvetnik dr. Josip Furlan in je še popularni zdravnik dr. D. A prišla je nova revolucija in cilinder se je začel skrivati, zakaj široko-krajniki so postali iznova znak prevratnega svobod o unija. Moda, ki je cilinder neprestano izpreminjala in ki jc elegaučičein diktirala zdaj nizke, zdai visoke, zdaj ozke in ravne, zdaj široke i zajete, zdaj široko, zdaj ozkokrajne, zdaj sive, rjave bele, črne, končno čr-nokocinaste cilindre, se je prilagodila duhu časa in cilinder neusmiljeno kon-finirala. Dandanes niti bogoslovci DC nosijo cilindrov, niti več jezdalke, da>i jim ic izvrsto pristojai. uilindef nosimo samo ic pri posebno svečanih sprejemih in na prav posebno visokih poserih, na prav posebno resnih oficijelnih slavnostih in cerkvenih svečanostih ter na pogrebih izrednih odličnikov. A niti tu ciliudci ni več obligaten ter zadošča tudi črna melona. Moda ga je črtala celo na porokah. Kadar pa ga nosimo, ga moralnu združevati s popolno, skrajno ko- Jv. Faquet: Skrivnost starega gradu Krasna, petindvajsetletna markiza Klara de Ressefiuier ie imela popolno* ma sive lase. Poleg tega si jih je pudra* la tako, da ie bila podobna dami iz ro* koko dobe. Nedavno so mi jo predsta* vili in v moji prisotnosti je pripovedo* vala o čudovitem doživetju. Markiza je pripovedovala: — Pred sedmimi leti sem odpoto* vala z možem na ženitovanjsko poto* vanje v Mirbihan. V Vannesu je nama stric svetoval, naj si ogledava poleg drugih krajevnih zanimivosti tudi grad Kerpenhir. To ie star, napol porušen grad, v katerem se je ohranilo samo nekaj so* ban. V sobah sc poznajo še sledovi dragocenih slik po stenah, v nekaterih stoji tudi starinsko pohištvo, ki jc pa že preperelo in od miši oglodano. Gra.1* ska oskrbnica, priletna domačinka, je bila podobna vedeževalki, ko sva se zglasila pri nji. Imela je pri sebi udo* mačenega krokarja z vražjimi očmi, ki je slišal na ime «Pendhu» (črna glava). — Dragi gospod, dobra gospa — ie dejala sivolasa oskrbnica, — zadnji stanovalec tega eradu ie bil Jean Ivon, baron kerpenhirski. To je bil mož svo* je vrste. Neprestano se je boril proti kraljevim sovražnikom, dasi ie bil že davno sklenjen takozvani bretonski mir. često so ga na vse načine zalezo* vali, da bi ga zaprli, toda baron je imel neko čudno moč. Izginil je, kadar se mu je zahotelo, in sicer na način, da bi ga sam vrag nc našel. Ljudje so go^ vorili, da mu jc dal patron tega kraja, sv. Kornelij, prstan, ki ima tako čudo* vito moč, da postane baron neviden, čim obrne prstan s kamnom k dlani. Naj bo žc kakorkoli, nekega dne je baron izginil in nihče več ga ni videl. Eni pravijo, da je umrl v tujini, drugi zopet, da je ostal v gradu. Deca bliž* njih vasi si za vse na svetu ne upa po= noči iz hiše. — Rad verjamem, — je dejal moj mož. — Toda povejte mi, kaj sc je po vašem mnenju zgodilo z zagonetnim baronom? — Pri moji veri, niti pojma nimam, kakor ga nimam o tem. kje moj kros kar prenočuje. — Vaš krokar? — Da, gospod. Zvečer izgine nekje v starem zidovju. — vrag vedi. kam ga zanese. — Morda je pa vaš krokar izginuli baron, ki se vrača v podobi fantastične ptice — je dejal moj mož smeje. — Je že mogoče, — je odgovorila oskrbnica, ne da bi dvomila o resnic* nosti moževe šale. — Zdaj si pa izvolita ogledati grad. Tu so ključi. Gotovo vas bo bolj zani* malo, ako pojdeta sama, kakor če bi šla jaz z vama. Moje stare noge so že odpovedale službo. Vzela sva ključe in odšla na dvori* šče, nrejšnje čase tlakovano, zdaj pa poraščeno s travo. Na desni strani se je vzpenjal mogočen grajski stolp, ki je bil šc prav dobro ohranjen. Samo stopnice so bile preperele. — Poj diva na -tolp, — jc dejal moj mož. — Imela bova krasen razgled na vso pokrajino. Preperele stopnice so sc mi zdele nevarne. Mož se je smejal moji bojaz« ljivosti in odšel na stolp sam. Jaz sem pa odšla v grad in tavala po ogromnih dvoranah. Kmalu sem zaslišala možcs vc korake. V glavo mi je šinila blazna otročja misel. Hotela sem ga kaznovati za po= smehovanje in zato sem smuknila za velik črn zaboj. Stisnila sem se k steni in zadrževala smeh. Naenkrat sem opazila, da nekaka tajna vratca pod težo mojega telesi popuščajo. Predno sem se prav zaveo" * la, kaj se godi, sem bila na ozkem hod* niku in vrata so se kar sama zaprla za menoj. Slišala sem samo tiho škripanje ključavnice. V nepopisnem strahu sem začela tipati z rokami okrog sebe. Povsod sem otipala samo hladne, vlažne stene. Pred seboj sem otipala leseno ploščo, prevlečeno s platnom, pod katerim sem otipala neko posebno, zelo komplicira* no ključavnico. Spomnila sem se pripovedovanja stare oskrbnice. Morda si jc dal baron v gradu napraviti tajno skrivališče. Ta* ka skrivališča med revolucijo niso bila nič posebnega. In jaz naj bom v takem skrivali* šču? Ta romantična misel me jc za hip razvedrila, toda v naslednjem trenutku sem zadrhtela od groze. Kaj pa, ako ne bom mogla tajnih vrat odpreti? Ako bi morala ostati tu, je smrt od gladu in strahu ncizogib* na. Ne, treba jc najti izhod. Ako za* enem klicati na pomoč, me bo gotovo kdo slišal. Ni mc več mikalo igrati z možem slepe miši. Začela sem obupno klieati na po* moč. Toda odgovoril mi ni nihče. Moj glas se je izgubljal na zatohlem hod« niku. Strašen smrad mi je zapiral sapo. Vsa prestrašena sem planila k vratom misleč, da najdem kako proz ino ali kljuko, da bi jih mogla hitro odpreti. Toda nikjer ni bilo kljuke. Baronovo skrivališče jc zvesto hranilo svojo tajno. Polagoma sem sc privadila teme in previdno sem prestopila nekaj kora* kov dalje. Tu ie bilo že nekoliko svetlejše. V nadi. da najdem spodaj izhod, sem se spustila po stopnicah. Prišla sem v visoko sobano, kamor je padala svetloba od zgoraj skozi ozko odprtino. Opazila sem. da je odprtina zaraščena od zunaj s trnjem. Novo upanje se jc zdramilo v mojih prsih. Nekoliko pomirjena sem se ozrla okrog. Puste, oguljene stene, postelja iz črnega lesa in nekaj stolov, sredi sobe štirioglatn miza, pokrita z zelenim suk; nom. Na mizi pištola, sablja in ptsainc potrebščine. V ospredju kanape, na njem pa — za boga, ali se motim ali blaznim? Na kanapeju sedi mož, ki ga je po> prej široko naslonjalo zakrivalo mojim očem — mož v krasnem starinskem suknjiču in klobuku, najbrž zelo bogat kmet. Kdo jc to? Razveselila sem se misleč, da sem rešena. — Gospod, gospod! — sem v/klik^ nila in mu položila roko na ramo. Ni sc ganil. Naglo sem stopila naprej in mu po* gledala v obraz. Groza! Polastila sc me jc nepopisna groza. Bilo je truplo, skoraj že okostnjak, presečen z izsušeno, potemnelo kožo. V mrličcvi glavi sta bili namesto oči samo dve globoki, prazni votlini Strašen nasmeh je odkrival njegove dolge, bele zobe, in zdelo sc mi je, ka* kor da hočejo ti grozni zobje ugrizniti. Zakričala sem in se malone onesve* stila. Toda, kakor je že običajno v odlo. čilnih trenutkih, moje misli so postale hipoma jasne in so začele delovati z neverjetno brzino. Vse sem razumela. Stala sem pred popolno, mučno in strašno istino. Pred menoj je sedelo truplo barona kerpenhirskega, ki je v tej sobi najbrž nenadoma umrl. Njegovo telo se jc Čudovito dobro ohranilo. Na take pojave naletimo če« sto v grobnicah starih samostanov, zla* sti v italijanskih samostanih, kjer pu* ste trupla menihov v podzemni kape* fici, da sc posuše. Toda kaj bo z menoj, ako sc mi ne posreči odpreti tako spretno zaklenje« nih vrat? Znova sem začela klicati na pomoč. Kričala sem tako, da sem t'-" I ■ rekmo eleganco yse ostale obleke in obutvi V Ljubljani je cilinder le Se redek