PoStnlns plačana v potovfat XIX., Ste Ji. Ljubljana, nedelja 6. februarja 1938 Cena 1 Din cpi«>ud(vu Ljubipuia cuuugevs ouca a - ivieroo »t «m 1123, 81*4 1126 'cserutni xtdeieU: LiuUJua |gie» burgovs ai 6 - Iei 8392. S4»2. Teiefoc St Podružnica Man bor: Grajata trg f. Podružnica Celje Hoče nova al št. 2 Telefoo St »HO. Računi pn podi fte* ta vodih-. L Ju Iv I Jana 3t 11 842 Praga čiaJo 78180, wiw inft MI Silno oboroževanje Amerike 2e nekaj časa so Zedinjene države Severne Amerike, posebno pa še njih predsednik Roosevelt, v ospredju svetovnega zanimanja. Vzrokov za to je več; glavni vzrok pa so vsekakor predsednikovi predlogi za ogromno oborožitev Severne Amerike. Po doslej znanih podatkih bodo Zedinjene države Severne Amerike v novem proračunskem letu, ki se začne 1. julija, potrosile za svojo oborožitev na morju, na suhem in v zraku nad eno milijardo dolarjev (okoM 50 milijard našega denarja). Od tega skupnega zneska, ki je postavljen v državni proračun, je kongres doslej cdobril že 553 nvlijonov dolarjev, in to z zares presenetljivo večino 283 glasov proti 15 glasovom. V finančnem odboru je bil odobren tudi že madalinji anesek 427 milijonov dolarjev za povečanje ameriškeea oboroževanja na suhem. V ramravi je sedaj le še okoli 25 do 30 milijonov izre^-noga kr<*d;ta za boljšo organizacijo obalne in suhozem-ske obrambe. Izglasovanje teh visokih kreditov za oboroževanje vzbuja seveda splošno pozornost, saj že samo število oddanih glasov dokazuje, da se v kongresu ogrevajo za popolnejšo oborožitev Ze-dinjenih držav tako Rooseveltovi demokrati kakor njihovi nasprotniki republikanci. Nobenega dvoma ni, da predstavlja to za Roosevelta nadvse pomemben uspeh. i2 katerega utegne v bližnji bodočnosti čroati pobude za nove predloge in ukrepe. Zanimivo je utemeljevanje tega silnega oboroževanja. Dasi ne vidijo vojaški strokovnjaki spričo izredno ugodnega strateškega položaja ameriškega kontinenta — v bližnji in znabiti tudi daljni bodočnosti nobene nevarnosti za kak neposredni napad na Zedinjene države, vendar utemeljujejo zagovorniki ameriškega oboroževanja nove Roose-veitove predloge predvsem s potrebo obrambe »za vsak primer«. Na posvetovanjih ameriških vojaških strokovnjakov. na katerih so bili v podrobnostih izdelam novi oborožitveni predlogi, so sicer vsi soglasno poudarjali, da Amerika v svojem sedanjem položaju nikakor ne more postati žrtev osamljenega napada, toda vsi so istočasno opozarjali na nevarnost kombiniranega skupnega napada s strani več držav, ki bi se združile v mednarodnem bloku. Zato se morajo Zedinjene države, tako so poudarjali, zavarovati predvsem proti taki možnosti, in sicer istočasno na obeh straneh: ob Tihem in Atlantskem oceanu, in to na suhem, na morju in v zraku. V utemeljitev svojih predlogov za povečanje oboroženih sil so lili celo tako daleč, da so vzeli v poštev tudi možnost nepričakovanega izkrcanja TOvražnih sil na ameriškem kontinentu, kar zahteva povečanie suhozemske armade za najmanj 10®V V pogledu pomorskega oboroževanja »e je čutila Amerika prisiljeno k novim ukrepom, ko je Japonska odpovedala washingtonski pomorski dogovor iz leta 1922.. ki je določal moč ameriške m japonske vojne mornarice v razmerju 5 : 3. Roosevelt je zato že v srvoji otvoritveni poslanici kongresu na začetku •tega leta zaprosil za odobritev gradnje dveh novih velikih bojnih ladij po 35.000 ton. Po možnosti pa naj bi se čimprej zgr iili še dve nadaljnji taki bojni ladji, kar naj bi Ameriki v tem orožju zagotovilo nadmoč nad Japonsko. 2e lani je Amerika dogradila 24 novih vojnih ladij z nad 300.000 tonami skupne tonaže. Enako število vojnih ladij bo dograjeno v tem letu, posebej pa je še določena gradnja dveh matičnih ladij za letala po 27.000, treh do štirih težkih in enako število lahkih križark v skupni tonaži 64.000 ton, 20 rušilcev s skupno tonažo 30.000 ton ter 6 podmornic. Za povečanje suhozemne armade bo uporabljenih, kakor rečeno, 427 milijonov dolarjev (20 milijard dinarjev). Ameriška armada bo štela odslej v mirnem času najmanj 165.000 mož, rezervne čete izvežbane nacionalne garde za primer vojne pa vsaj 210.000 mož. Zaradi potreb obalne obrambe bo ameriška armada kar najpopolnejše motorizirana Obalni obrambi primerno bodo seveda istočasno izvedena tudi vsa najnujnejša utrdbena dela. ki bodo v glavnem osredotočena v strateško zelo pomembnem trikotniku Alaska - Havajsko otočje - Panama, kjer bodo izpopolnjene tudi vse naprave za oporišča ameriškega letalstva in brodovja. Letalske sile so v Zedinjenih državah podrejene deloma vojnemu, deloma mornariškemu ministrstvu. V začetku tega leta je imela armada 1400 mornarica pa 1027 letal Do 30 junija 1940 bo Amerika povečala število svojih letal na 4120 od katerih bo 2320 namenjenih armadi 1800 pa mornarici. V tem je v glavnem obris novega ameriškega oborožitvenega programa Kakor pa je že prezddent Roosevelt sam Izhaja vsak dan r&zeD ponedeljka. Naročnina znaS« meaeC.no Du> 25.—% Za inozemstvo Din tO.—. Uredništvo: Ljubljana, .Knarijeva ulica 6. telefoo 8122. 3123. 3124. 3126 3126 Maribor, Grajski trg št 7. telefon St 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. 1, telefon St 65 Rokopisi se oe vračajo dogodki u Neme Nemška vojska podrejena totalitarnemu sistemu — Tudi vojaška oblast v rokah naredncsoeialisflčne stranke — Revizija metod nemške zunanje politike Berlin, 5. feb. br. Vsa nemška in mednarodna javnost je danes pod vtisom dalekosežnih sprememb, ki so bile izvršene v vodstvu nemške državne obrambe, zunanje in gospodarske politike. Čeravno je ves svetovni tisk že več dni razpravljaj o položaju v Nemčiji in napovedoval važne odločitve, je vsa svetovna javnost iznenadena, ker nihče ni pričakoval tako dalekosežnih ukrepov, kakor jih vsebuje odlok državnega kancelarja Hitlerja, ki je izšel včeraj pozno ponoči. Ni bila nobena tajnost, da so obstojala med vojsko in narodno socialistično stranko velika nesoglasja in da se je vodila za kulisami huda borba za to, da dobi stranka odločujoč vpliv ne samo v državni upravi, marveč tudi v vojski. Javnost o vsem tem ni bila poučena, ker listi o tem niso ničesar poročali. Tem večje je bilo zaradi tega začudenje, ko se je zvedelo, da so upokojeni skoraj vsi vodilni generali nemške vojske in da je za Hitlerjem, ki je postal vrhovni vodja in poveljnik nemške državne obrambe zavzel najvišje vojaško mesto, položaj 1 generaifeldmaršala, general Goring. i Tako v Nemčiji, kakoi v inozemstvu ■ prevladuje vtis, da pomeni to popolno | <3 zmago stranke nad vojsko odnosno g©-neraliteto ter da predstavljajo U ukrepi