PoStnlns plačana v potovfat
XIX., Ste Ji.
Ljubljana, nedelja 6. februarja 1938
Cena 1 Din
cpi«>ud(vu Ljubipuia cuuugevs ouca a - ivieroo »t «m 1123, 81*4 1126 'cserutni xtdeieU: LiuUJua |gie» burgovs ai 6 - Iei 8392. S4»2. Teiefoc St Podružnica Man bor: Grajata trg f. Podružnica Celje Hoče nova al št. 2
Telefoo St »HO. Računi pn podi fte* ta vodih-. L Ju Iv I Jana 3t 11 842 Praga čiaJo 78180, wiw inft MI
Silno oboroževanje Amerike
2e nekaj časa so Zedinjene države Severne Amerike, posebno pa še njih predsednik Roosevelt, v ospredju svetovnega zanimanja. Vzrokov za to je več; glavni vzrok pa so vsekakor predsednikovi predlogi za ogromno oborožitev Severne Amerike. Po doslej znanih podatkih bodo Zedinjene države Severne Amerike v novem proračunskem letu, ki se začne 1. julija, potrosile za svojo oborožitev na morju, na suhem in v zraku nad eno milijardo dolarjev (okoM 50 milijard našega denarja). Od tega skupnega zneska, ki je postavljen v državni proračun, je kongres doslej cdobril že 553 nvlijonov dolarjev, in to z zares presenetljivo večino 283 glasov proti 15 glasovom. V finančnem odboru je bil odobren tudi že madalinji anesek 427 milijonov dolarjev za povečanje ameriškeea oboroževanja na suhem. V ramravi je sedaj le še okoli 25 do 30 milijonov izre^-noga kr<*d;ta za boljšo organizacijo obalne in suhozem-ske obrambe.
Izglasovanje teh visokih kreditov za oboroževanje vzbuja seveda splošno pozornost, saj že samo število oddanih glasov dokazuje, da se v kongresu ogrevajo za popolnejšo oborožitev Ze-dinjenih držav tako Rooseveltovi demokrati kakor njihovi nasprotniki republikanci. Nobenega dvoma ni, da predstavlja to za Roosevelta nadvse pomemben uspeh. i2 katerega utegne v bližnji bodočnosti čroati pobude za nove predloge in ukrepe.
Zanimivo je utemeljevanje tega silnega oboroževanja. Dasi ne vidijo vojaški strokovnjaki spričo izredno ugodnega strateškega položaja ameriškega kontinenta — v bližnji in znabiti tudi daljni bodočnosti nobene nevarnosti za kak neposredni napad na Zedinjene države, vendar utemeljujejo zagovorniki ameriškega oboroževanja nove Roose-veitove predloge predvsem s potrebo obrambe »za vsak primer«. Na posvetovanjih ameriških vojaških strokovnjakov. na katerih so bili v podrobnostih izdelam novi oborožitveni predlogi, so sicer vsi soglasno poudarjali, da Amerika v svojem sedanjem položaju nikakor ne more postati žrtev osamljenega napada, toda vsi so istočasno opozarjali na nevarnost kombiniranega skupnega napada s strani več držav, ki bi se združile v mednarodnem bloku. Zato se morajo Zedinjene države, tako so poudarjali, zavarovati predvsem proti taki možnosti, in sicer istočasno na obeh straneh: ob Tihem in Atlantskem oceanu, in to na suhem, na morju in v zraku. V utemeljitev svojih predlogov za povečanje oboroženih sil so lili celo tako daleč, da so vzeli v poštev tudi možnost nepričakovanega izkrcanja TOvražnih sil na ameriškem kontinentu, kar zahteva povečanie suhozemske armade za najmanj 10®V
V pogledu pomorskega oboroževanja »e je čutila Amerika prisiljeno k novim ukrepom, ko je Japonska odpovedala washingtonski pomorski dogovor iz leta 1922.. ki je določal moč ameriške m japonske vojne mornarice v razmerju 5 : 3.
Roosevelt je zato že v srvoji otvoritveni poslanici kongresu na začetku •tega leta zaprosil za odobritev gradnje dveh novih velikih bojnih ladij po 35.000 ton. Po možnosti pa naj bi se čimprej zgr iili še dve nadaljnji taki bojni ladji, kar naj bi Ameriki v tem orožju zagotovilo nadmoč nad Japonsko. 2e lani je Amerika dogradila 24 novih vojnih ladij z nad 300.000 tonami skupne tonaže. Enako število vojnih ladij bo dograjeno v tem letu, posebej pa je še določena gradnja dveh matičnih ladij za letala po 27.000, treh do štirih težkih in enako število lahkih križark v skupni tonaži 64.000 ton, 20 rušilcev s skupno tonažo 30.000 ton ter 6 podmornic.
Za povečanje suhozemne armade bo uporabljenih, kakor rečeno, 427 milijonov dolarjev (20 milijard dinarjev). Ameriška armada bo štela odslej v mirnem času najmanj 165.000 mož, rezervne čete izvežbane nacionalne garde za primer vojne pa vsaj 210.000 mož. Zaradi potreb obalne obrambe bo ameriška armada kar najpopolnejše motorizirana Obalni obrambi primerno bodo seveda istočasno izvedena tudi vsa najnujnejša utrdbena dela. ki bodo v glavnem osredotočena v strateško zelo pomembnem trikotniku Alaska - Havajsko otočje - Panama, kjer bodo izpopolnjene tudi vse naprave za oporišča ameriškega letalstva in brodovja.
Letalske sile so v Zedinjenih državah podrejene deloma vojnemu, deloma mornariškemu ministrstvu. V začetku tega leta je imela armada 1400 mornarica pa 1027 letal Do 30 junija 1940 bo Amerika povečala število svojih letal na 4120 od katerih bo 2320 namenjenih armadi 1800 pa mornarici.
V tem je v glavnem obris novega ameriškega oborožitvenega programa Kakor pa je že prezddent Roosevelt sam
Izhaja vsak dan r&zeD ponedeljka. Naročnina znaS« meaeC.no Du> 25.—% Za inozemstvo Din tO.—.
Uredništvo: Ljubljana, .Knarijeva ulica 6. telefoo 8122. 3123. 3124. 3126 3126 Maribor, Grajski trg št 7. telefon St 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. 1, telefon St 65
Rokopisi se oe vračajo
dogodki u Neme
Nemška vojska podrejena totalitarnemu sistemu — Tudi vojaška oblast v rokah naredncsoeialisflčne stranke — Revizija metod nemške zunanje politike
Berlin, 5. feb. br. Vsa nemška in mednarodna javnost je danes pod vtisom dalekosežnih sprememb, ki so bile izvršene v vodstvu nemške državne obrambe, zunanje in gospodarske politike. Čeravno je ves svetovni tisk že več dni razpravljaj o položaju v Nemčiji in napovedoval važne odločitve, je vsa svetovna javnost iznenadena, ker nihče ni pričakoval tako dalekosežnih ukrepov, kakor jih vsebuje odlok državnega kancelarja Hitlerja, ki je izšel včeraj pozno ponoči. Ni bila nobena tajnost, da so obstojala med vojsko in narodno socialistično stranko velika nesoglasja in da se je vodila za kulisami huda borba za to, da dobi stranka odločujoč vpliv ne samo v državni upravi, marveč tudi v vojski. Javnost o vsem tem ni bila poučena, ker listi o tem niso ničesar poročali. Tem večje je bilo zaradi tega začudenje, ko se je zvedelo, da so upokojeni skoraj vsi vodilni generali nemške vojske in da je za Hitlerjem, ki je postal vrhovni vodja in poveljnik nemške državne obrambe zavzel najvišje vojaško mesto, položaj 1 generaifeldmaršala, general Goring. i Tako v Nemčiji, kakoi v inozemstvu ■ prevladuje vtis, da pomeni to popolno |
<3
zmago stranke nad vojsko odnosno g©-neraliteto ter da predstavljajo U ukrepi nekako končno »glajhšaltungo« nemške vojske z narodnosocialističnim režimom.
Ob enem s temi spremembami so bile izvedene tudi zelo važne spremembe v vodstvu zunanje in gospodarske politike. Vrhovno vodstvo zunanje politike bo odslej osredotočeno v rokah kancelarja Hitlerja, ki mu je dodeljen poseben tajni državni svet, izvrševalec njegovih sklepov v svojstvu zunanjega ministra pa osebni Hitlerjev zaupnik, dosedanji poslanik v Londonu Ribben-trop.
Gospodarska politika Nemčije je dobila s temi izpremembami še bolj poenoteno vodstvo, ki naj zngotovi popolno izvedbo gospodarske štiriletke. S tem naj se ob enem odstranijo diference, ki so nastale v zadnjem času na eni strani med vodstvom stranke, vojsko in težko industrijo.
Čeravno za enkrat še ni mogoče presoditi položaja, ki je nastal zaradi sedanjih sprememb v Nemčiji, je vendar izven dvoma, da gre za dogodke, ki boJo tvorili važen mejnik v razvoju nove, narodnosocialistične Nemčije.
veljnik
Nova organizacija vodstva državne obrambe — Vojno ministrstvo ukinjeno - Ustanovitev štaba vrhovnega
poveljstva celokupne oborožene sile
Berlin, 5. febr. br. 2e o priliki proslave pete obletnice Hitlerjevega režima je bilo opažati, da oficielnim proslavam niso prisostvovali najvišji predstavniki vojske. Vojni minister maršal Blombtrg je odpotoval v Italijo na ženitovanjsko potovanje, . vrhovni poveljnik vojske general Fritseh pa je obolel. Takrat so se tudi začele širiti vesti, da je vojni minister maršal Blomberg podal ostavko. V uradnih krogih so te vesti sprva demantirali, listi pa o tem niso ničesar poročali. Izgleda, da so skušali nesoglasja ki so nastala v vodstvu vojske, izgladiti To pa se ni posrečilo in moralo je priti do razCiščenja. Snoči pozno zvečer je bil v Berlinu objavljen naslednji odlok kancelarja Hitlerja:
Odslej bom sam osebno in neposredno vršil oblast vrhovnega poveljnika celokupne nemške oborožene sile. Pristojnost dosedanjega splošnega oddelka vojnega ministra se prenaša na štab tega vrhovnega poveljstva Dosedanji načelnik splošnega oddelka vojnega ministrstva p^st; ne načelnik štaba vrhovnega poveljstva celokupne oborožene sile in je po rangu enak ministrom državne vlaf*e. Vrhovno poveljstvo celokupne oborožene s;le bo ob enem opravljalo vse posle vojnega ministrstva. Vse dolžnosti, ki jih je doslej unravl al vojni minister, bo ods'ej vršil načelnik š*a-ba vrhovnega poveljstva in sicer v dobi miru po mojih navodilih ter bo tako upravljal celokupno državno obrambo na vseh področjih.
Blomberg in Fritseh upokojena
S tem odlokom je ukinjena ustanova dosedanjega vojnega ministrstva. ob enem pa osnovan štab vrhovnega poveljstva celokupne oborožene sile. ki obsega "tako su-hozemno vojsko, kakor vomo letalstvo in vojno mornarico. Na ta način je sl;čno, kakor v Franciji, združeno vrhovno vodstvo vseh treh panog državne obrambe v rokah načelnika vrhovnega genei a'nega štaba. Dosedanji vomi minister maršal B^mberg je z istim odlokom upokojen, ob enem z njim pa je upokojen tudi dosedanji vrhov-
cialističnemu režimu pri obnovi nemške
oborožene sile.
Coerinš — maršal
Največjo pozornost je zbudilo dejstvo, da je Hitler istočasno imenoval dosedanjega letalskega generala in pruskega ministrskega predsednika Hermana Goringa za generaifeldmaršala. S tem je general Goring zavzel najvšji za vojaka dosegljivi čin ostane pa še nacalje vrhovni poveljnik letalstva.
Za novega poveljnika suhozemne vojske je imenovan general v. Brauchitsch, ki je bil ob enem povišan v generalobersta.
Poleg tega je osnovano še vrhovno poveljstvo suhozemne vojske. Na to mesto je imenovan dosedanji državni podtajnik vojnega ministrstva general Wilhelm Keitel. dasi je po rangu eden najmlajših generalov, a velja za izrazitega pristaša hitlerizma.
Mimo tega so v vojski tn v vojnem letalstvu izvršene številne premestitve, -ted drugrimi je prem°š^en tudi arm jskl oo-velinik general Reichenau iz Monakove-ga v Leipzig kjer prevzame poveljstvo 4 armije Za povrlmika Hruge armHe 1e imenovan eener^l List Tudi v vrhovn>h novelist vih o^ta^h nanog volske 'n 'jta'stva so izvedene številne spremembe, napove-dujeio na še nove premestitve, upokojitve in imenovanja.
Preosnova letalstva
V okviru reorganizacije v letalstvu se j bodo ustanovila naslednja nova mesta: 1. šef letalske obrambe. 2. Generalni inšpektor letalstva 3- šef ministerialnega urada letalstva. Dalje je bilo ustanovljenih več letaleikih okrožni! poveljstev. in sicer vzhodna skupina — Berlin, zapadna skupina — Braunschweig in južna skupina — Munchen. Na čelu vsake te skupine je I poveljujoči general kot vrhovni poveljnik.
Prelite
stva dEll nanj a politike
Ustanovitev tajnega državnega sveta — Vodstvo zunanje politike prevzel Hitler sam, Neurath predsednik državnega sveta, Ribbentrop zunanji minister
Ob enem s spremembami v vojski je Hitler odredil tudi popolno reor^aniza^i"o vodstva zunanje po'itike. Dosegaj sta bila glavna zunanjepolitična svetovalca kancelarja zunanii minister Ne r
-sedanji ^lan dir ek t ari j a nemške državne banke Bnrvkmarm. Za državnega tajnika za posebne joisije je bil imenovan državni tajniik gospodarskega ministrstva Posse, vodstvo posameznih oddelkov pa so prevzeli letalski general-major Lew (industrijski odsek in surovine), generaiimajor v. Hanecken, (rudarstvo, industrija železa in elektrike), Lange (lesarstvo in kredit), rezervni major Jagvritz (zunanja trgovina devize in izvoz). Dosedanji generalni strokovnjak za surovine je bil imenovan za načelnika odseka za agrarna raziskovanja Tudi njemu je bil priznan položaj državnega tajnika.
Sklicanje rajhstaga
Danes je izšel odlok, e katerim je sklican državni zbor k izredni seji za dne 20. februarja. Za sejo vlada v vsej javnosti veliko zanimanje. V poučenih krogih napovedujejo da bo kancelar Hitler pri tej priliki poročal o pomenu izvršenih sprememb in podal tudi važne Izjave glede bodoče nemške zunanje politike.
Nova pota Nemčije
*
Nemčija se sicer ne bo odrekla dosedanjim prijateljstvom, zavzela pa se bo za zbližanje z Anglijo in Francijo
Berlin, 4. febr. o. Diplomatski krogi sodijo, da so bili za veliko rekonstrukcijo vlade odločilni zunanjepolitični momenti. Dosedanja nemška zunanja politika se je naslanjala na os Rim - Berlin in na trikot Rim - Berlin - Tokio. Obe formaciji pa nista po vsem odgovarjali življenjskim potrebam Nemčije. Nemčija je imela namen z osjo Rim - Berlin izvajati pritisk na Anglijo in Francijo, da bi pristali na Sporazum z obema srednjeevropskima velesilama. Ko pa sta se Anglija in Francija sporazumeli, da je treba v bodoče v večji meri upoštevati nemške kolonialne zahteve, je postalo jasno, da se mora Nemčija oddaljiti od politike ideoloških blokov. Nemčija si je tedaj pričela prizadevati, da bi se os Rim - Berlin spravila v sklad z interesi obeh zapadnih velesil. Glede na te nove smernice nemške zunanje politike je pričakovati, da bo postala sedaj vse bolj intenzivna in da se bo ozirala v vse večji meri na lastne interese Za to v največji meri jamči imenovanje Ribbentropa za zunanjega ministra. Nemška vlada se sicer nikakor ne namerava odreči svojim dosedanjim prijateljstvom, zavzela pa se bo za zbližanje s Parizom in Londonom.
Velike skrbi povzročajo Nemčiji tudi dogodki na Daljnem vzhodu, kjer so prizadeti pomembni nemški gospodarski in politični interesi. Nemčija se hoče baje sporazumeti z evropskimi velesilami o skupni obrambi evropskih interesov na Kitajskem Pogoj za tako akcijo pa je vsekakor sporazum v Evropi sami. Nemška vlada se zaveda, da špansko vprašanje zmerom bolj ogroža mir Zato je pričela tudi naglašati, da v Španiji nima ni-kakih neposrednih interesov, razen, da se na skrajnem evropskem jugozapadu ne vgnezdi boljševizem. Na tej osnovi si
| Nemčija obeta sporazum z evropskim za-
I padom.
Vobče naglašajo diplomatski krogi v Berlinu, da bo Ribbentropova zunanja politika omogočila pomirjenje v Evropi. O tem pričajo tudi pogajanja, ki se vršijo med Anglijo in Nemčijo v vsej tajnosti o nemških kolonialnih zahtevah in letalskem paktu.
Ustanovitev tajnega državnega rveta dokazuje. da hoče nemška vlada odslej pokazati enotno voljo v vseh zunanjepolitičnih vprašanjih. Sedanje spremembe pomenilo koncentracijo vseh sil v Hitlerjevih rokah.
Neresnične vesti
Berlin, 5. febr. br. Glede na vesti, ki so v zvezi s spremembami v vrhovnem vodstvu nemške oborožene sile razširjene v inozemstvu, objavlja uradna agencija DN3 poseben komunike, v katerem zavrača vse trditve, da bi bil upokojeni general Fritseh aretiran in da bi bilo v raznih asrnizijah prišlo do upora. Vse te vesti DNB označuje za zlobne izmišljotine in naglaša, da je ves nemški narod pozdravil še tesnejšo povezanost celokupne nemške oborožene sile z narodnosocialističnim režimom.
Mussolini Hitlerju
Rim, 5. febr. AA. Predsednik ital-jansks vlade Mussolini je poslal državnemu kancelar ju Hitlerju tole brzojavko:
Kot minister italijanskih vojasških sil telim osebno izraziti svoje zadovoljstvo in za-dovoljetvo italijanskega naroda, da ste osebno prevzeli dejansko poveljstvo nad vsemi vojaškimi silami Nemčije. Smatram, da ho ta docodek poglobil odnošaje tovarištva med obema vojskama in režimoma.
Prvi oimevl
Berlin, 5. februarja. AA. Vsi listi danes živahno komentirajo včerajšnje odredbe vodje države in državnega kancelarja Hitlerja ter naglašajo njihov posebni pomen.
»Volkischer Beobachter« pravi med drugim: Ukrepi, ki se danes uveljavijo na področju vojske, zunanje politike in gospodarstva, niso bili niti z daleka povzročeni po golem naključju. 2e po svoji obliki, kakor po svoji vsebini pričajo, da služijo okrepitvi in koncentraciji vseh narodnih sil.
V Italiji
Rim, 5. februarja. AA. Rimski listi objavljajo dolga poročila svojih berlinskih dopisnikov in prinašajo slike državnega kancelarja Hitlerja, generala Goringa, Neuratha in Ribbentropa
»Tribuna« poudarja, da je s prevzemom vrhovnega poveljstva nad vsemi vojaškimi silami Nemčije po Hitlerju utrjeno edinstvo v politični upravi in vojaškem poveljstvu, kar posebno ustreza narodni obrambi in čim večjem soglasju z nacionalno nacionalističnim režimom
»Giornale d'Italia< in >Lavoro Fasoi6ta« poudarjata med drugim, da mnoge tako zva-nih demokratskih dežel napačno in zloholno tolmačijo sedanja izpremembe v Nemčiji in ne razumejo bistva rež'ma. ki ga je ustvarila nemška nacionalna revolucija Musso-linijeiva brzojavka iasno izpričuje, da pozdrav Ija Italija s simpatijami te izpremembe-
V Angliji
London. 5. febr. h. V angleških diplomatskih krogih tolmačijo spremembe v Nemči- , ji takole: Spremembe v vrhovnem vodstvu j nemške oborožene sile m diplomaciji ima- } jo predvsem namen, odstraniti vpliv zmernih krogov in predvsem vojske na nemško zunanjo politiko. S temi izpremembami »o odstranjeni vsi oni elementi, ki »o nastopali proti politiki osi Berlin—Rim—Tokio, proti prevelikemu angažiranju v Španiji ter za
sporazum z Anglijo in Francijo. Imenovanje Ribbentropa za zunanjega ministra smatrajo v londonskih diplomatskih krogih za absolutni triumf radikalne struje narodno socialistične stranke. Odpoklic Papera z Dunaja pomeni prieetek radikalnejše poiitike napram Avstriji Premestitev armijskega generala Reichenaua iz Monakovega v Leipzig pa smatrajo za jasen dokaz ostrejše poudarjene politike napram Češkoslovaški. Dosedanji poslanik v Rimu Hassel je bi! odpoklican predvsem za to, da bo na njegovo mesto imenovan Ribbentropov zaupnik, ki bo brezpogojno izvaja! politiko sodelovo-nja Nemčije z Italijo. Odpoklic dosedanjega poslanika v Tokiu dokazuje, da Ribbentrop na tem položaju noče več imeti tradicionalnega nemško-nacionalnega demokrata, marveč svojega zaupnika, ki bo politiko sodelovanja pospeševal v duhu Ribbentropo-vih načrtov in dal tej politiki večji poudarek.
Na Češkoslovaškem
Paga, 5. febr. o. V tukašnjih diplomatskih krogih presojajo dogodke v Nemčiji zelo resno, vendar pa brez vsakega vznemirjenja. Najbolje označuje razpoloženje češkoslovaških krogov »češke Slovo«, ki objavlja uvodnik pod naslovom »Težki konflikti v diktaturi«, v katerem pravi med drugim, da bo Nemčija poizkušala maskirati notranji kaos z ojačeno zunanje politično aktivnostjo. Za češkoslovaško pomeni to, da mora biti složna, da mora skrbeti za svojo armado in njeno udarnost ter dvigniti moralni in materialni odpor celokupne republike.
»Narodny Politika« opozarja na poročila francoskega tiska, da je spremembe v Nemčiji izzvala koncentracija francoske narodne obrambe Gamelina Ostali č^ški listi komentirajo zlasti imenovanje Ribbentropa za zunanjega ministra in ga tolmačijo kot oddaljevanje Nemčije od An-
fclije.
»JUTRO« SL St,
Nedelja, 6. JL 1833.
JNAD Jadran razpuščen
Včeraj je bilo razpuščeno Jug osi. napredno akademsko društvo „Jadran44 v Ljubljani
Ljubljana, B. februarja.
Danes dopoldne ob 11. Je prispel v društvene prostore Jugoslovenskega naprednega akademskega društva Jadran v Areni Narodnega doma uradnik policijske uprave z večjim Številom detektivov. Izročil je društvenim funkcionarjem, ki so bili v društveni pisarni,
kr. banske uprave, s katerim se JNAD Jadran razpušča na osnovi }. 11 zakona o društvih, shodih in posvetih. Razpust je utemeljen z navedbo, da se Je Jadran »kot nepolitična organizacija udejstvoval tudi politično ter je s tem prekoračil svoje statutarno delovno področje«. V utemeljitev svoje sodbe, da se je JNAD Jadran udejstvovaJ tudi politično, navaja razpustitveni odlok dva odstavka iz slavnostnega govora, ld ga je imel sedanji društveni predsednik cand. phil. Mlakar na letošnjem »Slovanskem večeru« dne 15. januarja na Ta^jo-ru. Odlok še pristavlja, da Je proti vazpu-fitu dopustna pritožba na ministrstvo notranjih zadev, da pa pritožba Viima odložilne moči.
Odposlanec policijske oprave Je nato popisal in zapečatil društvene knjige in ostalo društveno imovino.
, Uradno Je nato za-irtopntk policije zapvl in zapečatil društvene prostore in posebej še omare z društvenim arhivom.
Razpustitveni odlog
Razpustitveni odlok banske uprave se
dobesedno glasi:
Kraljevska banska uprava dravske banovina
n/?. et en/2
Ljubljana, dne 3. februarja 1938.
ODLOČBA
Na osnovi i 11 zakona o društvih, shodih in posvetih razpuščam »Jugoslovensko napredno akademsko društvo Jadran«, ka-'terega pravila je odobrila bivša deželna •vlada za Slovenijo, poverjeništvo za notranje zadeve, z odlokom št. 1340/pr. z dne 7.2 1920, ker se je kot nepolitična organizacija udejstvovaio tudi politično ter je s tem prekoračilo svoje statutarno delovno področje.
Zoper to odločbo Je dopustna, pritožba na ministrstvo notranjih poslov, katero bi bi-!io treba vložiti pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani v 15 dneh, računano od dneva vročitve. Pritožba, ki mora 'biti kolkovana s 30 Din v smislu § 11 zakona o društvih, shodih in posvetih, nima odložilne moči.
RazJogl
Po svojih pravilih je »Jugoslovensko napredno akademsko društvo Jadran« nepolitična organizacija, ki si Je nadela nalogo, da zbira jugoslovansko akademsko mladino, ji nudi sredstva za samovzgojo ln priložnost za medsebojno vzgojo v smeri k pravi splošni izobrazbi, da skrbi za vzgojo članstva in da se člani pripravijo za splošni poklic, da proučujejo kulturne, politične gospodarske in druge probleme, da doprinaša k nanredku jugoslovanskega naroda in človeštva ter se bori proti vsakemu konservativnemu stremljenju iz 5 2 pravil.
Ugotovilo pa se Je. da Je delovanje »Jugoslovenskega naprednega akademskega društva Jadran« v Ljubljani prešlo na politično polje. To se je pokazalo na prire-
ojl v južni Španiji
Na andaluzijskem bojišču je Francova vojska prešla
v ofenzivo
Barcelona, 5. febr. AA. Nacionalisti ao včeraj izvedli napad na bojišču med Estra-maduro in Andaluzijo tn zavzeli Cheromi-ron. vendar se nbo mogli polastiti republikanskih postojank na Sierri de Argalenes in na Giernu jugov/hodno od Salameje. Nacionalistični napadi na Penaroyo so ostaJi brez uspeha.
Včeraj so republikanci zavzeli Pena dela Mata v odseku Granade. Na ta način »o združene republikanske zveze med cestami. ki vodijo v Granado. S tem napadom so oživeli na tem bojišču boji, ki so bili vso zimo prekinjeni zaradi prometnih ovir iii hribovitega ozemlja.
Vojno ministrstvo je sroči izdalo komunike. v katerem pravi, da so republikanci na andaluzijski fronti zopet prevzeli iniciativo Včeraj popoldne so pričeli mogočno ofenzivo ter zavzeli Penon de la Vata m Sierro Cocolio. V odseku pn Granadi so prav tako prešli v protinapad. V Estrema-duri so nacionalisti napali republikanske postojanke v bližini Sere Sante Marije in Mi-rona Časti I iona v odseku okrog Salmeje. Napadli so republikance tudi pri Sierri, Sel-meri in Mulvi. kjer so nastopili pod zaščito tankov in letal Uspelo jim je zavzeti Miron, povsod drugod pa so bili njihovi napadi odbiti.
Letalski napad na Alicante
Barcelona, 5. fbr. AA. Vojno unnrsm to Objavlja Davi ob 9.30 so tri letala vrgla na Alicante približno 40 bomb. Ranjenih je bilo 20 ljudi.
Glavni cilj nacionalističnih letal je bi-
la električna centrala v Riegosu 9-30 v spremstvu zunanjega ministra Kanye v Krakov. Na postaji ga je pozdravil predsednik republike Moseicki. Navzoči so bili tudi maršal Rydz-Smigly, zunanji minister Beck in drugi člani poljske vlade, kakor tudi višje vojaške osebnosti. Po prihodu se je Horthy napotil 9 predsednikom republike in maršalom Rydz Smigly-jem na grob maršala Pilsudskega, kjer je položil venec Nato je položil venec tudi na grob kralja Štefana Batorija. Ob 13. je bilo v dvorcu intimno kosilo, popoldne pa si je Horthy ogledal mesto.
Ležišča železne rude pri Karlovcu
Rarlovac, 5 febr. o V bližini vasi Lepni-kov—Zakania in Netrečiča so na51i želc.oo rudo. Strokovnjaka iz Zasreba so dognali, da vsebuje 48 odstotkov železa. Neko zagrebško podjetje je že prevzelo vsa pripravljalna dela za izkoriščanje.
Beležke
Senatska volilna pravica narodnih poslancev
Znano je, da so apelacijska aodfflCa v
Splitu, Zagrebu ln Sarajevu razveljavila sklepe pristojnih okrožnih sodišč, ki so odrekla volilno pravico pri današnjih volitvah senatorjev onim poslancem z liste dr. Mačka kl se ne udeležujejo parlamentarnega dela in katerih mandati niso verificirani v narodni skupščini. Apelacijska sodišča so tudi tem poslancem priznala volilno pravico in odredila njihov vpis v volilne sezname. Po informacijah »Vremena« se je zagrebška organizacija JRZ proti izreku apelacijskih sodišč pritožila 4e na kasacijsko kot najvišje sodišče.