pojav. Toda izginil ni in ne izgine. Zakaj moda je najbolj muhasta dama na svetu, in prav gotovo se ktnalu premisli Da se le nekoliko Še pozaba zadnja revolucija in zadnji prevrat, pa pokliče konftoiranca zopet na vlado. Nadejamo se, da se to ne zgodi, preden, ne razpadejo docela staromodni cilindri, ki so v svoji smešnosti strašili po Ljubljani do nedavna. Zakaj nič ni grotesknejšega, nego svečano nastopajoč možakar v zastareli cilindr-ski spaki! Ko se torej danes izobčeni cilinder uveljavi vnovič, naj se zale-skeče po naših ulicah v tedaj najnovejši modnosti! Fran Govekar. Kam poidejo letos na oddih trije izraziti predstavniki nase javnosti. Radovednost je staja in — to je treba priznati — v novinarskem poklicu hvale vredna lastnost In tako je tistega našega urednika, ki hoče vsaj v vsaki nedeljski šttvtiki delati propagando za naš tujski promet in ki vedno grmi proti onim zakrknjenim grešnikom, ki nočejo razumeti, da so naša domača letovišča, kopališča in zdravilišča vsaj tako zdrava, lepa in udobna, kakor pa razkričana in draga italijanska, že ves čas sem trla strašanska radovednost, ali je njegova propaganda kaj zalegla in ali so njesrovi dobro mišljeni nasveti padli na rodovitna tla. Zato je tako dolgo sitnaril, da smo končno res sklenili, povprašati, kam pojdejo ljudje na oddih. (Sicer pa ni nobena tajnost, da smo sami prav tako Tadovedni in naše čitatelje bo gotovo rodi zanimalo, kje in kako prebijejo drogi svoje počitnice.) Obrnili smo se na r* prezentante ljubljanske družbe, da nam razložijo, kam jo nameravajo mahniti, ko bodo nas po Ljubljani morili pasji dnevi in bomo grizli >kisle kumarce«, namreč ne onih vloženih, ampak tiste novinarske, ki ne preganjajo mačkov, marveč Tešujejo iz zadrege takrat, ko ni v Ljubljani nobenih samomorov, niikakih karanrbolov, ko noče nihče prostovoljno v smrt in ko ne vedo niti naši politiki nič več novega ter utihne ssm g. Stepan Radič. Naš urednik se je zadovoljno prismeh-Ija! v redakcijo z odgovori. — Vsi ostanejo doma, na domaČih tleh! je vzfclikal že od daleč. Spoznanje prihajal je dostavil resno ter začel pisati odgovore in popisovati vtise, ki jih ie dobil. Najprej je posetfl pesnika Otona Zupančiča. Oton Zupančič Pesnik Oton Zupančič, prvak naših književnikov, me je sprejel v svojem elegantnem stanovanju v Dalmatinovi ulici. Lahen, sanjav nasmeh mu je legel na obraz, ko je pomembno ponovil moie vprašanje: — Kam grem na oddih? Čudno vprašanje! Hm. na oddih? Iz teh njegovih besed sem takoj posnel, da pomeni za pesnika »oddih« nekaj čisto posebnega. — V Kamnik grem, z vso robo, kakor po navadi. Že štiri leta redno obiskujem Kamnik. Blizu Ljubljane je in prijetno je tam. Snidem se s svojimi starini znanci, pa rečemo kako moško. Posebno pa se veselim nabiranja gob. Le - to je vsakikrat neprijetno, da moram nazaj v Ljubljano baš v času, ko je največ gob. — Kdaj pa že nameravate otresti prah ljubljanskih ulic in odpihati tja gori pod planine hi smodnišnico? — V gledališču imam dela čez glavo in kakor hitro prenehamo s skušnjami, odidem za šest tednov. Doslej veseli obraz pesnika se je zresnil. Nervozno si je prižgal že drugo cigareto ter počasi puhal pred se goste oblake dima. Gledališče, drama! Zakaj ie izginila veselost in se skrila za ostre gube in so le še njegove svetle oči nekam čudno za-žarele? — Gospod dramaturg, kako se počutite v naši drami? — Gledališče me močno ovira. Večno popravljanje tekstov in drugi dramaturški posli me ubijajo. V slovenski drami bi moral biti prav za prav človek, ki sploh ni vešč slovenščine. Drama me izčrpa, da ne morem pisati, kakor bi hotel. Zato se tudi tako veselim počitnic. Za mene pomeni oddih delo in možnost dela. Ce grem na počitnice, grem s tlake na delo. Pisateljsko delo zahteva celega človeka in ves njegov čas. — Ali imate kake posebne načrte? — Na dramo bi se zopet vrgel; če bo le mogoče in če bom le utegnil. Fragmentov ohripla. Toda nihče se ni odzval. Moj glas je odmeval še bolj zamolklo kakor poprej na hodniku. Čakala me je strašna smrt, polna muk, groze in strahu. Nikoli več ne bom videla svoje dobre mamice, ne svojega moža, ne svoje prijateljice iz otroških let. Dolgo, dolgo me bodo iskali, toda vse bo za* man. Nihče ne bo znal pojasniti, kam sem izginila. Staremu gradu se obeta nova žalostna povest. Kakšne grozne trenutke bom mora* la prestari, predno umrem v tej strašni se kakor šiba .* jlao.shqŠmaq. jux ječi, kraj strašnega mrtveca. Tresla sem se kakor šiba na vodi in vsa iz sebe od groze sem začela moliti. Naenkrat se je razlegel po mračni podzemni dvorani strašen, pretresljiv glas. Obenem se mi je zazdelo, kakor da je mrtvec nenadoma pokimal z gla* vo. Nekaj je zasumelo. Bilo je kakor frfotanje perutnic. Omedlela sem in se zgrudila na tla. Ko sem se zopet zavedla, je bil zu* naj že beli dan. rrvi žarki vzhajajoče* ga solnca so prodirali v mojo ječo in tolažili mojo dušo. Bila sem pokopana v skrivališču ču* daškega barona Kerpenhirja, čigar tru» plo je sedelo pred menoj z živimi zob* mi in mrtvimi očmi, ki so me gledale skozi strašne prazne dupline. Sele zjutraj mi je postalo jasno, od ne ljubim- Rad bi izdelal zopet kaj celotnega. Da bom na letovišču popolnoma neoviran, hočem opraviti še pred odhodom vse posle. Za dramo prirejam Shakespear-jevo vKročenje trmoglavke«, ki jo bomo dali še pred počitnicami — Gospod dramaturg, katere kraje pa ste prej najraje posečali? — Včasih sem hodil na Bled in na morje. Največ radi zdravja. Sedaj pa se počutim čisto dobro in mi je zato najljubši bližnji Kamnik. V Kamniku sem začel tudi »Veroniko Deseniško«, končal pa sem jo na Hvaru. E, prav imate, doma je pač le najlepše! Prijazno sem se poslovil ter želel prvaku naših pesnikov kar najprijetnejši oddih v svojem in njegovem smislu. ★ Ko sem po tem prijetnem kramljanju stopal po ljubljanskih ulicah in premišljal, koga bi še povprašal, mi je prišlo marsikaj na misel. Ko sem jo mahal po Dunajski cesti proti redakciji, sem se ozrl na ogromno palačo Ljubljanske kreditne banke in nehote mi je prišlo na um, da bi stopil tja notri m vprašal gospoda generalnega ravnatelja, kake načrte hna on glede svojega oddiha. E. kaka razlika, če obiščeš zaporedoma umetnika m bankirja! Če iščeš umetnika, da bi ž niim govoril o kakikoli stvari, je to težko, ker nikoh ne veš. kje ga moreš najti. Dobiš jih povsod in nikjer. Tn če ga najdeš in ie dobro razpoložen, lahko svobodno in neprisiljeno kramljaš o »svem i svačem«. Na uro ob taki priliki ni menda še nikoli in nihče pogledal. Tam vse neprisiljeno, tu stroga urnerjenost, točnost. V takem premišljevanju sem stopil skozi vrata bančne palače, da z vso vsiljivostjo prodrem v bančni generalni štab. Alojzij Tykač Že vratar v pritličju je vztrepetal v čudnem spoštovanju in respektu. ko je slišal, da iščem najvišjo glavo v republiki LKB — generalnega ravnatelja. Tu se mi ni treba bati, da bi ga ne našeh Pri gospodarskih ljudeh se mimo lahko zaneseš na uradne ure. Sploh teče v teh krogih vse po strogih, neizprosnih zakonih, kakor stroj, ura. Človeka kar zazebe, ko stopi v tako celico ogromnega gospodarskega mehanizma in opazuje to življenje. Ne vidiš žarečih, sanjavih obrazov, kakor pri poetih, ne vihTajočah kravat in razraršenfh las. Vse je nekam mehanično, obrazi resni, skoraj strogi, le visoka čela mislijo trezno in računajo. To je kraljestvo brez škratov in vil, kraliestvo suhih števUk, kraljestvo diktature dobička, kjer nastopa le ena opozicija — izguba. Vsa notranja oprema