nekako končno »glajhšaltungo« nemške vojske z narodnosocialističnim režimom. Ob enem s temi spremembami so bile izvedene tudi zelo važne spremembe v vodstvu zunanje in gospodarske politike. Vrhovno vodstvo zunanje politike bo odslej osredotočeno v rokah kancelarja Hitlerja, ki mu je dodeljen poseben tajni državni svet, izvrševalec njegovih sklepov v svojstvu zunanjega ministra pa osebni Hitlerjev zaupnik, dosedanji poslanik v Londonu Ribben-trop. Gospodarska politika Nemčije je dobila s temi izpremembami še bolj poenoteno vodstvo, ki naj zngotovi popolno izvedbo gospodarske štiriletke. S tem naj se ob enem odstranijo diference, ki so nastale v zadnjem času na eni strani med vodstvom stranke, vojsko in težko industrijo. Čeravno za enkrat še ni mogoče presoditi položaja, ki je nastal zaradi sedanjih sprememb v Nemčiji, je vendar izven dvoma, da gre za dogodke, ki boJo tvorili važen mejnik v razvoju nove, narodnosocialistične Nemčije. veljnik Nova organizacija vodstva državne obrambe — Vojno ministrstvo ukinjeno - Ustanovitev štaba vrhovnega poveljstva celokupne oborožene sile Berlin, 5. febr. br. 2e o priliki proslave pete obletnice Hitlerjevega režima je bilo opažati, da oficielnim proslavam niso prisostvovali najvišji predstavniki vojske. Vojni minister maršal Blombtrg je odpotoval v Italijo na ženitovanjsko potovanje, . vrhovni poveljnik vojske general Fritseh pa je obolel. Takrat so se tudi začele širiti vesti, da je vojni minister maršal Blomberg podal ostavko. V uradnih krogih so te vesti sprva demantirali, listi pa o tem niso ničesar poročali. Izgleda, da so skušali nesoglasja ki so nastala v vodstvu vojske, izgladiti To pa se ni posrečilo in moralo je priti do razCiščenja. Snoči pozno zvečer je bil v Berlinu objavljen naslednji odlok kancelarja Hitlerja: Odslej bom sam osebno in neposredno vršil oblast vrhovnega poveljnika celokupne nemške oborožene sile. Pristojnost dosedanjega splošnega oddelka vojnega ministra se prenaša na štab tega vrhovnega poveljstva Dosedanji načelnik splošnega oddelka vojnega ministrstva p^st; ne načelnik štaba vrhovnega poveljstva celokupne oborožene sile in je po rangu enak ministrom državne vlaf*e. Vrhovno poveljstvo celokupne oborožene s;le bo ob enem opravljalo vse posle vojnega ministrstva. Vse dolžnosti, ki jih je doslej unravl al vojni minister, bo ods'ej vršil načelnik š*a-ba vrhovnega poveljstva in sicer v dobi miru po mojih navodilih ter bo tako upravljal celokupno državno obrambo na vseh področjih. Blomberg in Fritseh upokojena S tem odlokom je ukinjena ustanova dosedanjega vojnega ministrstva. ob enem pa osnovan štab vrhovnega poveljstva celokupne oborožene sile. ki obsega "tako su-hozemno vojsko, kakor vomo letalstvo in vojno mornarico. Na ta način je sl;čno, kakor v Franciji, združeno vrhovno vodstvo vseh treh panog državne obrambe v rokah načelnika vrhovnega genei a'nega štaba. Dosedanji vomi minister maršal B^mberg je z istim odlokom upokojen, ob enem z njim pa je upokojen tudi dosedanji vrhov- cialističnemu režimu pri obnovi nemške oborožene sile. Coerinš — maršal Največjo pozornost je zbudilo dejstvo, da je Hitler istočasno imenoval dosedanjega letalskega generala in pruskega ministrskega predsednika Hermana Goringa za generaifeldmaršala. S tem je general Goring zavzel najvšji za vojaka dosegljivi čin ostane pa še nacalje vrhovni poveljnik letalstva. Za novega poveljnika suhozemne vojske je imenovan general v. Brauchitsch, ki je bil ob enem povišan v generalobersta. Poleg tega je osnovano še vrhovno poveljstvo suhozemne vojske. Na to mesto je imenovan dosedanji državni podtajnik vojnega ministrstva general Wilhelm Keitel. dasi je po rangu eden najmlajših generalov, a velja za izrazitega pristaša hitlerizma. Mimo tega so v vojski tn v vojnem letalstvu izvršene številne premestitve, -ted drugrimi je prem°š^en tudi arm jskl oo-velinik general Reichenau iz Monakove-ga v Leipzig kjer prevzame poveljstvo 4 armije Za povrlmika Hruge armHe 1e imenovan eener^l List Tudi v vrhovn>h novelist vih o^ta^h nanog volske 'n 'jta'stva so izvedene številne spremembe, napove-dujeio na še nove premestitve, upokojitve in imenovanja. Preosnova letalstva V okviru reorganizacije v letalstvu se j bodo ustanovila naslednja nova mesta: 1. šef letalske obrambe. 2. Generalni inšpektor letalstva 3- šef ministerialnega urada letalstva. Dalje je bilo ustanovljenih več letaleikih okrožni! poveljstev. in sicer vzhodna skupina — Berlin, zapadna skupina — Braunschweig in južna skupina — Munchen. Na čelu vsake te skupine je I poveljujoči general kot vrhovni poveljnik. Prelite stva dEll nanj a politike Ustanovitev tajnega državnega sveta — Vodstvo zunanje politike prevzel Hitler sam, Neurath predsednik državnega sveta, Ribbentrop zunanji minister Ob enem s spremembami v vojski je Hitler odredil tudi popolno reor^aniza^i"o vodstva zunanje po'itike. Dosegaj sta bila glavna zunanjepolitična svetovalca kancelarja zunanii minister Ne r-sedanji ^lan dir ek t ari j a nemške državne banke Bnrvkmarm. Za državnega tajnika za posebne joisije je bil imenovan državni tajniik gospodarskega ministrstva Posse, vodstvo posameznih oddelkov pa so prevzeli letalski general-major Lew (industrijski odsek in surovine), generaiimajor v. Hanecken, (rudarstvo, industrija železa in elektrike), Lange (lesarstvo in kredit), rezervni major Jagvritz (zunanja trgovina devize in izvoz). Dosedanji generalni strokovnjak za surovine je bil imenovan za načelnika odseka za agrarna raziskovanja Tudi njemu je bil priznan položaj državnega tajnika. Sklicanje rajhstaga Danes je izšel odlok, e katerim je sklican državni zbor k izredni seji za dne 20. februarja. Za sejo vlada v vsej javnosti veliko zanimanje. V poučenih krogih napovedujejo da bo kancelar Hitler pri tej priliki poročal o pomenu izvršenih sprememb in podal tudi važne Izjave glede bodoče nemške zunanje politike. Nova pota Nemčije * Nemčija se sicer ne bo odrekla dosedanjim prijateljstvom, zavzela pa se bo za zbližanje z Anglijo in Francijo Berlin, 4. febr. o. Diplomatski krogi sodijo, da so bili za veliko rekonstrukcijo vlade odločilni zunanjepolitični momenti. Dosedanja nemška zunanja politika se je naslanjala na os Rim - Berlin in na trikot Rim - Berlin - Tokio. Obe formaciji pa nista po vsem odgovarjali življenjskim potrebam Nemčije. Nemčija je imela namen z osjo Rim - Berlin izvajati pritisk na Anglijo in Francijo, da bi pristali na Sporazum z obema srednjeevropskima velesilama. Ko pa sta se Anglija in Francija sporazumeli, da je treba v bodoče v večji meri upoštevati