Kasacijsko sodišče se jc po daljšem posvetovanju postavijo na stališče, da po zakonu ni pravnega leka piv ti odločitvi okrožnega sodišča glede sestave volilnih imenikov. Zato je nemogoča tudi pritožba na kasacijsko sodišče m kasači ja o tej pritožbi meritorno tudi ni razpravlja^. O tem, ali imajo poslanci izven narodne skupščine volilno pravico pri volitvah senatorjev ali ne. se torej kasacijsko sodišče ni izreklo, odločb apelacijskih sodišč, ki so jim to pravico priznala, ni niti potrdilo niti razveljavilo. Tako bo ostalo pri stanju, ki je bilo ustvarjeno po izrekih apelacijskih sodišč in bodo torej danes lahko volili tudi oni poslanci 1 liste dr. Mačka, ki n« sodelujejo v narodni skupščini
Posvet radič svskih poslancev in županov
V Zagrebu so se včeraj dopoldne sestali mačkovski župani m poslanci Snočni »Hrvatski Dnevnik« poroča o tej konferenci pod naslovom »Sabor hrvatskih narodnih zastopnikov m županov.« Pravi, da so dopoldne razpravljali o kolonizacijskih vprašanjih, o veterinarskih ambulancah, o elektrifikaciji vasi. o sadjarstvu m drugih takih strokovnih vprašanjih Popoldne so govorili o komumkalni politiki in končno še o senatorskih volitvah. K zadnjem delu konference je prišel tudi dr Maček, ki so ga sprejeli z burnimi ovaciiami. Ostal je na konferenci do konca. Obe konferenci, dopoldanska in popoldanska, sta bili strogo zaupni in novinarjem pristop ni bil dovoljen.
člani delovnega odbora združene opozicije
Kakor poročajo listi, so vse tri v srbi-janski združeni opoziciji sodelujoče srbske stranke že določile svoje delegate za novi delovni odbor združene opozicije. Starora-dikale bosta zastopala dr. Mo.nčilo Ninčič in Krsta Miletič, demokrate Božidar Vla-jič in Milan Grol, zemljoradnike pa dr. Gavrilovič in dr Tupanja^in. Obe zagrebški skupini združene opozicije, HSS in SDS, svojih delegatov še nista določili ali vsaj ne objavili
„Zelo neljuba pomota44
»Slovenec« objavlja v športnem pregledu naslednji značilni popravek:
»V našem poročilu o smučarskem tekmovanju za državno prvenstvo v Bohinju se je vrinila zelo neljuba pomota pri našem najoaličnejšem tekmovalcu v alpski kombinaciji Cirilu Pračku iz Jesenic. Tam je namreč stalo, da je Ciril Piaček član Sokola, kar pa on nikdar ni bil. Ciril Pra-ček je že od vsega početka član fantovskega odseka na Jesenicah poleg tega pa je včlanjen v jeseniški Skali.«
Izvirno poročilo iz Pariza
Na dan sv. Agate je objavil »Slovenec« pod mnogo obetajočim naslovom »JNS za ljudsko fronto z dr. Mačkom« naravnost iz Pariza sledečo debelo tiskano vest:
»Tukajšnji politični krogi so postali zelo pozorni na bivšega jugoslovanskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Jevtiča, ki je eksponent JNS. in na Dragoljuba Jovanoviča, ki predstavlja jugoslovanske levičarje. Oba ta dva politika sta stopila v zvezo z voditelji francoske ljudske fronte, pri katerih Iščeta moralne in politične zaslombe, da bi se v Jugoslaviji osnovala slična »ljudska fronta«. Zanimivo je. da sta prinesla v Pariz tudi načrt skupne fronte z dr. Mačkom, tako da bi se osnovala zveza med JNS. Dra-goljubovimi srbskimi levičarji in njihovimi priveski drugod ter s HSS, s katero je unitaristična JNS sedaj pod določenimi pogoji pripravljena sodelovati. V zvezi s tem je tudi nedavni obisk nekega znanega, vplivnega in vodilnega francoskega politika iz ljudske fronte pri dr. Mačku v Zagrebu.«
Odkar smo »Slovencu« zagrenili masonske pečenke, zapada v hude depresije. Ne vemo, ali je njegovo izvirno poročilo objavljeno iz strahu aH v tihem upanju. V zadnjem času se je namreč pričela »Slovencu« francoska ljudska fronta silno do-padati. Komaj teden je tega kar je njegova opoldanska izdaja z mastnimi črkami objavila izjavo pariškega kardinala Ver-dierja kot dragocen doprinos k spoznavanju razmer, ki vladajo pod ljudsko fronto v Franciji. Kardinal se je pohvalil, kako neovirano je mogla katoliška cerkev razviti svojo akcijo na vseh področlih, ter je slovesno proglasil pred francoskimi ;n tujimi novinarji, da »živimo pod režimom svobode«. Zavrnil je tudi očitke, da se Francija n&haja v rokah rdečega terorja, z ironično opazko, da je tudi on (z ozirom na svojo rdečo kardinalsko haljo) • »rdeč od temena do podplatov«. Ker glasila Kopitarjeve ulice stalno tožilo, kako težko je s svobodo pri nas in kakšne ovire se delajo akciji katoliške cerkve, se nam vzbuja sum, da bi se on in njegovi pod »ljudsko fronto« morda bolje počutili...
Pohujšanje v dolini šentflorjanski
Opoldanski »Slovenčev« privesek je nedavno objavil v »st da je vod'itelj belgijskih socialistov Vandervelde sklenil obiskati španska bojišča. »Slovenski dom« je k temu strokovnjasko dostavil, da bo to »prvo revolucionarno dejanje tega salonskega socialista. kf ga pri nas bolj poznamo po njegovih nemoralirh spi*ih.<
Ker ao pri »Slovenskem domu« hudo moralni v duhu naM Katoliške ako-je- -evela ne letalo nohujšl j*vih in nemoralnih knjig Zato so čuli o nekem Van de Veldu in njegovem »Popolnem zakonu« samo ponevCico v radiiju -Wjr lieben na-h dem Vandevel-de ...« Zato so tud'j mogli proglasiti vodi-
Ali so pl]u2ne bolezni
To nad vse važno vprašanje zanima očitno vae, Id trpe na astmi, katarja pljučnih vrhov, lastarelem kašlju, rasiuzenoeti, dolgotrajni hrlpavoett In hripi, « doslej še niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe pri nas
POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO 8 SLIKAMI tzpod peresa gosp. drja. med. Gutmanna. — Treba Je piaaU same karto (frankirano s 2 din) a točnim naslovom na: FUHLMANN & Oo^ BerUn 614. MUggelstrasse Nr. Sft-SSa. MMnm »i »oe. pot »i»1*uke 8 k fWl« <*» « 111
Predlog za spremembo zakona o Šolskih
knjigah in učilih
Beograd. 5. februarja, v. Jutri se vr§i tu
sestanek zastopnikov tiskarske obrti iz vse države. Na sestanku bodo razpravljali o korakih proti irveljavljenju nameravane uredbe o Državni tiskarni rn izvedbe zakona o učnih knjigah iz 1. 1929. Dočim je za uredbo o Državni tiskarni potreben pristanek obeh finančnih odborov narodnega predstavništva m bo torej mogoče tudi parlamentarnim potom vplivati na njeno končno vsebino, je po dosedanjih informacijah revizija zakona o učbenikih predvidena v obliki običajne uredbe ministra prosvete. Obe uredbi sta pa najožje med seboj spojeni zlasti v pogledu načela monopolizaci-je šolskih knjig. Uveljavljenje uredbe o učbenikih bi torej bilo prejudicielne važnosti tudi za uredbo o Državni tiskarni
Sedaj je znan tudi točen tekst nameravanih sprememb r zakonu o učbenikih Jedro celega zakona je v § 1., ki je dosedaj določal, da vse učne m pomožne knjige ter druge učne pripomočke za nar«>dnc in meščanske šole. učiteljišča in STednje šole izdaja država in da je edino te dopustno rabiti v imenovanih šolah.
Novi paragraf 1. naj dobi sledeče besedilo: »Učbeniki, pomožne knjige in učni pripomočki za narodne, meščanske, srednje in učiteliske šole so državnega m zasebnega izdanja. Za eden in urti predmet m razred učiteljišča ter vsake vrste srednje m meščanske šole sme biti samo eden učbenik državne Izdaje^ poleg njega pa še največ dva učbenika privatne izdaje. Odobreni učbeniki državne izdaje se bodo po potrebi tiskali po jezičnih posebnostih poedinih pokrajin. Za ljudske šole sme biti več učbenikov državne izdaje za isti predmet in za isti razred, in poleg vsakega učbenika državne izdaje največ tudi po dva učbenika privatne izdaje Za ljudske šole v dravski banovini sme biti za vsaki predmet po eden učbenik državne izdaje in po dva učbenika privatne izdaje s slovenskim besedilom. Za meščanske, srednje !n učiteljiške šole v dravski banovini se bo razpisoval poseben natečaj za učbenike iz narodnega jezika in jugoslovenske književnosti Odobreni učbeniki s srbsko-hrvatskim besedilom se sme-fo v dravski banovini uporabljati 5 slovenskim tekstom, kakor se smejo odobreni učbeniki s slovenskim besedilom uporabljati v celi državi v srbo-hrvatskem pre\-odu. V tem slučaju daje minister prosvete potrebno posebno odobritev.«
V smislu novih §§ 2., 3. m 8. se bodo učbeniki menjali vsakih šest let na podlagi posebnega natečaja ki bo določil obseg rokopisa. delež avtorja na prodaji knjige, ako bo njegov rokopis sprejet za državno izdajo, in pa višina nagrade, ki jo morajo pisci položiti ministrstvu, kadar vložijo rokopise. kot nagrado za člane komisije, ki bo rokopis pregledala Komisije za pregled rokopisov za učbenike na meščanskih in srednjih šolah bodo tvorili za vsak predmet
po en profesor univerze, odrt osno strokovne visoke šole in po dva strokovnjake i« vrst načelnikov m inšpektorjev ministrstva ter direktorjev in profesorjev srednjih ioL V komisije za narodne šole bo poklican en strokovnjak ped-igog n Višje pedagoška ali srednje šole. en strokovnjak u vrst načelnikov, inšpektorjev, direktorjev ah profesorjev m en učitelj, ki se je odlikoval v svojem šolskem delu.
V smislu novega § 17 bo tFfbenifce di^ žavne izdaje tiskala in izdajala Državna tiskarna v Beogradu, ki pa sme tiskanje posameznih učbenikov po v en ti samoupravnim tiskarskim podjetjem.
Novi § 18. določa, da »e bo čisti dobiček od prodaje učbeniko*' državne izdaje »porabljal kot pomoč m posojilo banovinam m ministrstvu prosvete za zidanje šol, ta nabavljanje učH in knjig ra dijaJte, Solakft knjižic in šolskega pohištva. Predviden je razdelilm ključ po proporcu, kakor je po-sarncz.na banovina udeležen« pri nabavljali ju učbenikov državne izdaje.
Iz teh določb sledi kar se tiče 4ravto banovine:
1. Kot posebni sto*vn*ki učbentk Jila* ne Izdaje se bo v dravski banovini uporabljal le učbenik za narodni jezik tn jugoslovensko književnost.
2. Vse druge knjige državne trd a je bodn enotne in se bodo v slovenskih ,Wa/i rabile v slo\'enskem prevodu. V kolikor bi kakšen slovenski rokopis bil sprejet za državno i-zdajo. se bo seveda rabrl tudi po oeii državi s tem, da bo preveden ▼ srbohrvaščino.
3. Kako ae bo postopalo s pilvatulm! fe*
dajami v načrtu uredbe m predvideno Ker ie uporaba državnih izdaj zvezama z dohodka za šolstvo v posameznih banovinah, bo seveda tudi čisto fiskalni interes deloval proti zasebnim izdajam
4. Za tiskanje učbenikov dobi državna tiskarna monopol. Sicer je upravičena, de oddaja posamezne učbenike v tisk »samoupravnim tiskarskim podjetjem« toda samoupravne ti&Varne v dravski banovini ni. Tudi je malo verjetno, da bi dTŽavn« tiskarna dela oddaiala drugim, saj se ravno sedaj s novo uredbo pripravlja, da čim več tiskovin dobi v svoje roke.
Predstavniki tiskarstva bodo hrtervenira-li, da se pripravljena uredba o Držami tiskarni podvrže temeljiti načelni reviziji V pogledu učbenikov so mišljenja, da bi brlo potrebno zakon iz 1. 1929 ukiniti, sestavlja* nje in tisk učbenikov pa prepustiti svobodni konkurenci, seveda pod kontrolo prosvetne uprave glede dovršenosti vsebine, kakovosti tehniične izdelave rn pa cene.
Posebna deputacija tiskarna-rjev bo predložila posebno spomenico predsedniku vlade, ministru prosvete in drugim merodajtiha članom kr. vlade ter parlamentarnim kii* bom.
Ameriški poslanik
pri dr. Stojadinoviču
Beograd, 5. febr. AA. Min. predsednik dr. Stojadinovič je danes sprejel poslanika Zedinjenih držav Arturja Bleaslina.
Priprave za olimpiado v Tokifu
Becgrad, 5. febr. A A. Ju^o-lovenski ča=rni konzul v ffeaki na .Japonskem je brzojavno obvestii naše ministrstvo za telesno vzgojo naroie. da se priprave za tokijsko olimpiado naglo razvijajo. Obenem je demantiraJ vest. da se olimpiada n kakršnihkoli ra7/-logov ne bo vršila v Tokiju nefo v HeL sinsforsu na Fir.ekem.
telja belaiiskih socialistov Vandarvelda za pisca nemoralnih njiff in prepovedovalea osnov »Poi>olnega zakona«.
Zamenjava je to (>ot menda res nehotena in zato komična. Toda na žalost rei z vv-eini »zamenjavami« Kopitarjeve ulice tako. Marsikatero zaar^še pri polni zavesti, da delajo 9 tem grdo krivico; a trlavno jim je da ostane nekaj blata na kakem naprednem človeku.
Župnik Praskič
reaktiviran
Včerajšnje »Vreme« poroča iz Zagreba:
»Reaktiviran je in postavljen za pomožnega župnika v vasi Komljetincih Miho-vil Praskič, ki je znan kot iniciator krvavih spopadov v Sibinju pri Slavonskem Brodu pred volitvami 1. 1935. Kakor je znano, je bil v te spopade vpleten tudi katoliški župnik Mihovil Praskič, ki je bil zaradi tega tudi obsojen.«
Dvojni tir na pro^i
Zagreb—Zidani most
»Hrvatski dnevnik« razpravlja o kolodvorski krizi, ki je tudi v Zagrebu občutna, čeravno niti daleč ni tako velika in nujna kakor v Ljubljani. Svoje informacije ima list očividno z mestnega magistrata in zagrebške železniške direkcije. Zato je v njih zanimiva napoved, da se i7delujejo podrobni načrti za položitev drugega tira na progi od Zagreba proti Zidanemu mostu, vendar pa zaenkrat samo do Zaprešiča. Na tem odseku se bo po informacijah »Hrvatskega dnevnika« začel drugi tir graditi že to leto.
Polovična vosnina za Seljačko slogo
Prometni minister je odobril polovično voznino na železnicah udeležencem občnega *bora Seljačke sloge, osrednje prosvetne organizacije radičevske stranke. Občni zbor bo 13. t m. v Zagrebu Polovična voznina velja za vse železniške proge v državi v času od 10. do 16. februarja.
Zasedanje arhierejskega sabora
Beograd- 5. febr. p. Arhiefreji^ «rt>or danes nii imel olenarne seje. pač pa so K!B*lall posamezni odbori. Plenarna see. se bo nadaljevala v ponedeljek in bo najbrže končana v torek zvjčer, ko bo izdan zaključni komunike-
Gasilsko oblikovanje
ministra M lističa
Beograd. 5. febr. p. O priliki plenarne so-je gasilske zvez» kraljevine Jugoslavije je bilo danet? izročeno ministru za telesno vzgojo dr. Miletiču najvišje gasilsko odlikovanje, gasilski križ 1. stopnje.
Iz sožsie službe
Beocrad, 5. febr. p. imenovani so m prestave 8. skupine eodrtf prizmavrtiti okrožje-ea sodišča v Ljubljani: Ciril Mikuž pil okrožnem sodišču v Mariboru, Gojko Kit^k pri sreskem sodišču v Logatcu in Bori« Ker-niavneff pri sreskem sodšou v Tržiču.
Napredovanje
Beograd. 5. febr. p. Napredoval je m vifr-jega uradnika S. skupine pri podružnici Drž. hipotekam e banke v Ljubljani Pavle Radosavljevič, docslej arhivski uradniik lfll skupine.
Stari in onemogli delavci
bodo mogli svoje pravice iz zavarovanja
za onemoglost, starost in smrt uveljaviti
samo za ona obdobja zapo-sisnja — za katera so bili prispevki dejansko plačani«
Ako prispevki niso plačani, po določbah zakona o zavarovanju delavcev, pravice do starostnega in invalidnega zavarovanja niso pridobljene. (§ 68. zak. o za vas. delavcev).
Delodajalci
se morajo te važne socialne
in moralne odgovornosti stalno zavedati.
Vremenska napoved
Zemnnska vremenska napoved: Delno
oblačno vreme, zjutraj megle Temperatura se ne bo mnoiio spremenila
Zagrebška: Stalno, precej jasno vreme^ Nekoliko vi£je temperature.
Dunajska: Povečini jasno, zlasti v gorah* v nižinah mraz, najbrže ponekod v niži^j^ oblačno.
Učiteijstvo manifestira za svoj stan in za Koroško
800 učiteljev se Je včeraj zbralo v Ljubljani
Ljubljana, 5. februarja.
Za danes je bil najavljen prihod bolgarskih učiteljic, ki 30 nameravale prirediti pri nas koncert. Iz tehničnih raziogov je turneja preložena- V pozdrav stanovskim sestram je bil prirejen velik učiteljski tabor, ki se je začel ob pol 9. v dvorani kina .Matice. Zborovanje je priredilo J UU iz Kamnika, udeležila pa so se ga še sreska druStva iz Raaovljice. škofje Loke, Ljubr Ijane mesta in obeh okoliških šolskih sre-zov, Logatca, Kranja in Litije. Iz vseh 9 šolskih srezov je prisotvovali zboru 800 učiteljev in učiteljic. Prvi del zborovanja je bil posvečen stanovskim zadevam, drugi del tabora pa je stal v znamenju manifestacij za našo Koroško.
Predsednik zbora, koroški rojak g. Josip Napokoj, šolski upravitelj iz Moravč, je pozdravil številne tovariše, sreske šolske nadzornike g. Drnovška. Gruma, štrav-sa in Skulja ter med zborovanjem došlega banskega šolskega nadzornika g. Milka Jegliča. Na zbor so prihiteli tudi mnogi učiteljski veterani iz dežele, med njimi g. Toman iz Moravč in g. Benedičič iz Višnje gore. Situacijsko poročilo v JTJU je podal sekcijski tajnik g. Drago Supančič. Omenjal je številne predloge, ki jih je stanovska organizacija preoložila finančnemu odboru Narodne skupščine, da jih vnese v letošnji finančni zakon.
809 razredov je pri nas brez učiteljev
Med drugim je podčrtal naslednje pereče sr-adeve: personalna politika naj se vodi zgolj po predpisih zakona. Vsakogar morajo prepričati argumenti, da je učitelj-stvu nujno potrebna stalnost v službi in na službenem mestu. Vsa prosta mesta se naj sproti razpisujejo v Učiteljskem tovarišu. JUT J je sestavilo rangno listo iz katere je razvidno, da napredujejo mnogi mJajši učitelji pred starejšimi tovariši. Pričakovati je, du si bo rangno listo osvojilo tudi prosvetno ministrstvo, kakor je jo je uvedlo dozdaj že gradbeno ministrstvo. šolski nadzorniki, se naj nastavljajo zgolj po kvalifikaciji
Najbolj so prizadete poročene učiteljice, ki jim je odvzeta stanarina, kurjava in osebne doklaae. Tudi naj se ukins celibat. Stalež učiteijstva v dravski banovini je nepopoln. Nezasedenih je 300 učiteljskih mest, na službo pa čaka že več let nad 500 učiteljskih abiturientov. Za normalno šolsko in uspešno delo zahteva učiteijstvo popolno pedagoško svobodo, okvirne učne načrte in znižanje števila učencev v posameznih razredih. JUU se izreka proti monopolizaciji šolskih zvezkov in nkjig in je proti načrtu zakona o državni tiskarni. Podpiramo slovensko delegacijo gospodarskih in kulturnih predstavnikov ki potuje v tej zadevi danes v Beograd, da prikaže kvarnost nameravanega načrta.
Nadalje je poročal sekcijski tajnik g. Supančič še o posetih predstavnikov JUU pri prosvetnem ministru g. dr. Magara-ševiču, prosvetnem načelniku g. dr. Su-šniku, banskem šolskem nadzorniku g. Mil-ku Jegliču in drugih predstavnikih državnih oblastev.
Svoje izčrpno poročilo o delu sekcije v Ljubljani in centrale v Beogradu je zaključil s povdarjanjem potrebe utrjevanja stanovske zavesti. Za nekatere uspehi stanovske organizacije niso vidni, ugotoviti pa je treba, da bi naše učiteijstvo utrpelo neprecenljivo škodo brez trdno zgrajene organizacije.
Po burnem aplavzu, ki ga je bil deležen glavni referent o stanovskih zadevah sta poročala še g. Kocijančič o Učiteljski tiskarni, ki se lepo razvija, število zadružnikov pa razveseljivo narašča. Ljubljanska uči teljica gospa Koza Ribičičeva je seznanila zbor o akciji za zidavo »Doma učiteljic«. Na vogalu Streliške in Strossmayerjeve ulice v Ljubljani je že kupljen svet, kjer bodo našle učiteljske hčerke z dežele krov ob času studiranja, učiteljice pa bodo imele potrebne prostore za svoje stanovske pomenke in dom, ki jim bo nadomeščal rodbino.
Na predlog učitelja g. Ranta s Kranja je bila sprejeta pozdravna in zahvalna brzojavka izvršnemu odbora v Beogradu z rojakom g. Dimnikom na čelu. Učitelj g. Doljak z Logatca pa je prečital resolucijo, ki je bila sprejeta soglasno in bo do-
stavljena vsem odločujočim činiteljem. V zaključni točki zahtevajo slovenski učitelji ločitev prosvetne uprave od politične.
Narodno obrambno delo in naše učiteijstvo
Zatem je učitelj g. France Ostanek, v izčrpnem poročilu podal odgovor na vprašanje ali nam je narodno obrambno delo potrebno. Razčlenil je potek germanizacije slovenske zemlje, ki je bila od srede 9. do 12 stoletja najjačja, kajti takrat &o nemški gospodje pri nas našel ievali nemške kmete, predvsem iz Bavarske. Ker so bili ti kolonisti zlasti v severnih predelih takratnega našega ozemlja v številčni premoči, se je tam izoblikovala naša narodnostna in jezikovna meja.
Po letu 1880. ko je Schulvercin pričel s svojim razdiralnim in raznarodovalmm delom, je zlasti v narodno mešanih krajih zaznamovati porast Nemcev. Tako je na primer na kočevskem kolonizacijskem ozemlju bilo od 33 šo! 11 schulvereinskih in v vseh teh šolah se je poučevalo samo v nemščini. Za nad 3600 Slovencev ni bilo ene slovenske šole na tem ozemlju. Ravno tak položaj je bil na Spodnjem štajerskem in na Koroškem. Do leta 1858 so imeli Slovenci na Koroškem 30 šol, po tem letu so bile šole s slovenskim učnim jezikom izpreme-njene v dvojezične, utrakvistične šole, ki pa so samo ponemčevale slovenske otroke. Tak jc položaj še danes*
je posebna prednost odvajalnega sredstva Dar mol. Vrhu tega deluje milo in brez bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol
liJMUM
Da se zajezi raznarodovanje slovenske mladine je bila leta 1885. na pobudo pokojnega župnika Ivana Vrhovnika ustanovljena Družba sv. Cirila in Metoda. Ustanavljala je v narodno ogroženih krajih slovenske šole, ter je leta 1914. bilo v njenih šolah nad 4500 otrok. V teku svojega 53-let-nega delovanja je žrtvovala nad 70 milijonov dinarjev za slovensko šolstvo, kar je ogromna vsota in najlepše spričevalo za njeno nacionalno delo.
Tudi po vojni ona ni držala rok križem in skrbi zlasti za severno mejo. V Gradišču na Kozjaku je postavila predlanskim krasno, moderno šolsko poslopje, ki je res »gradišče« v Gradišču. Brez CMD bi otroci ne imeli na slovenskem severu šolskih knjig, učil in drugih pripomočkov in bi že zdavnaj podlegli vplivu onkraj meje. Vsa sredstva zbira Družba po svojih podružnicah, ki skrbe tudi za narodno obrambo propagando po naši ožji domovini, vseh krajevnih organizacij je ta čas 120.
Slovenci smo naseljeni na ozemlju, kjer se križa romanska kultura z germansko in je prehod s severa na Jadransko morje. Jadran. ki ga nemški geopolitiki imenujejo Južno nemško morje, je za nemški narod privlačna sila in se niso njihovi načrti iz leta 1914. prav nič spremenili. Predavatelj g. Ostanek je prikazal tudi v izvlečku posamezne nemške teorije o prebivalcih Spodnje Štajerske in želje, kako naj bi bila urejena njihova južna — to je naša severna — meja. Vse njihove razprave imajo samo en cilj, da prikažejo prebivalstvo Spodnje. Štajerske in Koroške kot Nemcem prijazne Slovence ali kakor jih imenuje Vindišar-je ali Vende, ki razen slovenskega jezika nimajo z ostalimi Slovenci ničesar skupnega. Po statističnih podatkih je razvidno, da prebiva 630 tisoč Slovencev izven meja Jugoslavije, kar znaša tretjino vseh Slovencev. Do sedaj smo pretrpeli ogromne narodne izgube in je poslednji čas, da se zavzamemo za čim uspešnejšo propagando narodno obrambnega dela.
Zborovalci so toplo zahvalili predavatelja. Nato jc predlagala gdč. Angela Vode-tova, naj ponovi g. Ostanek svoj referat tudi v ostalih srezin in v Radiu Ljubljani. Ob burnem odobravanju predloga litijskega
Kako črna je postala
▼oda za namakanje!
Saj io «Ddl nrlboHll koliko nesnago odstrani Is porilo Ženska hvala, Id vsebuje Sdtkhfovo milo. Nil talnega, ie Je poleni na dan pranja delo le le napol lake naporno Italcor drugače«
ŽENSKA HVALA*
dobro namočeno, napol oprano»
učitelja g. Jožeta Zupančiča je bila potrjena resolucija, naj oblastva vpoštevajo predvsem potrebe obmejnih šol in šol v narodno mešanih krajih, tako da bodo lahko v vsakem pogledu opravljale svoje naloge v korist našemu narodu. Spoštujemo sedanjo državno mejo, vendar pa ne moremo pozabiti na brate onkraj nje, ker ne more biti državna meja hkrati tudi kulturna meja. Zahtevamo manjšinske pravice onkraj meja v isti meri, kakor jih uživajo manjšine v naši državi.
Po naši Koroški
Zaključno točko je izpolnil ugledni koroški propagator dr. Julij Felaher. Naslikal je stanje leta 1918. na Koroškem ter je podrobno razčlenil posamezne dogodke za časa razmejitve in koroškega plebiscita Posebno pa je zanimalo poslušalce njegovo
tolmačenje raznih spletk, ki so nam Slovencem prizadejale poraz pri plebiscitu. Prečital je tudi nekatere odstavke iz knjige znanega socialista Lagerja, ki opisuje mnoge, doslej neznane činjenice okrog plebiscita. Poudarjal je. kako so utrakvistrične šole in tujski promet pospeševali raznarodovanje v naši Koroški.
Nato je odlični predavatelj povedel s pomočjo 100 diapozitov ves zbor po svoji rodni zemlji. Z njemu lastnim temperamentom je prikaza) lepote pa tudi trpljenje zemlje onkraj Karavank in je bil čestokrat sredi besede prekinjen z odobravanjem. Vse navzoče učiteijstvo od Karavank do Ku-ma. od Javornika do Kamniških planin se je čutilo z brati tam ob Zilji in pri Gospej Sveti eno. Veličasten je bil prizor, ko je vsa stoglava množica naših kulturnih pionirjev ob pol 13. zaključila zborovanje s himno »Bože prave«.
Za uboj svaka
Ferdinand Vitrih je
pet let pokore
kazen mirno sprejel
Maribor, 5. februarja
Danes dopoldne se je moral pred malim kazenskim senatom zagovarjati 38-Ietni delavec Ferdinand Vitrih, ker je lani 19 novembra s tolikšno silo obdelal z železnim klinom posestnika Karla Rozmana s Kozjega vrha pri Breznem, da je ta dva dni kasneje zaradi prebitega lobanjskega svoda podlegel.