odgovarja temu razpoloženju. Vse strogo natančno, pravilno, odsekano. V prvem nadstropju uraduie generalni ravnatelj g. Tykač. Predno dospeš do njega, se ti zareži v obraz nešteto napisov: Čas je zlato! Že v naprej torei veš, bodi kratek, ne izgub H a j nepotrebnih besed! Ko sem napisal na blok. kdo sem in kaj hočem, sem bil takoj prijazno sprejet! Gospodu generalnemu je moja radovednost zvabila na vedno resni obraz čuden nasmehi jaj. Sicer pa ga obdaja neka mirnost, samozavest, preznačflna za vse. ki se v življenju bore z nepremasljivrm orožjem — z denariem. — Kam, gospod generalni ravnatelj, letos na oddih? Saj ste ga gotovo tudi potrebni. — V gore, v gore grem. Nemirni gospodarski časi mi ne dopuščajo, da bi se oddaljil. Moram biti v stflrfh z zavodom- Zato grem na hribe. Star turist sem in ljubim naše planine. Če mi bo čas le dopuščal, prehodim Julijske alpe in obiščem tudi ti- kod je prihajal oni strašni glas, ki sem se ga ponoči tako ustrašila. Spoznala sem tudi, zakaj se mi je zdelo, da je mrtvec pokimal z glavo. Na naslonjalu je sedel krokar stare grajske oskrbnice. Toda to pot se krokarja nisem ustra* šila. Nasprotno, Čim sem ga zagledala, sem se popolnoma pomirila. Slutila sem v njem posrednika na poti k rešit* vi. V žepu sem imela robec z monodramom. Previdno sem se približala krokarju, ki se mi je zdel najlepša pti* ca na svetu, in sem mu privezala robec na nogo. Potem sem ga rahlo prijela ter ga spustila skozi odprtino v steni Krokar je zakrokal in odletel. Po* kleknila sem in začela pobožno moliti Minil je še cel dan in cela noč. Polaščal se me je obup in bila sem do skrajnosti izmučena, ko sem zašli* šala, da me nekdo kliče. Vse drugo lahko uganete sami •Iskali so me povsod. Zagledali so moj robec na krokar j evi nogi Krokar* j a so ves dan s tražili, da bi videli, kam poleti. Naslednjo noč je krokar znova zle« tel v svoje skrivališče. Tam mora biti, so si mislili In res sem bila tam. Znova sem videla svojega moža, svojo dobro mamico, svojo drago pri* jateljico. Toda lasje so mi popolnoma osiveli Zdaj veste, zakaj. rclske Dolomite. SIcer sem pa polovico dopusta že porabil. Prepotoval sem Nemčija Iz Berlina sem se vozil z aeroplanom v vsa večja mesta. Prejšnja leta sem potoval med dopustom po vsem svetu. Letos pa so gospodarske prilike take, da me vežejo v stalno bližino zavoda... Dobro! Zlate črke napisa: >Čas je zlato!« so mi med pogovorom neprestano mežikale, pri zadnjih ravnatelj evih besedah pa so se mi grozeče zarežale naravnost v obraz. Hitro sem vstal in se poslovil. Čas je zlato! Rihard Jakopič — O, slovenski znanstvenik, slabo ti je postlano, ko ne moreš prodreti v prostrani svet, da bi oplodil s svojim bogatim zna* njem tudi druge narode in si nabral novih fragmentov za tvoje veliko delo. V takem premišljevanju sem jo mahnil od hiše znanosti tja gori pod tivolske ko* stanje, kjer bo v letošnjem letu ves moj oddih. Zamišljen sem stopal med veselo čebljajočo ljubljansko mladino, ko se mi je nenadoma posvetila izpod kostanjev pred umetniškim paviljonom častitljiva siva bra* da senjora naših oblikujočih umetnikov, Jakopiča. Spremljal ga je kipar Zaje. Oba sta upirala oči v zemljo ter z na hrbtu pre* kriianimi rokami stopala pod kostanji. — Kakor nalašč, sem si dejal, — ter ju kar sredi ceste prestregel. — Oprostite g. Jakopič, sem pristopil, — poletje prihaja in vročina. Gotovo gre* ste tudi vi kam na oddih? G. Jakopič se je ob tem vprašanju hu* domušno nasmehnil in me ošinil s čudnim pogledom iz svojih prijaznih oči, ter si pogladil brado, kakor bi hotel reči: Kaj pa je tebe treba bilo ... Zamahnil je z roko proti paviljonu v tivolskem parku: — Tam le se bom zaprl, slekel se bom in delal, delal. Proti večeru pa jo mahnem na senčnat Krapežev vrt v Zvezdi. Tam bo moj oddih. Če bodo popoldnevi zelo, zelo vroči, se bom pa hladil v bistri Savi. Druga leta sem res hodil v kopališča in Ie* tovišča, letos pa ostanem v Ljubljani. Mo* g oče jo mahnem ob priliki kam v bližnjo ljubljansko okolico, toda Ie za par dni. — Kaj pa vas je tako priklenilo na Ljubljano, da si ne privoščite niti v naj* večji vročini daljšega oddiha? — Mestna občina mi je poverila slikanje vestibula v novi mestni hiši na Ahacljevi cesti Na 20 metrov visokem odru bo torej ves moj letošnji *oddih». Poslovila sva se. G. Jakopič jo je mah* nil v Krapežev vrt, jaz pa tja gori k vodo* metu, kjer bom za svoj oddih poslušal re* glanje žab v toplih poletnih večerih. Tud; ti, slovenski umetnik, ne počivaš na rožcah. Kje so časi, ko so naši umetniki še lahko romali po svetu, obiskovali Pariz, Firenco, Rim. Atene itd., ter se oplojevali na urno* tvorih starih mojstrov. Trda prede danda* nes, ko se svet vedno boj j potaplja v zapadno evropsko civilizacijo, ki pozna le teji= niko in ki je izgubila že vse razumevanje m vsak smisel za estetske vrednote. Sokol Ljubljanski Sokol za spomenik kralja Petra v Ljubljani Prizadevanje odbora za postavitev spo* menika kralju Petru I. Osvoboditelju v Ljubljani hočejo podpreti sokolska dru* štva širom Slovenije z vsemi svojimi moč* mi Pomoč, ki naj jo ona nudijo, mora biti dostojna in častna sokolske g a imena. Kot prvo je začelo z realizacijo te ak* cije od strani Sokolstva naše najstarejše matično društvo Ljubljanski Sokol. Priredilo bo v ta namen v četrtek 16. junija po* poldne na dvorišču Narodnega doma veli* ko prireditev, katere čisti dobiček je na* m en jen kot prispevek za spomenik. Po* zdraviti moralno to vse pohvale vredno delo Ljubljanskega Sokola. Na prireditev že danes opozarjamo ljubljansko Sokol* stvo, da ne manjka nikogar. Sokolska društva izven Ljubljane brat* sko naprošamo, da tudi ona posnemajo na* še matično društvo in store v akciji za spomenik v največji meri svojo dolžnost. Sokolski dom v Somboru V nedeljo 5. junija se je vršil v Sombo* ru župni zlet župe Svetozarja Miletiča, ki so se ga udeležile Novosadska, Banatska, Osiješka in Beogradska župa. Ob tej prili* ki je bil slovesno otvora j en v Somboru prvi sokolski dom v Banatski župi, ki je eden najlepših sokolskih domov v JSS. Do* poldne je sodelovalo v povorki do 3000 So* kolstva. Dom je blagoslovil najprej pravo* slavni svečenik in je imel navdušen sokol* ski govor, za njim pa katoliški duhovnik. Svečanostim je prisostvoval v imenu sta* rešinstva JSS starosta E. Gangl. Sokolski dom v Somboru je viden dokaz moči tamkaj snega Sokolstva ter razume« vanj a in ljubezni za Sokolstvo od strani prebivalstva. Dom je stal približno 2 mili* jona 500 tisoč dinarjev. Občina v Somboru je darovala sokolskemu društvu za dom veliko zemljišče sredi mesta. Z različnimi prireditvami se je zbralo 200.000 Din, čl a* ni društva pa so prispevali 300.000 Din na ta način, da so tudi najsiromašnejši vpla* Čali tekom enega leta v mesečnih obrokih vsak po 1000 Din. Tolika požrtvovalnost in ljubezen za lastni sokolski dom je vplivala na županijsko skupščino, da je darovala za gradbo tega doma 1,000.000 Din in jih ta* koj društvu izplačala. Z raznimi drugimi prispevki je Sokolski dom v Somboru fi* nancijsko popolnoma krit. Sokolski dom v Somboru popolnoma od« govarja svojim namenom in so bih načrti predhodno odobreni od župe in Saveza. —- J os. A. Kraljić: Sokolske pjesme, pri* če i pouke za mladež. Brat J. A. Kraljić, sreski Šolski nadzornik v Krku in marljiv mladinski sokolski pisec je izdal v lastni nakladi knjižico z gornjim naslovom, ki je namenjena sokolski mladini. Obsega 96 strani ter ima 5 slik. Brat Kraljić je po« svetil