nemške kolonialne zahteve, je postalo jasno, da se mora Nemčija oddaljiti od politike ideoloških blokov. Nemčija si je tedaj pričela prizadevati, da bi se os Rim - Berlin spravila v sklad z interesi obeh zapadnih velesil. Glede na te nove smernice nemške zunanje politike je pričakovati, da bo postala sedaj vse bolj intenzivna in da se bo ozirala v vse večji meri na lastne interese Za to v največji meri jamči imenovanje Ribbentropa za zunanjega ministra. Nemška vlada se sicer nikakor ne namerava odreči svojim dosedanjim prijateljstvom, zavzela pa se bo za zbližanje s Parizom in Londonom. Velike skrbi povzročajo Nemčiji tudi dogodki na Daljnem vzhodu, kjer so prizadeti pomembni nemški gospodarski in politični interesi. Nemčija se hoče baje sporazumeti z evropskimi velesilami o skupni obrambi evropskih interesov na Kitajskem Pogoj za tako akcijo pa je vsekakor sporazum v Evropi sami. Nemška vlada se zaveda, da špansko vprašanje zmerom bolj ogroža mir Zato je pričela tudi naglašati, da v Španiji nima ni-kakih neposrednih interesov, razen, da se na skrajnem evropskem jugozapadu ne vgnezdi boljševizem. Na tej osnovi si | Nemčija obeta sporazum z evropskim za- I padom. Vobče naglašajo diplomatski krogi v Berlinu, da bo Ribbentropova zunanja politika omogočila pomirjenje v Evropi. O tem pričajo tudi pogajanja, ki se vršijo med Anglijo in Nemčijo v vsej tajnosti o nemških kolonialnih zahtevah in letalskem paktu. Ustanovitev tajnega državnega rveta dokazuje. da hoče nemška vlada odslej pokazati enotno voljo v vseh zunanjepolitičnih vprašanjih. Sedanje spremembe pomenilo koncentracijo vseh sil v Hitlerjevih rokah. Neresnične vesti Berlin, 5. febr. br. Glede na vesti, ki so v zvezi s spremembami v vrhovnem vodstvu nemške oborožene sile razširjene v inozemstvu, objavlja uradna agencija DN3 poseben komunike, v katerem zavrača vse trditve, da bi bil upokojeni general Fritseh aretiran in da bi bilo v raznih asrnizijah prišlo do upora. Vse te vesti DNB označuje za zlobne izmišljotine in naglaša, da je ves nemški narod pozdravil še tesnejšo povezanost celokupne nemške oborožene sile z narodnosocialističnim režimom. Mussolini Hitlerju Rim, 5. febr. AA. Predsednik ital-jansks vlade Mussolini je poslal državnemu kancelar ju Hitlerju tole brzojavko: Kot minister italijanskih vojasških sil telim osebno izraziti svoje zadovoljstvo in za-dovoljetvo italijanskega naroda, da ste osebno prevzeli dejansko poveljstvo nad vsemi vojaškimi silami Nemčije. Smatram, da ho ta docodek poglobil odnošaje tovarištva med obema vojskama in režimoma. Prvi oimevl Berlin, 5. februarja. AA. Vsi listi danes živahno komentirajo včerajšnje odredbe vodje države in državnega kancelarja Hitlerja ter naglašajo njihov posebni pomen. »Volkischer Beobachter« pravi med drugim: Ukrepi, ki se danes uveljavijo na področju vojske, zunanje politike in gospodarstva, niso bili niti z daleka povzročeni po golem naključju. 2e po svoji obliki, kakor po svoji vsebini pričajo, da služijo okrepitvi in koncentraciji vseh narodnih sil. V Italiji Rim, 5. februarja. AA. Rimski listi objavljajo dolga poročila svojih berlinskih dopisnikov in prinašajo slike državnega kancelarja Hitlerja, generala Goringa, Neuratha in Ribbentropa »Tribuna« poudarja, da je s prevzemom vrhovnega poveljstva nad vsemi vojaškimi silami Nemčije po Hitlerju utrjeno edinstvo v politični upravi in vojaškem poveljstvu, kar posebno ustreza narodni obrambi in čim večjem soglasju z nacionalno nacionalističnim režimom »Giornale d'Italia< in >Lavoro Fasoi6ta« poudarjata med drugim, da mnoge tako zva-nih demokratskih dežel napačno in zloholno tolmačijo sedanja izpremembe v Nemčiji in ne razumejo bistva rež'ma. ki ga je ustvarila nemška nacionalna revolucija Musso-linijeiva brzojavka iasno izpričuje, da pozdrav Ija Italija s simpatijami te izpremembe- V Angliji London. 5. febr. h. V angleških diplomatskih krogih tolmačijo spremembe v Nemči- , ji takole: Spremembe v vrhovnem vodstvu j nemške oborožene sile m diplomaciji ima- } jo predvsem namen, odstraniti vpliv zmernih krogov in predvsem vojske na nemško zunanjo politiko. S temi izpremembami »o odstranjeni vsi oni elementi, ki »o nastopali proti politiki osi Berlin—Rim—Tokio, proti prevelikemu angažiranju v Španiji ter za sporazum z Anglijo in Francijo. Imenovanje Ribbentropa za zunanjega ministra smatrajo v londonskih diplomatskih krogih za absolutni triumf radikalne struje narodno socialistične stranke. Odpoklic Papera z Dunaja pomeni prieetek radikalnejše poiitike napram Avstriji Premestitev armijskega generala Reichenaua iz Monakovega v Leipzig pa smatrajo za jasen dokaz ostrejše poudarjene politike napram Češkoslovaški. Dosedanji poslanik v Rimu Hassel je bi! odpoklican predvsem za to, da bo na njegovo mesto imenovan Ribbentropov zaupnik, ki bo brezpogojno izvaja! politiko sodelovo-nja Nemčije z Italijo. Odpoklic dosedanjega poslanika v Tokiu dokazuje, da Ribbentrop na tem položaju noče več imeti tradicionalnega nemško-nacionalnega demokrata, marveč svojega zaupnika, ki bo politiko sodelovanja pospeševal v duhu Ribbentropo-vih načrtov in dal tej politiki večji poudarek. Na Češkoslovaškem Paga, 5. febr. o. V tukašnjih diplomatskih krogih presojajo dogodke v Nemčiji zelo resno, vendar pa brez vsakega vznemirjenja. Najbolje označuje razpoloženje češkoslovaških krogov »češke Slovo«, ki objavlja uvodnik pod naslovom »Težki konflikti v diktaturi«, v katerem pravi med drugim, da bo Nemčija poizkušala maskirati notranji kaos z ojačeno zunanje politično aktivnostjo. Za češkoslovaško pomeni to, da mora biti složna, da mora skrbeti za svojo armado in njeno udarnost ter dvigniti moralni in materialni odpor celokupne republike. »Narodny Politika« opozarja na poročila francoskega tiska, da je spremembe v Nemčiji izzvala koncentracija francoske narodne obrambe Gamelina Ostali č^ški listi komentirajo zlasti imenovanje Ribbentropa za zunanjega ministra in ga tolmačijo kot oddaljevanje Nemčije od An- fclije. »JUTRO« SL St, Nedelja, 6. JL 1833. JNAD Jadran razpuščen Včeraj je bilo razpuščeno Jug osi. napredno akademsko društvo „Jadran44 v Ljubljani Ljubljana, B. februarja. Danes dopoldne ob 11. Je prispel v društvene prostore Jugoslovenskega naprednega akademskega društva Jadran v Areni Narodnega doma uradnik policijske uprave z večjim Številom detektivov. Izročil je društvenim funkcionarjem, ki so bili v društveni pisarni, kr. banske uprave, s katerim se JNAD Jadran razpušča na osnovi }. 