K. Rozmana so našli orožniki 21. novembra mrtvega na njegovem domu Skrivnostna smrt posestnika je razburla vso okolico. Orožniki so aretirali Rozmanovo ženo Ano, hlapca Ivana Mihela, Marijo Vitriho-»*o ter 38-letnega delavca Ferdinanda Vitrina Zasliševanja preiskovalnega sodnika so končno razjasnila vse ozadje tega krvavega dogodka, ki se je odigral v sicer mirnem gorskem naselju Kozjem vrhu nad Breznom. Vse omenjene osumljence razen Ferdinanda Vitriha so po zaslišanju izpustili, ker se je izkazalo, da pri tem krvavem poslu niso bili udeleženi
Obširna obtožnica slika ozadje in vzroke vseh dogodkov, ki so dovedli do tega obžalovanja in obsodbe vrednega dejanja. Pokojni Rozman, ki je imel poleg svojega posestva v Breznem št 28. še drugo posestvo v Aberhagu v Avstriji,- je bil poročen z obtoženčevo sestro Ano. Rozman je bil trikrat poročen, tako da so se na malem posestvu, ki je obsegalo komaj 42 oralov, zgrnili kar trije rodovi, sestoječi iz enega sina iz prvega zakona, nezakonske hčerke prve žene in brata druge žene Petra Vezovni-ka. Rozmanov sin iz prvega zakona in Ve-zovnik sta lani umrla. Poleg teh Rozmanovih otrok je privedla Rozmanova tretja žena in sestra današnjega obtoženca še dva svoja nezakonska otroka in mater Marijo. Velika starostna razlika med Rozmanom in njegovo ženo. ki jc bila kar 32 let mlajša od svojega moža, je rodila nesrečen zakon, katerega je v letu 1936 šc poslabšal prihod mladega hlapca Ivana Mihela. Stari Rozman je večkrat potožil, da grdo ravnajo ž njim. Zato se je za stalno naselil v Avstriji, posestvo v Breznem pa je prodal nekemu Juriju Vrhnjaku; od pogodbe sta pozneje Rozman in Vrhnjak odstopila. S posebno pogodbo je nato Rozman zagotovil ženi prevzemno pravico po njegovi smrti. Rozman bi po tej pogodbi ostal lastnik, svoji ženi pa je obljubil vse. kar za življenje potrebuje. Ker sc je Rozman preselil na svoje posestvo v Avstriji, je pooblastil kasneje
nekega Franca Mravljaka, da nadzoruje posestvo. Ženi Ani pa to pooblastilo ni šlo v račun. Pričakovala je moža. da bi ga ob tej priliki pridobila za to da bi to pooblastilo preklical in prepustil posestvo njej. Hlapec Mihel je v Kozjem vrhu pričakal Rozmana ter ga odvedel k njegovi ženi v Brezno, kjer se je tacaš mudil obtoženi Vitrih, ki je bil tam zaposlen pri prevažanju lesenih hlodov. Beseda je dala besedo in se je v besednem dvoboju Vitrih spozabil nad starcem ter ga pričel obdelavati s pestmi Končno je izvlekel iz žepa železen klin, ki se običajno vporablja za pritrjevanje verig, ter udaril ž njim Rozmana nekajkrat po glavi. Ves ta dogodek se je odigral v sobi, ko sta bila Rozman in Vitrih sama. Domačini so neposredno po dogodku spravili nezavestnega in pobitega Rozmana v posteljo, kjer je dva dni kasneje izdihnil, ne da bi bili poskrbeli za zdravniško ali duhovno pomoč. Vse sledove krvi so previdno odstranili in položili Rozmana na mrtvaški oder. Dan po izvršenem krvavem dejanju je obtoženi Vitrih odšel v Marenberg, kjer bi imel odsedeti enomesečno kazen. Preden se je pa poslovil, je zabiKolynosom«.
Varčujte — kupite veliko tubo!
Novo vodstvo zagrebških Slovencev
Kako je potekel občni zbor »Narodnega doma"
Zagreb, 4. februarja.
Kakor smo v v,Jutru« že kratko poročali, je bil preteklo nedeljo občni zbor največjega slovenskega društva v Zagrebu, Narodnega doma«, na katerem je bil izvoljen tudi nov odbor, ki se je konstituiral na prvi seji v ponedeljek zvečer. Letošnji občni zbor je po več letih zopet potekel v najlepšem miru in redu ter je tako izpričal enodušnost naših tukajšnjih rojakov. Po petih letih je društvo moralo pogrešiti svojega velezaslužnega predsednika, univ. prof. dr. Borisa Zamika, ki je že pred Božičem podal ostavko in je kljub vsem prošnjam ni hotel več umakniti.
Častne so zasluge prof. Zamika za naše društvo, ki ga je tako dolgo in tako odlično predstavljal v zagrebški javnosti. On je bil tista gonilna sila, od katere so prišle vse pobude v prid društvu. Vedno je stremel za enotnim društvom zagrebških Slovencev, ki tukaj nimajo nikakega opravičljivega razloga, da se dele po nazorih v ožji domovini. Ti napori žal zaenkrat niso uspeli, vendar se tudi v drugem taboru vedno bolj slišajo glasovi po skupnem nastopu vseh zagrebških Slovencev. A tudi v atarem odboru ni našel predsednik dovolj opore, tako da je skoraj vse breme društvenega dela padlo na njegova ramena Vendar se je na od borovih sejah in društvenih sestankih našel srečen izhod za dostojnega naslednika in to v oseb' pro-fesorla veterinarske fakultete dr. Frana Zavrnika, ki je že pred leti uspešno vodil društvo.
Ob lepi udeležbi č^nstva le občni zbor vodil do odpustnice predsednik v ostavki prof Zarnfk. Upravno oblast je zastopal naš ožji rojak komisar dr Marjan Maše-ra. Pred prehodom na dnevni red je predsednik predlagal udanostno brzojavko na-
šemu mlademu kralju in kraljevskemu domu. Ponovno je navajal razloge, ki so ga pripravili k ostavki in ki jih je že pismeno sporočil odboru. Poudarjal je zlasti težke razmere, s katerimi se je društvo moralo vedno boriti, zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev, zaradi česar je tudi moraio omejiti delovanje. Vendar so se razmere zbolj-šale, najtežji čas je že prebroden in društvu ne grozi več posebna nevarnost, tako da se je predsednik sedaj po napornem, večletnem delu lahko odločil za ostavko. Zapisnik lanskega občnega zbora je bil sprejet z veliko večino po opazkah direktorja Jermana ter gg. Hudoklina in Pon-graca.
Obširno tajniško poročilo je podal g. Ve-koslav Pengal, zasebni uradnik, ki je tudi očrtal težke gospodarske razmere, s katerimi se je moralo društvo ves čas boriti, da je lahko ostalo pod streho v avojih lepih in velikih prostorih v Ulici kraljice Marije. Težave so nastale predvsem zato. ker se večji del članstva ne zaveda svojih dolžnosti ter samo tretjina plača redno članarino. Tudi tajnik je poudaril v svojem poročilu velike zasluge prof. Zamika, ki je vedno znal z avtoriteto in spretnostjo v pravem času rešiti drašfvo iz zagat. Predlaga da občni 7.bor izreče požrtvovalnemu predsedn:ku svoie ve.iko priznanje. kar je občni zbor tudi storil ob navdušenem Dritrjevaniu. V teku leta je ime) odbor 12 sej. Stanje članstva je o3t.alo kon°tantno. ker se *\iako leto nrisei in odseli večie število Slovencev Z ihžil^va-nlem ie bila snreVta octa"ka dr Marje-tiča. ki je imel sodelovati pri zbiranju Slovencev obeh strui Preteklo Vto Je delovalo v društvu skupno sedem odsekov z večjim ali manišim uspehom. Pod vodstvom prof. Zarnika je posebno uspešno
deloval prosvetni odsek, po katerem je društvo dobilo značaj ljudske univerze. Na vsakem društvenem sestanku ob sredah zvečer so se vršila znanstveno-popularna predavanja večinoma s projekcijami in sicer skupno 18, ki so bila vedno objavljena v »Jutru«. Prof. Zamik je zbral za naše društvo najboljše predavatelje tukajšnje Ljudske univerze, v glavnem univerzitetne profesorje. Mladinski odsek je skrbel za družabnost in razvedrilo in je v to svrho v preteklem letu priredil pustno zabavo, Miklavžev večer za otroke in Silvestrov večer ter okrog dvajset čajank ob sobotah. Posebno dobro je uspela božičnica, pri kateri je bilo obdarovanih 53 revnih slovenskih otrok z obleko, perilom in obutvijo. šahovski odsek se letos ni posebno izkazal. Izletniški odsek je priredil dva dobro uspela izleta v maju in oktobru v posebnih vlakih v Postojnsko jamo pod veščim vodstvom inšpektorja Jugoviča. Ve-selični odsek je priredil dve zabavi v Novinarskem domu in sicer pomladno veselico in Miklavžev večer za odrasle. Tudi klub je v zadnjem času nekoliko oživel. Krog čitalcev je odstopil društvu redno najboljše ilustracije in revije ter predstavlja lepi vir dohodkov. Naposled je tajnik pozval članstvo da deluje složno za pro-cvit društva. Na temelju tajniškega poročila je g. Petek grajal delo odbora, a vendar je bilo poročilo sprejeto soglasno.
Blagajniško poročilo je podal g. Edo Vrtovec, bančni uradnik, ki je najprej na-glašal nezanimanje zagrebških Slovencev za društveno živlienje, tako da je od približno 30.000 Slovencev v Zagrebu samo 2.500 članov, a niti ta mali odstotek ne izvršuje svoiih član°k'h doiž*>osti. Spričc samo 370 pl»čujoč'h članov je oravo ču do. da druStvo, lahko snloh d»lule Tudi prireditve niso prinesle priča kovanegp uspeha. Kljub vsemu se Je poVžaJ društva precej zboljšal, tako da Je lahko odgovar-j jalo vsem svojim obvezam. Dohodki in iz-i datki glavne blagajne iznašajo nekaj čez
40.000 din in so v ravnovesju. Od tega odpade po 18.000 din na članarino in prireditve. Samo za stanarino plača društvo 23.400 din. Skupnih dohodkov je bilo 84.409 din, izdatkov pa 79.253 din. Odkar je na novo precenjen inventar društva na 30.150 din, znaša čisto premoženje društva po odbitku dolgov 26.982 din. Tudi blagajniško poročilo je bilo sprejeto in marljivemu blagajniku izrečena hvaležnost.
Knjižničar in poslovodja g. Jože Ma Jerič, mestni nameščenec, je poročal o stanju knjižnice. Vseh knjig je 3.700. od teh slovenskih 1850. Nabavljenih je bilo 110 novih knjig. Knjižnica ima 254 članov, od teh novih 47. Prečitanih je bilo 1320 knjig slovenskih pisateljev Cankarja, Finžgarja. Bevka in Seliškarja. Univ. prof. dr. Kogoj je izjavil v imenu nadzornega odbora, da so našli vso blagajniško poslovanje v najlepšem redu in da predlagajo odrešnico staremu odboru.
Ponovno in zaključno je povzel besedo prof. Zarnik in izjavil, da sedaj, ko je stari odbor dobil odpustnico in Je razrešen svoje dolžnosti odlaga tudi dolžnost predsedujočega. že davno je nameraval odstopiti, posebno ker so v starem odboru manjkali nekateri važni sodelavci. Vendar ni hotel zapustiti društva v najtežjih razmerah, temveč je še počakal, da se razmere vsaj nekoliko zboljšajo. V petih letih je moral vsak dan po več ur posvetiti društvu. kar je že presegalo njegove možnosti. Na žalost smatra, da njegovi napori niso bili v sorazmerju z doseženimi uspehi. Soglasno je mnenje članskih sestankov, da se izvoli za novega predsednika prof. Zavrnlk. Zaslužni stari predsednik je bil od navzočih ponovno burno pozdravljen.
Zatem so se vršile volitve pod predsed-ništvom najstarejšega člana g. Pongraca Soglasno ln a pritrjevanjem Je bil izvoljen za novega predsednika prof. Zavrnik, ld se je zahvalil na enodtišni Izvolitvi in takoj označil smernice svojega delovanja.
Narodni dom je kot najstarejše društvo zagrebških Slovencev stopilo že v deveto leto svojega obstoja. Bilo je vedno nepolitično, napredno in kulturno-prosvetno društvo. V svoji naprednosti smo predvsem tolerantni nasproti vsakemu mišljenju ter posebno smatramo vero za najsvetejšo stran vsakega posameznika. V društvu treba dvigniti najprej delovanje knjižnice, skrbeti za primerna predavanja in poži-veti družabnost. Odsekom je treba dati polno samostojnost. Nikakor ne smemo pozabiti, da živimo v političnem in kulturnem središču bratov Hrvatov in je treba to v našem delu upoštevati v polni meri. Novi predsednik se je izjavil naposled za mali odbor in za razdelitev dela v njemu. Nato je prof. Zavrni k predlagal še novi upravni in nadzorni odbor ter razsodišče, kar je tudi bilo vse soglasno sprejeto, nakar je predsednik zaključil občni zbor.
Na ponedeljkovem sestanku je novi odbor prevzel posle od starega odbora ter se konstituiral takoi.;: predsednik prof. Zavrnik; poslevodeči podpredsednik Ivan Jerman, direktor Ljubljanske kreditne banke; drugi podpredsednik dr. Vladko šmid, odvetnik: tajnika Janko Mešiček, šef odseka Suzorja, in trgovec živec; blagajnika Edo Vrtovec. bančni uradnik, in Jože Mikla-užič, ravnatelj uiadov kasacije v p.; knjižničarja Drašler, ravnatelj uradov kasacije. in Kramaršič. trg. sotrudnik; gospodar mizar štrukelj. Odborniki so: prof. Zarnik. Hudoklin, prof. Kogoj, Trajber, Drnovšek, Dvornik, Majerič. Nadzorni odbor: Bizjak, Kožuh, Pongrac, Gruden. Razsodišče: dr. Gradnik, dr. štamberger, prof. Matkovič, dr. Ambrož. Nadzorni odbor in razsodišče še nista konstituirana. Velika pridobitev novega odbora Je marljivi direktor Jerman, ki Je te na prvi seji podal številne pobude za poživi Jen je dela v društvu. a a.
Lep dars Zgodbe brez grmxe
Gospodarstvo
Spremembe v carinski tarifi
lHii istrski rvet Je t« dri odobrfl predlog
finančnega ministra za sprememba nekaterih postavk uvozne carinske tarife. Te spremembe bodo stopile v veljavo, čim bodo objavljene v »Službenih Novinah«. V glavnem se spremembe tičejo naeiedmjih carinskih postavk.
Pripomba k tarifni Številki 88. uvozne ©arineke tarife »e spremeni t toliko, da »e na žito, rii. krompir, zelenjavo, oljne plodov® in cvetno neme, če se uvozijo zaradi pridelovanja boljših vrst, oprostijo carine pod pogoji, ki jih bo preiipisal finančni minister v sporazumu s kmetijskim ministrom in sicer tako, de bo veljala ugodnost za semenski krompir samo od 1. novembra do konca februarja. Kakor doslej bo znašala tudi v bodoče carina na seme brez razlike do vključno 200 gi. te£e 50 z!. Din za 100 kilogramov.
Carske tarifne Številke 147 „ 151. in 164. 5* H. poglavja (prst in kamenje) ee carina aa rudninske snovi, pridobljena iz pečene ali preprane zemlje zaradi enakomerne obremenitve določi v eiraki višini kakor v tarifni številki 151. kjer se minimalna postavka zniža na 2 zl. Din pri 100 kg. Doslej Je bil uvoz snovi iz tarife St. 147 (glina. kaolin, lapor, Samot, barvilne prsti) kakor tudi uvoz snovi lz tarifne Številke 164 (prsti iz ostale rudninske snovi) carine prost.
Minimalna carina na tkanfne, premazane aH napojeme « celuloidom ali poiobnimi (»novmi, se poviša od 100 na 120 zlatih Din na 100 kg. Na odpadke od preje ln tkanin po carinski tarifi 859., ki so bili doklej ((»proučeni carine, Be uvele minimalna carina 1 zl. Din za 100 kg. Carina n« kožuhovino, prirejeno, toda neizdelano, iz finih kož po Jarifni številki 882/2. se poviša minimalna carina od 500 na 700 7,1. Din na 100 kg.
Pri carinskih tarifnih številkah 386 in 387, Jd se nanašata na kavčuk ln gutaperčo, se spremeni bese Milo, da ee ola jša kvalifikacija blaLia. Na blago iz carinske tarifne številke 430 (vretena, vratila. preslice, cevke, grebeni, vretenci za razmetavanje preje, snovalnice. kolesa za statve itd.), ki je bi1« dnRlei carine prosto, se uvede carina 2 zl. Din za 100 kg, če Je blago surovo, odnosno 5 zl. Din za 100 kg. če Je polirano, barvano ali lakirano. M;nima!na carina n a cevi m predilnice ln tkalnice po tarifni številki 470. 1e določena na 40 zl. Din za 100 ksr Na keramične odpadke ln razh;te keramične izdelke po tarifni številki 506.
ki na razbite steklene odpadke po tar. St
526., ki je bilo duelej carine prosto, ee določi nova minimalna carina 1 Din za 100 ker. Minimalna carina na pisalna peresa, pO tarifni številki 575, ki je doslej znašala avtonomno 200 zl. Din, je povišana na 400 za. Din na 100 kg.
Minimalna carina ne akumulatomke elektrode po tarifni številki 664/3, eo zaradi zaščite domače produkcije zviša od 20 na 40 d. Din na 100 kg. za elektrode za električne peči. ki se ne izdelujejo v naši državi pa se zniža od 20 na 2 zl. Din za 100 kg. Uvozna c«rina na motocikle in prikolice se glede na že izvršeno znižanje carine na avtomobile, prav tako zniža na 15% vrednosti. Tarifna številka 675, ki velja za avtomobile. pa se izpopolni tako, da ee v to tarifno številko uvrstijo tudi priklopni _ vozovi za avtomobile, tako da velia tudi za te priklopne voznve znižana carin« 15%.
Na novo je bila redigirana toč 4 občih pripomb k 15. delu uvozne carine, ki se nanaša na carine Prost uvoz raznih strojev. Do'oče ne so olajšave za manjše gospodarstvenike in obrtnike, ki se doslej niso mogli po«'tržiti olajšav, ki so bile namenjene le za industrijo. Z novo redakcijo te točke. s> se črtale te razlike- Olajšave po znosni ca-r"rn ? (pn so pristo-pne vsem brez razlike. To5. 6. teh pripomb se v toliko spremeni, da se carinske olajšave za srradnj> žičnih železnic, ki so veljale prej le za rudarska podjetja, posplošijo. Tiko se bodo te olajšave nanašale trudi na primere, kjer se žične železnice grade v ttiris+ične ali druge svrhe. Tudi v»e gradbene potrebščine z a žične železnice, ki se proizvajajo v državah, e katerimi smo v p^odbenih odnošaiih in za katere se s posebnim potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo dokaže, da se ne proizvajajo v državi, »o oproščene carine pod posroii. ki iih predpiše finančno ministrstvo. Točka 9. se spremeni v toliko, da ?e in^tustrijii pil omogoči hkoriščanie ugodnosti na osnovi potrdil trgovinskega ministrstva, da se surovine za proizvajanje končnih produktov ne pridobivajo v državi. Tako bo jeklo 7>a pile. ki se ne pro5zv*ria v državi, oproščeno uvozne carine. V točko 10. so vnešene tudi elektrode za alkalične akumulatorje.
Vse blago, ki se bo po teh odredbah nnžje carinilo ali sploh oprostilo carine, se bo ocarinilo po novih določbah, če pri ce-ranamrcah ne hn dviemjeno preden se uveljavijo te orliredlbe.
Zaposlenost v posameznih strokah
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja podrobne podatke o gibanju zaposlenosti v posameznih strokah v mesecu decembru. Kakor je znano, ie je od novembra do decembra predvsem zaradi sezonskih vplivov skupno število zavarovancev pri OUZD v Ljubljani zmanjšalo za 5238 na 93.590. Od tega zmanjšanja zaposlenosti odpade pretežni del na gradbeno stroko, kjer se je od novembra do decembra število zavarovancev zmanjšalo za 4496 (za 3039 pri gradnjah nad zemljo, za 854 pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb in za 603 pri industriji gradbenega materiala). Zaradi nastopajoče zime se je zmanjšala zaposlenost v gozdno-žagarski industriji za 348: V nasprotju s prejšnjimi meseci pa se je v decembru zmanjšala tudi zaposlenost v tekstilni industriji za 291 delavcev, v živilski industriji pa je zabeleženo nazadovanje za 100 delavcev.
V primeri s prejšnjim decembrom je bilo lani v decembru za 6509 zavarovancev več. Tako se je od prejšnjega decembra povečalo število zavarovancev v gozdno-ža-garski industriji za 1418 na 7967, v industriji za pridelovanje lesa pa za 424 na 4026, nadalje v tekstilni industriji za 1235 na 16311 in v oblačilni industriji za 196 na 5275. Industrija papirja beleži v tem letu povečanje zaposlenosti za 296 na 1996, kovinska industrija za 342 na 7718, industrija gradbenega materiala za 518 na 4457, medtem ko je bilo v decembru pri gradnjah nad zemljo le za 167 delavcev več zaposlenih nego pred enim letom. Kemična industrija beleži v primeri s prejšnjim letom povečanje zaposlenosti za 196 na 2234, usnjarska industrija za 181 na 2233 in čevljarska industrija za 145 na 3361 V gostinskih obratih se je povečala zaposlenost le za 52 na 3157 in v grafični industriji za 44 na 1271, malenkostno zmanjšanje za 19 na 3933 delavcev pa beleži živilska industrija.
Gospodarske vesti
— Naša produkcija zlata. Po uradnih podatkih je znašala lani produkcija zlaia v jugoslovenskih rudnikih 753 kg (prejšnje leto 685 kg), iz surovega bakra pa so pridobili 1970 kg zlata (pr. leto 1930.). Skupaj je znašala naša produkcija ziata v lanskem letu 2723 kg, to je za 108 kg več nego v prejšnjem letu. Gibanje naše produkcije zlata je bilo zadnja leta naslednje:
1934. 1178 kg
1935. 2445 <
1936. 2615 €
1937. 2723 «
Vrednost celotne lanske produkcije zlata je znašala po odkupili ceni Narodne banke okrog 136 milijonov Din.
— Državne finance. Tudd ▼ decembru so bili državni davčtni dohodki prav znatni in so presegali ustrezajoče dohodke v prejšnjem letu. V prvih devetih mesecih tekočega proračunskega leta (april-december) so s? najbolj povečali carinski dohodki, ki eo znašali 780 milijonov Din nasproti 602 mijlijoma v istem razdobju prejšnjega leta, tako da zna-5a povečanje 187 mili jonov. Donoe neposrednih davkov ga je dvignil za 278 milijonov, donos trošarin za 54 milijonov, donos taks za 120 mili jonov m donos monopolov asa 110 milijonov. Znatno so narasli tudi dohodki železnic, ki so narasli v devetih mesecih tekočega proračunskega leta na 1829 milijonov, to je za 259 milijonov več nego v praj&njem letu. Dohodki rudnikov so se ▼ primeru e prejšnjim letom povečali za 48 na 235 miliionov, dohodki gozdov od 16 na 71 milijonov in dohodki pošte, telegrafa in telefona za 31 na 368 milijonov.
— Trgovinska pogajanja * Avstrijo. V petek so se pričela na Dunaju trgovinska pogajan ja med našo državo in Avstrijo: Kei gn v glavnem za dvoje vprašanj, namreč
ji
za vtprašaoje ureditve plačilnega prometa r zvezi z avstrijskim uvozom naše koruze in za vprašanje kontingentov ste bila na prvi seji obeh delegacij izvoljena dva pododbora, eden za vprašanje plačilnega prometa in drugi za ureditev kontingentov. Včeraj sta oba odbora ločeno zasedala. Za ponedeljek pa je zopet sklicana plenarna seja obeh delegacij.
— Savska banovina bo najela 200 milijonov Din za elektrifikacijo. Banska uprava savske banovine je napravila načrt za elektrifikacijo banovine, ki predvideva v prvi vrsti gradnjo velike hidrocentrale na reki Korani. V zvezi s tem načrtom je bila ustanovljena posebna družba za elektrifikacijo savske banovine. Banska uprava se je že obrnila na Državno hipotekar-no banko a prošnjo za posojilo 200 milijonov Din.
= Združenje trgovcev v Ljubljani sklicuje za ponedeljek 21. t. m. ob 19. uri v prostore Trgovskega doma, Gregorčičeva 27, 57. redno letno skupščino z nastopnim dnevnim redom: 1) poročilo predsednika, 2) tajnika, 3) računski zaključek za leto 1937. 4) poročilo nadzornega odbora. 5) proračun za leto 1938., 6) predlog uprave glede pobiranja prispevka zadruženje za leto 1938. (poročal bo podpredsednik Roman Golob), 7) poročilo o trgovski nadaljevalni šoli (poročal bo načelnik šolskega odbora Anton Verbič), 8) poročilo o sanaciji Trgovskega doma (član nadzornega odbora Stanko Florjančič), 9) samostojni predlogi, 10) slučajnosti. Ce ob 19. uri ne bo navzočno zadostno število članov, se bo sklepalo o predmetih dnevnega reda eno uro kasneje, to je točno ob 20. uri ob vsakem številu navzočnih. Samostojni predlogi se morajo predložiti upravi najkasneje tri dni pred skupščino. Sklepni račun za leto 1937. in proračun za leto 1938. sta med uradnimi urami vsakemu članu od 7. do 21. t. m. v pisarni združenja vsakomur na vpogled. Uprava.
= Proračunanje dolarjev r dinarje pri pobiranju skupnega davka. Finančni minister h izdal odločto. da s® do nadaljnje odredbe pri pobiranju skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka, kakor tudi pri pobiranju carine po vrednosti za blaso. ki se uvaža iz Amerike ali iz drugih držav in je fakturirano v ameriških dolarjih. preračuna ameriški dolar v dinarje po tsčaju 47.50 Din za 1 ameriški dolar.
= Občinska hranilnica v Krškem je oprostila vse vlose do 250 Din po stanju od 31. decembra 1937. Vrhu tega bo plačala na vse hranilne vloge obresti za leto 1937.
= Zaščito po uredbi o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug je kmetijsko ministrstvo odobrilo Hranilnici in posojilnici v žičah (odlog plačil za 6 let od 20. dec. 1937. dalje, za obveznosti, nastale pred 29. okt. 1937; obrestna mera za stare vloge 2%) ter Hranilnici in posojilnici v Ži-reh (odlog za 6 let od 31. dec. 1937. dalje:, obrestna mera za stare vloge 2%).
= Konkurz je razglašen o imovini Jožefe Brezovnikove, posestnice v Podvelki št 14 (upravnik mase Dr. Juro Jan, odv. v Mariboru; prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru 14. febr. ob %9., prijavni rok do 12. marca, ugotovitveni narok 28. marca).
— Poravnalno postopanje je uvedeno o
imovini Emila Peruzzija, posestnika v Zg. šiški, Celovška 101 (poravnalni upravnik Ludvik Florjančič, odv. v Ljubljani; poravnalni narok 11. marca ob 9., prijavni rok do 5. marca) in o imovini Ivana Knechta in Pavle Knechtove, krznarskega mojstra in njegove žene v Celju, Slomškova 1 (poravn. upravnik dr. Brnest Ka-lan, odv. v Celju; poravnalni narok 16. marca ob 9., prijavni rok do 10. marca).
= Licitacije. Direkcija žuim kraljevine Jugoslavija odda na prvi pismeni licitaciji dne 19. t m. odnosno v primeru neuspele prve pa na drogi pismeni licitaciji dno 1.
mar« ▼ zakup m dobo od L marca 106&. do 30. septembra 1941. hotel Sv. Jan« v Bohinju. Štab mornarjoe kraljevine Jugoslavija ▼ Zemunu razpisuje ta 7. marc t L prvo javno ofortno lieitaeijo za nabavo 150.000 IkatelJ masnih konzerv ter 60.000 škatelj jetrnih konzerv (paštet). Komercialni odsek vojno-teh ničnega zavoda ▼ Kragujevcu ra«-pisuje sladeče ofertne licitacije: 7. t m. n dobavo raznega barvarske«« materiala, konoplje, 8. t. m. sa dobavo železu, 11. trn. za dobavo platna, sukamca, bele pločevine, papirja, 14. t. m. za dobavo kompletne piro-metrske instalacija, večje količine Samotnega materiala- raznih kemikalij, 18. t m ea dobavo pločevine in 17. t. m. m dobavo t«kra, antimona Ltd.
— Dobave. Intendantura štaba dravske divjizijske oblasti v Ljubljani sprejema do 7. L m. ponudbe ea dobavo jedilnega olja. Direkcija pomorskega prometa ▼ Splitu spreiema do 18. L m. ponudbe za dobavo petroleja. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema 16. t. m. ponudba za dobavo vrčev, kožnega jermen ja terščetk za mre že. stekel za okna. kita- papirnih vrečic itd. Računovodstvo uprave zavoda »Sarajevo« v Sarajevu sprejema do 9. t. m. ponudbe za dobavo ščetk. aparata za brušenje, frezanje in demagnetiziranje. 500 zob aa elrkularno žago, do 11. t m. ponudbe za dobavo akumulatorjev, pozitivnih in negativnih elektrod, do 12. t m. ponudbe za dobavo raznih vrst brusnih kamnov, materiala za hidravlične stiskalnice, do 26 t. m ponudbe za dobavo dinamometra za preizkuševanje odpornosti bakra- medi ln drugega matoriala.
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 5.38 milijona Din nasproti 6.82. 16.87, in 6.18 milijona Din ▼ prejšnjih štirih tednih. V privatnem kliringu eo se nemške klirinške marke že prejšnji teden dvignile Da 14.50. Pri tem visokem tečaju se i« sredi minulega t» na pojavila na trgu znatnejša privatna ponudba, kar je imelo za posledico, de je pričel tečaj, ki ga je prej držala Narodna banka pred nalalj-nim dviganjem. 3am popuščati in so se v petek marke trgovale po 14.15 do 14.25. Avstrijski šilingi, ki so se že prejšnji teden okrepili oi 8.60 na 8.65. so v minulem ted nu ponovno n«rasli na 8.75, potem so pa zopet popustili na 8.68 Na svobodnem deviznem trgu stanejo amrle^ki funti 238, ameriški dolarji 47.50. švk-arski franki 11.02 in francoski franki 1.5750.