knjižico starosti j u gosi. sok. društva v Krku dr. Otmarju Brovetu. Vsebuje živo* t opi se in delo velikih češkoslovaških in ju* goslovenskih sokolskih mož (z njihovimi slikami) ter več lepih pesmi in pripovedk sokolske vsebine. Knjižica stane 20 Din. od* nosno 15 Din, če se jih naroči več skupaj. Druga plat zvona Replika na članek «Zanimiv a sodba o stanovanjskem zakonu Zadnjič smo priobčili pod naslovom ^Zanimiva sodba o stano* vanjskem vprašanju« članek, ki je bil pisan tako, da je po pravici razburil mnoge prizadete kroge, zlasti državne uradnike. Ker je bil članek zunanji prispevek, smo iz> javili, da smo pripravljeni priobčiti o stanovanjskem vprašanju tudi nasprotno sodbo. Na to izjavo smo Srejeli iz krogov državnih uradni* ov prispevek o stanovanjskem pror blemu, ki ga, dosledni stališču stro* ge nepristranosti, priobčujemo v celoti. Avtor članka «Zanimiva sodba o stano* vanjskem vprašanju* skuša dokazati, da je Škoda, ki jo dela stanovanjski zakon, večja, kot korist. Z navedbami v članku pa tega ni dokazal in se v stanovanjsko vprašanje ni poglobil tako, da bi lahko napisal to ^zanimivo sodbo*. Predvsem ne odgovarja resnici, da je v zadnjih letih dob U stano* vanje le še kak aktiven državni namešce* nec. Dobili so stanovanje mnogi drugi prosilci vsaj do prvega maja t. L in celo še potem. Meni se prav zdi, da je med temi prosilci bil tudi avtor «zanimive sodbe», da pa se je dodeljenemu stanovanju — odpo* vedal. Tudi ne odgovarja resnici, da žele po* daljšanja stanovanjskega zakona samo oni, ki že imajo cenena stanovanja, ampak po-> daljšanja in spopolnitve tega zakona žele ne samo skoro vsi najemniki, ampak vsak količkaj socijalno čuteč človek. Zmotna je misel, da se bo najemnina po ukinitvi za* kona zmanjšala. Nasprotno, saj že danes nekateri hišni posestniki tako zvišujejo na* jemnino, da prekaša zlato pariteto! Dokaz v Ljubljani posestnik okrog" 30. hiš, oziro* ma upravitelj istih (ki je neki višji finančni funkcijonar — kako je mogoče ti dve funk* ciji združiti in imeti poleg tega še neko višjo častnejšo, naj pojasnijo oni, ki so v to poklicani). Gre tu pred vsem za horencL ne najemnine, ki jih zahteva omenjeni upravitelj od najemnikov, ki so tudi držav* ni upokojenci. Nedavno tega je celo mest* na občina, kot so listi poročali, zvišala na* jemnino v svojih hišah skoro za 100 Tc! Ako pa zahtevajo posestniki novih hiš ta* ke najemnine, da bodo imeli hiše v petih do desetih letih plačane, spadajo ti brez* vestneži na zatožno klop, hiše pa po tem roku pod državni sekvester. oziroma v last najemnikov! število onih, ki jih vidiš vsak dan s kolesom, vlakom ali peš hoditi v mesto na delo in v šole, se bo po ukinitvi zakona pomnožilo najmanj še za enkrat toliko, ker si bodo predvsem hišni posest* niki sami uredili udobnejša stanovanja, po* metali pa na cesto vse večje družine otroci in take, od katerih ne morejo zahtevati zlate paritete (ker bi vsa sedanja plača ne zadostovala niti za najemnino!). Priznam sicer na drugi strani, da mar* sikdo, ki danes ne more dobiti v mestu stanovanja, ga bo potem dobil vri svojem prijatelju, znancu ali sorodniku*nišnem po* sestniku. Toda odstotek teh bo tako mal, da pri splošnosti sploh ne more priti v poštev. Tudi naj si nihče nikar ne dela ilu* zij, da se vse take obljube po ukinitvi za* kona v istini izpolnijo. Kdor pozna egoizem ljudi, ta ne bo vsega verjel. Poleg tega bo pa moral tak hišni gospodar vreči drugega najemnika na cesto! Nimam namena zagovarjati predsednika Društva najemnikov in njegove baje dik> tatorske izjave. Vendar sem popolnoma prepričan, da ima več ljudi za seboj (v tej zadevi), kot pa avtor citiranega članka. Nekaj drugega je zloraba podnajemnikov od strani najemnikov. Toda tudi tu so prvič krivi sami podnajemniki, drugič v nič manjši meri, kot najemniki*hišni go* spodarji sami, ki tak podnajem dovolju* jejo. (Glej člen 8. stanovanjskega zakona.) Avtor je, kot srezki tajnik gotovo dinarski upokojenec. Pomisliti pa bi moral na svo* je kolege*fcronsfce upokojenec. Ti imajo svoje časnemu družabnemu in službenemu stališču primerna stara stanovanja. Njiho* \ a pokojnina znaša od 300 do 700 Din me* sečno. To je za umreti preveč, za živeti pa premalo. Pomagajo si torej s podnajemom, da zamorejo vsaj životariti naprej. Dosti* krat sami spijo v kuhinjah in vežah na navadnih stolih in mizah, samo da lahko od* dajo sobe v podnajem! Ali naj ti ljudje gredo sedaj na cesto? Ali beračiti? Ali naj gredo v ubožnice v breme občinam? Kot podnajemnik sem odločno proti odiranju le*teh. Toda, kot rečeno, saj so oni, ki se puste, v veliki meri sami krivi. Da se to odiranje z lahkoto preprečiti samo je tre* ba dobre volje in enotnega nastopa \seh (države tudi!), pa bo kmalu konec odiranja. Seveda je za to potrebno malo več socijalnega čuta, kajti tudi tam, kjer hišni lastniki sami oddajajo sobe v podnajem, ni nič bolje, ampak v veliko slučajih še slabše, ker vam hišni lastnik naračuna vo« carino najmanj dvakrat toliko, kolikor pla* ča, luč itd. Jasno je> da ni vsak hišni last> nik že kapitalist. Tega nihče ne trdi in ne misli Veliko je med njimi večjih revežev, kot so najemniki. 'Sicer pa imajo mali hišni posestniki že po dosedanjem zakonu v smislu člena 2., točka 9 pravico do proste razpolage, ako nimajo poleg plače še dru* gih dohodkov. Zakon je treba v tem pog*le* du pač spopolniti, da bo odgovarjal dejan* skim razmeram in stilizirati tako, da ga bo tudi lajik razumel, ne pa kot sedaj, da si še pravniki niso večkrat bili na jasnem in je sedaj moralo ministrstvo socijalne politike izdati posebno okrožnico stanovanjskim sodiščem, kako naj zakon tolma* čijo. (Zlasti z ozirom na novelo k temu zakonu po 1. maju t. 1.) To pač samo dokazuje, s kako povrs> nostjo se pri nas zakoni izdelujejo in dra stično priča, o sposobnosti naših parlamentarcev, ki take zakone sprejemajo in za nje glasujejo. Avtor pravi dalje, da se bo z ukinitvijo stanovanjskega zakona dosegla za vse enaka pravica. Čudni pojmi so to in razumljivi pač samo onim, ki si žek čimprejšnje ukinitve zakona. O tej enaki pravici pa vsaj večina tudi teh v svojem srcu ni prepričana! Gospod pisec govori tu bolj za novanjske razmere državo! Ona ima na razpolago vsa fizična in moralna sredst\j. da to vprašanje, ki jc v tesni zvezi z brez* poselnostjo, pomanjkanjem, moralo, samo mori in raznimi zločini, zadovoljivo v krjr. kem času reši in to z lahkoto! Niso nikake fantazije o bedi, ki bo sledila, ako se v danih razmerah stanovanjski zakon popol noma ukine, ampak je to žal — gola resi niča! Nasprotno, avtor tu fantazira, akc to trdi, kar jc napisaL Trditi, da je fantazija, ako se naglasa, da bo nastala hujša beda po ukinitvi zakon o, zamore le oni, ki ima pred seboj samo in* terese lastnega jaz-a, ne pa oni, ki misli na interese splošnosti! V Ljubljani sami manjka najmanj 600 novih stanovanj! Dunajska občina je stanovanjsko bedo rešila zadovoljivo za vse prizadete. Ako je to zmogla mala in spufana Avstrija, stori to tem lažje naša agrarna država! Kako to rešiti, je dolžnost ne samo privatnikov, ampak pred vsem in v prvi vrsti občin in države, da že enkrat pristopi k pozitivni rešitvi tega strašnega socijalnega gorja in prepreči s tem veliko nemoralo v pretesnih stanovanjih, zmanjša brezposelnost z zapo* slitvijo pri novih stavbah in prepreči even* tualna nepremišljena dejanja razburljivih strank ob prilikah delo žaci j itd. Toliko sem smatral za potrebno napi* sati, kot odgovor na ta članek z