11 zakona o društvih, shodih in posvetih. Razpust je utemeljen z navedbo, da se Je Jadran »kot nepolitična organizacija udejstvoval tudi politično ter je s tem prekoračil svoje statutarno delovno področje«. V utemeljitev svoje sodbe, da se je JNAD Jadran udejstvovaJ tudi politično, navaja razpustitveni odlok dva odstavka iz slavnostnega govora, ld ga je imel sedanji društveni predsednik cand. phil. Mlakar na letošnjem »Slovanskem večeru« dne 15. januarja na Ta^jo-ru. Odlok še pristavlja, da Je proti vazpu-fitu dopustna pritožba na ministrstvo notranjih zadev, da pa pritožba Viima odložilne moči. Odposlanec policijske oprave Je nato popisal in zapečatil društvene knjige in ostalo društveno imovino. , Uradno Je nato za-irtopntk policije zapvl in zapečatil društvene prostore in posebej še omare z društvenim arhivom. Razpustitveni odlog Razpustitveni odlok banske uprave se dobesedno glasi: Kraljevska banska uprava dravske banovina n/?. et en/2 Ljubljana, dne 3. februarja 1938. ODLOČBA Na osnovi i 11 zakona o društvih, shodih in posvetih razpuščam »Jugoslovensko napredno akademsko društvo Jadran«, ka-'terega pravila je odobrila bivša deželna •vlada za Slovenijo, poverjeništvo za notranje zadeve, z odlokom št. 1340/pr. z dne 7.2 1920, ker se je kot nepolitična organizacija udejstvovaio tudi politično ter je s tem prekoračilo svoje statutarno delovno področje. Zoper to odločbo Je dopustna, pritožba na ministrstvo notranjih poslov, katero bi bi-!io treba vložiti pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani v 15 dneh, računano od dneva vročitve. Pritožba, ki mora 'biti kolkovana s 30 Din v smislu § 11 zakona o društvih, shodih in posvetih, nima odložilne moči. RazJogl Po svojih pravilih je »Jugoslovensko napredno akademsko društvo Jadran« nepolitična organizacija, ki si Je nadela nalogo, da zbira jugoslovansko akademsko mladino, ji nudi sredstva za samovzgojo ln priložnost za medsebojno vzgojo v smeri k pravi splošni izobrazbi, da skrbi za vzgojo članstva in da se člani pripravijo za splošni poklic, da proučujejo kulturne, politične gospodarske in druge probleme, da doprinaša k nanredku jugoslovanskega naroda in človeštva ter se bori proti vsakemu konservativnemu stremljenju iz 5 2 pravil. Ugotovilo pa se Je. da Je delovanje »Jugoslovenskega naprednega akademskega društva Jadran« v Ljubljani prešlo na politično polje. To se je pokazalo na prire- ojl v južni Španiji Na andaluzijskem bojišču je Francova vojska prešla v ofenzivo Barcelona, 5. febr. AA. Nacionalisti ao včeraj izvedli napad na bojišču med Estra-maduro in Andaluzijo tn zavzeli Cheromi-ron. vendar se nbo mogli polastiti republikanskih postojank na Sierri de Argalenes in na Giernu jugov/hodno od Salameje. Nacionalistični napadi na Penaroyo so ostaJi brez uspeha. Včeraj so republikanci zavzeli Pena dela Mata v odseku Granade. Na ta način »o združene republikanske zveze med cestami. ki vodijo v Granado. S tem napadom so oživeli na tem bojišču boji, ki so bili vso zimo prekinjeni zaradi prometnih ovir iii hribovitega ozemlja. Vojno ministrstvo je sroči izdalo komunike. v katerem pravi, da so republikanci na andaluzijski fronti zopet prevzeli iniciativo Včeraj popoldne so pričeli mogočno ofenzivo ter zavzeli Penon de la Vata m Sierro Cocolio. V odseku pn Granadi so prav tako prešli v protinapad. V Estrema-duri so nacionalisti napali republikanske postojanke v bližini Sere Sante Marije in Mi-rona Časti I iona v odseku okrog Salmeje. Napadli so republikance tudi pri Sierri, Sel-meri in Mulvi. kjer so nastopili pod zaščito tankov in letal Uspelo jim je zavzeti Miron, povsod drugod pa so bili njihovi napadi odbiti. Letalski napad na Alicante Barcelona, 5. fbr. AA. Vojno unnrsm to Objavlja Davi ob 9.30 so tri letala vrgla na Alicante približno 40 bomb. Ranjenih je bilo 20 ljudi. Glavni cilj nacionalističnih letal je bi- la električna centrala v Riegosu 9-30 v spremstvu zunanjega ministra Kanye v Krakov. Na postaji ga je pozdravil predsednik republike Moseicki. Navzoči so bili tudi maršal Rydz-Smigly, zunanji minister Beck in drugi člani poljske vlade, kakor tudi višje vojaške osebnosti. Po prihodu se je Horthy napotil 9 predsednikom republike in maršalom Rydz Smigly-jem na grob maršala Pilsudskega, kjer je položil venec Nato je položil venec tudi na grob kralja Štefana Batorija. Ob 13. je bilo v dvorcu intimno kosilo, popoldne pa si je Horthy ogledal mesto. Ležišča železne rude pri Karlovcu Rarlovac, 5 febr. o V bližini vasi Lepni-kov—Zakania in Netrečiča so na51i želc.oo rudo. Strokovnjaka iz Zasreba so dognali, da vsebuje 48 odstotkov železa. Neko zagrebško podjetje je že prevzelo vsa pripravljalna dela za izkoriščanje. Beležke Senatska volilna pravica narodnih poslancev Znano je, da so apelacijska aodfflCa v Splitu, Zagrebu ln Sarajevu razveljavila sklepe pristojnih okrožnih sodišč, ki so odrekla volilno pravico pri današnjih volitvah senatorjev onim poslancem z liste dr. Mačka kl se ne udeležujejo parlamentarnega dela in katerih mandati niso verificirani v narodni skupščini. Apelacijska sodišča so tudi tem poslancem priznala volilno pravico in odredila njihov vpis v volilne sezname. Po informacijah »Vremena« se je zagrebška organizacija JRZ proti izreku apelacijskih sodišč pritožila 4e na kasacijsko kot najvišje sodišče. Kasacijsko sodišče se jc po daljšem posvetovanju postavijo na stališče, da po zakonu ni pravnega leka piv ti odločitvi okrožnega sodišča glede sestave volilnih imenikov. Zato je nemogoča tudi pritožba na kasacijsko sodišče m kasači ja o tej pritožbi meritorno tudi ni razpravlja^. O tem, ali imajo poslanci izven narodne skupščine volilno pravico pri volitvah senatorjev ali ne. se torej kasacijsko sodišče ni izreklo, odločb apelacijskih sodišč, ki so jim to pravico priznala, ni niti potrdilo niti razveljavilo. Tako bo ostalo pri stanju, ki je bilo ustvarjeno po izrekih apelacijskih sodišč in bodo torej danes lahko volili tudi oni poslanci 1 liste dr. Mačka, ki n« sodelujejo v narodni skupščini Posvet radič svskih poslancev in županov V Zagrebu so se včeraj dopoldne sestali mačkovski župani m poslanci Snočni »Hrvatski Dnevnik« poroča o tej konferenci pod naslovom »Sabor hrvatskih narodnih zastopnikov m županov.