Na efektnem tržišču so *e v minulem tednu vsi državni papirji oonovno dvignili in je Vojna škoda dosegi« rekordne tečaje ter se približuje tečaju 450. Kako so se najvažnejši državni papirji okrepili od začetka letošnjega leta nam kaže naslednja primerjava:
8. I. 1938. 424
55 79 96
84.50
Tečaj Vojb-e škode se je meseca povečal za skoro 6%. 4% a. ljudskem štetja 21. aprila 1936 štela, de Izvzamemo Kanalsko dolino In Beneško Slovenijo s Rezijo, 1,001.719 ljudi, se Je štev»lo prebivalstva do konca 1987 »icer povečalo za dobrih 13.000 na 1,014.079 prebivalcev, vendar Je znašal naravni prirastek v letu 1937 le 5 5%. Se pred vojno je znašal letni prirastek prebivalstva v deželi 10®/». Od zadnjega ljudskega štetja do konca 1937 je bilo v Julijski Krajini 31.217 rojstnih in 22. 421 smrtnih primerov, tako da je znašaj pri rodni prirastek 8.796 prebivalcev, priselilo se je 63.432, odselilo pa 58-868 ljudi. Skupni prirastek je zna-šol potemtakem 13.860 prebivalcev.
Na deželi pa ae naravni prirastek vendar ni tako zelo zmanjšal kakor v mestih. Ob ljudskem štetju ao štela glavna mesta
pokrajin: Trst 248.379, Relka 53.896, Gorica 46 640, Pula 46.259 in Zadar 20.055 prebivalcev. V teh mestih Je bilo lani skupno 7817 rojstnih in 6.518 smrtnih primerov, tako da je njihov naravni prirastek znašal le 1.229 ljudi ali približno 3«/», medtem ko je bilo na deželi skupno 11.800 rojstnih in 7.079 smrtnih primerov, tako da je znašal njen prirodni prirastek 4.071 odnosno 7.2»/«. Italijanski listi so že pred dnevi hudo kritizirali tržaško urbanistično politiko (Trst Je bil lam med pokrajinskimi glavnimi mesti gleae prirodnega prirastka prebivalstva v vsej državi malo
ne na zadnjem mesto.), ota odstotka pa kažeta š« prav posebno, da število domačega kmečkega prebivalstva nikakor oe nazaduje, nego s« naJ»pr°tno mnogo b°lj veCa tauior Število preblvajstva v mestih, ki štejejo znatno število priseljencev, kakor n. pr. Trst (po podatkih lJudSkegn štetja 19361 okrog 50.000, Gorica preko 13.000, Pula 16.000 ln Reka matan« 10 tiBoe ljudi.
Odseljevanje ▼ tejtno se p r Jottjaki Krajini v pretek!am letu očitno zaradi po-nehavanja breziponetoo^ti zaneuiJSaJo. Odselilo se je (skupno 2.506 ljudi. Bilten centralnega statističnega urada 2aJ nima podrobnih podatkov, kam so »e ti ljud^s lill Zanimivo pa le, da »e Je lz v»e Italije odselilo na Balkan Umi vsega 1» okrog 800 ljudi.
Drobne ncvice
V Dokamh, središču staven stke Istra, pred dnevi preminul nad vse priljubljeni župnik Anton Slamič. Zadela ga j« ka-škega msgr. dr. SlamtCa, Je bil njak tn odločen mož vse svoje življenj®. Koliko pravih prijateljev al je pridobil ▼ slovenski Istri, j€ Ee^Iedn+o sredo prtftal njegov lepi pogreb- Vse Dekani in še množice lz okoliških vasi so ?voje^a župnika zvesto spremili k zadnjemu počitku. Naj ostanejo njegovi besedi zveste tudi preko njegovega groba!
Na meji pri Zavra tirih nad Mrljo so obmejni miličniki pretekli ponedeljek ustavili in aretirali Jugoslovenskega državljana, 38 let starega čevljarja Franceta Pi-bernika iz Mokronoga ln 251ctnega Franceta Torkarja lz Gorenjih I^az pri Semiču. Prišla sta čez mejo brez potrebnih dokumentov. Odvedli so Ju v idrijske zapore-
Skrivnostna posetnlca
Zapletena zadeva, namenjena za Metlar-Je. Slučajno je stric Matic zvedel zanjo.
Nedavno je prišel v Ljubljt.no neki gospod. Vedel pa se je tako sumljivo, da »o ga prijeli in zahtevali, naj sc legitimira. Pokazal je posetnico, ki jo vidite priloženo. Ko so hoteli ugotoviti, ali ie to res njegovo pravo ime. so povprašali v kraj, odkoder naj bi bil doma. Toda tam gospoda a
RADO ANA JAREO
p. VELENJE!
tem imenom niso poznali Posetnjaa Je bila očitno lažna. Pa ne samo to! Dognali »o celo, da se da iz črk, ki jo sestavljajo, u-gb-toviti poklic aretiranca. Kaj je bii v res-nici?
Uganite to in pošljite rešitev najpozneje do petka opoldne na uredništvo »Jutra«. Napisana naj bo na dopisnici, r kotu pa ne sme manjkati pripis »Uganka kluba Metle« Med pridne reševalce bo stric Matic razdelil spet nekaj lepih knjižnih na-enad.
Dobra menjava
To moramo talcoj povedati, da pri Me-tlarjih menjava ni zaslužila tega imena. Bila je vse prej kakor dobra. Kakšne rešitve so vse prišle! Ce stric Matic Metlarjev ne bi že od prej poznai, bi moral nad njimi obupati.
Zdaj pa k uganki sami. Težavna Je bil« res, toda ne tako, da se ne bi bila daia r»-šiti. Besede je biio treba lzpremeruti takole: Planica — pšenica, tednik — Vodnik, levica — davica. molitev — selitev, beiič
— mrlič, pisec — padec, Prega — priča, lakota — lepota, sivina — sirena, Calar — dolar, bobnar — Bolgar, pepel — posel, moka*
— motor. Nove črke »o dale potem znarai pregovor: »Se voda s« usmradi, če predoi-go stoji.«
Ker je bilo pravilnih reševalcev komaj toliko, da jih je bilo mogoče na prste »ošte-ti, je mogel razdeliti stric Matic »eveda le majhno število nagrad Samo štiri knjige. Dobe jih naslednji reševalci:
Milan Čenčur. dijak, Ljubljana, Priško-vec, dobi roman »Lucifer«;
Marija Rutar, Sottolmmo 34, p. Toimteo, dobi »Roman treh src«.
Anton Boječ, Ljubljana, Malgajera uMcs, dobi roman »Papežinja Fausta«, m Marko Tomšič, Ljubljana, Pred Škofijo, dobi ob« dela »Tarzana«.
Umrl asm J* asi ljubljeni soprog ln 08*
Lukanc Alojzij
Inšpektor kontrole dohodkor ▼ prometnem ministrstva
po dolgi ln tefld bolezni.
Pogreb blagega pokojnika bo lz hiše žalosti t Podklanca na Supno pokopališče t Črneče pri Dravogradu t ponedeljek T. februarja ob 15.30.
Beograd—Podklane pri Drsvogradn, 0. februarja 1838.
SALU JOGA. SENA IN OTROCI
I
£epote drsalnega športa
Tekmorstd a državno prvenstvo v drsanja
levi Eni&iiuel Turna, dosedanji državni prvak, med prostim drsanjem, .sedanji .prvak dr. Pavel Schvvab, je imel v obveznih likih toliko naskoka, da ga Tuma tudi s boljšim prostim drsanjem ni mogel dohiteti ter je zaostal za dobre pol točke V sredi Je Celovčanka Lamatscheva med lepim skokom. V mednarodni damski konkurenci je odnesla zmago pred Cirijanko Palmetovo našo državno prvakinjo, ki jo vidite na desni pri izvajanja plruete ln z juniorskim zmagovalcem Bibrom pri drsanju v parih
Brata Stojnška sta se vrnila iz Monte Carla
V petek sta se naravnost iz Genove vrnila r domovino brata Stojnška iz Maribora, ki »ta se — kakor smo poročali pred dnevi — kot edina udeleženca iz Jugoslavije udeležila letošnje mednarodne ocenjevalne vožnje ra!ly Monte Garlo in jo tudi z uspehom zaključila Tretji naš uedeleženec, reki Cehoslovak in član beograjske sekcije Avtomobilskega kluba, je tamkaj odstopil. Kakor beležimo na drugem mestu, sta brata Stojnška v zelo hudi mednarodni konkurenci zasedla častno 12 mesto v splošni oceni, 3. mesto v ocenjevanju komforta in 4. mesto med avtomobili vseh nemških znamk sploh
Brata Stojnška, ki sta vozila progo Pa-Jermo—Monte Carlo, (tekma je prirejena kot zvezdna vožnja iz rajnih najbolj oddaljenih točk Evror>e do Monte Carla) sta prevalila 4180 km dolgo pot v nepretrganih dobrih 95 urah na normalnem DK\V avtomobilu (Meister) s samimi 20 KS Ta proga, ki je bila najdaljša in najtežja med vsemi, jc stavila avtomobilom in tekmovalcem zelo težke zahteve, toda mali DK\V je v bitki z ostalimi avtomobilskimi orjaki do 150 KS vzdržal briljantno. Zanimivo je, da jc od
MIrsr!av Gregorka gre v p$k®J
Pred dnevi ;e bil s kraljevim ukazom upokojen in včeraj raz-rešen svojih poslov višji železniški svetnik g. Miroslav Gregorka. eden onih naših železničarjev, ki so zna-r: in čislani ne le med svojimi stanovskimi tovariši, temveč tu-di v najširši naši javnosti, zlasti še med Sokolstvom. Po rodu je g. Gregorka Ljubljančan, rodil se je 8 aprila 1879 V Ljubljani je dovršil tudi ljudsko in srednjo šolo, ravno letošnje poletje bo e svojimi, na žalost že precej redkimi sošolci obhajal 40 letnico mature. Kot študent je spadal v prijateljski krog Murna, Ketteja. Gankarja, Župančiča m Golarja.
Leta 1901. je bil sprejet v službo pri takratni Južni železnSveU (izvajajo člani rad. igr. družine). — 19: Napovedii, "poročila. — 19.30" Nac. ura— 19.50: Slovenska ura: a) (Foen>terjeve^ p?-sni i- b) Prešernova rojstna hiša (g. F. S. Finžgar). — 20.30: Vesel koncert Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22. 15: Pevski koncert g. Mirka Doiničarja, pri klavirju prof. M. Lipovlek.
Ponedeljek 7. februarja
Ljubljana 12: Uverture ((plošče). — 12.45: Poročila. — 13: On-estila. — 13.20: Glasbeni mehurčki (plošče). — 14: Napovedi. — IS: Zdravstvena ura: Zastrupi jenje (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Charlie Kunz igra šlagerje (plošče). — 18.40: Kulturna kronika: Fran JaikJič-Poi 'igoiičan (dr. Tine Debe-liak). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zanimivosti — 20: Koncert ralijskega orkestra. — '2)1: Musorgskij: Prolog iz opere »Boris Godunov«. — 21.10: Klavirski kvartet (gg. Trost, šušteršič. Miil-ler. Svetel). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert radijskega orkestra.
Beograd 16.45: Lahka glasi«. _ 17.85: Orkestralni koncert. — 20; Prenos opere iz Nar. gle iaiišča. — Zagreb 17.15: Lahka glreba. — 20: Prenos opere iz Beograda. — Praga 19.15: Koncert deškega pevskega zbora. — 20: Skladbe R. Strau-sa. - 21 15: Lahka glasba s plošč. — 22.35: Plošče. — Varšava 20: Plesna muzika. — 22: Orkestralni koncert. — Dunaj 11.25: Kmečke godbe igmjo (plošče). — 12.20: Lahka godba orkestra. — 14: Violinske skladbe. — 16.05: Pleni in odlomki iz zvočnih filmov.
— 16.40: Pesem 17. g-olet ja. _ 17.30: Violinski koncert. — 19.35: Ples v maskah. — 20 35: Pester spored. — 21.10: Schubertove nabožne sklade. — 22.20: Plesni orkester.
— 23: Nadaljevanje plesa. — B«-r in 1910: Valčki in koračnice. — 20: Zabaven p'*>red.
— 22.30: Nočni koncert in ples. — Miinchen 19.10; Spored po željah. — 20: Plašni o"ke-st-er. — 21.20: Sodobna komorna glasba. — 22.30: Nočni koncert in ples.
Torek 8. februarja
Ljubljana 11: Šolska ura: Prešernu! — 12: Virtuozi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 18.40: Zgodovinska pota židovstva (g. Fr. Tersesiav). — 19. Napovedi, poročila. — 19.30: Nac ara. — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Prešernov večer — ob obletnici njegove sinrti.
— 22: Napovedi, 'poročila, — 22.15: Za ples (plošče).
Beograd 16.45: Narodni napevi. — 19.35:
Ljudske in operetne pesmi. — 18.35: Plošše,
— 20: Pevski koncert. — 20.30: PreDOe s'm-faničnera koncerta iz filharmonije. — Zu greh 17.15: Lahka godf>a orkestra. — 20: Zvočna igra. — 20.30: Zborovsko petje — 21: Orkestralni in pevski koncert. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.15: Orkester. — 20.15: Zvočna :2Ta. — 20.55: Koncert ruske glasbe. — 22.15: Plošče — Varšava 19.30: Poljske pesmi in p'e i. — 20.10: Koncert nabožne giasbe. — 21: P'es-na mu-/.ika. — 21.55: Koncert Roirovek(»a.
— Dunaj 10.'0: Koncerlre ura. — 12: Lahka glasba s plošč. — 15.15: Otroški predpnst. _ 16.05: Dunajske melodije. — 17.30: C
ba baročne dc'>e — 19.40: Pesmi o domovini in ljubezni. — 20.10: Venček lepih m'3-Jo nj. — 21.10: Zvočna igra. — 22.20: Verdijeva glasba (plošče). — 23: Pesn i mu7i-ka. — Berlin 19.19: Glasb« J h. Strausss.
— 20: Lahka ffodha. — 21: Instrumentalni ka?wet, — 22.30: Nočni koncert. — Mun-chen 19.10: Plesna muzika. — 20.10: Zvočna igra. — 21: Mtinchenski skiada-ielji. — 22.30: Prerrce iz Berlina.
Edmund Čibej :
Prvi početki našega smučanja
No avno tega je objavil italijanski !5st »Giomale d' Italia* članek »Lo sci e la sua ftoria« — Smuči in njih zgodovina, v katerem je neimenovani pisec podal precej zaokroženo zgodovino smučaistva, torej športa. ki je danes med najbolj negovanimi vsaj pri nas v Evropi. Kako &e je ta lepi in zdravi aport ra/vijal. kako si je na svojem potu iz Norveške osvaja! posa.mez.ne narode in države, o tem razpravljati ni namen mojemu spisu. Zato zadostuje ako navedem rz srori omenjenega članka Ie dvoje Ugotovitev, da so namreč prišle prve emuči iz Norveške v Avstrijo in Nemčijo 1. 1889.. dočim so se pojavile v mejah medvojne Italije 7 let kasneje, to je leta 1896.
Kdaj so m prišle smuči v naše kraje, o tem pisec molči. Bo'i zato meni dovoljeno, da i z pregovorim o tem nekoliko besed!
Leto 1888. je bilo prav mrzlo leto in že jeseni je padlo velike snega, posebno v alpskih deželah. Služboval sem takrat na Dolu nad Ajdovščino, na jugovzhodnem robu Trnovske planote 800 do lOOOm nadmorske višine. Tuli na Dolu smo imeli tisto leto več kot preveč te božje beline. Prijatelj Ja_ riš, gozdni oskrbnik na bližnji 20 minut oddaljeni Predmeji, me je tiste dni opozoril na neki članek v '"uinajskem »Weltbl>ttu«, kjer je nekdo ooisal »Ski« — smuči, s kakršnimi je »lavni Fritiof Na*sen svojec« sno prepotoval Grenlandijo. Spisu je bila pri-dejana zadevna slika, saj ie bilo bo tudi potrebno ker je bila priprava do tiste dobe v avstrijskih pok-ajinah oooolnoma ne-o. znana. Do iznajdbe Nansen tvih smuči so Norvežani, kakor sploh prebivalci enežn h krajev — tuli pri nas na Trnovski planoti — rabili za hojo po mehkem snegu lesene
obroče, tako zvone krplje. Z iznajdbo smuči je pa krpljam na splošno, tako tudi na-im gorjanskim na Dolu, v veliki meri od zvonilo.
Po Jariševem nasvetu sem pisal še tisti dan uredništvu »Weiti»latia« in ga p o^-U, na.) mi sporoči, kje in kako bi se dalo nabaviti tako-le pripravo, kakršna je bila v listu opisana in l.aslikana. Cez nekaj ini seni že prejel odgovor, v katerem so mi točno označili neko tvrdko v Kristijan,ji na Norveškem. Imena se po to.ikih letih seveda več ne spominjam. Takoj sem sestavil naročilo ter ua odposlal na dani naslov Nisem čakal dolgo, ko so srečno prispele einu-či in ž njimi vred močna dolga z obroč om na spo njem koncu opremljena palica. Vsa priprava me je sralti 15 goldinarjev avstrijske veljave. Toda nemalo me je ozlovcljilo. ko s©m zapazil, da je pošiljka brez posebnega navodila, kajti kako raj vendar prič-nem Ln kako naj sploh ravnam s to navidez tako nerodno pripravo, da dosežem tisto potrebno spretnost in uglajenost! Pa 6em kljub temu pričel — brez navodila! To je biio smeha in dovtipov od s-trami radovedne prelmejske publike ob mojih prvih neuspelih poskusih, ki si jih pa nisem jem-ij preveč k srcu. Tolažila me ie oač zavest, da brez tistih neizogibnih neprijetnosti, ki spremlja jo vsak še tako preprost pokret. š« nikjer in n:koli ni bilo. »ako i:b tui i ni moclo biti pri mojih znčetnih vajah ko som prvi v oni dobi ora-' ledino na slovpnskci" smučarskem polju Pokl"nov i,n prirlo"ov skokov in padcev je bilo nebroj- če sem hotel na desno, je zaoralo n? levo: če sem se nagnil le za malenkost naprej, mi j€ bil nos že v borbi s snežno odejo; če me je potegnilo i
Q spoznanje nazaj, se mi je znašla »ta stara« v mehkem snežnem objemu: če pa so mi cjnuči zašle na nekoliko pretrdo podlago, te aj je bil polom s>;.et neizogiben in ne-doižno teieeae nerodnega smučarja je treščilo z vso svojo težo na mater zemljo, da se je pokadilo na sto strani! Joj. kako prijetno ie to bilo takrat kjjub vsem začetnim težavam in bridkostim! Toda dobra volja in jeklena vztrajnost sta končno premaTali vse ovire in po nekaj dneh tn ega vežbonja je šlo ce'o l>oljše- kakor sem si biil prvotno zamišljal vso zadevščino.
Nedokro zat< »tl. ko so dospe'€ moje smuči h Kristijanije. je Janšev mi-zar France Krapež. po domače Para bor ovc, izvršil več parov sličn:h smuči in prvi, ki so bili opremljeni ž njmi so bili naiši vrli poudari i na Predmeji. To bi takrat vi'eli našega Filipa Kainra-Ma na njecrovi vsakdanji poti proti Smrekovi dra'ri. oa očanca Anf na Bevka in Načeta Velikonro aori pod GoljaVi, pa še dniire »gozdne hudiče«, ne izvzemš? ma^era čaven~keea Sprvinafa — torej prv: smučarski kader na slovenskem ozemlju, katerega po=,"mezne člane pa e-tovano odlikovani. Mi smo takrait imenovali smuči »snežke« in smo to beivdo skušali uveljaviti n°me^o tujke »?ki«. Snežne sem orisal v tpl.mii OabrVOrovi »Roči« in če np mo'"m ♦m M ▼ »Slovrns1 wn narodu«, ftlarek »e vzbudi' m*T "rcMvalstvom ▼ goriški v> 'o*no no^omoot.
S Trnovsko j>l«rofe «e ie smučars.VJ grvrt širil proti Kranjski in na tolminsko stran in kmalu se je slišalo, da je začel smuči
uporabljati neki gozdni oskrbnik na Gorenjskem. Ko so čez nekaj let Dunajčani ustanavljali svoj smučarski klub, so povabili Da to sloveču st tudi Nausena. Ta žnamenili mož je smučal pred izbrano množico in napravil oni občudovanj skok 25 m daljave. In danes? Kar neverjetni in smeii 60 skoki, ki jih je imel svet že večkrat prilik j občudovati n. pr, v svetovnozna.nj Planici! V letu 1896. j® mo: učenec-vojak Ru olf Krapež z Dola šel učit smučanja častn'.ke in pod-časfnLkie na Tirolsko. Tam se mu prav dobro godilo in jc bil zaradi v?es ranske uporabnosti kmalu covišan v narednika.
Z nenavadno ljubezni'o ia neverjetno naglico se širi smučarski šport {'aiKs po vsej Evropi. Kolik napredek v teku nekaj desetletij! Dočim 6iro imeli mi. ki smo orali ledino sori pol Goljakj in Zelenim robo1", skozi Smrečje proti Krnici ali čez Na^no-vec tja pod Mrza\-ec in tako okror po Trnovski planoti, dočim smo imeli mi, pravim, prifreno nosro z dvema prepros ima jen^e-roma. je nožica novoiobnih smuča je v . prem Ijena z lično želeno in 6 kaveljčkom zavarovano obvezo Svoječasno smo rabli samo eno 'nalioo, danaišnji mlajši roi hooe imeti dve. ki pa 6ta za.to precej krajši Sploh se smučaska oprema na vse strani lervo izpopolnjuje in pravijo, da je že na pohodu nekak plašč, ki bo v slučaju nevarnosti vjel letečega smučiiria v 6voj objem prav ta1 o. kakor da bi ea z£rraib;| angel varuh v svoje mehko in fo*Vo naročje. Kako s° l>o to vršilo in kdai točno s? bo to izpoilnMo 0 tem por-čiln zaenkrat še previdno molčč...
Pove "al sem. kar m? >e biV> n*1 fi^u in je'iku. Sp'ai na na: se — roNVvm'
m np-no,_l'>Ani — kdo je prvi vpe-
ljal smuči v naše kraje!
Lep dar: Zgodbe brez groze
Dostavek. Članek mi je pred nekoliko dnevi poslal g. Edmund Čibej, starosta go-riskesra učitteljstva, s prošnjo, da ga č m uredništvu ljubljanskega »Jutra« v objavo. Raievoje in z veseljem sem ustregel prijateljevi želji, saj je članek pisan tako prijetno in živahno, da sc zdL kakor da bi potekel iz pa j mlaleniško-razp sajenega o.resa, ne pa iz\ t>d okosleaeie rok« že osiveleza in v tsrlih življenjskih borbah preizkušenega moža. Je pa č'anek še v •nicein. zlrsti zgodovinskem pogledu pr." v z. amen it p:ispev k in je sia mestu, da izide v tisku, ker se z (njegovo objavo o*me pozabucsti košček zsro. dovae naišcsra smučarstva
Iz članka j« raz vi lao, da segajo prvi početki slovenskega športnega smučanja ne s: uto v ie o 1910., kakor se to pomotoma opisuje v predlanskem »Planinskem vrstniku« (1936. št. 1.: Pavel Kunaver. Petin ivaj-se .letnica smučanja v Sloveni.i), temveč daleč nazaj v leto 18bS. in da je iskati prve po&tke našemu športnemu in planinskemu smučaistvu tam preko meje, na ra skih tleh Trnovske planote, s edi m-ed n ^n ini tremi najlepšimi razgleJišči (Kucelj 12,39 m — Go jak 1496 m — Zeleni rob 1339 m), ki jih je haš Čibej že L 1900. tako lepo opisal v 7. in 8. štev. pravkar imenovane p'aninske revije. Letos praznujemo potemtakem 50-lelnicA našega smučanja in glavni del zaslug na te i edinstveni po's*o'etnici pripada jub?lsntu Edmnndu Čibeiu!
Toiko zades*uj kot majhno dopolnilo b goren:emu sr.isiu! 0 zaslužnem p:onirju slovenskega smučarstva, ki nre/ivlja jesev evo-jera živFienjn š= v polni duševn: in telesni čil ost' v svo:em rojstnem t-sVulu pri S'o-karjih bli^u Ajdovščine na V7ipavsk°m hočem izpre-rvvoriti kai več ob drugi p iliki. Za dan°s imam zanj samo eno z" to pa toliko boli srčno in »z/iravilno« voščilo: še mnogo krepkih let ob zlati kaplji rujnega vipavca! Pavel PJesničar.
Medalja. 1 XL 1938.
HERSAN ČAJ
UČINKU I* doUO P(1
jeua m todvlo. _
POMAGA pn nl«rtjo»»U«x* ta bemaroKtib j OLAJsA muk« ID bolečin« prt revmAttomu I
tu pTctuiu.
UBLA2UJB aooienj« prt meaeftnl m
meaL
OliSTBANJU« motni« fcbeUm tu d«>»
Dobiva st * nrt lefcmruaal
Reg. S. b r. 198JO/3J
Nacionalna o mladina in naš mladi kralj
Z izrednega občnega ^bora ob priliki prosla ve petletnice obstoja Jugosk" enskega nacionalističnega kiuba Viteškega kralja Aleksandra l. Zedinitelja — Edinstvo, je bila odposlana na dvor sledeča pozdravna
brzojavka:
»Njegovemu Veličanstvu
kralju Petru II., Beograd Ob priliki petletnice obstoja svojega kluba. se nacionalni akademiki Univerze kralja Aleksandra I v Ljubljani, spominjajo Sina svojega Velikega Vzornika in Pokrovitelja — Vašega Veličanstva z izrazi globoke udanosti kraljevskemu Domu.« Minister Dvora Nj. Veličanstva je odgovori! na udanostne pozdrave:
Jugoslovenskom nacionalističkom Akademikom klubu Viteškog kralja Aleksandra L Ujedinitelja »Edinstvo*. Ljubljana.« »Po Nsjvišem nalogu čast mi je izjaviti zahvalnost na toplim željama i izrazimo odanosti, podnesenim Njegovom Veličanstvu kralju i kraljevskom Domu se Vaša godišnje skupštme od r žitne u Ljubljeni. — Ministar Dvora: Milan Antič, s.r.
novem
□
* Izvedene« v zavarovalni stroki. Predoed-ništvo okrožnega sodišča v Ljubljani, je postavilo g Ivo Laha, zavarovalnega matematika OUŽD-a v Ljubljana za stalnega zapriseženega modnega izvedenca v zavarovalni stroki ln sicer specijelno za probleme zavarovalne matematike in politične aritmetike, Io je za račune premij, rezerv, odkupov, kapitalizacij in dragih transakcij v zasebnem ^n javnem zavarovanju nadalje za obrestne in renta bilitetne račune, za amortizacijske načrte, za račune tečajev raznih vrednostnih papirjev itd. _
ijc H po izpun te vanju telesa laKoj in trajno odpravi sAAOPfcl). Varuje obutev m perilo Zahtevajte v lekarnah, drogerijah, parfume-njan in sliCnih trgovinah. Drogerija Jančigaj
Ljubljana. Krekov trg.
Keg. min. nar zdr S1316
* Kongres stanovanjskih najemnikov i« vse država. Združenje stanovanjskih najemnikov v Splitu, ki je, kakor znano, zelo •agilno in izdaia letos tudi svoje glasilo je te dnii na svoji glavni skupščini sprejelo predlog apela na vse organizacije stanovanjskih najemnikov v državi zairadi kongresa, ki nai bi bil letos v Splitu.
• Za direktno telefonsko zvezo DubrovtrJ-fca in Zagreba. Naposled je prišlo do sklepa' da se avtomatična telefonska centrala v Dubrovniku izroča prometu v noči na 8. t. m. Dubrovniku je s tem dosti pomagamo, čaka pa §e vedno na uvedbo potrebnih telefonskih zvez z zaledjem in na djrektno zvezo z Zagrebom. Zaradi pomanjkanja te direktne zveze se večkrat zgodi,, da ostane Dubrovnik po več dni brez telefonske zveze z Zagrebom, kar močno škoduje tujskemu prometu. *
♦ V Beogradn Je umrl v petek po dolgem trpljenju g Alojzij Lukanc. inšpektor kontrole dohodkov v prometnem ministrstvu. Pokojnega loio prepeljali v Podklanec pri Dravogradu. Pogreb bo v ponedeljek dopoldne iz Podklanca v Cerneče. Pokornemu bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
Bodoče matere morajo skrbeti, da se Izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki z uporabo naravne >> Fran z-J o šefove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije tn deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov.
jgi rw§ & M 15 «V9c
* Stanovski naziv inženjerjev. V predvojni dobi smo imeli Slovenci in inženjerski stan več različno zvenečih nazivov, ki so bili izvedeni iz francoskega »ingeniuer« ali pa so bili še preoblikovani pod vplivom že nekaj sto let v slovenščini rabljene besede »žovnir« (=vojak; iz nemške besede Soldner). To zadnje morda zato, ker je izza Napoleonovih vojn do tedaj, ko je v 70. letih pričel nastajati pravi inženjerski stan. izvajalo največ gradbenih del, kot n. pr. cest in podobnega, vojaštvo. Zato smo v slovenščini slišali in čitali dialektične oblike: inžener, inžiner, inženir, inž'nir in nadalje žunir, ženir, želir in čudi Jurčičev sžolnir«. Delavec in drug priprost človek nagovarja še danes največ z »ženir« in » žunir«. Ta nered je odpravilo Udruženje ju-goslovenskih inženjerjev in arhitektov, ko je že 1. 1919 sklenilo, naj se obvezno uporablja fonetična oblika »inženjer«, in se je do zadnjega že dodobra uveljavila tako v slovenščini kakor tudi v srbohrvaščini. Gg. prof. dr. Breznik in univ. prof. dr. Ramovš pa sta v obeh izdajah »Pravopisnega slovarja« spet predpisala dialektično obliko »inženir« in kot posledico tega imamo danes spet zmešnjavo glede rabe in pisanja tega stanovskega naziva. Ker je beseda inž°njer mlajšega izvora saj obstoji inženjerski stan šele nekaj desetletij, bi bilo pravilno, da bi ostala tudi v »Pravopisnem slovarju« fonetična in ne d;alek-
tična oblika, in glede na dejstvo, da se tudi drugi slovanski narodi zdai nriM'žui?to fonetični obliki in ker smo predvsem 5iiže-nierii upravičeni, da odlo^u^emo o svojem stanovskem imenu, je podpisani sekcija
sklenila obvezno rabo že udomsčene fonetične oblike »inženjer«. V okrajšavi pred imenom pa naj se v smislu zakona o Imenih (iz L 1929.) uporablja v začetku
e vest
stavka oblika »Ing.« in v sredi stavka »ing.« Ljubljanska sekcija Udruženja ju-goslo venskih inženjerjev in arhitektov.