ozirom na pojasnilo aSIovenskega Naroda* z dne 10. t. m., da sprejme tudi izjave nasprotne vsebine, ker se smatram vsaj za toliko upravičenega napisati svoje mnenje, kot vsak upokojeni STezki tajnik, vsaj poznam stanovanjsko vprašanje — žal — še pre* dobro. —o. Ameriške zanimivosti Ameriški listi priuajo par kurijoznih že-nitovanjskih zgodb. Zanimiva je predvsem vest o poroki Jamesa Hilla iz Livingstona, sina ameriškega milijonarja. James Hill je sicer že dvakrat poročen, a se je dal tudi od svoje druge žene ločiti. Ločitvena raz-prava je trajala približno 15 minut in se je moral Hill obvezati, da plača svoji ženi 1*5.000 dolarjev odškodnine, dalje vsako leto nadaljnih 25.000 dolarjev, a vsaki mesec S00 dolarjev odpravnine. Jedva je bila razprava končana, je stopil milijonar v bližnjo sobo, kjer se je takoj poročil s svojo tretjo ženo. Njegova nova izvoljenka je plesalka iz nekega glasovitega newyorškega plesnega ansambla. Ogromna poplava reke Mississippi je pri« zadela tudi malo mestece \Valtnud Ridge. Tu je živel farmer John Mean s svojo iz-voljenko Regino Woods. Nameravala sta se v najkrajšem času poročiti, poplava pa je preprečila njun naklep. V mestecu namreč ni nobene cerkve, niti ženitovanjskega urada. Toda zakona željni parček se ni dal ugnati. Nedavno sta odrinila v 3S milj oddaljeno mesto \Valnud Ridge, kjer sta so poročila. Brodila sta na nekaterih mestih do pasu v vodi, vendar sta vztrajala do konca. Po poroki sta se vrnila po isti poti domov. Najbrž jima ostane nenavadno že-nitovanjsko potovanje vse življenje v spominu. Kakor znano, skuša ameriška vlada na razne načine zajeziti dotok priseljevanja tujcev in inozemskih delavcev v Ameriko, ker tam zadnja leta število brezposelnih silno narašča. Toda vsi ti ukrepi ne poma- gajo dosti, ker razni agsnti in tihotapci neprestano vtihotapljajo inozemske delavce v Zedinjene države. Poslužujejo se pri tem vsakovrstnih trikov, zadnje Čase pa so začeli prevažati v Ameriko inozemce, zlasti Kitajce, z letali. V Los Angelosu v Kalilorniji je obstojala dobro organizirana letalska družba, ki &e je v glavnem bavila s tihotapstvom alkohola in ljudi. Oblasti so imele družbo že dolgo na 6umu, vendar ji niso mogle io živega- Pred dvema tednoma pa so obmejni stražniki zbili na tla letalo, ki je prevažalo Kitajce preko meje. Letalo je treščilo na tla, se razbilo, pilot in trije potniki-Kitajci so bili ubiti. Kitajci so običajno plačevali za prevoz v Ameriko od 100 do 1000 dolarjev. Policija je na to vdrla v hanger osumljene družbe, zaplenila tri letala in aretirala sedem letalcev. Napisi na ploščah prevlečeni z radio-tinkturo morejo se čitati rudi ponoči. — Eo primer. Zagonetna smrt mlade dame Teden dni po poroki nenadoma umrla. — Mož dvignil v banki njeno doto in izginil. — Obdukcija trupla čez mesec dni. Prebivalci svetovnoznanega letovišča Marianske Lažni so že več dni pod vtisom pretresljivega dogodka, ki se je odigral že pred štirimi tedni, a se vedno ni pojasnjen. Gre za zagonetno smrt mlade dame, ht je teden dni po poroki nenadoma umrla. Oblasti so namreč mnenja, da jc mož svojo mlado ženo zastrupil. 10. maja se je oženil neki Edvard Nagele. po poklicu baje zdravnik, s hčerko bivšega lastnika marianskola-zenskega penzionata Stčhra, ki se je nedavno preselil na Tirolsko. Svatba se je vršila v Hallu na Tirolskem in novoporočenca sta prispela čez dva dni v Marianske Lažni, kjer sta se nastanila v Stohrovem penzijanatu, ki je bil namenjen mladi ženi kot dota. 17. maja sta bila v gledališču, kjer je mlada žena naenkrat dobila tak«o silne krče, da je skoraj omedlela. Mlada zakonca sta se vrnila takoj v penzijonat, kjer je Nagele pripovedoval uslužbencem, da ima njegova soproga kronično želodčno bolezen in da ji je dal dve močni injekciji morfija. Štiri injekcije je vrgel skozi okno, da bi domači zdravnik ne izvedel za nje. Kljub injekcijam se je stanje mlade dame ra-pidno slabšalo, sirota se je zvijala v strašnih krčih in bljuvala tako, da je bil mož končno prisiljen poklicati dva zdravnika. Toda zdravniškb pomoč je bila prepozna in že drugi dan popoldne je žena umrla. Dve uri po smrti ie odšel mladi vdovec v podružnico Češke Union banke in dvignil večjo vsoto denarja, ki jo je deponiral v zavodu njegov tast. Udeležil se je še pogreba svoje soproge in položil na njeno krsto venec z napisom »Tvoj globoko žalujoči mož-. Potem si je hitro preskrbel dva vozna listka do Inomosta in izginil iz Marianskih Lažni. To je bilo 22. maja. 1. junija so ga v Inomostu aretirali. Tak»oj po aretaciji se je obrnila ino-moska policija na mariansko-lazensko policijo, da ugotovi vzrok smrti Nage-Ieve soproge. Policija v marijanskih Lažnih je odredila takoj hišno preiskavo, ki pa ni dosegla zaželjenega uspe- Človek in živali V Angliji nameravajo postaviti spomenik konjem, ki so poginili med svetovno vojno. Spomin na konje bo torej počaščen prav tako, kakor spomin na padle vojake. Na prvi pogled se zdi ta misel absurdna, zlasti ako pomislimo na tragiko in heroizem ljudi, ki so žrtvovali v vojni svoje življenje in imetje. Toda tudi usoda konj v svetovni vojni tvori poglavje zase. Francoski vojaki pripovedujejo, kako globoko jih je ganil pogled na ranjene konje, na njihovo bridko usodo v krvavih bitkah. Bodoče vojne bodo gotovo omejile vlogo konj na minimum, toda v svetovni vojni so igrali konji še zelo važno vlogo. Najslabša je predla konjem, ki so jih pripeljali iz južnoameriških pustinj. Ti konji sploh niso bili vajeni ljudi in zato niso razumeli svoje dolžosti iti z vojaki napre, nego so povzročali med vojaštvom zmešnjavo, ker so začeli sredi bitke bežati na vse strani. Konj ni razumel svoje vloge v svetovni vojni in je ne bo razumel niti zdaj ko poide mimo spomenika, postavljenega njemu na čast. Ideja postavitve spomenika padlim konjem ima pa gotovo svoje plemenito ozadje, ker kaže, da so bližamo dobi, ko bodo ljudje s konji in sploh živalmi ravnali lepše, kakor doslej. Že zdaj posvečajo mnoga društva in organizacije živalim vso pozornost. V Parizu in drugih velemestih imajo živalske klinike, v Parizu celo pokopališča za pse, mačke in ptice, arnbulančc avtomobile za prevažanje ranjenih ali onemoglih konj in druge slične ustanove. Propaganda za zaščito živali je postala splošna. Človek ha, ker so sobo, v kateri je nesrečnica umrla, takoj po njeni smrti temeljito osnažili. Nihče seveda ni mogel misliti, da gre za zastrupljenje. Nagele je vzel s seboj tudi vsa lekarstva, ki jih je dajal pni dan bolni ženi. Policija je našla v nočni omarici samo košček etikete, na kateri je bila končnica besede ... pin. Šlo je najbrž za atropin. Mladi dami so dajali injekcije tudi domaČi zdravniki tako, da bo imela policija težko nalogo, preden ugotovi, kdo je Nagelovo soprogo zastrupil. V četrtek je policija odredila ekshumacijo trupla. Iz Prage so brzojavno poklicali dva zdravnika in enega kemika. Prebivalstvo Marijanskih Lažni napeto pričakuje izida preiskave že zato, ker je bila mlada dama v ondot-nih kTogih še kot dekle splošno znana in ker živi v letovišču tudi njena bližnja sorodnica. Kmalu potem, ko je mladi vdovec izginil iz letovišča, je dobila policija zelo zanimivo obvestilo, iz katerega se da posneti, da ie Nagele mož, ki ima na vesti nešteto sleparij. Star je šele 24 let, a jc bil že trikrat kazmovan. Pred poldrugim letom je bil oženjen, toda žena je kmalu po poroki na zagoneten način umrla. Poleg tega je policija ugotovila, da je bil Nagele sluga nekega zdravnika v