« Pravi, da so dopoldne razpravljali o kolonizacijskih vprašanjih, o veterinarskih ambulancah, o elektrifikaciji vasi. o sadjarstvu m drugih takih strokovnih vprašanjih Popoldne so govorili o komumkalni politiki in končno še o senatorskih volitvah. K zadnjem delu konference je prišel tudi dr Maček, ki so ga sprejeli z burnimi ovaciiami. Ostal je na konferenci do konca. Obe konferenci, dopoldanska in popoldanska, sta bili strogo zaupni in novinarjem pristop ni bil dovoljen. člani delovnega odbora združene opozicije Kakor poročajo listi, so vse tri v srbi-janski združeni opoziciji sodelujoče srbske stranke že določile svoje delegate za novi delovni odbor združene opozicije. Starora-dikale bosta zastopala dr. Mo.nčilo Ninčič in Krsta Miletič, demokrate Božidar Vla-jič in Milan Grol, zemljoradnike pa dr. Gavrilovič in dr Tupanja^in. Obe zagrebški skupini združene opozicije, HSS in SDS, svojih delegatov še nista določili ali vsaj ne objavili „Zelo neljuba pomota44 »Slovenec« objavlja v športnem pregledu naslednji značilni popravek: »V našem poročilu o smučarskem tekmovanju za državno prvenstvo v Bohinju se je vrinila zelo neljuba pomota pri našem najoaličnejšem tekmovalcu v alpski kombinaciji Cirilu Pračku iz Jesenic. Tam je namreč stalo, da je Ciril Piaček član Sokola, kar pa on nikdar ni bil. Ciril Pra-ček je že od vsega početka član fantovskega odseka na Jesenicah poleg tega pa je včlanjen v jeseniški Skali.« Izvirno poročilo iz Pariza Na dan sv. Agate je objavil »Slovenec« pod mnogo obetajočim naslovom »JNS za ljudsko fronto z dr. Mačkom« naravnost iz Pariza sledečo debelo tiskano vest: »Tukajšnji politični krogi so postali zelo pozorni na bivšega jugoslovanskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Jevtiča, ki je eksponent JNS. in na Dragoljuba Jovanoviča, ki predstavlja jugoslovanske levičarje. Oba ta dva politika sta stopila v zvezo z voditelji francoske ljudske fronte, pri katerih Iščeta moralne in politične zaslombe, da bi se v Jugoslaviji osnovala slična »ljudska fronta«. Zanimivo je. da sta prinesla v Pariz tudi načrt skupne fronte z dr. Mačkom, tako da bi se osnovala zveza med JNS. Dra-goljubovimi srbskimi levičarji in njihovimi priveski drugod ter s HSS, s katero je unitaristična JNS sedaj pod določenimi pogoji pripravljena sodelovati. V zvezi s tem je tudi nedavni obisk nekega znanega, vplivnega in vodilnega francoskega politika iz ljudske fronte pri dr. Mačku v Zagrebu.« Odkar smo »Slovencu« zagrenili masonske pečenke, zapada v hude depresije. Ne vemo, ali je njegovo izvirno poročilo objavljeno iz strahu aH v tihem upanju. V zadnjem času se je namreč pričela »Slovencu« francoska ljudska fronta silno do-padati. Komaj teden je tega kar je njegova opoldanska izdaja z mastnimi črkami objavila izjavo pariškega kardinala Ver-dierja kot dragocen doprinos k spoznavanju razmer, ki vladajo pod ljudsko fronto v Franciji. Kardinal se je pohvalil, kako neovirano je mogla katoliška cerkev razviti svojo akcijo na vseh področlih, ter je slovesno proglasil pred francoskimi ;n tujimi novinarji, da »živimo pod režimom svobode«. Zavrnil je tudi očitke, da se Francija n&haja v rokah rdečega terorja, z ironično opazko, da je tudi on (z ozirom na svojo rdečo kardinalsko haljo) • »rdeč od temena do podplatov«. Ker glasila Kopitarjeve ulice stalno tožilo, kako težko je s svobodo pri nas in kakšne ovire se delajo akciji katoliške cerkve, se nam vzbuja sum, da bi se on in njegovi pod »ljudsko fronto« morda bolje počutili... Pohujšanje v dolini šentflorjanski Opoldanski »Slovenčev« privesek je nedavno objavil v »st da je vod'itelj belgijskih socialistov Vandervelde sklenil obiskati španska bojišča. »Slovenski dom« je k temu strokovnjasko dostavil, da bo to »prvo revolucionarno dejanje tega salonskega socialista. kf ga pri nas bolj poznamo po njegovih nemoralirh spi*ih.< Ker ao pri »Slovenskem domu« hudo moralni v duhu naM Katoliške ako-je- -evela ne letalo nohujšl j*vih in nemoralnih knjig Zato so čuli o nekem Van de Veldu in njegovem »Popolnem zakonu« samo ponevCico v radiiju -Wjr lieben na-h dem Vandevel-de ...« Zato so tud'j mogli proglasiti vodi- Ali so pl]u2ne bolezni To nad vse važno vprašanje zanima očitno vae, Id trpe na astmi, katarja pljučnih vrhov, lastarelem kašlju, rasiuzenoeti, dolgotrajni hrlpavoett In hripi, « doslej še niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe pri nas POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO 8 SLIKAMI tzpod peresa gosp. drja. med. Gutmanna. — Treba Je piaaU same karto (frankirano s 2 din) a točnim naslovom na: FUHLMANN & Oo^ BerUn 614. MUggelstrasse Nr. Sft-SSa. MMnm »i »oe. pot »i»1*uke 8 k fWl« <*» « 111 Predlog za spremembo zakona o Šolskih knjigah in učilih Beograd. 5. februarja, v. Jutri se vr§i tu sestanek zastopnikov tiskarske obrti iz vse države. Na sestanku bodo razpravljali o korakih proti irveljavljenju nameravane uredbe o Državni tiskarni rn izvedbe zakona o učnih knjigah iz 1. 1929. Dočim je za uredbo o Državni tiskarni potreben pristanek obeh finančnih odborov narodnega predstavništva m bo torej mogoče tudi parlamentarnim potom vplivati na njeno končno vsebino, je po dosedanjih informacijah revizija zakona o učbenikih predvidena v obliki običajne uredbe ministra prosvete. Obe uredbi sta pa najožje med seboj spojeni zlasti v pogledu načela monopolizaci-je šolskih knjig. Uveljavljenje uredbe o učbenikih bi torej bilo prejudicielne važnosti tudi za uredbo o Državni tiskarni Sedaj je znan tudi točen tekst nameravanih sprememb r zakonu o učbenikih Jedro celega zakona je v § 1., ki je dosedaj določal, da vse učne m pomožne knjige ter druge učne pripomočke za nar«>dnc in meščanske šole. učiteljišča in STednje šole izdaja država in da je edino te dopustno rabiti v imenovanih šolah. Novi paragraf 1. naj dobi sledeče besedilo: »Učbeniki, pomožne knjige in učni pripomočki za narodne, meščanske, srednje in učiteliske šole so državnega m zasebnega izdanja. Za eden in urti predmet m razred učiteljišča ter vsake vrste srednje m meščanske šole sme biti samo eden učbenik državne Izdaje^ poleg njega pa še največ dva učbenika privatne izdaje. Odobreni učbeniki državne izdaje se bodo po potrebi tiskali po jezičnih posebnostih poedinih pokrajin. Za ljudske šole sme biti več učbenikov državne izdaje za isti predmet in za isti razred, in poleg vsakega učbenika državne izdaje največ tudi po dva učbenika privatne izdaje Za ljudske šole v dravski banovini sme biti za vsaki predmet po eden učbenik državne izdaje in po dva učbenika privatne izdaje s slovenskim besedilom. Za meščanske, srednje !n učiteljiške šole v dravski banovini se bo razpisoval poseben natečaj za učbenike iz narodnega jezika in jugoslovenske književnosti Odobreni učbeniki s srbsko-hrvatskim besedilom se sme-fo v dravski banovini uporabljati 5 slovenskim tekstom, kakor se smejo odobreni učbeniki s slovenskim besedilom uporabljati v celi državi v srbo-hrvatskem pre\-odu. V tem slučaju daje minister prosvete potrebno posebno odobritev.