• Sveta podoba v kotu je bila včasih okras in ponos slehernega slovenskega doma, a poleg lepih, dragocenih umetniških del iz rok domačih oblikovalcev je bilo med tem okrasjem zmerom mnogo iz tujine uvoženega kiča. V zadnjih desetletjih se je estetski okus našega občinstva stopnjeval do vidnejše popolnosti. Ce hočete danes z lepo sliko okrasiti svoj dom, naročite bibliofilsko izdajo Mrzelove knjige »Bog v Trbovljah« (založba »Trbovlje«, Ljubljana. cena 150 din), ki je pravkar izšla na finem papirju in v odlični japonski vezavi. Knjigi, ki je izšla v 150 numeriranih izvodih, je na japonskem papirju priložen poseben odtis Razmišljajočega Boga, enega izmed 20 originalnih lesorezov Maksi-ma Sedeja, ki krasijo delo.
IC O O R N J A R A D GhO N A
•//^uK
* Ljubljanska ulica v Zagrebu je na dan 600-krat zaprta. Zdaj. ko na južnem kolodvoru v Zagrebu, izvršujejo neka popravila, je Ljubljanska ulica takorekoč jzločena iz prometa. Pasantje so izračunali, da so preko nje 600-krat aa dan spuščene železniške za-tvornice.
i
NOVE ZNIŽANE CENE !
♦ Dr. Albert Homan« zdravnik v Skoiji Loki, se je vrnil s študijskega potovanja, kjer je bil na zobozdravniški specializaciji in zopet redno ordinira.
* Novi grobovi. Včeraj je umrl v Ljubljani v starosti 70 let upokojeni železniški uradnik g. Emerik Kleliel. Pokojni, za kateiim žaiujeta siu Emil, predsednik železniške na-bavljalne zadruge v Ljubljani in hčerka, gospa feubičeva, je bil splošno znan in priljubljen ne samo med železničarji, temveč tudi med drugim prebivalstvom Ljubljane. Blagega pokojnika polože k večnemu počitku jutri ob 16. — V ljubljanski bolnišnici je umri g. Josip Ahlin. višji davčni upravitelj v pokoju. Pogreb uglednega pokojnika bo jutri ob 16. — Na Dvornem trgu 3. v Ljubljani je umrla gospa Ivama D«lančeva. K večnemu počitku jo bodo spremili jutri ob 14. — V ljubljanski bolnišnici .je umrl gospod Jernej Lapajne, ključavničar «M. železnic v pokoju. Pogreb bo jutra ob 14. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦Snežni zameti na liški progi. Kakor smo že poročaj, se je vreme v Primoriu in v Liki spet poslabšalo in je padlo zdaj dosti novega snega. Na liški progi so spet visoki snežni zameti. Prvi 6o nastali blizu Pribu-diča, na Zrmanji pa je močna burja, ki dosega 40 km na uro. Zaradi snega in burje so morali ustaviti vas avtomobilski in vozni promet v bosanskem delu primorske banovine na cestah, ki vodijo od Livna v Bosansko Grahovo. Glamoč, Kupreš, Tomislav-grad in Imotski, kakor tudi na cesli .Split— Livno ter na cestah Šujiča-Tomislavgrad-Po-sušie-Tomislavgrad- Imotski- Tomislavgrad, Prozor-ToniLslavgrad in Prozor-Bugojno- Železniško progo čistijo z vso vnemo, a vsi vlaki imajo dolgotrajne zamude.
*() aferi v rudniku zlata v Bakovičih pri Fojnici, o kateri smo že poročali, se mnogo razpravlja po sarajevskih, zagrebških jn beograjskih listih- Vsa afera bi sama po sebi ne bila nekaj posebnega- bila bi samo člen brezkrajne verige podobnih afer, so pa z njo zvezane okolščine, kj mečejo žarko luč na izkoriščan je pri rodnega bogastva ter na življenje podjetnikov in delavcev. Rudnik zlata v Bakovičih je last angleškega podjetja. ki ima sedež svoje delniške družbe v Londonu. Podjelnki so Lz svojega rudnika pri Fojnici imel i ogromne dobičke, delavci, ki so tam zaposleni, pa stradajo. Podjetje se je tako malo kakor za usodo svojih delavcev brigalo tudi za pri nas veljavne zakone. Soc-alni organizaciji, kjer so rudarji in delavci zavarovani, dolguje podjetje po zadn>em izkazu okrog 300.000 din. Očividno se je podjetje tudi prav malo brigalo za početje svojih višjih uradnikov prj rudniku. Uradniki so razmetavali denar ter izkoriščali nižje uslužl.ence in delavce po milj volji. Da so si s svojim razkošnim življenjem pridobili v Saraievu tudi velk kredit smo že poročali. Sarajevski trgovci so bili prepričani, da so vsi uradniki sijajno plačani. Zdaj so seveda hudo razočarani in prestrašeni. ker se je izkazalo, da so živeli daleč preko svojih razmer. Kako malo so se angleški podjetniki brigali za svoje podi«e'je in za življenje v njem- izpričuje zgovorno naslednja brzojavka, katero e pred dnevi poslal neki akcionar iz Londona upravi riidmika: Prieem v Bakoviče. Rezervirale apartmane v hotelu. Ali imate aerodrom?
» lovarna -108. RE1CH sprejema mehko tn škiopljeno perilo v najlepfo izdelavo. 3
♦ lemlBt trtnik« m. OetoAfnd
v Sremu hudo trpi vsako leto med nalivi in kadar ee topi sne«. Od zadnjih poplav je ie ostala voda v kleteh, ko je za padal sneg ln zdaj, ko se sneg topi, je vas strašno opu-stošena. Pod vodo so velika zemljišča, v vasi pa se je podrlo kakih 100 od vode ix-podkopanih hifi, nad 150 hi* pa je močno poškodovanih.
♦ Povečana Številka ilustriranega dra-linskega lista >2ike< bo izšla ts dni. Poleij številnih prizmanj, ki Jih pošiljajo ljubitelji 2ikinih proizvodov, in člankov, ki 0|KXzarja-jo na prvovrstno kakovost ržene žitne kave fcike, Zikinega specialnega steriliziranega zdroba za dojenčke in bolnike in Zikinih higiemičnih krušnih drobtin. ima list naslednjo vsebino: J. Lovrenčič; Klic na£-h dni; A. Ingolič; S eplavarji po Dravi in Donavj; R. Kipling: Slon; A Daudet: Mladi ovaduh; V. Potnik: Izletniki; M. Brenčič: Kot nocoj... Sledijo nekaj kratkih zgodb za dobro voljo. Zdravniška posvetovalnica, kjer daje primarij g. dr. Dragaš nasvete za bolne otroke in razpravlja o anginj, in Gospodinjski kotiček, v katerem najdete recepte za likerje, domače sladkarije in podobno. List »Žika« druži v svojih vrstah odjemalce izvrstnih Zikir.ih hranil, prejme pa ga brezplačno vsak interesent. Naslov: Pražarna £ika, Liubljana—Vič.
♦ Ob-iodhn irorilca bivšega pcsl«nea re-šiča. Pred okrožnim sodiščem v Kruševcu ie zaključna razprava proti ciganu Jovanu Radona vi; eviču, ki je lani na ceeti ustrelil bivšega poslanca Milutina Pešiča Radosav-ljevič je med preiskavo in razpravo zatrjeval. da je ubil Pešiča v velikem razburjenju, ker ga je nagnal iz občinske pisarne in ker ga je tudi sam na cesti zmerjal. Zanimivo je, da ie odvetnik, ki je zastopal rodbino pokojnega poslanca, zahteval, naj se obtoženca milo kaznuje in s tem pripravi do tega, da bi povedal, kdo ga je k umoru nagovoril. Rodbina je prepričana, da je bil cigan najet od Pešičevih sovražnikov. Ubijalec je bil obsojen na 20 let robije.
♦ Tudi ? osnovnih šolah rabijo otroci pomožne knjige. Računica za začetnike 18 din. Zemljepisje in zgodovina za III. razred 9. din. Zemljepisie za IV. razred 6 din. Zgodovina za IV. razred 7 din- Starši, nabavite otrokom pomožne knjige, ki iih dobite v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani »n njeni podružnici v Mariboru.
' ♦ S posebnim vlakom v Split, s posebno ladjo na olok Hvar. Najprijetnejši velikonočni izlet od 16. do 18- aprila. Priglasite 6e čim prej za podrobna navoiiia na naslov: »Družisvet«, Ljubljana. Sv. Petra nasip 17.
♦ Lastnj interesi velevajo vsakemu bolniku. ki se želi rešiti astme, bolezni-pljuč in podobnega zla, da se posluži ponudbe fcvrdke Puhlmamm & Co- Berlin 614. Mdg-gelstrasse 25—25a, ki obstoji že mnogo let ter razpošilja brezplačno poučno brošuro s slikami. Paziite na oglas na stran-i 2.
KINO UNION
MAGDA SCHNEIDEB, PAUL JAVOR, Paul Eemp, Lade Enfllsch, Ti bor Hftlmmj
Smeh se razlega po dvorani — dokaz, da se vsi zabavajo!
Pridite tudi VI ln ne zamudite vesele
Danea ob 10.S0 dop. Isti film ob globoko rnitanlh
I
Vse za ljubezen
(HIR LEIBHU8AB) Predstave danes ob 18^ 11, 19. bi tL nt,
a— Poljak g. Jaa Stoiar*U b Krakov« bo |
prispel » Ljubljano v ponedeljek 7. t m. in to zvečer ob 20. pod okriljem SPD predaval v dvorami Delavske zbornici o zadnji poitskjj odpravi v Ande Argentindje in Cileja. Poljaki prirejajo številne tnanstveno-aLpinske odprave v tujino ter ee morejo kosati v tem pogledu z vsemi drugimi narodi, ki se borijo za dosego najvišjih planinskih ciljev. Poljska odprava je na svojem zadnjem pohodu v Ande dosegla prav lepe uspehe ter bomo v sliki in besedi (predavanje bo v slo-venš&ni) videli in slišali o naporih poljskih planincev. Dolžnost nas slovenedcih planincev je, da ee polnoStevilno udeležimo tega slovanskega večera, ki nam ga je pripravilo SPD. Vstopnice eo na razpolago v društveni pisarni SPD na Alekaandrovi cesti 4/1. •
Keoamostojnl «obni tehniki M f»eii pravica V petek zveč»r Je imsio DruAtvo
nesamostojnih zobnih tehnikov ? sejni dvorani Delavske zbornice svoj občni ztor. I* poročil funkcionarjev povzemamo, da Je društvo v zaključeni ponovni dot* priredilo
obeeien ciklus strokovnih predavanj- 32 po Številu, ki so izkazala živahno zanimanj; članstva za strokovna vprašanja ic eo dosegla popoln uspeh. V pogledu socialnih razmer, v katerih žive naši nesamostojni) pobn'. tehniki, predstavlja najtežie poglavje zakor o zobnih »dravmkih in zobnih tehnikih iz leta 1930.. ki je zobnim t^hn-kom prepovedal samostojno izvrševanje poklica. Scupno z Zvezo nesamostojnih robnih tehnikov Jugoslavije je društvo tuda v preteklem letu storilo vse potrebne korak s, da ee krivi« t novelizaciio zakona popravi.
ZABAVNI VEČER LJUBLJANSKIH KONSERVATSRISTOV
KAZINA 12. IL OB POL 21. URL
ADAMIČ — JAZZ
VODSTVO: JENKO
1 ParSumegifa Veirns
a— 0 operaciji i električnim nožem bo
pod okriltem Prirodoslovnega društva predaval v torek 8. t. m. ot- 20. v mali filharmo-nieni dvorani g. dr. Oton Baje. Električno rezanje je novejša pridobitev moderne medicine in si polagoma pridobiva čedalje več pristašev med kirurgi. Razvoi tega operativnega načina je bil šele mogoč z iznajdbo visokofrekvenčnih tokov- za katere je dal idejo in konstruiral prvo aparaturo naš veliki rojak Nikola Tesla. Do takrat naš-, predniki, zdravniki niso mogli uporabljati električnih tokov velikih energij, med tem ko je dane« to mogoči brez škode za organizem. Te toke imenujemo diatermične toke m jih razen za diatermijo 9 pridom uporabljamo tudi za električno rezanje, ki ima več odličnih prednosti pred navadivm rezanjem z nožem. Najmodernejši električni ajKirati omogočajo izvrševati najbolj komplicirane operacije v veliko korist bolnika jn znatno olajšajo delo kirurgu. | u— Licitacijo gradiva za vzdrževanje in | gradnjo makadamskih cest in potov razpisuje mestno pogl«vam-v0 ljubljansko v
* »Gospodinjska pomočnica«, letnik 8. i »Službenem llrtu« z dne 2. t. a. številka 2. je izšel. Vsebina: Tomaž Gar-
rjgue Miasaryk zagovornik ponižanih, Važr nost in naloga strokovne organizacija, povest »Ljudje iz Stržišja. — Pametno — Iz mojih izletov. Izobrazbi. Kuhinjski nasveti. Razno. Opozarjamo gosfsodinje in pomočnice na naš cenen stanovski list. Spoznajmo jz obeh strani vse nedosiatke. ki nas teže, da pridemo do olx>iestran*kega zadovoljstva. Na pačno misli oni, ki se naje izmikuje resničnim razmeram, samo da ne čuie o lzpre-meinbah, ki so nujno potrebne na tem področju. Mesečna naročnina le en d:nar.
♦ Dobro uvedene poverjenike, potnike |n krajevne zastopnike sprejme knjižna založba Zaslužek dober in stalen! Pismene ponudbe na Učiteljsko tistkairno v Ljubljani.
• Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice.
sedaj
Tyrševa c. 9, poleg Nebotičnika
i—I
ičnika
u— Maio več pozornosti otrokom! Vie aj bo pripeljali v bolnico še ne dve leti starega kajžar levega sinčka Zdravka B. iz Velike Lač-ne v kamniški okolici. Fanta so domači za hip izgubili izpred oči pa je sede) v škaf vrelega kropa in se nevarno opekel po životu. Iz Kamnika pri Preserju je moral v bolnico 50-letni gostilničar France Pe-trič, ki je v petek popoldne vozil hlode iz gozda, pa mu je spodrsnilo, da je padel pod kolo in mu je težki tovor prizadejal hude poškodbe po glavi in po žrivotu.
B— Nadaljevanje rednega obfncga ibora Prirodoslovnega društva bo v ponedeljek 7. t. m. ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi (Kongresni trg).
Velefilm O eksotični džungli I Matinejska predstava ob 10.30 uri dop. P Ii E O » T A V K OB prijateljstvu in sovraštvu ljudi in živali
15 ,17., 19. in 21. uri KINO MATICA 2124
Bogat dopolnilni spored! Najnovejši žurnall
u— Obup mladega delavca. V petek ava-
čer »o bili mestni reševalci nujno klicani v Kopališko ulico št. 5, kjer si Je 30-letni delavec J. G. zaposlen pri nekem gradbeneai podjetju v mestu, hotel končati življenj«. Preden je legel, je v sobi nasul tleč«ga oglja v umivalnik. Medtem ko je že z^^nul, pa je dno umivalnika pregorelo, da »o ee vnela tla ln 3e je začel iz sobe Širiti sumljiv dim. Tako so postali sosedje pozorni na njegovo namero, vdrli so vrata in našli moža nezavestnega v postelji. Reševalci so ga prepeljali v bolnico, kjer so nesrečneža, ki je obupal zaradi gmotnih razmer, z umetnim dihanjem obudili nazaj v življenje.
Absolventi drž. trgovskih šol v Ljubljani
prirede danes ob 4. uri popoldne v novt dvorani, z odrom, restavracije Martine v Zg. Šiški zabavno prireditev s komičnimi nastopi, šaljivo poŠto, kupletj Itd. Za plee igra priznani Adandčev jazz. Vabljeni vsi absolventi in po njih vpeljani gosti.
u— Streli na mitnici. Zadnje fatee ao konflikti med potniki, ki prinašajo razno užitnlni podvrženo blago čez mestno mejo, in ljubljanskimi mitničarji zmerom pogostejši. V petek zvečer je vajenec nekega mesarskega mojstra iz Rožne dolin« nesel v mesto kakšnih 15 kg mesa. Na Tržaški cesti se je fant skušal Izogniti mitnici, a uradni organ ga Je dovolj naglo opazil, pa Je pohitel za njim ln ga pozval, naj počaka. Vajenec je skušal ubežati, pa Je potegnil samokres in ustrelil za njim. Zadel je nesrečnega fanta v koleno in ga nevarno ranil, da so ga morali reševalci prepeljati na kirurški oddelek, Kakor nam poročajo, Je mestni magistrat uvedel preiskavo, da se ugotovi, ali je mi tn i čar v smislu svojih službenih pravil upravičene rabil strelno orožje, ali pa bi bil morda dolžan, da v takem primeru najprej sproži v zrak.
n— Slavfeve ma«!iprade eo bOe Se od
nekdaj pr-:v!ačae prireditve, polne prijetne in neprisiljene zabave. Na ponovna vprašanja prijateljev pevskega društva >Slavca< se je prireditveni o-ibor odločil, d« po daljšem presledku priredi letos na pustno eobo-to 26. t m. spet svojo tradicionalno maske-rado v veliki dvorani holela Metropola klič). »Slavec« ie prepričan da bo s to prireditvi io ustregel vsem svojim prijatelj em kakor tudi onim- ki si žele re« lepe, neprisiljene, deaiokratrične zabave.
MOŠKI!
Za zdravljenje spolnih slabosti, SEKSUALNE OIPOTENCE, za spolno oslablje-nost, za ojačen je spolne funkcije, poskusite originalne hormonske
Dobite jih v vseh lekarnah: 30 tablet Din 84.—, 100 tablet Din 217.—, 300 tablet Din 560.—. Po poštnem povzetju diskretno razpošilja Mr. M. Gavrančič, apotekar, a j glavni depo: Farm. Kem. Laboratorium »VIS-VIT«, apotekar Mr. B. Bogdanovič, Zagreb, Langov trg 8,
(OgL reg. S. br. 26856/37.)
u— 70!etnica gnspe Franje Tavčarjeve.
Pripravljalni o 'bor za pr< sLvo 70!et.mce naše narodne voditeljic-e najvljudneje prosi vsa društva, organizacije, skupin« in poea-ineznike. ki bodo v torek 8. t. m. v Kazini s svojim pceetom počastili rojstna dan gospe jubilentke, nai ee zbeiejo točno ab 20. v veliki dvorami. Tudi če sede pri m.zah. naj ostanejo društva itd. blizu skupaj, da bo £ diteljicam olajšano delo in da se 'k>'o bori in Članstvo zares mogli pokloniti gospe slavljenji. Prosimo, da predse niki društev eli njih zastopniki izrečejo samo pri poklo-nitvi kratko čestitko, ker razen treh v sjk>-redu niso pre''videni govori. Tudi prosimo, naj bi se društva in skupine kakor tudi posamezniki vpisali pri vhodu v pripravljeno častno knjigo. Ponavljamo, da niso bila poslana nobena vabila, -'a pa ie vabljen m pr'srčno Vi'z-plačno pr>>edi drngeriia »Perm*** M'1-1 čevi cesta 30, ob večernih urah. Prvič -i februarja.
u— Poroka. Včeraj je poročil v trnovski cerkvi g. župnik in pisatelj Fr. S. Fin/gar g. inž. Milana Moleta z gdč. Roksando čevičevo iz Banjaluke. — Priai sta bila gg. inž. Mjloš Krofta in ženinov oče, dir. Rudolf Molč, načelnik kulturnega oddelka mestnega poglavarstva. Čestitamo!
u— Poročila sta se gdč. Fartl K0rixw ?n g. prof. Joško Bareš. Oba sta člana naroine-ga gledališča v Ljubljani. Mladima zakoncema želimo obilo sreče!
n— V »Soči« bo predaval v soboto 12. t m. ob 20.30 v salomu pri »Levu« naš pifljub-ljemi predavatelj mestni zdravniški svetivk g. dr. Mis Franta o temi: »Zdrava in srečna družina — temeljna edinica narodovega zdravja in moči«. G. predavatelj bo skušal utemeljevati nujno potrebo, da se iz populacijskih, evgenionih in gospodarskih vidikov družini in zdravemu družinskemu ž.v-ljenju posveča več pažnje. Govoril bo poljudno o otrokih, o predpogojih sreče in zdravja v zakonu in družini, potrebi medsebojnega razumevanja in pravor-asne odipnave moteni, ki tako pogosto že v temelju za/vira jo naš procvit. K temu zelo važnemu predavanju so vahijeni vsi »Sočani«, prijatelji im zakonci- posebno pa oni. ki sii še hočejo ustanoviti družinski krog. Ne zamudite te prilike ter oridite pol našle v i Ino. Vstop vsem prost.
n— Šentjakobčani ponove danes zvečer ob 20.15 zabavno in duhovito Mornarjevo veseloigro »Njena velika ljubezen«. Igra nudi gledalcem vsl^d 6voje vedre vsebine in prisrčnosti mnogo zatave. Prj predstavi sodelujejo prve moči odra.
n_ Pustolovščine dobrega vojaka Svejka vprizori tretjič Sokolski gledališki oder na Viču drevi ob 20.15. Obe predstavn sta do-segV velik uspeh pred razprodano dvorano. Kdor se želi nad dve uri veselo zabavati, naj poleti pred-tavo. Vstopnice dobite danes od 10. dalje v pisarni SokoV^k^ga doma. Drevi vsi v Sokolski dom na Vič!
Isochroni
Flnozrnatl
Isopaa
naprej
naprej naprej
aaprej kozinetične po konicu*
filmi nsjnovejl« cmulzi)*
ravnokar dospeli!
Britvice komad oa 50 para etuji za ščetKe od Din 1.50 zonne ščetke od Din 2.— zobne paste . od Din 3.— brivski čopiči od Dm 4.50 dalje ustne vode, ter vse druge potreošr-ine v največji izben in renčnih cenah pri
Foto Tossristm Lojze Smuča
Ljubljana — Aleksandrova cesta 8.
VELIKA MODA
bližajoče se pomladi so damski plaičt, M jih dobite v veliki izberi pri manufakturi
Brata Via]
Wolfova uL 5
ČESALNI SALON
Erna
Fettich Frankheim
se je preselil v poslopje
Zvezde, Kongresni trg l
u— Šolski plecni turnir za prvenstve
Ljubljane v I. 1938. bo v četrtek 10. t. m. ob 20. v veliki dvorani Kazine mad plesno
vajo Jenkove šole. Ljubitelji družabnega plesa vljudno vabljeni.
Kino Sloea — Tel. 17-JO
Danes poslednjič krvava legenda o poslednjem trgovcu s črnimi v filmu:
LADJA SUŽNJEV
Najnovejši žurnal: Vesel dogodek v rodbini holandske kraljice. Predstave ob 10.30, 15., 17., 18. In 21. uri.
#
n— Knpčfje i akradenfm lelesjem bre«
konca io kraja. Razen zagrebških žeparjev lu specialistov za krajo po trgovinah daje kriminalnemu oddelku naže policijske uprave zadme mesece dan za dnem največ dela preganianje nepoštenih kupčij s starim že-leziem. Odvrženi žlebovi, cevi in podobni kovinski predmeti so postali iskano blago, pa ni Čudno, da so se trume brezdelcev in prosjakov z vnemo vrgle na to 6troko, ki nudi dandanes bednemu človeku v resnici največ prilike dobrega, naglega zaslužka. A ker ie odvrženih, darovanih reči premalo, je treba blago po malem ali .ia debelo krasti Te dni sta dva moža z ljubljanske periferije pripeljala k nekemu livarju blizu Brezovice zvrhan voz starega železja nekaj centov cevi Livar iu ie povprašal, odkod imata sivoi tovor, in ker nista vedela trdnega pojasnila, ie odklonil nakup. Pozneje^ se je izkazalo, da so cjvi pokradene v vevški papirnici. in policija ie 6umlt'iva prodajalca are tirala. Prekupčevalci a starim železjem plačujejo lito železo po 1 din, kovano pa po 75 par za kg.
ULJUUUUnULlUUUUUUUULODUUUUUUUlJ
DANES g
ZAKLJUČEK R VINSKEGA SEJMA44 □
*»
ZNIŽANE CENE! BREZ VSTOPNINE*
□ □ □ □ □
__ □
ormnrncnnnannononcDonnnnznn
'n— Športni ples motoeiklističnega kluba »Ilirije«. Pionir . našega motociklizma M. K. Iliri.?a> ki ohhaia letos 2oletnico obstoja, priredi v soboto 12. t. m. v ve»h spodnjih prostorih hotela Metropola svoj športni pb«. Klub se ni strašjl velikih stroškov v želji, da pripravi svojim gostom in športni-n prijateljem za r« prijeten večer v originalnem sporinem in molociklistiškem obeležju. Posebnost teaa večera bodo društvene športne točke m prireditvi primerna dekoracija drorane Igrali bosta dve godba. Iz v- ega se da torej sklepati, da bo zabave dovoli. a dolžnost vsakega športnika je. da počeli M K Ilirijo p ^voiim obiskom.
MOCM liJLNO SOkOLMll UOlVi
V člSKl — TELEFON 41-79
Alfred Kode iu Mirelie Ferrey v filmu
lepe ciganske muzike, plesa in ljubezni:
JUANITA
V dopolnilo kolorirana šaloigra
PSIČKOV PIKNIK
Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9, v ponedeijek ob pol 9. uri.
V soboto:
SRCE PODZEMIJA
Gustav Frohlioh ■■BaOBHBBaHH
n— Citate časopise? Povejte vs^m svojim prijateljem da bo v Ljubljani zadnji teden, torej še samo do 13 t m. reklamna prodaja T var oblek z 20 odstotnim popustom na
tvorniSke cene. Prešernova ulica 54, nasproti giavne pošte.
u— Plesni zavod sJenko« ? Kazini bo
sprejemal v začetniški plesni tečaj samo še ta ponedeljek ob 20. uri. Nadaljevalni tečaj namesto ta torek izjemno v src-do 9. t. m. ob 20. Posebne ure in informacije dnevno-
u— Registrirne blagajne in knjlgovod-
stvene stroje, Vam strokovno popravi Boris V. Slmandl. Ljubljana, Dvofakova ul. 3.
teietoo i\—07.
h Celja
e— Zupančičeva proslava v gledališču.
Ljubljansko Naroono gledališče bo v proslavo 60-letnice Otona Zupančiča vprizo-rilo v torek 8. t. m. v celjskem gledališču Zupančičevo tragedijo r>Veronika Deseni-£ka«. Slavnostno besedo bo govoril pisatelj rnsgr. Fr. Ksaver Meško. Predstava je za abonma in se bo začela točno ob 19.30. Za prireditev vlada zelo živahno zanimanje.
KINO UNION predvaja danes velefilm
»ZAPOJ LE MENI___«
V tem filmu, ki prekaša po svoji lepoti nepozabno filmsko delo '/ROSE MARIE« poje slavna pevka GRACE MOORE. Ob 10. in 14 matineja »RUMENA ZASTAVA«.
e— SoKoiska odhodnua br. Tmetu Novaku. v petek zvečer je bil v spodnjih prostorih Narodnega doma v Celju poslovilni večer bratu Tin e tu Novaku, ki zapusti Celje in se preseli v Ljubljano, kamor je bil premeščen kot železniški uradnik. K slovesu so prišli čiani in članice matičnega društva, člani župne uprave in zastopniki Sokola I. Starešina matičnega društva brat ar. Milko Hr&šovec se je spominjal zasiug, ki si jih je brat Tine pridobil za društvo, saj je v društvu v teku dolgoletnega bivanja v Celju opravljal skoraj vse funkcije. Bil je več let marljiv tajnik, podstarešina društva, v župi je bil član uprave, župni praporščak m nenadomestljiv sodelavec v župnem tehničnem odboru. V imenu Sokola I. se je poslovil starešina brat Vrečko. Večer so posetili tudi člani CPD, ki so z našo pesmijo prijetno poživili večer. Brata. Tineta bo celjsko sokolstvo pogrešalo povsod, posebno še pri prireditvah, kjer je vodil priprave z največjim uspehom. Bratu Novaku želimo na novem službenem mestu obilo sreče m zadovoljstva!
e— Samo do 10. t. m. imate čas, da obnovite srečke za glavni razred drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju.
e— Čaka vas iznenadenje! Pripravite se na avdienco pri princu Karnevalu na pustuo soboto v Narodnem domu v Celju. Učinkovita dekoracija.
•— O BntonlJI In njenih z&nlmlvontlli bo
predaval g. dr. Janko Kotnik ia Maribora Jutri ob 20. na ljudskem vseučilišču v ri-salnici meščanske šole. Predvajal bo tudi mnogo lepih barvnih skioptičnih slik. Opozarjamo na to zanimivo predavanje.
e— Planinsko predavanje s skioptični-mi slikami bo priredila Savinjska podružnica SPD v torek 8. t. m. ob 20. v risal-nici meščanske šole. V slovenskem jeziku bo predaval Poljak g. Jan Stolarski lz Krakova o poljski znanstveni alpinski odpravi v Ande. Poljski alpinci 90 naskočili vrhove Aconcagua (7015 m), Marcedario (6770 m). A Ima Negra (6120 ml itd.