Inomostu in da medicine sploh nikoli ni študiral. Pri novem zakonu mu je šlo očividno samo za denar. Stohrove hčerke sploh ni ljubil. Doto je dvignil v banki dve uri po ženini smrti, kar je najboljši dokaz, da se je oženil samo radi denarja. Živel je zelo razuzdano in zapravil prve dni po poroki nad 50.000 čeških kron. Največje zanimanje vlada zdaj za sodno obdukcijo, ki bo pojasnila vzrok zagonetne smrti. Češkoslovaška in av-strij/L-ika policija je mobilizirala ves svoj aparat, da razkrinka brezvestnega morilca. Prebivalci Marijanskih Lažni se čudijo, kako jc mogel Stdhr zaupati svojo hčerko pustolovcu, ki je trdil, da je doktor medicine in asistent nekega znamenitega profesorja, v resnici je pa navaden pustolovec in slepar. bi brez živali ne mogel živeti, ker mu pomagajo pri delu in so tudi glavni vir njegove prehrane. Zato jc razumljivo, da človeštvo vedno bolj čuti potrebo ščititi živali in ravnati z njimi kot s svojimi dobrotniki. Tragedija ruskega emigranta V četrtek zvečer sta prišla k 27-let-ni Rusinji. Evgeniji Pakljukovi, kuharici pri neki praški rodbini, dva Rusa, šofer Arseni j Roščepijev in njegov tovariš Ivan Ljubarski, oba stanujoča v Pragi. Mož Evgenije Paljukove je zaposlen kot delavec v neki praški tovarni. Omenjena Rusa sta često zahajala k Paljukovim. Pozno zvečer se je Paljukov, ki je bil več dni odsoten iz Prage, nenadoma vrnil. Odšel je v kuhinjo Češ, da hoče skuhati Čaj in da nima Časa udeležiti se razgovora. Ko se je napil čaja, je prišel v sobo, kjer je njegova žena kramljala s starima znancema. Naenkrat se je šofer Roščepijev obrnil k njenemu možu in ga vprašal, da-li bi bil pripravljen prepustiti mu ženo. Paljukov na to vprašanje sploh ni odgovoril. Famozni snubač se je razsrdil in planil proti pohlevnemu možu. Tisti hip je pograbil Paljukov dolg kuhinjski nož in ga zasadil Roščepijevu v glavo. Ves okrvavljen je pobegnil Roščepijev v kuhinjo, kjer mu je zadal Paljukov z nožem drugo rano, po kateri se je šofer zgrudil in izkrvavel. Paljukov je po strašnem činu simuliral blaznost. Pozneje se je pomiril in kto jc prišla policija je ležal v kuhinji na postelji. Na nobeno vprašanje ni hotel odgovoriti. Šele zjutraj ga je mogel polici hki komisar zaslišati. Truplo umorjenega šoferja je ostalo v kuhinji do prihoda sodne komisije. Pa-ljukova je policija izročila sodišču. Če gre prezident Coolidge na počitnice Kakor v Evropi, tako odidejo ljudje tudi v Ameriki na počitnice, ko prično vroči pasji dnevi. Ob tej priliki sc po« loti ameriških magnatov čudna nervo* za, kajti vsak bi bil rad «moderen» in sel tja, kamor gre prezident Coolidge. Potovanje na oddih pa povzroči največ skrbi in sitnosti prezidentu samemu. Letos se jc Coolidge odločil preživeti počitnice v zapadnem delu Zedi= njenih držav. Tam je pa mnogo leto= višč in dobil jc nešteto ponudb od lasta nikov hotelov itd. Poleg tega mora pre* zident upoštevati svoje in ženino zdrav« je ter javno mnenje, stranko in tradi* cije. Če odpotuje kak navadni smrtnik, stvar ni ravno zamotana: pospravi svo* je kovčege, kupi železniško karto, na* polni mošnjiček in gre. Če odide preda sednik Unije, jc pa nekoliko drugače. Predvsem jc treba posebnega vlaka, v katerem se pa ne vozi sam z ženo. Spremljajo £a tajniki, novinarji, detek« tivi itd. Kjer vlak postoji, sc mora po* kazati na platformi in se nasmehniti zijajoči publiki, ki želi videti svojega poglavarja. Pripravljen mora biti tudi da ga nadlegujejo fotografi in ga 50* krat dnevno fotografirajo. Po fotogra« fih napadejo prezidenta še novinarji, ki poročajo vsako kretnjo in besedo svojim listom. Da ohrani popularnost, mora Coolids ge vse to prenašati in tudi če mu ni pc volji, ne more nejevolje očitno poka* zati. Tudi na oddihu je Coolidge pre* zident in ne človek in godi se mu prav tako, kakor kronanim glavam. Razlika je samo v naslovu in kvečjemu še v obleki. Bavarski škofje proti sportu Tudi bavarski katoliški škofje niso prijatelji sporta. Morda bi jih sport sam na sebi še ne razburjal toliko, če bi moda ne predpisovala preveč »prostih-; oblek. Najbolj pohujšljiva pa se jim zdi udeležba žensk pri javnih telovadnih nastopih in pa v kopališčih. V prihodnjih tednih bi se imela vršiti velika ženska športna prireditev v Neu-enburgu ob Dunavu. Bavarski škofje so izdali na svoje vernike poseben oklic, v katerem jih pozivajo, naj se te prireditve pod nobenim pogojem ne udeleže češ, da je pohujšljiva in veri in morali nevarna. V poučenih krogih se zatrjuje, da je to gonjo inscenirala predsednica katoliške ženske zveze, žena deželnega poslanca Amana. Katoliška ženska zveza združuje po večini same starejše ženske in je zato povsem umljivo, da se zgraža nad nastopom svojih mlajših so-vrstnic. Jasno pa je, da ta gonja ne bo rodila zaželjenega uspeha, ker se pač današnja mladina predobro zaveda, da telovadba in kopalni sport nikakor nista v-konfliktu z moralo. Kdor pa išče nemoralnosti, jih lahko najde dovolj v še tako pobožnih društvih. Z nožem se ne je Adam noža še ni poznal, ker mu je Eva ponudila jabolko s prepovedanega drevesa, pa ga ni olupil. Nesrečna jabolčna afera je izključila našega praočeta iz rajske stranke in ga prisilila ustanoviti novo agrarno stranko. Iz buržuja, ki se mu ni bilo treba truditi za vsakdanji kruh. ker so mu leteli pečeni golo bje skoraj naravnost v nsta. se je iz-premenil Adam v proletarca, ki je bil navezan samo na svoie roke in ročice gospe Eve. Takrat je najbrž nastala potreba po nožu in morda je Adam prvi izdelal to orodje, kajti pri delu in jelu mu niso zadostovali samo zobje in roke. Sčasoma se je nož razvil od primitivne kamenite plošče do današnje jeklene kline. Nože so potrebovali ljudje za ubijanje zveri, pa tudi ljudi in šele pozneje so ga začeli vporabljati pri jedi. Stari narodi vilic in žlice še niso poznali in zato jim je služil pri jedi samo nož. Z njim so rezali in jedli. Zdaj, ko imamo tudi vilice in žlice, služi nož samo za rezanje. Družabni katekizem sicer ne dovoljuje jesti z nožem, ker je to znak Dogodki iu Daljnjem vzhodu so zopet opozorili svet na Kitajce, ki kljub ogromnemu številu in stari, visoko razviti kulturi še ne poznajo svojega narodnega življenja iu razvoja brez tujega vpliva. Poročila o gigantski borbi, ki so jo začeli Kitajci za osvo-bojenje izpod tujega jarma, so večinoma tendencijozna in pristranska, ker jih pošiljajo v svet činitelji, ki so zainteresirani na tem, da ostane resnica prikrita. Evropa sploh malo pozna ta največji narod in zato ti i ne more ustvariti točne *slike o prevratu, ki je nastal v naziranju Kitajcev. Napoleon je dejal nekoč: -Pustite velikane spati.