« V smislu novih §§ 2., 3. m 8. se bodo učbeniki menjali vsakih šest let na podlagi posebnega natečaja ki bo določil obseg rokopisa. delež avtorja na prodaji knjige, ako bo njegov rokopis sprejet za državno izdajo, in pa višina nagrade, ki jo morajo pisci položiti ministrstvu, kadar vložijo rokopise. kot nagrado za člane komisije, ki bo rokopis pregledala Komisije za pregled rokopisov za učbenike na meščanskih in srednjih šolah bodo tvorili za vsak predmet po en profesor univerze, odrt osno strokovne visoke šole in po dva strokovnjake i« vrst načelnikov m inšpektorjev ministrstva ter direktorjev in profesorjev srednjih ioL V komisije za narodne šole bo poklican en strokovnjak ped-igog n Višje pedagoška ali srednje šole. en strokovnjak u vrst načelnikov, inšpektorjev, direktorjev ah profesorjev m en učitelj, ki se je odlikoval v svojem šolskem delu. V smislu novega § 17 bo tFfbenifce di^ žavne izdaje tiskala in izdajala Državna tiskarna v Beogradu, ki pa sme tiskanje posameznih učbenikov po v en ti samoupravnim tiskarskim podjetjem. Novi § 18. določa, da »e bo čisti dobiček od prodaje učbeniko*' državne izdaje »porabljal kot pomoč m posojilo banovinam m ministrstvu prosvete za zidanje šol, ta nabavljanje učH in knjig ra dijaJte, Solakft knjižic in šolskega pohištva. Predviden je razdelilm ključ po proporcu, kakor je po-sarncz.na banovina udeležen« pri nabavljali ju učbenikov državne izdaje. Iz teh določb sledi kar se tiče 4ravto banovine: 1. Kot posebni sto*vn*ki učbentk Jila* ne Izdaje se bo v dravski banovini uporabljal le učbenik za narodni jezik tn jugoslovensko književnost. 2. Vse druge knjige državne trd a je bodn enotne in se bodo v slovenskih ,Wa/i rabile v slo\'enskem prevodu. V kolikor bi kakšen slovenski rokopis bil sprejet za državno i-zdajo. se bo seveda rabrl tudi po oeii državi s tem, da bo preveden ▼ srbohrvaščino. 3. Kako ae bo postopalo s pilvatulm! fe* dajami v načrtu uredbe m predvideno Ker ie uporaba državnih izdaj zvezama z dohodka za šolstvo v posameznih banovinah, bo seveda tudi čisto fiskalni interes deloval proti zasebnim izdajam 4. Za tiskanje učbenikov dobi državna tiskarna monopol. Sicer je upravičena, de oddaja posamezne učbenike v tisk »samoupravnim tiskarskim podjetjem« toda samoupravne ti&Varne v dravski banovini ni. Tudi je malo verjetno, da bi dTŽavn« tiskarna dela oddaiala drugim, saj se ravno sedaj s novo uredbo pripravlja, da čim več tiskovin dobi v svoje roke. Predstavniki tiskarstva bodo hrtervenira-li, da se pripravljena uredba o Držami tiskarni podvrže temeljiti načelni reviziji V pogledu učbenikov so mišljenja, da bi brlo potrebno zakon iz 1. 1929 ukiniti, sestavlja* nje in tisk učbenikov pa prepustiti svobodni konkurenci, seveda pod kontrolo prosvetne uprave glede dovršenosti vsebine, kakovosti tehniične izdelave rn pa cene. Posebna deputacija tiskarna-rjev bo predložila posebno spomenico predsedniku vlade, ministru prosvete in drugim merodajtiha članom kr. vlade ter parlamentarnim kii* bom. Ameriški poslanik pri dr. Stojadinoviču Beograd, 5. febr. AA. Min. predsednik dr. Stojadinovič je danes sprejel poslanika Zedinjenih držav Arturja Bleaslina. Priprave za olimpiado v Tokifu Becgrad, 5. febr. A A. Ju^o-lovenski ča=rni konzul v ffeaki na .Japonskem je brzojavno obvestii naše ministrstvo za telesno vzgojo naroie. da se priprave za tokijsko olimpiado naglo razvijajo. Obenem je demantiraJ vest. da se olimpiada n kakršnihkoli ra7/-logov ne bo vršila v Tokiju nefo v HeL sinsforsu na Fir.ekem. telja belaiiskih socialistov Vandarvelda za pisca nemoralnih njiff in prepovedovalea osnov »Poi>olnega zakona«. Zamenjava je to (>ot menda res nehotena in zato komična. Toda na žalost rei z vv-eini »zamenjavami« Kopitarjeve ulice tako. Marsikatero zaar^še pri polni zavesti, da delajo 9 tem grdo krivico; a trlavno jim je da ostane nekaj blata na kakem naprednem človeku. Župnik Praskič reaktiviran Včerajšnje »Vreme« poroča iz Zagreba: »Reaktiviran je in postavljen za pomožnega župnika v vasi Komljetincih Miho-vil Praskič, ki je znan kot iniciator krvavih spopadov v Sibinju pri Slavonskem Brodu pred volitvami 1. 1935. Kakor je znano, je bil v te spopade vpleten tudi katoliški župnik Mihovil Praskič, ki je bil zaradi tega tudi obsojen.« Dvojni tir na pro^i Zagreb—Zidani most »Hrvatski dnevnik« razpravlja o kolodvorski krizi, ki je tudi v Zagrebu občutna, čeravno niti daleč ni tako velika in nujna kakor v Ljubljani. Svoje informacije ima list očividno z mestnega magistrata in zagrebške železniške direkcije. Zato je v njih zanimiva napoved, da se i7delujejo podrobni načrti za položitev drugega tira na progi od Zagreba proti Zidanemu mostu, vendar pa zaenkrat samo do Zaprešiča. Na tem odseku se bo po informacijah »Hrvatskega dnevnika« začel drugi tir graditi že to leto. Polovična vosnina za Seljačko slogo Prometni minister je odobril polovično voznino na železnicah udeležencem občnega *bora Seljačke sloge, osrednje prosvetne organizacije radičevske stranke. Občni zbor bo 13. t m. v Zagrebu Polovična voznina velja za vse železniške proge v državi v času od 10. do 16. februarja. Zasedanje arhierejskega sabora Beograd- 5. febr. p. Arhiefreji^ «rt>or danes nii imel olenarne seje. pač pa so K!B*lall posamezni odbori. Plenarna see. se bo nadaljevala v ponedeljek in bo najbrže končana v torek zvjčer, ko bo izdan zaključni komunike- Gasilsko oblikovanje ministra M lističa Beograd. 5. febr. p. O priliki plenarne so-je gasilske zvez» kraljevine Jugoslavije je bilo danet? izročeno ministru za telesno vzgojo dr. Miletiču najvišje gasilsko odlikovanje, gasilski križ 1. stopnje. Iz sožsie službe Beocrad, 5. febr. p. imenovani so m prestave 8. skupine eodrtf prizmavrtiti okrožje-ea sodišča v Ljubljani: Ciril Mikuž pil okrožnem sodišču v Mariboru, Gojko Kit^k pri sreskem sodišču v Logatcu in Bori« Ker-niavneff pri sreskem sodšou v Tržiču. Napredovanje Beograd. 