KINO METROPOL CELJE predvaja danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 film čegar premijera za Jugoslavijo je v našem kinu!
herojska dolžnost poročnika.
Poročnik Perry izsledi po danem nalogu Predsednika Zedinjenih držav »velikega zaščitnika« gangsterjev. — Kot poročnik Perry nastopa ROBERT TAYLOR, nepozabni Armand iz filma »Dama s kamelija-mis. — Matineja: ob 10.15 ln 14. uri repriza filma »ALAHOV VRT« z Marleno Dietrich in Charles Boyerom.
e— Nove gospodinjske učiteljice. Ministrstvo prosvete je Imenovalo gdč. Miro Majcenovo in Tatjano Zemljičevo za gospodinjski učiteljici v Paprači v drinski banovini, gdč. Bredo Cilenškovo pa za gospodinjsko učiteljico v Gračanici v vrba-ski banovini. Vsem trem Celjankam, absolventkam višje gospodinjske šole v Starem Futogu, iskreno čestitamo k imenovanju!
il celjski karneval 12. il OGLEJTE SI LEPA DARILA V IZLOŽBI
TVRDKE STERMECKI
e— Prešernovo okno je priredila knjigarna K. Goričarja vdove v Celju na pobudo odbora Celjskega kulturnega tedna ob priliki nabiralne akcije za odkup Prešernovega doma v Vrbi. Razstavljene so skoraj vse izdaje Prešernovih poezij, Kranjska čebelica in dela, ki so v zvezi z našim največjim pesnikom. Poleg nekaterih redkosti (I. izdaja Krsta in dr.) je v oknu tudi originalni Prešernov rokopis in pa aikvarel prof. A. Sirka »Prešernov dom«. Opozarjamo javnost, ziasti pa mladino na to izložbo, kjer si lahko ogleda dela, ki so temelj slovenske besede, a niso vsakomur dostopna, ker so po večini zasebna last ljubiteljev Prešernove besede. Iz prijaznosti bo knjigarna sprejemala tudi denarne prispevke za odkup Prešernovega doma.
e_ žaro »z keltsk© dobe je izkopal posestnik Alojz Oset na svojem posestvu na Rifniku pri št. Juriju ob juž žel. žara je dobro ohranjena in ima obliko velikega lonca. V njej je še bilo nekaj kosti, ki so pa na zraku hitro razpadle, dalje bronasta zapestnica in črna zemlja, žara je bila pokrita s kamenito ploščo. Na tem kraju so izkopali že zelo mnogo predmetov, ki kažejo, da je bila nekdaj na Rifniku močna keltska naselbina. Večino teh predmetov so izkopali že pred vojno in jih izročili graškemu muzeju, nekaj pa tudi mariborskemu in celjskemu muzeju. Lani so izkopali prav lepo žaro, ki jo sedaj hrani celjski muzej.
&— Napad pred š°l°. Na Svečnico je posestnikov sin Jože PrevoLšek iz žetaJ pri Rogatcu napadel pred šolo v Zetalah 22-letnega posestnikovega sina Franca Kopšeta iz iste vasi ter ga zabodel z nožem v levi nad laket in levo dlan. Kopšeta so oddali v celjsko bolnišnico.
Iz Maribora
a— Župančičev večer v Ljudski univerzi.
Gledališki proslavi Zupančičeva 601etnice je sledila v petek zvečer še proslava v tukajšnji Ljudski univerzi. Najprej je izpre-govoril počasti tven e besede predsednik Ljudske univerze unž. Kukovec in je zatem izrekel pr-srcem pozdrav predavatelju prof. dr. Antonu Siodnjaku in režiserju ljubljanska drame Cirilu Debevcu tajnik Ljudske univerze prof. Bunc. V uvodu ie režiser De-bevec recitiral ?Našo besedo^, nato pa je literarni zgodovinar prof. dr. Slodnjak prikazal v svojih temeljitih izvajanjih veličino Zupančičevega genija. Zaključni del proslave ie izpolnil Debevec z recitiranjem najpomembnejših Zupančičevih pesnitev z zaključnim »Našnm pismom". Odlični predavatelj in moistrski recitator sta bila deležna toplega aplavza mariborskega občinstva, ki je dodobra napolnilo predavalnico Ljudske univerze.
a— Zbor mariborskih idravnjkov. Ta dni
so se zbrali v hotelu >Orlu« mariborski zdravniki k rednemu letnemu občnemu zboru svojega društva, ki ga je vodil dr. Rudolf Kac. Po poročilih funkcionarjev so bile volitve in je bila izvoljena naslednja nova uprava: dr. Janko Pihlar, predsednik: dr. Brunon Weixl (Sv. Trojica), podpredsednik; dr. Marian Rozman- tajnik; dr. Hugo Vel-ker. blagajnik; primarij dr. Bogo Kreuzi-ger. knjižničar; odborniki: dr. Anton K]a-sinc (Pragerskol- dr Franc Pavlič. dr. Bogo Skalieky. dr Ivan Vrtovec in primarij dr B^nčan: namestnika dr. Ivan Koklič in dr. Gerhard Galle; revizorja mestni fizik dr. Novak ?m dr. Kac.
a_ V Ljudski univerzi ho predaval julri v ponedeljek prof. Brodar iz Celia o človeški kulturi v ledeni dobi. V petek 11. t. m. bo koroški večer v počastitev spomina 50 letnice smrti Einspilerja.
a— Materinski tečaj, namenjen materam, odrasli ženski mladini in vsem. ki s« baviio z vzgoio otrok- 6e prične v četrtek, dne 10. t m. ob 20. uri v Ljudski univerzi. Predava g. dr Marin o temi: Higiena matere in otroka pred rojstvom. — Rojstvo. Predavanje spremljajo sk j optične slike. Vstopnina pro-stovol jna.
a— Premiera v gledališču. V torek 8. t. m. bo v gledališču premiera operete »Noč v Kairu«, za katero je gledališka uprava nabavila popolnoma uovo inscenacijo in kostume.
a— Izdatna racija- Mariborska policija je izvršila v petek zvečer racijo- pri kateri je zajela 41 beračev in potepuhov. Berače je izgnala iz Maribora notepuhe pa je pridr Šala v policJi«kih zaporih.
a— Kamenje v tovorni vlak. Ko |e v petek popoldne vozil preko železniškega mo stu tovorni vlak. je priletel iz tako zvanega trikota južno od železniškega mosta kam^n in zadel zavirača Franca Babiča v obraz ter ga laže ranil. Dognali so, da so kamenje metali fantiči v starosti 6 do 10 let.
Vabimo na subskribcijo .
enega najveličastnejših del sodobne svetovne literature na poljudno astronomsko knjigo
TAJNE VSEMIRJA
ki jo je spisal slavni zvezdoslovec
James Jeans
To edinstveno delo, ki bo vsakomur odprlo vpogled v neslutene tajne prirode in vesoljstva, izide pri naši založbi meseca marca. Knjiga bo vsebovala vse potrebne risbe in slike, tiskana bo na finem papirju in vezana v lepo in trpežno platno ali polusnje. Subskribcija na to knjigo bo trajala samo do izida knjige. Ko bo subskribcija zaključena, bo delo znatno dražje.
Nekaj besed o vsebini knjige.
»Vstvarjenjo omejenega sveta se mi Je zazdelo nevredno božje dobrote in moči, če je mogel Bog poleg njega ostvarltf le drug svet in neomeieno mnogo drugih svetov Zato sem iziavil, da je še neskončno veliko svetov, ki 90 podobni naši zemlji. Kakor Pythagora smatram Zemljo za zvezdo, ki so ji podobni Mesec, planeti m zvezde, ki jih je neskončno število. In vsa ta nebesna telesa so svetovi.« Tako je učil že filozof Giordano Bruno, ki je bil 1. 1600. sežgan na grmadi. Človeštvo je bilo tedaj preveč zaverovano vase, da bi moglo verjeti, da naša zemlja ni središče vsega stvarstva, okoli katerega se vrtijo solnce. Mesec in vse druge zvezde. Toda komaj deset let po smrti Giordane Bruna se je zgodilo nekaj izrednega Galilei je usmeril prvi daljnogled proti nebu, in to je povzročilo eno največjih revolucij v človeškem mišljenju. Daljnogled je neizpodbitno začel odkrivati, da je Zemlja komaj majhen praštk ▼ neizmernem prostoru, le eden izmed planetov, ki se vrte okoli solnca, in da je le precenjevanje, če si človek domišlja, da je vse veeolj-stvo ustvarjeno zaradi njega. Temu prvemu daljnogledu so sledili potem zmerom večji in popolnejši. Sedanji največji daljnogled, katerega cev meri v premeru 2 metra in pol, je tako močan, da ne bi ujel samo svetlobo, marveč celo toploto navadne sveče, ki bi gorela 3200 km daleč od njega Tako je moglo človeško oko zmerom dalje prodirati v neizmerni prostor in odkrivati njegove tajne. O tem prodiranju in odkritjih nam pripoveduje slavni angleški znanstvenik James Jeans v svoj: poljudni in kakor roman zanimivo pisani knjigi »TAJNE VSEMIRJA«.
Knjiga obsega »IVod« in šest dolgih poglavij. Z »Uvodom« nas pisatelj uvaja ▼ zgodovino astronomije, pripoveduje nam o njeni zgodovini, namenu in pomenu. Nato sledi prvo poglavje: »Raziskovanje neba* Pisatelj nam govori najprej o natbhžjem prostoru, ki nas obdaja tako rekoč o naši ožji domovini, to je o našem osončju, ki ga tvori Sonce s svojimi planeti in drugimi manjšim! nebesnimi telesi. Nato nas povede v nalo »veliko domovino«, v meglenico Rimsko cesto, rn nam pripoveduje o njeni obliki (predstavljajo si jo kot ogromno, z velikansko brzino vrteče se kolo), seznanja nas z njeno zgradbo in neizmerno velikostio, z zvezdami, ki jo sestavljajo, in z lego našega sonca v njej Odtod nas vodi še dalje v neizmerni prostor; pripoveduje nam o nebesnih meglenicah, ki leže izven Rimske ceste in ki so za naše oči sploh nevidne. Teh meglenic (nekakih Rimskih cest) poznajo do sedaj okoli 2 milijona in vsaka izmed njih sestoji iz milijonov in milijonov z*ezd. Pred nami se odpirajo prostorninske in časovne razdalje, kakršnih si ne moremo niti predstavljati. Težo zvezd, njihovo oddaljenost in medsebojne razdalje, zgradbo vesoljstva. teorijo o relativnosti itd., vse to nam more pisatelj pojasniti le z nad vse nazornimi primerami, ki se jih stalno poslužuje. Tako nam na koncu poglavja zgradi zaradi lažjega razumevanja maihen model vesoljstva. če bi vesoljstvo tako zelo pomanjšali, da bi ves prostor, v katerem se gibljejo planeti s svojim soncem, ne bil večji, kakor je glavica od bucike, bi bila prva, našemu osončju najbližja zvezda (ki b' bila tako pomanjšana seveda samo neizmerno maihen prašek), oddal lena 205 metrov od bucike, ln če bi hoteli v tak model razpostaviti še nadaljnjih sto našemu osončju najbližjih zvezd, bi bil ta model že poldrug kilometer širok in prav toliko visok. V tem poldrag kilometer obsežnem prostoru bi torej plavalo le sto neizm?rno majhnih praškov, vse drugo bi bila praznina, noč. Vesoljni prostor je torej tako velik, da je kljub milijardam ogromnih zvezd, ki so v njem, skoro docela prazen. — Dočim nam je pisatelj v prvem poglavju govoril le o velikih nebesnih tvorbah ali kakor pravimo o makrokozmu, nas z drugim poglavjem »Raziskavanje zgradbe atoma« povede v tajne najmanjših delcev materije, iz katerih so zgrajene vse žive in nežive stvari, torej v mali svet ali mikrokozmos. Zakaj kdor hoče razumeti makrokozmos. mora »poznat' tudi ustroj neizmerno majhnega in našim očem nevidnega sveta — mikrokozma. Podrobno nas najprej seznani z molekuli, to je s tistimi majhnimi delci, iz katerih so zgrajene snovi. Nato izpregovori o še manjših delcih, o atomih, iz katerih so zgrajeni molekuli. Kaj je atom? čudovita slika zrase pred nami. Vsak atom sestoji iz nekakega pozitivno naelektrenega »jedra«, okoli katerega neprestano krožijo negativno naelektreni elektroni. Kakor krožijo planeti okoli svojega »jedra« sonca, tako krožijo tudi elektroni okoli svojega atomskega jedra To »jedro« in ti elektroni so tako nepopisno majhni, da predstavlja vsak atom skoro samo prazen prostor Kakor je neizmerna praznina med zvezdami, tako tudi atomi, iz katerih sestoji vsa snov. niso skoro nič drugega kakor praznine. Seveda ni to, kar smo tu navedli, niti medla senca tega, kar pripoveduje pisatelj v tem bogatem poglavju, ki ga tu niti približno ne moremo izčrpati. — V tretjem poglavju »Raziskavanje časa« se pisatelj zopet povrne k astronomiji. V čudovito jasnih odstavkih nam prepoveduje o starosti zemlje in o tem, kako znanstveniki to starost določajo, potem preide k starosti zvezd, pri čemer mora razpravljati o svetlobi in izžarevanju zvezd, o izvoru njih energije, o izgorevanju, o uničevanju materije itd. V četrtem poglavju »Oris vesoljstva* govori pisatelj najprej o nastanku velikih nebesnih meglenic, nato o nastanku zvezd, o nastanku zvezd dvojnic, o izvoru osončja, o nastanku planetov in drugih še manjših nebesnih teles. Nato sledi peto poglavje z naslovom »Zvezde*, ki govori o različnih vrstah zvezd. Pripoveduje nam o njih površinski temperaturi, izžarevanju, tei;, gostoti, velikosti in jih primerja z našim soncem, ki spada med večje zvezde, čeprav so znane tudi zvezde, katerih premer je 400-krat večji od sonca. Toda tako velikih zvezd je razmero ara zelo malo, večina zvezd je manjših, hladnejših in šibkejših od sonc«. Nato nam pisatelj pripoveduje, kakšna je notranjost zvezd, njih zgradba in razvoj. Temu sledi šesto poglavje z naslovom »Začetek >n konec« V tem zaključnem poglavju razglablja pisatelj o tem. kako je naše vesoljstvo nastalo in kakšna bo njegova nadaljnja usoda in konec. Nato o tem, ali je življenje možno še na kaki drugi zvezdi, kako je življenje nastalo itd. Posebej govori o bodočnosti Sonca, planetov In o bodočnosti naše zemlje ter življenja na njej. Tako smo prav površno nakazali vsebino te knjige. Očrtati pa je seveda niti približno nismo mogli, ker je preveč pestra in prebogata. Nešteto stvari in to baš najglobljih in najzanimivejših nismo mogli v tem okviru niti z besedico omeniti. Pisatelj gromadi od strani do strani vedno nova čuda, dokler ne zrase pred nami veličasitna 9tavba vsemirja, pred katero se čitatelj skromno zamisli, zavedajoč se veličine vsega, kar ga obdaja, iz česar je vstal ▼ življenje in česar neznaten delček je. — H koncu naj še pripomnimo, da je knjiga pisana tako, da je ne bo samo razume!, marveč w napetostjo bral vsakdo, ki ga zares zanimajo velika življenjska vprašanja
Delo izide meseca marca v lepem prevodu Milene Mohoričeve. Po opremi bo knjiga na višku. Obsegala bo s slikami vred okoli 400 velikih strani
Knjiga stane v subskribciji: v platno vezana din 108.—. v polusnje vezana din 126.—
Te cene veljajo samo do izida knjige. Po njenem izidu bo subskribcija zaključena in bo knjiga veljala: v platno vezana din 140.—. v polusnje vezana din 160.—
Lahko pa dobite to znamenito delo tudi za
din OO*-
Preberite spodnje pogoje.
ako postanete nas reden naročnik
Založba Modra ptica izda za svoje redne naročnike vsako leto 4 obsežne, krasno opremljene knjige, ki jih izbira po večini iz svetovnega slovstva. To so najreprezentativnejša dela velikih pisateljev, ki so odločilno učinkovali ali še učinkujejo na oblikovanje naše zapadne kulture in jih torej ne more pogrešati nihče, ki noče biti izključen od velikega svetovnega dogajanja. Poleg teh štirih velikih knjig prejemajo naši redni naročniki brezplačno vsak mesec zanimivo leposlovno revijo »Modro ptico«, ki prinaša prispevke naših naj-boljših domačih pisateljev in seznanja čitatelje z vsemi važnejšimi kulturnimi dogodki doma in na tujem.
Za tekoče leto prejmejo naši redni naročniki poleg brezplačne mesečne revije »Modre ptice« predvidoma sledeče štiri velike knjige:
l. knjiga.:
2. knjiga
roman ameriškega pisatelja IRVINGA STONE-A. To
Sla po življenju,
je pretresl|iva zgodba o enem največjih umetnikov prejšmega stoletja, o slikarju VINCE.NTU VAN GOGHU. Knjiga je iršla za Novo leto. Iz angleščine jo je prevedel pisatelj Peter Donat. Obsega 450 strani.
Tajne vsemirja,
tovrstnih knjig JAMESA JEANSA. Izide mesec marca. Obsega okoli 400 strani.
J. knjig*
4. knjig«
žanjec,
silr.o zanimiv fura^o iz bolaartkesra življenja, »n ga je napisal veliki (lani umrli) bolgarski pisatelj JORDAN JOVKOV. Kniiga i.*ide meseca junija. Obsegala bo okofl 300 strani.
Alamut,
obsežen 2godovir.sk! roman VLADIMTRJA BARTOLA. enega najboljših sodobnih slovenskih pisateljev. S tem velikim delom iz perzijske zgodovine se b» pisatelj neposredno dotaknil velikih problemov, ki vznemirjajo sodobn* človeštvo. Izide v septembru. Ob?tg okoli 400 strani.
CENE: Naročnina na vse te štiri knjige in mesečno revijo »Modro ptico« znaša letno, za knjige v platno vezane din 240.— za knjige v polusnje vezane din 300.— To naročnino plačujejo naročniki lahko tudi na obroke po din 20.— oziroma po din 25.— mesečno. Enkratno pristopnino din 10.— plača naročnik ob pristopu.
Vsaka izmed teh knjig razen »Tajne vsemirja« stane posamezna v platno vezana din 80.— v polusnje vezana din 100.—. Zato še danes izpolnite spodnjo naročilnico in jo pošljite na naš naslov.
Založba Modra ptica
V LJUBLJANI,
cesta 29. oktobra stev. i
TELEFON 3163.
TU ODRE2ITE
Naročilnica
Založbi Modri ptiei v Ljubljani
(Izpolnite eno Izmed spodnjih rubrik. Kar ne ustreza črtajte-)
Pristopam kot reden naročnik k Založbi Modri ptici. Pošiljajte mi letno 4 redne knjige v platno — v polusnje vezane m revijo »Modro ptico« Letno naročnino Din 240.—, Din 300.— bom plačal takoj — v mesečnih obrokih. Pošljite mi položnico, da plačam pristopnino in prvi obrok, nakar mi pošljite prvo knjigo »Sla po življenin« in vse zvezke »Modre ptice«, ki so že izšli.
To naročilo Je zame nepreklicno. Dokler knjiga(e) ni(so) docela plačana (e), ostane(jo) VaSa last in je(jih) torej ne smem niti posoditi, niti kako drugače odtujiti.
Naročam »e na knjigo »Tajne vsemirja«, vezano v platno — ▼ polusnje za subskripcijsko ceno Din 108.—, Din 126.—. Plačal jo bom takoj — T 6 obrokih po Din IS.—, po Din 21.— mesečno. Pošljite mi položnico, da aakažetn prvi obrok.
Datum:
Točen naslov: Ime:
BivaliSCe:
podpis
Poklic:
PRIPOMBE: Poslovno leto Založbe Modre ptic« m začenja s 1. decembrom vsakega leta in se konča s 50. novembrom naslednjega leta. Vsi obroki na redne publikacije morajo biti torej plačami najkasneje do 30. novembra vsakega leta.. Redni naročniki uživajo tudi pri drugih kniigah, ki so izšle pri naii založbi, znaten popust. Naročnina samo na revijo znaia Din 100.—. Kdor je v tekočem leto na* reden naročnik, pa prihodnje leto ne želi biti več. nam mora javiti svoj odstop najkasneje do 1. oktobra t. L
Ne pozabite na
Wellsovo
»Svetovno zgodovino11
»JUTRO« It 81«
8
IMatfe «. n. 1038.
ŠPORT
Spored za danes
Nogometni treningi — Tekme v skokih in Slalomu
te zopet se Je pokaralo, (k so t Ljubljani ne «1» priredita rritd najskromrvejša nogometna tekma, ki ne sodi med borbe za ročke ali ki ni vsaj pokam a, da ne bi bila zvezana z občutnim deficitom. Tako je nedeljska tekma proti zagrebškemu Železničarju krila komaj polovico ree majhne re-žijel
Zato > treba ropet seči po starem receptu: treningi med domačimi moštvi Finan-fina sredstva ne dovoljujejo hiksuza večnih deficitov, tako da si mora vodstvo kluba pomagati brez režije. Kljub lepemu vremenu, ki bo. upajmo, trajalo tudi vef dane-nji dan, bomo torej danes samo trenirali na 'iva gola Partner ligaške enajetorice bo moštvo Siškarjev, ki je zadnje čase posvetno pozornost intenzivnemu trenineu.
Trening ee bo pričel ob 14.20, vstopnine al Vabi .jeni eo člani kluba in njegovi aim-patizerjd.
★
V nogometu bomo drevi vedet; Se ta dra rezultata lz Zagreba in Sarajeva, ki bosta razčistila vprašanje, kdo bo i#rol finale v tekmah za zimski pokaJ. BSK je skoraj nedosegljiv favorit, Gradjau&ki pa bo imel nekaj nevarnejši poee1 e splitskim Hajdukom, čeprav jc precej verjetno, da mu bo utpel tudi ta zadnji korak do finala.
Smučarji imajo prav za prav oimor, če ne upoštevamo mlad*, garde skaka£ev. ki bo Vnela svoj dan na skakalnih tekmah SK Ilirije v Pernici in pa desetorice najboljših zastopnikov te stroke, ki sodelujejo da-es na veliki mednarodni skakalni tekmi v Celovcu
Prireditev, ki bo zbrala vso elito v slalomu, ra bo dane« še na terenih mariborskega poieaveza, in sicer pri Celjski koči tek-
Občni zh&r „Save"
XIII. letni občni zbor kolesarskega in mo-tociklističnega društva »Save« je bil na Svečnico v gostilni pri Amerikancu ob zelo veliki udeležbi in sta bila dva prostora nabito polna članstva
Občni zbor je otvori! predsednik Batjel t pozdravnim govorom. Obsežno poročilo tajnika o delovanju društva v preteklem letu je bilo z odobravanjem sprejeto. Tudi poročilo blagajnika so zborovalci sprejeli z odobravanjem. Revizorji so v svojem poročilu izjavili, da so vse društvene knjige pregledali, jih našli v vzornem redu in so predlagali vsemu odboru ra/rešnico s pohvalo in pripombo, naj bi ta odbor tudi letos tako uspešno deloval kakor v preteklem letu. Pri slučaji ostih je bilo sklenjeno, da bo klub letos priredil cestno dirko ▼ večjem obsegu, združeno z izletom in gozdnim piknikom.
Po zaključku občnega zbora se je vršilo kakor vsako leto tradicionalno žrebanje lepih praktičnih daril
Mnogoštevilna udeležba članstva na tem občnem zboru je pokazala, da imajo športniki še mnogo razumevanja za lep; kolesarski šport.
Zato želimo društvu »Sivi«, da bi še dalje delovalo v tem športnem duhu in za procvit kolesarskega sporia s takšnimi uspehi kakor jih je pokazalo dosedaj.
To in ono iz smučarstva
Rekordi v smukul Znani član himalajske ekspedicije in smučarski tekmovalec Ženevčan Koch je dose-(fel »rekord« s tein. da je napravil v enem dnevu 10.000 m »muka na ta način, da sc je dvigni! s skiliftom v enem dnevu 22 krat na Schiltgrat! Tako bo tudi naša javnost polagoma razumela, kako ogromne so razlike v prilikah, ki se nudijo posameznim tekmovalcem za trening: zunaj ugodnosti v tehničnih udobnostih, v brezskrbnem življenju tako po času, kot po zaslužku in po smučkah, pri nas pa: pot pod noge, čez dan tovarna in naporno delo, skrb za vsako smučko, da se ne zlomi, ker jo je treba plačati iz svojih prihrankov! Tu šport — tam šport!
Norvežani v Ameriki 1 Amerika je postala eldorado za smuško Industrijo. Tako kakor vse v Ameriki, kadar se prične, se prične na veliko. Za vse ogromna reklama. Ta je izrabila oba Ruuda, ki sta prišla »na turnejo« v Ameriko, kot pobornika norveške smuške industrije. Američani so Birgerja proglasili za profe-sionala m mu zabranili start. Brzojavke so pojasnile Birgerjevo »nedolžn<>»t« v ama-terstvu tn oba brata zmagujeta po Ameriki. Človek pa sc spomni na švicarski list »Šport«, ki je o priliki n??kokov Fise na na-So Planico napisal: prav očitno je tudi v
ma r slaloma za prvenstvo dravske banovine ln mariborskega podsaveza Na tej prireditvi bodo star tali vsi najbolj mani tekmovalci v tej disciplini, tako da ae obeta res velik športni dogodek. Da bi bila le sne« in
vreme, kakor bd ga radi prireditelji, ★
TRENING TEKMA HOKEJSKIH MOŠTEV A : B danes ob 9.30. Moštvi sta postavljeni tako, da so moči izravnane. Svrha je sestava ekipe za Celovec.
Tekma v Kranju
Na igrišču Kranja se bo pričela danes ob
14.30 zanimiva nogometna tekma med Kranjem in Svobodo. Ker je to prijateljsko srečanje, bo tekma gotovo nudila lep užitek, ker sta ofe kluba svoje moči pomladila. Obe moštvi, ki sradata v gornjo hišo v I. razredu LNP, bosta zastavili vse sile. ker jima je trening pred bližajočim ee prvenstvom zelo potreben.
Drsanje na Bledu
Na prvenstvenih tekmah so vzbudili precizno izvršeni obvezni liki. puškino prosto drsanje, enlošno pozornost n« občinstvom. Nastop gdč. Palmetove in g. Bibra v paru pa je bil športni užitek, kakor ga že dolgo nismo videli na naših drsališčih.
Na Bledu bodo danes nastopili skoraj vsi najboljši drsalci SK Ilirije. Začetek ekshi-bicije bo ob 11. dopoldne, tako da se lahko še z dopoldanskim brzovlakom prispe pravo-6a«no na Bled. Posebno pa opozarjamo gledalce iz hližnjlih krajev na Gorenjskem, «'a ne zamude te tako usodne prilike in ei ogledajo lepo drsalno prireditev.
smuškem športu dvojna pravica, ena za smuške velesile, ki se še malo ne zmenijo za predpise, če jim kaj drugega bolj odgovarja za njihov koš... To so nordijski smuški knezi!
Skok in polet: dve disciplini
je pre iJog našega saveza na kongresu v Helsinkih. Curiški »Šport« objavlja ta predlog v celot.i (cela stran) in pravi uvodoma: JZSS je stavil predsedstvu FISe zelo zanimiv in dobro utemeljen predlog za uvedbo smuških poletov kot samgfojne discipline. Prinašamo ta predlog in smo prepričani, da bo vzbudi! zanimanje številnih čitateljev Kar 90 krat prekoračen rekord skakalnice! Izbirna tekma norveških skakačev zo Lahti je bila v okoiici Osla. \ se, kar kaj .-teje tamkaj, j,e sodelovalo Najboljši dokaz je v tem, da je bil dosedaeiji rekorJ skakalnice s 57.5 m nič manj kakor 00 krat prekoračen! Letos vznikli Hjilinar Mvrha ga je končno obdržal zase s 03.5 m. prvenstvo pa je spravil tretji Ruud Ashjora. najmlajši iz slovite dinastije smuških kraljev! Reidar Andersen 6e je moral zadovoljiti s 4. mesiom.
Izbirna tekma Švedov
za Lahti na 15 km progi ie prinesla 7,mago olimpiouiku Eriku Larssnu. Dosegel je 1:0±57. s 6-iino 5 sek un a mi naskoka pred Skrurd NiJssnom, a tik za tem cela vrsta etiako močnih le z neznatnimi presledki.
Delikatnosti na kongresu Fise bodo v zahtevi Norvežanov za uvelbo svetovnega prvenstva vsaki 2 leti, ker bi želeli tekmovati eno leto severnjaki sami brez navlake Srednjeevropcev. — Finci zahtevajo, da se morajo črtati dvojni člani na Finskem in v CSR, češ, da more le en savez zastopati vsako državo. To bi neprijetno občutili tudi češki Nemci, ki so najstarejše organiziranj smučarji v Srednji Ev-vrojji. — Olimpijski amateiiski predlog Nemcev, da rešijo svojim zaveznikom Japoncem zimtko olimpiado, bo vsestransko podprt, le Avstrijci se ga krčevito branijo. Švicarji pa so P'*dali svojega smuškega paneža. Angleža Lun na. v bo j za smuške učitelje. In 6pet: vse za šport!
Mi v Lahti smo se odločili vendarle za 3 delegate in 1 tekmovalca. Skoda, tembolj, ker se nihče ni spomnil, ia bi se dalo prihranek zaradi odpovedi v Švici ,pri mednarodni a![*>ki kombinaciji. prav lepo porabiti za Lahti, da bi bilo vsaj v obratnem razmerju število delegatov in tekmovalcev.