« Te besede so izgubile svoj pomeu. Velikan se je prebudil in zarožljal s suženjskimi okovi, on hoče postati sam svoje sreče kovač. Težko je razumeti kitajski osvobodilni pukret, kajli evropske velesile so se v sporazumu l Japonsko in Ameriko potrudilo, da preprečijo vse stike med Kitajci in drugimi kulturnimi narodi. Anglo - saksonski *.isk je zdaj poln člankov in poročil o dogodkih na Kitajskem. Mnogi odlični inozemski listi prirejajo posebne številke, prirejene izključno kitajskemu problemu. Evropejci in Američani pa gledfcjo na te dogodke skozi prizmo svojih trgovskih in kulturnih interesov. Zato ne vidijo, da je kitajski pokret epohalnega pomena in da bodo njegove posledice usodne za vso Evropo iu Azijo. Kitajski nacionalistični pokret je preživel od leta 1911., ko je bila proglašena republika, tri faze. Do leta 1919. se je širila nacijonalna samozavest samo med visoko-solci in inteligentnimi trgovci. Od leta 1919. do 1925. so pa pridobUi nacijonalisti ua svojo stran tudi pretežno večino delavstva, ki jo začelo ustanavljati nacijonalislične organizacije najprej v južnih pokrajinah, pozneje pa tudi po drugih krajih. Kmalu se je pojavil tudi ruski vpliv. Znameniti narodni borec Sunjatsen (umrl leta 1925.) je E&če] propagirati zbližanje z Rusijo. Znani sovjetski prvak Rikov je ustanovil v Moskvi univerzo, ki j© dobila ime po pokojnem poborniku kitajsko - ruskega zbližanja Su-niatsenu. Sredi leta 1925. se je pričela trelja Esza kitajskega nacijonalisličnega pokreta. Tekom lanskega leta je objel nacijonali?ticni pokret vso srednjo in južno Kino. Sunjatsen je ustanovil narodno stranko, ki se imenuje >Kuo - min g - tange (narodno udruženje za domovino). To ie bila spočetka tajna organizacija, ki je imela namen strmoglaviti mandžursko vlado. Ko je po revoluciji leta 1911. general Juanšikaj premagal parlament in uvedel diktaturo, se je umaknil Sunjatsen s svojo stranko ua jug v Kanton, kjer je uvedel od Pekinga neodvisno upravo. Sedanji nacijonalisti ali kantonci Su-njatsenovi so idejni pristaši. Njihov program je nacionalističen, demokratičen in parlamentaren, v nasprotju s severno vlado, ki je izrazito diktatorska, generalska. Sunjatsenova stranka stremi za političnim ujedinjenjem Kitajcev, za razveljavlje-njem mednarodnih pogodb, naperjenih preti kitajskim interesom, in za zboljšanjem socijalnih razmer. Severne 6tranke se pa hočejo utrditi z vojaško silo in proti volji veČine kitajskega naroda. Kitajski komunisti so j>o številu slabi, pač pa imajo izborno organizacijo. Leta 1921. so sklenili kompromis ? stranko >Kuo - m in g - tange in dosegli velik uspeh s tem, da so bili priznani kot politična stranka. Ta kompromis je pa razdelil nacijonaliste v dva tabora — v zmerne in ekstremne. Ekstremisti so zdaj gospodarji položaja. Opirajo se zlasti na dijaŠtvo in delavske organizacije. Zmerni nacijonalisti sc boje odkritega konflikta z ekstremisti, kajli s tem bi bil nacijonalistiČni pokret obsojeu na neuspeh. Kompromis med komunisti in Sunjatsenovimi nacijonalisti pa ne pomeni, da je Kitajska boljSevizirana. Boljševizem pomeni samo uevarnost za razvoj notranje politike potem, ko bodo armade na severu premagane in ko dobi Kitajska svoj j>arla-ment. Vprašanje je namreč, da-li se bodo znali nacijonalisti po zadubljeni zmagi tako spretno odkrižati komunistov, kakor so se Tili odkrižali mladoturki na čelu s Kemalom pašo. Za vsemi temi notranjimi razprtijami pa neolikanosti, vendar pa naletimo v vsaki gostilni in restavraciji na goste, ki te prepovedi ne upoštevajo. Prav tako neolikano je tudi držati nož pri jedi v levi, vilice pa v desni roki. Jedilno orodje ima tudi svoja pravila in kdor jih ne poza, se lahko v vsaki boljši družbi osmeši. stoji nepobitno dejstvo, da se kitaj&ki narod polagoma prohuja in da se zaveda svoje lastne moči. Kitajci so krenili na pot političnega in kulturnega ujedinjenja. Postati hočejo nacijonalna, gospodarska in kulturna celota, ker se dobro zavedajo, da je v sloci moč. Ta duh je Čisto nov. Doslej je predstavljala Kitajska mešanico rodbin. Vera v domače bogove je bila Kitajcu alfa in ornega vsega nehanja. Državljanske zavesti Kitajci do novejšega časa sploh nia? poznali. Zdi. so začeli nacijonalisti širiti med ljudstvom duh solidarnosti, državljanske zavednosti in prepričanja, da so Kitajci dovolj močni, da lahko odločujejo o svoji u9odi, samo da *a nehajo medsebojni prepiri. V krščanstvu vidijo nacijonalisti največjega sovražnika. Odpor proti krščanstvu ]> dobrodošel komunistom, ki so načelni nasprotniki vsake vere. Poleg inozemskih h« govskik podjetij sovražijo nacijonalisti najbolj krščanske šole, krščanske univerao i d društva krščanske omladine. Ekstremni ns cijoualisti nastopajo z geslom: Proč s krščanskimi šolami! Nasprotno pa zahteva jc zmerni nacijonalistiČni krogi samo kitajske kontrolo nad krščanskimi šolami S tem bi bili zadovoljni tndi kitajski kristjani. Krščanska društva so si znala priboriti odločilni vpliv na kitajsko mladino. Večino teh društev podpirajo in vzdržujejo Kitajci sami. Nacijonalisti morajo terorizirati prebi valstvo, da odvrnejo mladino od krščanske ga pokreta. Nacionalistična armada zatira krščanstvo z ognjem in mečem. Nobena krščanska organizacija ni varna Bodočnost pokaže, da-li prinese nacijonalistiČni pokrit Kitajcem mir, svobodo in red, ali pa vodijo ekstremisti ta bedni narod v novo dobo tiranije in notranjih zmed. Kakor o kitajski notranji politiki, tako j« evropska javnost malo poučena tudi o ki*.vaškem jeziku in kulturi vobče. Kitajskih jezikov je prav za prav več in razlika med njimi ni nič manjša kakor med poedinimi evropskimi jeziki, ii. pr. med nemSkim in lioland-skim. ruskim iu poljskim ali celo med j:cr-manskimi in romanskimi. Kitajska je tudi * tom pogledu svet zase. Ne moremo jo primerjali z nobeno drugo državo na svotu Prebivalstvo Kitajske znaša 440 milijonov, tako, da ne zaostaja daleč za Evropo. P m r-šina dežele vzhajajočega solnca meri 11 milijonov kvadratnih kilometrov. Kitajci imajo 4000 let staro kulturo in vendar ne tvor, o jezikovne, niti državne celote. Ta cilj so si postavili zdaj nacijonalisti. Kitajci ne velo kaj je skupni jezik kot sredstvo, ki spa> pripadnike enega naroda ne glede na politično prepričanje in družabni položaj. Kitajski jeziki se dele v dve temeljni skupini — ua severno — in iužnokitajska jezika z mnogimi narečji Najbolj razširjena so narečja Pekinga, Kantona in Sanghaji Med kitajskimi učenjaki je malo takih, ki bi obvladali vse jezike. V nasprotju z živim jezikom je pa kitajski književni jezik enoten, kajti kitajski alfabet ne temelji na fonetiki. Vsaka črka ima v kitajščini pomen naše besede. Pod eno črko razumejo vsi Kitajci isto označbo predmeta. Kitajski knii-ževni jezik bi lahko primerjali z jeziUom številk. Nemci, Angleži, Rusi, Američani i', i. si predstavljajo pod Številkami 1, 2, 3, 4, eno in isto. Izgovarjajo jih pa razločno. Isto velja za vse znake kitajskega allabeta. Tako je razumljivo, da se dva Kitajca v pogovoiu ne moreta razumeti, dočim se pismeno prav dobro razumeta. Kitajščina ima najmanj 50.000 znakov in zato ni čuda, da niti učenjaki vseh ne poznajo. 4 do 500i) znakov pa zadostuje za ritanje knjig in časopisov. Pri izučevanju Ni množice znakov ?i pomagajo Kitajci s tak>-zvanimi osnovnimi znaki, ki jih ni tako mnogo. Potom združitve dveh ali treh osnovnih znakov se izražajo nove besede. V radii jem času %e je |>ojaviI na Kitajskem | >-kret, da bi se ustanovil enoten narodni jezik in da dobi književni jezik ponovno fonetično podlago. Takozvani »bei - nua< (pr* prosti jezili), ki je že zelo razširjen, bo tvoril podlago bodočega enotnega nacijoaaln<> gu jezika. S tem bo odstranjena glavna ovira nacijonahicga preporoda Kitajcev. Narod, ki hoče svobodno živeti Kako se je razvijal kitajski nacionalizem. - Odpor proti krščanstvu. — Kitajski jezik. Ogljeni 'I -"" 1----- ■ ■ J (karoon) papir, ndigo papir, barvne trakove barvo ta šiampiljke, paginirfce in blagajna ------■ ■ ■■■,.....,— ■.....7,:-- .■ ■ u-i dobite vedno in najceneje pr' Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova 61 Telefon 2980 EEBiElElEllLSEiHEl Sripe, prehlaje, revme nas najbolj sigurno obvaruje «BRAZAY» francosko žganje. Dobiva se povsod. EEEEiEoaiam etikete SITAR & SVETEK Ljubljana A etre Teod. Kom, Ljubljana, Poljanska cesta Št. 3. Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar; instalicije vode iov. Naprava strelovodov Kopali* ika in klosetne naprava. izdelovanje posod i; pločevine za firnež, barvo, la!- in med vsak" velikosti, kakor tudi ; sod (škatlic) za konzerv* ter z litografijo 123/L aaaaaaaaaaa 11 Strežnica /a popoldanske ure išče sluz« bo. — Ponudbe pod «5trežnics 1431» na upravo «Slov. Nax.». Invalid išče službo nočnega čuvaja ali vratarja. — Ponudbe pod ^Ubog/1430» na upravo <*Siov. Xaroaa». Strojni ključavničar (mlad) izučen v večji tovarni, vajen vsakršnega dela — išče službo. V začetku gre za manj* So plačo. Ponudbe pod «Mar* Jjlv/1433» na upravo «Sloven* skega Naroda^. Šivilja gre šivat perilo na dom. — Po« nudbe pod «5ivilj a/1443» na upra\o «rSlov. Naroda«. I. Stjepušin ZAGREB. Jurievska 5? priporoča najboljše tambure. Žice. škole, partiture i ostale po trebščine n sva glazbala. Odlikovan bi pariškoj izkotbi CJeaici traako. Kolesarji! Dvokolesa v ceni zelo padla. Pneumatika Michelin. Dunlop. Ceniki franko. — Prodaja na obroke — F BatjeL Ljubljana. Karlovska cesta 4. 78/L Mamice! 30 otroških vozičkov raznih vzorcev se prav poceni ras« Eroda — v tovarni «Tribuna», jubljana. Karlovska cesta 4. 70/L Zastopnike in zastopnice za prodajo srečk na obroke išče Bančna pošlo« valnica Bezjak, Maribor, G o* sposka ulica 25. 77/L Stanovanje 1—2 sob s kuhinjo išče boljši zakonski par v stari ali novi hiSl — Ponudbe pod *Julij 1434» na upravo »Slov. Nar— L Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svo;o zt-:om aažaikov is solntnikov ter spre-tiajthrih nalit. pravila se zvršujBio točno in solidno. Krojaškega pomočnika za delo na dom in pa v AJENCA sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. Urar skega pomočnika samostojnega delavca, z last' nim orodjem — sprejme Fr. Zajec, urar, Ljubljana, Stari trg. 1414 Absolventinja trgovske šole, dobra stroj epi* ska, zmožna slovenskega in nemškega jezika — išče služ* bo. — Ponudbe pod ^Začetnica 1442» ua upravo «Slov. Nar.». Učiteljska družina zamenja stanovanje dveh sob v Mostah z enakim v mestu; event tudi ene večje sobe s kuhinjo. — Ponudbe pod «Zas menjava/1441» na upravo «SI. MecUu pograbili EareU. ^otrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog in oče, stan oče, brat, stric in svak, gospod Anton Bizilj mesar in hišni posestnik ter meščan ljubljanski v petek, dne 10. t m.-po kratki, trpljenjapolni bolezni, previden s tolažili sv. vtre, m'rno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnkega se bo vršil v ponedeljek, 13. t. m. ob petih, popoldne iz hiše žalosti, Hradeckega vas 50, na pokopališče v Štepanji vasi. Sv., maše zadušnice se bodo darovale v farni ceikvi sv. Petra v Ljubljani. V Ljubljani, dne 11. junija 1927. Katarina Bizilj, soproga. — Pavla, Mlcl, Tone, Ivan, Anica, Franci, otroci. — Vsi ostali sorodniki. Najstarejša slovenska pleskar* ska in iičarska delavnica Ivan Bricel), Ljubljana, Dunajska cesta 15 in Go* šposvetska cesta 2 (dvorišče kavarne *Evropa»). Se priporoča. — Izvršitev toč» o a, cene zmerne. 78/T Stara vijolina (prvovrstna) — naprodaj. — Ljubljana. Celovška cesta 78/1 i (Anton Slovnik). 1445 Raznovrstne znamke več tisoč komadov — ugodno naprodaj. — Ponudbe pod «Znamke/1453» na upravo «SL Naroda*. Trgovski pomočnik vojaščine prost — išče mesta; gre tudi na deželo. Nastopi la* bko takoj. — Ponudbe pod «Pomočnik/1455» na upravo •Slov. Naroda*. Koncertne citre dobro ohranjene — ugodno naprodaj. — Cen j. ponudbe na upravo oSlov. Narod a-o pod «Citre/1457». Pisalne stroje nove in rabljene Undersvood, Remington, Simth, Broes in za potovajnje povrvrstne — nudi z garancijo Josip Pukl v Ce* liu. — Popravila vseh znamk. 87/L Izdelovalnih tambupic 1329 Sisak 53 (Hrv.) priporoča kot stara izdelovalnica svoje najboljše tamburice vseh vrst. Ceniki na razpolago ki „Posest" Realitetna pisarna, družba z o. z. LJUBLJANA, Mklošičeva cesta št. 4 proda: VILO, enonadstropno, pred* vojno, 3 stanovanja po 3 so* be, pritikline, lep vrt, blizu Tivolija, Din 220.000. HIŠO, visokopritlično, 4 par* ketirane sobe v visokem pri* tličju, 4 manzardne, pritikli* ne, 600 m3 vrta, tik tramva« ja, Din 160.000. HIŠO, enonadstropno, najsolid* ne je zidano, tristanovanjako, 1000 ms vrta, 10 minut od centra, Din 205.000. HISO, dvonadstropno, prenov* ljeno, večstanovanjsko, tik cerkve, Šiška, vrt, 170 tisoč dinarjev. VILO, novozidano, enonad* stropno, komfortno, 5 sob, pritikline, vrt, 12 minut od centra, Din 220.000. VILO, enonadstropno, tristano* vanjsko, trisobno stanovanje prosto, velik vrt, Rožna do* lina, Din 145.000. Ugodni pla* čilni pogoji. HIŠO, enonadstropno, 2 stano* vanj i po 2 sobi, pritikline, vrt, Rožna dolina, 100 tisoč dinarjev. HIŠO, visokopritlično, 3 par* ketirane sobe, elektrika, vo* dovod, 2000 m3 vrta, blizu postaje in tramvaja, 155 ti* soč dinarjev. HIŠO, visokopritlično, novozi* dano, hlev za deset glav ži* vine, 5000 m2 dvorišča, pod Dolenjskim kolodvorom, 85 tisoč dinarjev. Poleg atega večje število sta* novanjskih hiš, vil, trgovskih, gostilniških objektov v Ljub* Ijani, na deželi, kmetska po* sestva, graščine, industrije, ugodno ležeča stavbišča itd. Kupujem posjed u Sloveniji do 60 jutara oranice, po mo* gućnosti bez vinograda. Ozbilj* ne ponude na Intermissor, Sa* mostanska ulica 9, Zagreb V 12. 1393 IOKOMOJBILI MOTORI SAUGCA5 GATE D I PINI * KAY MICKI KOMPL. PILANt POVOLJNI PLAcEVS. U S L O V Brata FISCHER ZAGREB, Pantovcai« 1b i „TOBLER" slovita svetovna tvornica čokolade, bonbonov in kakao obvešča svoje konsumente, da bo poleg dosedanjih po klonil-premif izdala Se veliko število vsakovrstnih f nih praktičnih in kor stnih daril za odrasle in tu ce. Zahtevajte spiske pri vseh prodajalcih, Zastore, posteljna pregrinjala perilo, monograme, obleke I. dr. veze najfinejše In aajcenejš«- mehanlčno umetno vezenje Matek & Mikeš Ljubljana, Da lmatinova ulica 13. Entlanje, ažuriranje, predtls-kanje ženskih ročnih del za trgovino, šolo in dom. — Kopalne hlače nfrnčkp maiirA in nogavičke v raznih UlTUMtC Uld)ltC barvah, damske nogavice, svilnati trakovi, sralce, kravate, palice, nahrbtnike, dišeče milo, Odol, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, tapetnike oafcenejše lepri Josip Peteline ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Najboljša v materijalu in konstrukciji so: kolesa, šivalni stroji fS& TSSSL PLE. URAMA PISALNI stroj TILNI stroj ter švicarski DUBIE0. Najlepše opreme, samo pii Josip Petelincu w L ubijani blizu Prešernovega spomenika o4 — vodi. — Telefon 2913 Najnižje cene. — Tudi na mesečna odplačila CTRMPIL)E E Nalnovel*i •aobabal plinska si petrolejska ol ▼etnika, , AIDA41 lnm žanin 200-500 sveč moči trasa« beta tat Neznatna po raba petroleja Šved kakor elektrika' „aiaa« je rabi za razsvetljavo prodaja ime, tsradov, gostllnlc sol, cerkev, dve* rflč, vrtov itd „AIDAM je prikladna za najmanjše m največje prostore — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS Ima elektrotehnična Hnn? SVARC t drug £A6REtt. -»reradovičevč ulic« — Iščemo zaupne zastopnike — — Zahtevaite ta ko i prospekte' ~ SHHHHHHHHIS Na vsaki mizi je ponos gospodinje sir ,ORCO' Zastopstvo: Fr. Srdar & Co., Zagreb, Gjure Deželica Prilaz 79. la. čajno presno maslo kg Din 42 la. domači trapistovski sir Panonija kg Din 24 la. trapistovski domači, štiriorjlati kilo gram Din 24, postavljeno na vsako pošto. —, Raz Za «N anodno tiskamo*; f ran Jczeršck. mm Za nv»aratiM dol lista; Oton ChriatoL — Vsi v Ljubljani.