5. febr. p. Napredoval je m vifr-jega uradnika S. skupine pri podružnici Drž. hipotekam e banke v Ljubljani Pavle Radosavljevič, docslej arhivski uradniik lfll skupine. Stari in onemogli delavci bodo mogli svoje pravice iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt uveljaviti samo za ona obdobja zapo-sisnja — za katera so bili prispevki dejansko plačani« Ako prispevki niso plačani, po določbah zakona o zavarovanju delavcev, pravice do starostnega in invalidnega zavarovanja niso pridobljene. (§ 68. zak. o za vas. delavcev). Delodajalci se morajo te važne socialne in moralne odgovornosti stalno zavedati. Vremenska napoved Zemnnska vremenska napoved: Delno oblačno vreme, zjutraj megle Temperatura se ne bo mnoiio spremenila Zagrebška: Stalno, precej jasno vreme^ Nekoliko vi£je temperature. Dunajska: Povečini jasno, zlasti v gorah* v nižinah mraz, najbrže ponekod v niži^j^ oblačno. Učiteijstvo manifestira za svoj stan in za Koroško 800 učiteljev se Je včeraj zbralo v Ljubljani Ljubljana, 5. februarja. Za danes je bil najavljen prihod bolgarskih učiteljic, ki 30 nameravale prirediti pri nas koncert. Iz tehničnih raziogov je turneja preložena- V pozdrav stanovskim sestram je bil prirejen velik učiteljski tabor, ki se je začel ob pol 9. v dvorani kina .Matice. Zborovanje je priredilo J UU iz Kamnika, udeležila pa so se ga še sreska druStva iz Raaovljice. škofje Loke, Ljubr Ijane mesta in obeh okoliških šolskih sre-zov, Logatca, Kranja in Litije. Iz vseh 9 šolskih srezov je prisotvovali zboru 800 učiteljev in učiteljic. Prvi del zborovanja je bil posvečen stanovskim zadevam, drugi del tabora pa je stal v znamenju manifestacij za našo Koroško. Predsednik zbora, koroški rojak g. Josip Napokoj, šolski upravitelj iz Moravč, je pozdravil številne tovariše, sreske šolske nadzornike g. Drnovška. Gruma, štrav-sa in Skulja ter med zborovanjem došlega banskega šolskega nadzornika g. Milka Jegliča. Na zbor so prihiteli tudi mnogi učiteljski veterani iz dežele, med njimi g. Toman iz Moravč in g. Benedičič iz Višnje gore. Situacijsko poročilo v JTJU je podal sekcijski tajnik g. Drago Supančič. Omenjal je številne predloge, ki jih je stanovska organizacija preoložila finančnemu odboru Narodne skupščine, da jih vnese v letošnji finančni zakon. 809 razredov je pri nas brez učiteljev Med drugim je podčrtal naslednje pereče sr-adeve: personalna politika naj se vodi zgolj po predpisih zakona. Vsakogar morajo prepričati argumenti, da je učitelj-stvu nujno potrebna stalnost v službi in na službenem mestu. Vsa prosta mesta se naj sproti razpisujejo v Učiteljskem tovarišu. JUT J je sestavilo rangno listo iz katere je razvidno, da napredujejo mnogi mJajši učitelji pred starejšimi tovariši. Pričakovati je, du si bo rangno listo osvojilo tudi prosvetno ministrstvo, kakor je jo je uvedlo dozdaj že gradbeno ministrstvo. šolski nadzorniki, se naj nastavljajo zgolj po kvalifikaciji Najbolj so prizadete poročene učiteljice, ki jim je odvzeta stanarina, kurjava in osebne doklaae. Tudi naj se ukins celibat. Stalež učiteijstva v dravski banovini je nepopoln. Nezasedenih je 300 učiteljskih mest, na službo pa čaka že več let nad 500 učiteljskih abiturientov. Za normalno šolsko in uspešno delo zahteva učiteijstvo popolno pedagoško svobodo, okvirne učne načrte in znižanje števila učencev v posameznih razredih. JUU se izreka proti monopolizaciji šolskih zvezkov in nkjig in je proti načrtu zakona o državni tiskarni. Podpiramo slovensko delegacijo gospodarskih in kulturnih predstavnikov ki potuje v tej zadevi danes v Beograd, da prikaže kvarnost nameravanega načrta. Nadalje je poročal sekcijski tajnik g. Supančič še o posetih predstavnikov JUU pri prosvetnem ministru g. dr. Magara-ševiču, prosvetnem načelniku g. dr. Su-šniku, banskem šolskem nadzorniku g. Mil-ku Jegliču in drugih predstavnikih državnih oblastev. Svoje izčrpno poročilo o delu sekcije v Ljubljani in centrale v Beogradu je zaključil s povdarjanjem potrebe utrjevanja stanovske zavesti. Za nekatere uspehi stanovske organizacije niso vidni, ugotoviti pa je treba, da bi naše učiteijstvo utrpelo neprecenljivo škodo brez trdno zgrajene organizacije. Po burnem aplavzu, ki ga je bil deležen glavni referent o stanovskih zadevah sta poročala še g. Kocijančič o Učiteljski tiskarni, ki se lepo razvija, število zadružnikov pa razveseljivo narašča. Ljubljanska uči teljica gospa Koza Ribičičeva je seznanila zbor o akciji za zidavo »Doma učiteljic«. Na vogalu Streliške in Strossmayerjeve ulice v Ljubljani je že kupljen svet, kjer bodo našle učiteljske hčerke z dežele krov ob času studiranja, učiteljice pa bodo imele potrebne prostore za svoje stanovske pomenke in dom, ki jim bo nadomeščal rodbino. Na predlog učitelja g. Ranta s Kranja je bila sprejeta pozdravna in zahvalna brzojavka izvršnemu odbora v Beogradu z rojakom g. Dimnikom na čelu. Učitelj g. Doljak z Logatca pa je prečital resolucijo, ki je bila sprejeta soglasno in bo do- stavljena vsem odločujočim činiteljem. V zaključni točki zahtevajo slovenski učitelji ločitev prosvetne uprave od politične. Narodno obrambno delo in naše učiteijstvo Zatem je učitelj g. France Ostanek, v izčrpnem poročilu podal odgovor na vprašanje ali nam je narodno obrambno delo potrebno. Razčlenil je potek germanizacije slovenske zemlje, ki je bila od srede 9. do 12 stoletja najjačja, kajti takrat &o nemški gospodje pri nas našel ievali nemške kmete, predvsem iz Bavarske. Ker so bili ti kolonisti zlasti v severnih predelih takratnega našega ozemlja v številčni premoči, se je tam izoblikovala naša narodnostna in jezikovna meja. Po letu 1880. ko je Schulvercin pričel s svojim razdiralnim in raznarodovalmm delom, je zlasti v narodno mešanih krajih zaznamovati porast Nemcev. Tako je na primer na kočevskem kolonizacijskem ozemlju bilo od 33 šo! 11 schulvereinskih in v vseh teh šolah se je poučevalo samo v nemščini. Za nad 3600 Slovencev ni bilo ene slovenske šole na tem ozemlju. Ravno tak položaj je bil na Spodnjem štajerskem in na Koroškem. Do leta 1858 so imeli Slovenci na Koroškem 30 šol, po tem letu so bile šole s slovenskim učnim jezikom izpreme-njene v dvojezične, utrakvistične šole, ki pa so samo ponemčevale slovenske otroke. Tak jc položaj še danes* je posebna prednost odvajalnega sredstva Dar mol. Vrhu tega deluje milo in brez bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol liJMUM Da se zajezi raznarodovanje slovenske mladine je bila leta 1885. na pobudo pokojnega župnika Ivana Vrhovnika ustanovljena Družba sv. Cirila in Metoda. Ustanavljala je v narodno ogroženih krajih slovenske šole, ter je leta 1914. bilo v njenih šolah nad 4500 otrok. V teku svojega 53-let-nega delovanja je žrtvovala nad 70 milijonov dinarjev za slovensko šolstvo, kar je ogromna vsota in najlepše spričevalo za njeno nacionalno delo. Tudi po vojni ona ni držala rok križem in skrbi zlasti za severno mejo. V Gradišču na Kozjaku je postavila predlanskim krasno, moderno šolsko poslopje, ki je res »gradišče« v Gradišču. Brez CMD bi otroci ne imeli na slovenskem severu šolskih knjig, učil in drugih pripomočkov in bi že zdavnaj podlegli vplivu onkraj meje. Vsa sredstva zbira Družba po svojih