JZSS (službeno). Glede na razne govorice in časopisne vesti sporoča JZSS, da je bil za tekmovanje v Lahti prijavljen Smolej Franc za tek na 18 km in za vztrajno^tni tek na 50 km. Smolej potuje na stroške JZSS. Za delegate JZŠS so prijavljeni gg. Goreč Joso, Parma Rruno in Macanovič nivoja, ki vsi potujejo n« lastne stroške, ker so bili VBi namenjeni potovati na Fir.sko in
ao to prQasaortt pooodBl po«no6 n.
veza, ki je ponudbo i veseljem sprejel m mu teko ni treba pošiljati posebnega delegata, ki bi potoval na stroške JZSS. Vsi trije navedeni gospodje bodo oficielni delegati našega saveza, ker e^no savez kot član mednarodne smučarske federacije lahko sodeluje na tekmah ln na kongresu, kamor delegati posameznih klufcov ali društev nimajo dostopa Vsak pave«, ki je Član FISe ima pravico do treh delegatov in do enega glasu na kongresu. Kongres FISe bo med drugim sklepal o vprašanju amaterstva in s tem v zveza o sodelovanju FISe na bodoči olimpiadi, k&r aruater&ka določila FISe niso istovetna z določili CIO, nadalje o h»rre-membi pnavil, pravilnikov in bodočih tekem FISe, ki naj bi se vršile le vsako drugo leto. da se prihrani savezom izdatke in jim da več časa za domača tekmovanja. Na dnevnem redu bo tudi zadeva naše Planice, kjer bo po sklepu za.ln.ie savezne glavne skupščine zagovarja! int?re?e Jugoslavije g. Goreč, ki zadevo Planice najbolje po*na.
V neka) vrstah
Včeraj ln danes Je nameraval drsalni savez iz Zagreba v Ljubljani izvesti državno prvenstvo v hokeju na Ledu. Ljubljanska Ilirija .ie ponudila sodelujočim klubom največje ugodnosti, v teku včerajšnjega dneva pa je prejela oi tajništva v Zagrebu sporočilo. da moštev zaradi kratkega termina ni več mogoče usposobiti za to tekmovanje. Tako 6ta torej kljub dobri volji vseh, ki bi našemu hokeju na ledu kljub slabim prilikam le radj pomagali na noire, p:opadki dva prav dobra termina in težko verWno je, da se b<>sta v letošnji »ezoni Se enkrat ponudila tako ugodno. Sicer pa si ne smerno prikrivati dejstva, da vsem hokejistom onstran Sot.le mnogo boli ugaja razpravljanje o tem športu oo časopisnih rubrikah kakoT pa njegovo izvajanje na eiadkem ledu. Prav posebno v Ljubljeni, kjer je »to grozdje tako kislo!«
V četrtek so v Washingtocn žrebali pare za letošnje tekmovanje v tekmah 7a Dmv'«ov pokal. Tekme v prvem kol« morajo biti končane do 9. maja. v II. do 22. maja, semi-finali bodo odurrani med 22. in 24. a v trn-stom, finale evropskega pasu med 29. in 31. avgustom, glavni finale na bo od 3. d'i 5. se-rv. tembra. Naša država se bo v prvem kolu sreča'o s Češkoslovaško.
Danes teden se je v Monte Carhi končal 17. mednarodni rallve Monte Carlo, na katerem je startalo okoli 150 vozačev, na cilj pa jih je prV* elo 93. V splošni oceni sta zmagala e 780.00 točke Holan >ca Bakker Schout-Ton na Fordu. Dvanajsto mesto v splošni oceni sta zasedla Juro-lovers' a vozača brata Stolpca iz Maribora s 7 '8 tačkami na DKW. Tudi v nekaterih podrohn:h ocenah sfo zasedla častna mes a. 0
njihovem povratku v Ljubljano poročamo na drugem mestu.
ZSK Hermes (nogometna SekHia). Danes ob 14. dalje igramo trening tekmo na fcrri-šču SK Ljub jane. Udeležba strogo obverno za vse. ki so navedeni v objavi na oglasni deski, tuij za one. ki jim še teče k.irenčua doba. Rezerva zaradi slabega termina ne bo igrala. Načelnik.
SK Svoboda. Moštvo, ki tcrra v Kranju, naj bo ob 11.30 na (davnem kolodvoru. Opremo je dvlgr.it; cd 10 — 11.
Motoklub Ilirija. Seja ^am^kega odbora bo v ponedeljek 7. t, m. ob 19. v tajništvu, Miklošičeva 15. Istotam or> 20. seja upravnega odbora in veseličnega odseka. Gg. odborniki, ki so prevzeli funkcije 7a športni ples, ki bo 12. t. m. v prostorih hote!« Me-tronol-Miklie, naj se seje udeleže sigurno.
Zveza slovenskih lahkoatletskih kiubov v Ljubljani. Re« na s-ja upravnega olbora zveze bo v torek 8. t. m. ob v kmečki sobi pri »Slamičn«. Dnevni red: poročilo delegatov o Zagrebu. Prisotnost vseh članov u. o. obvezna. Predsednik.
SK Reka (prireditveni odbor). Vsi odborniki kakor tudi vsi soielujoči se vabijo, da se udeleže 6ejc v ponedeljek 7. t. m. ob 20. v gostilni Ohkk, Tržaška cesta 22. Točno in polnoštevilno!
JZSS. Zhor smuških učiteljev vabi v?e člane na sestanek v ponedeljek ob 20. v savezni pisarni.
Medklufcka skakalna tekma ▼ Celju. Smučarski ldub Cdje razpisuje za nedeijo 13. t. m. melklubsko skakaino tekmo ?a prvenstvo Celja. Tekma bo na skakalnici v Li-scah pri Celju, ki lopušča skoke do 42 m. Start ob 14.30. Pravico starta imajo vsi tekmovalci, verificirani pri JZSS, in inozemcL Prijav ni na 10 din. Žrebanje eno uro pre«i pričetkom tekme. Prijave je trd'a poslati na naslov: Smučarski klub Celje. Nagrade: Najboljši tekmovalec prejme naslov »Prvak Celja v smuških skokih za leto 1938.«, krasno spominsko darilo in častno Ofolomo. dn-gi in tretji pa plaketo in diplomo. Razglasitev rezultatov in razdelitev dariil bo po tekmi v restavraciji Petriček v Liscah. V primeru slabih snežnih razmer bo tekma pravočasno odpovedana v časopisih.
Iz £ivl]en]a na deieli
Ii Kranja
r— Kino Narodni dom prikazuje danm
ob 16. pol 19. in pol 21. f Laosa Alberea «n Heiiiza Rtlhmann-a v velikem detektivskem filmu »Sherlock Hoime*c
Z Jesenic
t— Kino Radio bo predvajal danes <*> 1&
ln 20- veiefilm >Mazurka< • Polo Negi^ ▼ glavni vloei. Režija W. Fonsta. Med dodatki glasbeni film >Van Steedan in njegov orkester« in Paramountov zvočni tediiak. Slodl jFedora«. a
Ia Tržiča
fr— Kino bo predvajal t nedeljo najlepši velefjlm »Borne« in Julija«.
Iz Hrastnika
h— Predavanje, v petek 11. t. m. priredi poverjeništvo Jadranske straže v Hrastniku predavanje »Od SuSaka do Bar kra«. Predavatelj g. Pirnat lz LJubljane bo pojasnjeval predavanje a 70 odličnimi diapozitivi, izdelanimi na filmskem traku. Predavanje bo v dvorani Sokolakega doma ob pol 20. Vstopnine ne bo. Vabljeni vsi!
h— Potov« »no hieiensko razstavo bo
na prošnjo tukajšnjega Rdečega križa namestil Higienski zavod iz Ljubljane marca v Hrastniku. Trajala bo razstava osem dni.
b— Zvočni kfno Sokol bo predvajaj dar nes film »Harold Lloyd mlekar«.
Iz Novega mesta
n— Kino >I>«»m« ▼ Sokolskem doma bo
predvajaj dan«» v nedeljo ob 15-, 18. in 20.15 zabavmi zvočni film >Rendez-vous v Parizui. Predigri: Paramountov zvooni tednik in kratki liiin ^Ai??i<.
Iz Krškega
kr— Nenadna smrt. V Zagrebu nre-minila v cvetu mladosti ga. Rc«a Gorška, rojena Pieterska, hči iz ugledne rodbine bivšega dolgoletnega župana na Vidmu. Pokojnici, ki je živela v zelo srečnem zakonu, bodi ohranjen blag spomini
Iz Ptufa
J— Odlikovanji. Te dni *ta Wla odlikovar na predsednik sreskega oii»ora Rd?čega križa g. dr. .Mrgoie Matija z z!aU> medaljo in gdč. Koomutova Alojzi ia. učiteljica meščanske šole. s srebrno medaljo Rdečega križa.
j— Elektrifikacija Dravskega Polja. Kakor znano, bo Hajdina kmalu elektrificirana. Pa tudi gornji del Dravskega polja se zanima za električno razsvetljavo. Občine Sv. Lenart. Velika Nedelja. Zavrč in Sv. Barbara v Halozah so začc'e popisovati za-nitnance razsvetljavo ter jmajo doslej zagotovljenih 'J000 žaimic. V najkrajšem času je I.o v to svrho ustanovil poseben odbor.
i— Osreni na Dravskem polja. Iz neznanega vzroka je nedavno ponoči začelo goreti v kolarnici poseshiika Drev^nška Franca v Aikolah- Ogenj se je razširil na v<&e eospo-darsko noslopie in ea uničil- Gasilcem iz S;kol se je posrečilo, da so požar lokaLizj-rali.
★
RIBNICA. Sokolski zvofinf lrino bo pred-va al danes ob 15.15 in 20. film »Trije snubci gospodične učiteljice Kristine*. PodaUcj: Paramountov zvočnj tednik in domač kulturni film.
VIT AN. Ga vil sk a četa priredi velilko tombolo 6. itmita (binkoMni ponedeljek) ter prosi bližnja društva, da na ta dan ne določijo svojih prireditev.
VUZBMCA. Namesto vem ca na grob ▼ Krškem umrlega g Sovrčta Antona }e darovala rodbina Kresmkova 60 Din za siromašne šolarje. Upraviteijotvo se iskreno zahvaljuje.
Smrtna žrtev
vrelega kropa
V Hrastorm v Haloenh imata kočarja Vs-selič ln njegova Žena Marija hiiioo. Mod j* ie dftlj» časa bolan in sour« ležati t postelji, lena pa hodi na delo, YL leta: teik na 500 m: ta panoga bo obseg^r
la na isti progi tek, snmik in amuSke like. 3. Mocška doca. od 12. do 14. leta: tefc na 1000 do 1.200 m, ki bo obfsegaia tak, erc.uk ia amuSke lfke. S. Žeaska d-jca od 9. do 14. leta: iarto kakor mošika deca od 9. do 12. leta- 4. Moški naraščaj od 14. do 1C. leta: teik na 2.000 m, ki bo Oblegala tek, smuk tn smuSke like. 5. MofikJ nar^ Afeaj od 16. do IS. leta: tek na 5 km ženski naraSčaJ od 14. do 10. leta: isto kakor moška deca od 12. do 11 hta. T. 2enskl naraščaj od 16. do li leta: Isto kakor mo£kl nareAčaj od 14. do IS. ieta.
Ob 14. nrl: Moški naraščaj: rfI>ybiikt. ki so Jo študirali takoj po prevratu pod v»>;»tvom Iludožestvanikov in jim le Ml dodeljen kot režiser naiznamenitejši Hudožesetra sorodnika oteva je-tika. Najbolje bo. da se vaš nečak javi na pregie: pri tamošnj elinic; protitulierku.oz. nega dispanzerja, oda eno pri strokovnjaku za pljučne bolezni okrožnega urada, kj bo na podlagi pregleda odredil odgovarjajoče ziravljenje. kot se mu bo zdelo potrebno.
S. A. Izgleda da imate vnetje sečne cevi odnosno mehurja Priporočam lahko hrano, po možnosti brez mesa in ostrih začimb. Poleg te«a pijte mnogo čaja. Ako vam se stanje tc..om par dni ne bi izboljšalo, pojdite k s:iava:ku. Bolečine v prsih so verjetno ostanki starega vnetja rebrne mrene- Točneje vas pouči zdravnik, potem ko vas bo pre skal.
Bojazen: Vso stvar je po mo.iem mnenju zelo enostavna. Po prestam daljši bolezni vas je smatrati za reKonvalescenta. V tem stanju vas vsaka najmanjša stvar spravi iz tira. In tako si razlagam opisani pojav Iz tega sledi, da «e morate vsaj še 10 dni paziti, da se ponovno ne prehlodite. Pojav, ki ga opažate bo pot^m izginil sam od sebe.
L. F.: V vašem primeru je zdravniški pregled nujno potreben. Ako ste siromašnega stanja, morete biti zastonj pregledana v ambulanti tukajšnje ženske bolnice. V to svrho je samo potreben izkaz o imovinskem stanju.
Mara: Pojav, kj ga opažate na nosu. ni
drueega kot zamnšene žleze lomice. Vaše dosedanje zdravljenie je popolnoma dobro in samo nadaljujte! Drus pojav, ki ga tudi onažate na obrazu, je verjetno v zvezi s
Vsak
nima toliko denarja, in more potovati v kopališče
Toda vsakdo
bi moral dati za zdravje letno 10?)—150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC onega z rdečitni srci.
premočnim MoivjHk T poMw M
eveatuelno rentgensko obse ras ja.
Ista: I drevesni zajedalci i zlata ifla m •o lahko vzrok srbečici. Kaj M b2o vzrok, vam s gotovostjo pove zdravnik.
ŠAH
Ljubljanski fehovaki khib m je brroffl na izrednem občnem zboru dne 26. januarja nov odbor s predsednikom g. prof. S. Ostercem na čelu Novi odbor si je postavil predvsem nalogo, da v pospešenem tempu izvede priprave za mednarodni mofsfr-*ki turnir v Ljubljeni, ki »e bo vršil ▼ proslavo klubove 25-letnice Finančne sredstva za ta turnir so po veliki večini It zasigu-rana Turnir se bo začel najbrž na velikonočni ponedeljek 18. apri!a ter bo imel 16 udeležencev. Iz inozemstva so predvideni štirje udeleženci: Castaldi (Italija), Eliska-ses (Avstrija), Foltvs (CSR) io L Steraer (Madžarska). Ti bodo že te dni dobili vabila
Prva številka XI. letnika »Šahovskega
glasnika«, pod mojim uredništvom, izide te dni I ma izjemoma zamudo nekaj dni, v zvezi z zadnio številko preteklega letnika, ki naj bi izšla istočasno z novo. Vsebina prve številke novega letnika je: Poročilo o matehu Aljehin—Euwe s tabelo, eno partijo m mojim teoretičnim člankom o slovanski obrambi v matehu; opis tvmirja v Hastingsu z več partijami, m dr ena s Keresovimi glosami; poročilo o zmagi velemojstra dr. Vidmarja na mednarodnem dopisnem turnirju ter ena partiia s turnirja z dr. Vidmarjevimi glosami (v slovenščini); nadalje glosira V Vukovič eno partijo s turnirja v Rog Slatini, L. Furlani poroča o izbirnem turnirju v L. š. k.-u (v slovenščini).
Kautskyjev turnir za prvenstvo Prase Je bil po večmesečnem trajanju v nedeljo končan.
S turnirja je naslednja partija: Damsko indijska obramba. Beti: Gi.g črni Maximovi£
1. d2 — d4 Sg8 - f6
2 Sgl - f3 b7 — b6
3. c2 — c4 Lc8 — b7
4 g2 — g3 e7 — e6
5. Lfl — g2 c7 — c5?l Bolje je pač Lb4+ ali Le7 Varianta, ki
jo je izbral črni. velja kot dvomljiva.
6. d4 — d5 b6 — b5?l Starejše nadaljevanje je tu ed5:, na kar
p« je praksa pokazala, da pride beli s 6. Sh4 ali Sg5 ▼ prednost To bi bilo napram toku partije le še manjše zlo. — Gambit. ki ga je zaigral črni. izvira od poljskega mojstra H hriedmanna Na 7. de6 , te6:, 8. cb5 stoji črni zaradi močnega središča res odlično. Toda Gilg je našel enostavno, zelo poučno ovrženje Fnedmannove ideje:
7. Sf3 - h4! e6 : d5 Izsiljeno, kajti grozflo je predvsem
8 de6. (n pr. 7... bc4:. 8 de6:, Lg2:, 9. ef7:-f- ali 9 ed7:+ ali 9 ed7:+ ter potem S«2:). Sedaj pa je beli napram glavni varianti te otvoritve pridobil 8e možni tempo Sh4 poteza b6 — b.S pa je povrh še oslabila damsko krilo črnega
8. c4 : d5 d7 — d6
9. 0 - 0 g7 - g6 Potrebno ker sicer sede prej ali siej beli
skakač na f5
10 e2 — e4 Proti silnemu središču belega črni nima prave kompenzacije.
10 ... Lf8 — g7
11. a2 - a4! b5 — b4
S tem dob: beli še silno polje c4 za svoje figure Toda na 11. .. a6 je š'c 12 ab5:, ab5.. 13. Ta8 . LaS:. 14 Sa31. Db6, 15 Db3, Lb7. 16 Tfel ter nato event 17. Lfl ali Sc4.
12 Sbl — d2 0-0
13 Tfl - el Sb8 - d7
14 Sd2 — c4 Sf6 — e8 Na Sbb bi šlo 15 Sa5
15 f2 — f4 17 — f6 Črni je obsojen na popolnoma pasivno
jbrambo.
16 a4 — a5 Lb7 - a6
17. Ddl - b3 Kg8 - h8
18 Sh4 - f3 La6 : c4
19 Db3 : c4 ?e8 — c7
20 h2 - h4!
Ker črni nima nikjer prave protiigre lah-
Mbi dkO-tuiia napadom.
20. ... a7 — a6
21. Kcl — O b7 — b6
22. Kf2 — gl
Tu in tudi v nekaterih sariednjfc potezah beli ne najde takoj najhitrejše poti k uspehu, zaradi velike premoči njegove pozicije pa tudi ne vpliva na izid partije.
22. ... Sc7 — M
23 Lg2 — h3 Tf8 — e«
24. h4 — h5! «6 — #5
25. Lh3 — £5 g5 : 14,
S tem črni nasprotniku odpre linijo, kar zelo pospeši konec. Po katerikoli paarru' potezi bi bila naloga za belega težja.
26. g3 : 14 Dd8 — e7
27. Lcl — e3 Sd7 — f8
28. Kgl — f2 De7 — f7
29. Tel — hI Df7 — a7
30. Thl — h3 Te8 — e7
31 Th3 — g3 Ta8 — e«
32 Kf2 — g2 Te7 — c7
33. Kg2 — h3 Tc7 — e7
34. Le3 — 12 Da7 — c7
35. Tg3 — g2 Dc7 — a7
36. Tal — gl Da7 — e7
37. Lf2 — h4 Sf8 — h7
38 . e4 — e5!
Po dolgih pripravah končno odločilni pro dorl
38. ... d6 : s5
39 f4 : e5 Sb7 - g54^
40. Lh4 : g5 16 : g5
41. d5 — d6 Dc7 — b7
Se zadnji izgovor. Na 42. de7? bi pri§k» sedaj seveda Df3 :+ ter Df5:, na 42. Le4 pa
Sd6:!
42. Lf5 — g4! Te7 —f7
43. Tg2 — g3 Te8 — f8? Boljša je bila žrtev kvalitete z Le5^ 44.
d7, Td7:.
44. d6 — d7 Tf7 : O
45. Lg4 : f3 črni »e vda. Kvaliteta več ter močni e-kmet morajo
hitro odločiti. Vesja Pire.
Nedeljska križanka
E!
10 11 14~
12
15
16 17 18
22
v 2T
tih 28~
kj □
2S
20
13
25
28
Vodoravno; 1. kmetako orodje, 4. stisnjena roka; 7. glasilo; 8- časovna členica; 9. zaimek; 10- del elementa; 12. kraj, kamor ni mogoče priti peš; 14. bolgarski samostan; 15. židovsko ime; 16. prebivališče; 19. planinska koča; 22. žuželka; 23. majhno okno; 24. kemičen znak.; 25. ruska reka; 26. sveta slika.; 27. poseka; 28. tropska rastlina.
Navpično- 1. obrtnik; 2. uJeda; 8. vonj; 4. zanos; 5. osnovna količina; 6. vrsta sadja; 11. portugalska kolonija; 13. vihar; 16. človekov pomočnik pri delu; 17. moško ime; 18. grška pokrajina; 19. izloček posebnih žlez; 20- siamaki denar; 21. rusko mesto.
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: 1. koran, 5. bar, 8. Obir, 9. Paka, 10. los, IL potok, 12. od, 13. šila, 14. volk, 15. S. J. (Simon Jenko), 16. Atila, 18. ura, 19- Ela, 20. gre, 21. ata, 22. drama, 24. na, 25. Arad, 26. imam, 27. at, 28. obroč, 30 ste, 31. Le&r, 32. I^eon, 33. Afei, 34. hansa.
Navpično: 1. kokna, 2. obod, S. ris, 4. ar, 5- Bata, 6. ako, 7. rakija, 9. polk, 11. pila, 13. Sola, 14. vila, 15. Srem, 17. teta, 18. urad, 20. gram, 21. Angola, 22. Drač, 23. antena, 25. Asa«, 26. Iran, 27. Atos, 29. bei, 30. sen, 32. la.
Sijajna bodočnost
»Dober večer, dušica! Hitro sem se vrnil. kajne? Nu, lahko ti povem, da se danes nisem trudil zaman . . . <
S temi besedami se je Robert približal svoji mladi ženici, ki je sedela tik peči in vezla. Rahlo se je sklonil nad njen vrat in pritisnil poljub na tilnik.
»Drageu, kaj pa prinašaš novega?« je zagostolela in s svojim glasom potisočerila njegovo blaženost.
»VeS. predstavili so me Herbinu. imovi-temu bankirju, saj ga poznaš po imenu! Z njim sva se pomenkovala o mojih velikih načrtih. Zelo veliko zanimanje je pokazal za vse, kar sem mu pripovedoval. Potem sem srečal Vermillaua ter sem mu razložil načrt nove naprave za vlake. Obljubil sem mu znatno nagrado za vsakega uspešnega posrednika. Kaj pa ti. dušica, kaj delaš?«
»Ah. nič«, Je odvrnila ženica. »Amber-tyerovi so me pozvali v St. Germani na šetnio Peljali smo se v novem avtomobilu. Krasno vozilo ti rečem! V njem je prostora za pet oseb!«
»Vidiš, vidiš, prav takšen avtomobil bi potrebovala midva! Da. tudi na to sem žr mislil. Kakšne barve naj bo? Temnomo-dre kajne? Ali si za to barvo?«
»Robert, tvoj domislek le sijajen, ampak odkod bomo vzeli denar?«
»Denar denar, kaj denar! Počakaj samo da se uresničilo moti načrti! Veš izvedel sem da Je v sosedstvu na razpolago lepa garaža Seveda tudi to bova potrebovala za avtomobil Najela jo bova, kaj praviš?«
»Bova. bova dragec. samo Ce se nam posreči dobiti denar...« »Dušica, o tem M nobenega dvoma! Ni-
kar ne skrbi za to! Kupil ti bom tudi krasen nakit iz diamantov in plašč iz krzna. Kar sem obljubil, gotovo izpolnim! Hočem, da boš živela v izobilju!«
ženica je Roberta strastno objela in poljubila.
»Kako neskončno si dober! ...« je vzdih-nila. »Kako sem s teboj srečna ln zadovoljna! ...«
In v duhu si je že predstavljala, kako brzi po cesti z avtomobi-om. olišpana z bogatim nakitom, vsa v prekrasn m krjiu, srečna in zadovoljna od obdajajočega jo razkošja .. . Uresničile so se vse Robertove obljube ...
V pričakovanju srečnega dne, ko se bodo izpolnili moževi visokoleteči načrti ie živela Robertova žena s svojim možem v skromnem stanovanju. Imela sta služkinjo. Naiemnino sta težko zmagovala, njene obleke so bile vse prej kakor nove, ampak to Ji ni grenilo življenja Saj je imela Roberta. ki ji je toliko pripovedoval o sijajni bodočnosti, ki ju še čaka Tri leta sta živela v takšnem zakonu in ona je ljubila svojega moža bolj vroče nego prvi dan. ko jo je odvedel izpred oltarja. Robert je bil velik optimist in je bil vedno dobre volje.
»Robert, pozabila sem ti povedati, da Je bi) tukal tanetntk* se 1e čez n*kaj časa oglasila mlada žena »Terln ostalo polovico starega računn tn pravi da ne more več čakati V razgovom z menoj Js bil zelo osoren ...«
»Gle1 ga nn prostaka!« je delal Robert. »Obžalujem, da me nI bilo doma! Jas bi mu bil že pokazal vrata! Od mene
ne dobi nobenega novega naročila več! Vidiš, pa sem že razmišljal, pri kom bi naročil majhen kitajski salon Ne on mi ga ne bo dobavil . ..«
Zunaj je nekdo pozvonil. Odprla so se vrata in služkinja je stopila v sobo z naznanilom:
»Milostiva. prišel je vaš stric!« Robert se je zdrznil, njegova žena Je zardela do ušes
V sobo je stopil mož visoke postave, sivih las in živih oči
»Dober večer. nečak'nja! Dober večer tudi vam Robert!«
t Dober večer«, je malomarno zamrmral Robert
Stric je počakal, da se je služkinja odstranila. nato je povzel:
»Draga nečakinja, oprosti, da ti nisem odgovoril na tvoje pismo. Smatral sem, da je pametnejše, če opraviva to stvar ustno. Povem ti odkrito: denarja ti ne morem posoditi! V načelu ne posojam denarja nikomur V ostalem tudi — koliko bi ti bilo pomagano z dvema ali tremi tisoč franki? S tem denarjem si ne bi izboljšala položaja. Predlagam ti zato nekaj boljšega, o čemur sem že razmišljal. Ti si moja nečakinja ln te imam rad Nisem odobraval tvoje poroke, s tem pa Se ni rečeno, da te hočem pustiti na cedilu. Govorim odkrito. Jaz nikakor ne verujem v sijajne načrte. ki jih venomer razvija tvoj mož. Tudi to ml noče v glavo, da bi Robert kdal postal bogat Boeat Dostati ni lahko ln ta stvar ne ere tako hitro, kakor si predstavljajo neizkušeni ljudje. Predvsem je treba računati a tistim, kar le trajno, sigurno, pametno ln praktično.
PosluSaJ moj predlog! Tvoj mož dobi lahko službo v moji tvornici. Neki moj
uradnik odhaja v pokoj, on lahko zasede njegovo mesto. V treh mesecih se v svoji stroki dobro izuri. Služba, ki mu jo ponujam. je takšna da čakajo nanjo že leta in leta pametni in izkušeni možje.«
Stric se je pri teh besedah obrnil k Robertu.
»Dragi prijatelj, nudim vam priliko, da se o tem prepričate ... Vaša plača bo znašala trideset tisoč letno. Ampak takoj moram pripomniti, da se pri meni dela zelo sistematično, redno in točno: od devete ure zjutraj do večera. Če se boste izkazali, vam povišam plačo na štirideset tisoč frankov. To je sijajen dohodek za človeka, ki nima glavnice ne strokovne naobrazbe. Eksistenca je sigurna. Ni treba, da na mojo ponudbo odgovorite pri priči. Dajem vam časa za premislek do jutri. Ce ne pri-stanete na mojo ponudbo, ni treba, da se javite pri meni. če pa sprejmete, o čemur ne dvomim, pridite kar na delo. in sicer v enem tednu. Upam, da bo a tem za vedno odstranjen nesporazum, ki Je nastal med vami in menoj po vaši poroki z mojo nečakinjo. Pričakujem vašega odgovora. Lahko noč!«
Odšel je naglih korakov kakor Je bil prišel. Ves čas, ko Je stric govoril, je žena pogledovala Roberta. Zdaj sta oba molčala.
»Kaj, pisala si mu. naj ti posodi denarja?« je vprašal Robert svojo ženo.
»Pisala sem mu Saj veš. da ne moreva plačati najemnine .. .c
»Mogoče si ga celo prosila, naj mi ponudi službo?«
»Nisem, Robert...«
»Vprašam dasi t! ne verjamem! Meni
predlaga službo, meni... Človeka m mojimi sposobnostmi načrti hoče prikleniti k
svoji pisalni mizi... Da ga ie nI sram! In svobodo mi hoče ukrasti za umazanih trideset tisočakov na leto! ... Ne boš! Tudi štirideset tisoč ev nočem, ko bom izmoz-gan, na vrhuncu svoje kariere pri njem...«
Robert se je porogljivo smejal, njegova žena Je molčala.
»O čem pa razmišljaš zdaj?« jo Je vprašal čez nekaj časa.
»O čem neki? O tapetniku, o najemnini. o trgovcih, ki venomer trkajo na naša vrata. Razmišljam, kako bom plačala služkinjo, ki smo ji dolžni za prošli mesec ...«
»Torej ti hočeš zapraviti vse tik preden dosežem cilj? se je razhudil Robert »Pobegniti hočeš z bojišča tik pred zmago, ki je neizogibna? Prodati me hočeS za trideset tisoč na leto? Ha, ha, ha! Vidiš, bliža se že čas, ko bom zaslužil trideset tisoč ne v enem letu, ampak na mesec! Mogoče tudi na teden, kdo ve! In tebi. duši-~a, bom kupil dragocen nakit, vozila se boS v krasnem avtomobilu, oblačila se boš v krzno...«
Prijel Je svojo ženo za rame ln JI Je začel tako prepričevalno govoriti o sebi In svojih* bodočih uspehih, da Je kmalu zatrl v nji slehern dvom v bodočnost Zdaj se je žena jezila nase. da je mogla tako dvomiti v sposobnosti svojega Roberta. Cez nekaj časa je rekla:
»Pisala bom stricu, da njegove ponudbe ne sprejmeS.«
»Da, duSiea, stori to. tn sicer takoj!« je delal Robert ln Jo poljubil na čelo.