podružnicah, ki skrbe tudi za narodno obrambo propagando po naši ožji domovini, vseh krajevnih organizacij je ta čas 120. Slovenci smo naseljeni na ozemlju, kjer se križa romanska kultura z germansko in je prehod s severa na Jadransko morje. Jadran. ki ga nemški geopolitiki imenujejo Južno nemško morje, je za nemški narod privlačna sila in se niso njihovi načrti iz leta 1914. prav nič spremenili. Predavatelj g. Ostanek je prikazal tudi v izvlečku posamezne nemške teorije o prebivalcih Spodnje Štajerske in želje, kako naj bi bila urejena njihova južna — to je naša severna — meja. Vse njihove razprave imajo samo en cilj, da prikažejo prebivalstvo Spodnje. Štajerske in Koroške kot Nemcem prijazne Slovence ali kakor jih imenuje Vindišar-je ali Vende, ki razen slovenskega jezika nimajo z ostalimi Slovenci ničesar skupnega. Po statističnih podatkih je razvidno, da prebiva 630 tisoč Slovencev izven meja Jugoslavije, kar znaša tretjino vseh Slovencev. Do sedaj smo pretrpeli ogromne narodne izgube in je poslednji čas, da se zavzamemo za čim uspešnejšo propagando narodno obrambnega dela. Zborovalci so toplo zahvalili predavatelja. Nato jc predlagala gdč. Angela Vode-tova, naj ponovi g. Ostanek svoj referat tudi v ostalih srezin in v Radiu Ljubljani. Ob burnem odobravanju predloga litijskega Kako črna je postala ▼oda za namakanje! Saj io «Ddl nrlboHll koliko nesnago odstrani Is porilo Ženska hvala, Id vsebuje Sdtkhfovo milo. Nil talnega, ie Je poleni na dan pranja delo le le napol lake naporno Italcor drugače« ŽENSKA HVALA* dobro namočeno, napol oprano» učitelja g. Jožeta Zupančiča je bila potrjena resolucija, naj oblastva vpoštevajo predvsem potrebe obmejnih šol in šol v narodno mešanih krajih, tako da bodo lahko v vsakem pogledu opravljale svoje naloge v korist našemu narodu. Spoštujemo sedanjo državno mejo, vendar pa ne moremo pozabiti na brate onkraj nje, ker ne more biti državna meja hkrati tudi kulturna meja. Zahtevamo manjšinske pravice onkraj meja v isti meri, kakor jih uživajo manjšine v naši državi. Po naši Koroški Zaključno točko je izpolnil ugledni koroški propagator dr. Julij Felaher. Naslikal je stanje leta 1918. na Koroškem ter je podrobno razčlenil posamezne dogodke za časa razmejitve in koroškega plebiscita Posebno pa je zanimalo poslušalce njegovo tolmačenje raznih spletk, ki so nam Slovencem prizadejale poraz pri plebiscitu. Prečital je tudi nekatere odstavke iz knjige znanega socialista Lagerja, ki opisuje mnoge, doslej neznane činjenice okrog plebiscita. Poudarjal je. kako so utrakvistrične šole in tujski promet pospeševali raznarodovanje v naši Koroški. Nato je odlični predavatelj povedel s pomočjo 100 diapozitov ves zbor po svoji rodni zemlji. Z njemu lastnim temperamentom je prikaza) lepote pa tudi trpljenje zemlje onkraj Karavank in je bil čestokrat sredi besede prekinjen z odobravanjem. Vse navzoče učiteijstvo od Karavank do Ku-ma. od Javornika do Kamniških planin se je čutilo z brati tam ob Zilji in pri Gospej Sveti eno. Veličasten je bil prizor, ko je vsa stoglava množica naših kulturnih pionirjev ob pol 13. zaključila zborovanje s himno »Bože prave«. Za uboj svaka Ferdinand Vitrih je pet let pokore kazen mirno sprejel Maribor, 5. februarja Danes dopoldne se je moral pred malim kazenskim senatom zagovarjati 38-Ietni delavec Ferdinand Vitrih, ker je lani 19 novembra s tolikšno silo obdelal z železnim klinom posestnika Karla Rozmana s Kozjega vrha pri Breznem, da je ta dva dni kasneje zaradi prebitega lobanjskega svoda podlegel. K. Rozmana so našli orožniki 21. novembra mrtvega na njegovem domu Skrivnostna smrt posestnika je razburla vso okolico. Orožniki so aretirali Rozmanovo ženo Ano, hlapca Ivana Mihela, Marijo Vitriho-»*o ter 38-letnega delavca Ferdinanda Vitrina Zasliševanja preiskovalnega sodnika so končno razjasnila vse ozadje tega krvavega dogodka, ki se je odigral v sicer mirnem gorskem naselju Kozjem vrhu nad Breznom. Vse omenjene osumljence razen Ferdinanda Vitriha so po zaslišanju izpustili, ker se je izkazalo, da pri tem krvavem poslu niso bili udeleženi Obširna obtožnica slika ozadje in vzroke vseh dogodkov, ki so dovedli do tega obžalovanja in obsodbe vrednega dejanja. Pokojni Rozman, ki je imel poleg svojega posestva v Breznem št 28. še drugo posestvo v Aberhagu v Avstriji,- je bil poročen z obtoženčevo sestro Ano. Rozman je bil trikrat poročen, tako da so se na malem posestvu, ki je obsegalo komaj 42 oralov, zgrnili kar trije rodovi, sestoječi iz enega sina iz prvega zakona, nezakonske hčerke prve žene in brata druge žene Petra Vezovni-ka. Rozmanov sin iz prvega zakona in Ve-zovnik sta lani umrla. Poleg teh Rozmanovih otrok je privedla Rozmanova tretja žena in sestra današnjega obtoženca še dva svoja nezakonska otroka in mater Marijo. Velika starostna razlika med Rozmanom in njegovo ženo. ki jc bila kar 32 let mlajša od svojega moža, je rodila nesrečen zakon, katerega je v letu 1936 šc poslabšal prihod mladega hlapca Ivana Mihela. Stari Rozman je večkrat potožil, da grdo ravnajo ž njim. Zato se je za stalno naselil v Avstriji, posestvo v Breznem pa je prodal nekemu Juriju Vrhnjaku; od pogodbe sta pozneje Rozman in Vrhnjak odstopila. S posebno pogodbo je nato Rozman zagotovil ženi prevzemno pravico po njegovi smrti. Rozman bi po tej pogodbi ostal lastnik, svoji ženi pa je obljubil vse. kar za življenje potrebuje. Ker sc je Rozman preselil na svoje posestvo v Avstriji, je pooblastil kasneje nekega Franca Mravljaka, da nadzoruje posestvo. Ženi Ani pa to pooblastilo ni šlo v račun. Pričakovala je moža. da bi ga ob tej priliki pridobila za to da bi to pooblastilo preklical in prepustil posestvo njej. Hlapec Mihel je v Kozjem vrhu pričakal Rozmana ter ga odvedel k njegovi ženi v Brezno, kjer se je tacaš mudil obtoženi Vitrih, ki je bil tam zaposlen pri prevažanju lesenih hlodov. Beseda je dala besedo in se je v besednem dvoboju Vitrih spozabil nad starcem ter ga pričel obdelavati s pestmi Končno je izvlekel iz žepa železen klin, ki se običajno vporablja za pritrjevanje verig, ter udaril ž njim Rozmana nekajkrat po glavi. Ves ta dogodek se je odigral v sobi, ko sta bila Rozman in Vitrih sama. Domačini so neposredno po dogodku spravili nezavestnega in pobitega Rozmana v posteljo, kjer je dva dni kasneje izdihnil, ne da bi bili poskrbeli za zdravniško ali duhovno pomoč. Vse sledove krvi so previdno odstranili in položili Rozmana na mrtvaški oder. Dan po izvršenem krvavem dejanju je obtoženi Vitrih odšel v Marenberg, kjer bi imel odsedeti enomesečno kazen. Preden se je pa poslovil, je zabi