Ona pa Js vzela ▼ roko pero in začela pisati:
»Dragi stric, Robert odklanja trojo ponudbo, kajti nJega ln mene čaka v najkrajšem časa sijajna bodočnost...«
S strojnicami nad morske pošasti
Plavalna tekma s smrtjo — Bombe proti morskim volkovom — Električne mreže v vodi
Pred nedavnim časom »e je v bližini CampbeIltowna ob škotski zapadni obali primeril tragičen dogodek. Orjaški morski volk je nenadno napadel
večji ribiški čoln,
v katerem je bilo pet oseb. Zver je bila približno devet metrov dolga. Sunek njenega močnega trupa je čoln pievnrl. Več čolnov, ki so bili v bližni in so opazovali ta dogodek, je prihitelo na pomoč, rešiti pa so mogli samo dve osebi, nekega mornarja in dvanajstletno kapitanovo hčer. Ostali &o za vedno
i z g n i 1 i v globine morja.
Ta dogodek je zbudil zavoljo tega tako veliko pozornost, ker so nekateri morski volkovi, ki se v tem letnem času pojavljajo ob škotski obali, v splošnem dosti manjši kakor običajno in tudi ne kažejo posebne napadalnosti. Drugače pa je z njihovim' vrstniki v tropskih morjih, posebno v bližini Avstralije Tam je nadloga morskih volkov zavzela takšen obseg, da pripravlja avstralska vlada z vso resnostjo
vojni pohod
proti tem nestvoTom. Vse tehnične prido-b tve bodo pri tem pohodu uporabili.
Kakšna presenečenja doživljajo plavači v teh krajih, nam kaže dogodek, ki se je odigral pred kratkim v morskem kopališču Cogeeju. Tam so priredili večjo plavalno tekmo, ki so se je udeležili tudi številni inozemski plavači. Za zaščito proti mor-
skim volkovom «o pflavalno progo zaprli %
nizko
žično ograjo proti morja
Razen tega so bili pripravljeni motorni čolni in celo vodno letalo, da bi plavalce pravočasno opozorili na morebitno nevarnost
Med tekmo dam je neka pLavač;ca znatno prehitela svoje tovarišice in je v svoji razburjenosti splavala celo preko žične ograje. Nenadno se je dvignil krik iz več tisoč grl. Od vseh strani so pnbrzele morske pošasti, da raztržejo neprevidno plavalko. Začela se je tekma na življenje ai smrt, kajti zveri se niso dale preplašiti
niti po motorkah,
niti po brnenju letala. V zadnjem trenutku je plavalki uspelo, da je morskim volkovom ušla za žično ograjo.
Včasih pa se morski volkovi n« dado ustavit5 niti po takšni oviri, posebno če je mreža pod vodo na kakšnem mestu poškodovana. Lansko leto je ob taksni priliki prišlo do strašne panike med kopalci. Po prvem svarilu so bežali proti obali in pet metrov dolgi volk jih je zasledoval
še ▼ plitvi vod\
Hlastnil je po mladem dekletu, ki je že skoraj dosegla kopno, in ji odgriznil stopalo nad členkom. Njegova požrešnost pa mu je postala usodna, kajti v tem trenutku se je kopališko osebje vrglo z vsem mogočim orožjem proti njemu. Ubili so ga, še preden se je mogel obrniti.
Med pohodom, ki ga lina avstralska vlada v načrtu proti morskim somom, bodo vojaška letala imela veliko ulogo. Posebni oddelki letal bodo zverino zasledovali t vodnimi bombami in strojnicami. 2e pred kratkim so izvršb takšen napad ▼ Timor-skem morju. Letala so na nekem mestu tega morja opazila velikanske trope požrešnih morskih zverin. Tisoče in tisoč® so jih pokončala z vodnimi
bombami in strojnicami
Naval:c temu pa ni videti, da bi bilo morskih volkov v Timorskem morju kaj manj.
Za varnost kopalcev bodo v največjih avstralskih kopaliških krajih uvedli novo zaščito, in sicer mreže, ki bodo vodo za kopanje ločile od morja in bodo nabite z elektriko. Dotik s takšno mrežo bo ub;l tudi najmočnejšo žival Če se bo stvar obnesla. jo bodo izkoristili tudi na drugih delih avstralske obale. Bati se je namreč, da bo zavoljo teh mrež uničenih tudi mnogo drugih, nedolžnejših
koristnih morskih živalL
Tudi kopalci se bodo morali paziti, da ne pridejo v bližino električnih mrež Da b: se takšne nesreče prepreči'e. nameravajo poleg električno nabite mreže postaviti še notranjo, ki ne bo nevarna Pomnožili bodo čuvaje, ki naznanjajo bližajoče se roparske ribe Razen tega bodo v kopalnih urah krožMa vodna letala nad moriem Na ta način upajo, da bodo nadlogo morskih volkov dokončno pregnali vsaj iz kopaliških krajev.
Dokler m ne ugotovi njih kftfda
V Turčiji imajo obtoženci pravico, stopiti pred sodnika s črnim! krinkami, katere morajo sneti Aele tedaj, ko Jim Je krivde Izpričane ter Izreče sodišče obsodbo
Mikadova lirika
Na japonskem dvoru imajo navado, da
prirejajo za novo leto tekmo pesmi. Tokrat je prispelo nič manj nego 38.000 pesmi. Kot prvo so prečitali tisto, ki jo je napisal cesar sam. Letošnje pesmi bi morale opisovati ^Jutro na vrtu«. Pesern mika da Hirohita pravi med drugim: »Pokojno je jutro na vrtu Upamo, da bo svetovni položaj tudi miren.«
Knez Sanjo, vodja cesarskega urada za oesništvo. je dejal: s V teh besedah se kaže. kako je v cesarjevem srcu podnevi in ponoči od trenutka, ko se je primeril dogodek.« (Menil je dogodek ob mostu Marka Pola. ki ga ie Japonska izkoristila kot izeovor, da je začela vojno na Kitajskem.)
Med operacijo je pel
Londonski pevec Al Bowi!y je še! pred kratkim na nevarno operacijo šlo je za to, da se mu vrne glas. katerega je bil nenadno »izgubil«.
Kirurg je odstranil majhno bradavico, ki se mu ie biLa naredila na glasilkah. Najmanjša napaika pri tem bi bila pacienta lahko stala življenje Da bi kirurg lahko pravilno vodil svoj nož. je moral pevec med operacijo peti Bowl!y, ki je bil prej bok-sač in jockev. je danes popolnoma zdrav. Bila je to prva takšna operacija, ki so jo kdaj izvedli.
TomograS
Nov pripomoček za zdravljenje raka In poškodb
hrbtenice
Na londonskem radiološkem zborovanju so demonstrirali novovrsten rontgensski aparat, ki ga je njegov izumitelj nazval tomograf in ki rabi s posebno pripravo za rentgensko snenujnje povsem določenih točk. Aparat namestijo nad pacientom, pod tega pa fotografsko ploščo, žarkii krožijo skozi poseben filter, tako da »otipavajo« določen krožni del telesa. Plošča s-e vrti v nasprotno smer. Os predstavlja mesto, ki ga hočejo preiskati.
Učinek takšnega posnetka je naslednji: Točke obsevanega mesta se ne osvetlijo vse enako dolgo, temveč samo središče kroga. Pri osvetlitvi osmih sekund se obseva n. pr. samo središče osem sekund, točke okrog njega pa samo odlomek tega časa. Rezultat "'e podoben kakšnemu časovnemu nočnemu posnetku. Tu dobiš n. pr. podobo ceste ki si jo snemal nekoliko minut, ne dsobiš pa na fotografsko plast podobe mimoidočih, ki so šli v nekoliko sekundah skoz; zcrno polje.
Na podoben način je mogoče s tomo-grafom dobiti jasne podobe določenih organov, med tem ko so dosedanji rentgenski posnetki kazali tudi obrise drugih organov, n. pr. reber itd. Na tomografskem posnetku hrbtenice so se te razliko Jaano
stavljen prenos krvi
Preprostejši postopek s čistim heparinom
Na drugem mednarodnem zborovanju za prenos krvi, ki se je zaključilo lani v Parizu, sta dva švedska zdravnika obrazložila nov način tega prenosa, ki mu za bodočnost napovedujejo največji pomen. Način ie izumil dr Hodenie iz Stockholma in temelji na uporabi čistega heparina, ki preprečuje zasirjanje krvi. Cisti heparin je pred nedavnim odkril drug stockholmski zdravnik, dr Jorpes.
Heparin sam na sebi so poznali sicer že
Mu&eztu* mito, zet domače,
fifoveaofio mitol
Nečimurnost nad vse!
Tetoviran hrbet japonsko lepotice, ki ga Je nmetnik okrasil s počasnim delom v dveb letih, nakar mu Je olepotičena ženska plačala 200 zlatih dolarjev. Za ničemnrnost ni menda nobena žrtev prevelika
dolgo prej, a ga niso mogli uporabljati, ker vsebuje strupene sestavine Dr. Jorpes je te strupe izločil. Heparin se vbrizgne po novem postopku v žile. Normalno se kri za siri v 6 do 7 minutah, po heparinski injekciji pa po približno 23 minutah, če je količina vbrizganega heparina velika, pa celo po štirih urah.
Doslej je bilo mogoče prenašati kri le v bolnišnicah, od darovalca naravnost ne bolnika, po uporabi čistega heparina pa se transfuzije izvedejo lahko v dosti preprostejših okoliščinah Novi način so preizkusili v več nego 200 primerih. Znanstveni svet se zanjo sedaj zelo zanima.
Družinska tragedija
Dva mlada milanska doktorja sta odšla preteklo soboto s svojima sestričnama in nekim odvetnikom v Claviere na smučanje. Obe sestri, študentki, nista slutili, da je njiju brat, 29-leten inženir, Id se mu je dva tedna prej rodil otrok, ob tem času postal žrtev velike eksplozije v Colleferru. Med tem ko se je njiju oče vozil že na kraj nesreče, sta bili že sredi snega.
Med potjo pa se je nenadno utrgal snežni plaz ln pokopal vseh pet mladih turistov. Mlade moške so utegnili izkopati iz snega, dekleti pa sta obležali pod plazom. Doslej so Izkopali starejšo sestro, ki je bila mrtva, mlajše pa Se niso mogli dobiti. Tako je njiju rodbina ▼ nekoliko urah izgubila tri člane.
Ime nove holandske princese
Kakor poročajo iz Soestdljka, so prvo-rojenki prestolonaslednice Julijane že določili imena. Imenovala se bo Beatrika VI-ljemina Armgard.
Uradno naznanilo rojstva svoje hčerke Je prestolonasledničin mož, princ Bern-hard, izvršil 1. t. m. v gradu Soestdijku pred baarnskim županom van Reenenom ob prisotnosti holandskega ministrskega predsednika Colijna in podpredsednika državnega sveta van Bloklanda. Kar se tiče Imen novorojenke, sta obe zadnji, namreč Viljemina ln Armgard, imeni njenih babic, med tem ko nI prvo Ime v nobeni zvezi s člani kraljevske rodbine. Izbrali so si ga samo kot lepo ime. s katerim jo bodo doma klicali. Uradno se bo Imenovala princesa Beatrika. Ce pa postane nekoč kraljica, se bo lahko imenovala kraljica Viljemina,
pokazale. Med tem ko je hrbtenica v normalnem rentgenskem posnetku neostra zavoljo obrisov reber, je tomografski posnetek popolnoma jasen in kaže le določene kosti.
Znanstveniki izjavljajo, da bo tomograf zelo dragocen pripomoček za diagnozo in zdravljenje pljučnega raka, hrbteničnih poškodb itd. Tomograf i pa so za sedaj zelo dragi, vsa naprava velja okrog 1000 funtov šterlingov. Toda mogoče je nabaviti si samo dodatne dele k že obstoječim ranitgenskim napravam in ti dodatki so primerno cenejši.
Barvast dež
Zanimive ugotovitve angleških meteoroloških posta) o potovanja puščavskega in ognjeniškega prahu
Vremanoslovne postaje na Angleškem so v zadnjem času opazovale Jest primerov
rdečega, črnega in rumenega dežja. Poročajo tudi o metežib barvanega snega. Na podlagi teh opazovanj in podobnih pojavov iz prejšnjega časa so uvedle preiskavo, ki je dala naslednje rezultate:
Hudi viharji odnašajo droben afriški puščavski pesek Ln ta pesek ae more sesesti šele tedaj, ko dobi z vlago potrebno t?žo. Zračni toki odnašajo pesek tudi tisoče kilometrov daleč in se polem na kakšnem oddaljenem kraju sveta spusti na tla med močnimi nalivi. Seveda pa prinašajo viharji prah tudi z drugih calin, Pesek, ki je na pr. 1. 1932 povzročil nenavaden barvni dež v Londonu, je izviral iz Južne Amerike, in sicer od velikih vulkanskih izbru-
hov L 1931. v Kordiljerah. Preiskava lava tega največjega vulkanskega izbruha v zadnjih istih je pokarala isto ke>mično sestavo, kakršno je imel barvani prah, ki je deževal pol leta pozneje v Londonu.
Učeniaki so nadalje ugotovili, da potuje* Jo peščene mase, ki jih dvigajo viharji na Kitajskem, prako Pacifika do Peruja in ua ostajajo tudi cela le!a v zraku. Slaven je postal lavni prah po velikem izbruha ognjenika Krakatava L 1883. Ta prah je še celo leto po izbruhu povzročal najkrasnei*e sončne zatone. Ugotovili so. da ia samo L 1903. na Angleškem padlo ni?. manj nego 10 milijonov to?i saharskega peska v podobi barvneea dežja. Znan je tudi krvavi L 1928 t Mongoliji.
Zgodovina se je zopet utelesila
Živa razstava lepotic v Londonu
Ob londonskem Grosvenorskem nabrežju so odprli nevovrstno razstavo, ki prikazuje slovite ženske, ki so s svojo lepoto vplivale na tok svetovne zgodovine. Tu vidiš med drugim Kleopatro, Lukrecijo Borgio, Diano Potiersko, NeE Gwynneo-vo, Pompadurko, Recamierovo, cesarico Evgenijo itd.
Največji most v Evropi
je dolg tri kilometre In veže Dansko t otokom Flonlejem ▼ Malem Beltu. Ko eo ta most izročali prometa v navzočnosti danskega kralja, je prisostvovalo »Javnosti nad trideset tisoč oseb
Srečka nesreče
Ječa — boljša od pasjega življenja . •.
Nekega januarskega jutra 1935. je stal francoski vojni mornar Henri Doncieuz žalostno na neki toulonski cesti. Svoj dopust na kopnem je bil prekoračil za 48 ur in to je pomenilo, da ga bodo v zvezi z ostalim njegovim vedenjem zašili za najmanj 30 dni. Pretaknil je svoje žepe in je našel še bankovec za 100 frankov, žalostni ostanek njegovega popivanja zadnjih noči. In ker je šel mimo loterijske poslovalnice, je vrgel še ta ostanek za nakup srečke državne loterije. Potem se ie vrnil na svojo vojno ladjo, kjer so mu prisodili res 30 dni zapora.
Presedel je v njem že kakšna dva tedna, ko je zvedel, da je njegova srečka zadela glavni dobitek v znesku 1 milijona frankov. To ga je spravilo v nemajhno zadrego. Ne samo to, da bi moral presedeti še 12 dni v zaporu, odslužiti mu je bilo še 13 mesecev pri mornarici in to mu kot novopečenemu milijonarju ni šlo v račun. Vložil je zato celo vrsto prošenj na vojno ministrstvo, da bi njegovo pogodbo za službovanje pri vojni mornarici razveljavili. Toda oblasti so natančno vedele, kje ga čevelj žuli in zakaj mu mornariško življenje nič več ne dišL Prošnje so mu zavrnili, ni mu preosta-jalo drugo, nego da bi radosti milijonarja užival za nekaj časa v uniformi med kratkimi dopustu
Ko se je 9. junija 1935. spet vrnil v Tou-lon, si je kupil takoj eleganten avtomobil in se je nameril napraviti z njim majhen izlet v domači kraj. Seveda ga je spremljal neki tovariš in tudi dve mladi dami sta se priključili vožnji mornarja milijonarja. Po poti so si privoščili nekoliko veselih, mokrih postaj in ni čudno, da je vozito v bližini Aixa treščilo z brzino 120 km proti neki platani. Ena izmed deklet je obležala
na mestu mrtva, drug! Je odtrgalo roko, Doncieuxov tovariš je odnesel »to tako težke poškodbe, le Doncieu.vu samemu se ni nič posebno hudega zgodilo. Sodišče ga jc zavoljo nesreče obsodilo na pkčilo 250 tisoč frankov odškodnine obema poškodovancema oziroma sorodnikom mrtvega dekleta in za šest mesecev je moral nesrečnež za zamrežena okna.
Njegovo imetje je dobilo pošteno luknjo m avtomobilov, žensk, pa tudi mornarice mu je bilo dovolj. Na ladjo sc ni vrnil več, dezertiral je kratko pred koncem svojega službovanja. V začetku naslednjega leta je postal lastnik nekega bara v San Sebastianu. Poleti je izbruhnila španska državljanska vojna. Zapreti je mora! svoj lokal in od vsega imetja mu je ostalo samo 50.000 frankov, ki jih je bi! posodil svojemu bratu. Pisal je temu bratu v Francijo, pa ni prejel odgovora. Vrhu vse »mole se mu je primerilo še to, da so ga v Valenciji pod sumom špijonaže aretirali in zaprli. Ko so ga izpustili, je obrnil Španiji hrbet Ne-opaženo je dopotoval v Francijo m dospel v Belgijo, kjer se je pa zanj začelo najtežje poglavje njegovega življenja.
Zaman je poskušal dobiti kakšno delo, bodisi kot mornar, bodisi kot krmar ali pa kot nakladač. Imel ni pač nobenih listin. Končno je spoznal, da je vojaška ječa v njegovi domovini vendarle še vedno slajša nego to njegovo pasje življenje Vrnil se je proti koncu lanskega leta v Francijo in se javil obiastvom Zdaj so ga npct zašili, toda ko prebije to poslednjo kazen za lahkomiselnost, ki jo je storil tistega januarskega jutra 1935. v Toulonu, bo njegove pokore nemara konec in se bo vrnil v redno življenje.
Izvirnost te razstave pa ni ta, da bi b91
poskusili vse te lepe ženske predstaviti • jrortreti lz njihovih časov, temveč da ««» je razstavni odbor potrudil poiskati za vsak primer posebe mlado dekle, ki bi ta primer karakterizirala.
Poleg kop t umov so, kolikor Je bilo pafl mogoče, uporabili izvirna okolja, ki jiira je bila leootica središče. Vsako lepotico vidiš pri zabavah aJS poslih njenega časa. Na ta način se kaA?jo v raznih prostorih tudi posebno izbrani kosi stare pohištvene umetnosti. Seveda Je razstavi priključen poseben oddelek dragocenih starih ttekc«* la fotografij.
Uspeh Puškinove razstave
Puškinovo razstavo v Moskvi Je obiska* lo v desetih mesecih 600 tisoč oseb. Razstavo bodo najbrže spremenili v muzej.
ZA SMEH IN KRATEK CAS
»Pove.! mi. ali s? r:a tistih Din pozabil, ki sem ti jih posodil?«
»Kako moreš kaj takšnega reč;? 5aj »padajo vendar med moje rajiepse spomine!«
Dva dečka sta se sprla, eden Jc stekel proč. Dragi je ostal :n se- grenko joka! »Nikar ne Joči,* so ga skušali potolažiti, >dobil si boš lahko drugega prijatelja < — »Toda taksnega rte * se je zajokal d»-čko še huje. »njegov oče jo " šči*ar!«
►Koliko let ti je. Peter?,. »Res se ne spoznam! Ko mi Je h Ho $ let. Jih Je štela moja ms ti 27. Od tega J» sedaj že 3 leta. Sedaj jib šteje meja mati samo Tfi. Too*j bi jih imel jaz 7.. . <
KVALITETNO BLAGO
je radi velike trpežnostl
NAJCENEJŠE S
Modne novosti za zimske suknje, ulstre obleke Itd. — pri tvrdki
DRAGO SCHWAB,
LJubljana — Aleksandrova cesta št. 7.
ANEKDOTA
Ko se Js veliki londonski igralec Charles Kemble umaknil z odra, je prišel na njegovo mesto genialni Edmund Kean. Kemble Je obiskal predstavo, na kateri je igral Kean vlogo Shakespeareovega Ri-harda HI. Na koncu predstave so vprašali Kemblea: »Nu, kako vam je ugajal Kean ?< Kemble Je malo pomislil in rekel: »Nisem ga videl; občudoval sem samo Riharda«.
VSAK DAN ENA
»Dragi moj deček. Jas sem res obljubila nagrado, ampak ne sa mačko, temveč za kanarčka.«
»Saj kanarček J« wad*r m mački..*
Jadcson Gregor/: 13
Joana Casianares
Roman
Perrigo se je spet zganil in zastokal. Kar nerad in l zlovoljno nagrbančemm če^om se je Blondino odvrnil od zrcala. Sele počasi se ga je spet lotila skrb za varovanca Slekei je rokavice in hotel preiskati rano. Toda Perngovi nemirni prsti so se ga jezno otepali, kakor da bi se bila zbrala v njih vsa revna možičkova telesna moč.
»Patra!« je zašepetal v vročičnem razburjenju »Patra mi pošlji! Hitroi«
Blondinova mogočna roka ga je rahlo potisnila 2xa blazino.
»O, tako hudo pa ni, Pedrito. Rana skoraj ni vredna, da bi govoril o nji. Previsoko te je, zgoraj. čisto ob strani.«
»Umiram,« je zastokal Perrigo z grozo v očeh. »Duhovnika, za Boga. senor!«
Blondmo se je potrpežljivo ukvarjal z njim tn delal vse, kar je le mogel da bi pregnal smrtni strah, ki se je zrcalil v Perrigovih očeh. Strgal mu je srajco z rane in mu smeje se zatrdil, da je povsem nenevarna. Nato je odkril svoje lastne prsi in mu pokazal kar tri brazgotine, zaklinjaje se. da bi ga bila najnedolžnejša izmed niih vse
prej utegnila stati flvfjenje kakor Perriga njegova
poškodba. Toda ranjenec ga ni hotel poslušata. Mučil ga je strah, ki je bil očividno Se mnogo hujši od strahu pred smrtjo. Blondino, ki ga je poznal bolje od kogar koli drugega, je znal brati v globinah njegove umazane duše.
»Duhovnika?« je mračno vpraial Blondino. »Svojih klavrnih grehov bi se rad izpovedal, jeli?«
»Pokliči mi duhovnika —«
»Izpovednika hočeš? In mudi se ti, tolikanj, da ti ni mar, če pri tem oblatiš nekoga drugega, kaj, mali?«
»Nikar me ne pehaj v pogubljenje, senorU
»Samo nase misliš, name pa ne, Pedrito?«
Tedaj se je vrnila Guera z umivakno skledo in
čistimi brisačami.
»Guera.« je zahropel Perrigo, »stopi semkaj k menil Umreti moram, a kako naj umrem, ne da bi ti prej —«
»Molči, norec!« ga je nahrulil Blondino. »Guera. storite, kakor vam pravim.« Vzel ji je stvari iz roke in jo porinil skozi vrata. »Skočite po duhovnika! Ako so izpolnili moja povelja, mora bit: nekje tu blizu Vaš ubogi oče ga potrebuje.«
»Oh!« V smrtnem strahu se je zdrznila. »Menda ne mislite —«
»Da. nemara bo umrl. In zdaj tecite!«
Stekla je, kar so jo nesle noge. Blondino je zaprl vrata. Nato je stopil tesno k Perrigu. Vse sočutje mu je bilo izginilo iz mrzlih sinjih oči, ki so se neusmiljeno uprle v ranjenca.
»Tako, Mrehopettek, blebetal bi rad?« a* )• porogljivo zarež&L »Nič boljiega ti m pride na
misel?«
Nov strah je pograbil Perriga, ie hujfi od dosedanjega: strah pred Blondinom, ki se Je grozeče sklanjal nad njim.
Da, bal se je smrti, tn fte bolj se je bal peklenskega ognja po smrti; najhuje izmed vsega se Je pa bal Blondina. Kaj je neki mogel Blondino takega, da je še vpričo smrti strašilo človeka?
Perrigo' se je zgruznil vase, bolj mrtev ko živ
v svojem trojnem strahu, in proseče sklenil roke.
»Daj ml da v miru umrem, senor Blondino,« ie zaprosil »Nisem slab človek, sam veš. da ne, gospod. Dekle, gospod! Misel nanjo me preganja že nekaj časa. Saj vidiš, da me je vzljubila kakor očeta, in jaz — ali imam mar kamenito srce, senor? Spusti jo noter, k meni! Njo ln patra — saj sem ti služil zvesto kakor oes — imej usmiljenje!«
Hotel je kričati, toda besedo so se mu zatikale v grlu. Spet se je poizkusil vzravnati in skočiti pokonci, da bi spravil posteljo medse in med neizprosnega trinoga.
»Za božjo voljo —«
Tedaj mu je pritisnil Blondino strahovit udarec. Njegova pest je treščila Perrigu ob senče, da je slabotno telo kar zletelo iz postelje. Kladivo ga ne bi bilo moglo huje zadeti. Smrt je morala biti trenutna.
Bfoodlno j« pogledal svujo pest, tet, ali Je kj« odrta, upognU in iztegnil je prstne mišice ter nekajkrat odprl in stisnil roke. Nato je vrgel Perri-govo mrtvo truplo nazaj na posteljo, mu zravnal ude in ga pokril z rjuha
Sele zdaj ae je spomnil odprtega okna, ki ga je bil pozabil zapreti, Na rešetko in na okensko polico je sijal mesec, pred oknom pa ni videl nikogar. S tihimi mačjimi koraki se je plazil po sobi. Hotel je vedeti, ali ga ni kdo videl.
Enkrat ali dvakrat se je zdrznil, kakor da bi ga izpreletela zona; čeprav ni opazil nikogar, je bil vendar nezadovoljen. Da ni bilo rešetke, bi se bil skokoma pognal ven in preiskal okolico.
Nato je začul nekoga pred vrati in se odmaknil od okna. Bil je Estrada, služabnik, ki ga je bil poslal po brandy. Ko je ta zagledal pregrnjeno, negibno postavo na postelji, je nejeverno ostrmel, nato pa plašno odstopil nazaj in se pokrižaL
»Da, mrtev je,« je hladno in stvarno rekel Blondino. »Svinčenka mu je morala pretrgati kako glavno odvodnico. Perrigo je vedel, da ga čaka smrt Po duhovnika je poslal.«
»Zdaj je prepozno,« je bedasto menil Estrada.
»Da,« mu je pritrdil Blondino, »zdaj je prepozno. Tisto, kar je hotela moja uboga opica povedati patru ali komur si bodi, mora ostati neizgovorjeno. Dajva, Estrada, popijva ta brandy sama. Potem stopim h Castanaresu, da ga vprašam, kako se upa streljati moje prijatelje. Ti lahko ta čas poveš dekletu, da je vse končano.«
L,::
CENE MALIM OGLASOM
fo 50 par za besedo. Din S.— davka ta vsak oglaa ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din L2.—. Dopisi in ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddeta^. JJIll T Znamkah
Vse pristojbine sa male oglase je plačati pri predaj naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem s naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malHi oglasov, je naslavljati na x Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana«
Danes vsi in vse
oa veociu d^macu zaoa-to v gostilno k »lanja« Vegova u>. 10. Toči se :lzbomi doleiijiKi cviček tn lina štajerska vina, oo vsakem času razna gorka m mr/.ia jeaua. Daaes vsak dan in ^sak veter Igranje Klavirja, petje itd. Zato zahajaj vedno le k Panju, kjer se boste ob vsaki priliki aajooijše zabava 21 Se vljudno priporoča lu vas vabi gostilničar Tone Huč. 2533 lo
Gostilna Kočar
Celovška 66 vaDl na pro sto zabavo pri Igranju aa klavir. 2500 18
Tudi danes
H>rl Kramarju na Do lenjsfcl cesti domača ln prijetna zabava Pridite in prepričajte se
2513 18
Dobro frizerko
.ako' sprejmem — Dobij, Maribor, Gosposki ulica 38 2315-1
Prodajalko
Aobro mot ».možno nem ili ne, »prej Tir laUnterijska Žrgovina Pismen* Donudbe t podatki .n zahtevam na odd /utra pod značko »Vestna prodaiaika«.
2203-1
Prikrojevalko
iu šivili<
moškega perila, vešče ši vama na električni pogon, zi maniši ubrnt potrebe :em takoj Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2233-1
Oženjenega hišnika
■oštenega, pridnega »ue lega kom. spremeni taKOi Ponudbe na ogl x!d 'atra ->od šifro »Priden«.
2229-1
Iščem guvernanto
i znanjem irancoskeg.. jezliia za izven Ljubija ae. Lastnoročno pisane ponudbe s sliko pcs.ati na ogl. odd. Jutra poa »Fina tuša« 1918 2
Frizerko
dobro izuri eno noč ter vajenko. spreimem uko> ali pozneje. Rep Viktor, trizer, Ljubljana, Gledali Jka 8. 2301-1
Hlapca
pridnega ln poštenega, samskega sprejmem ta ko j v službo. Peter Ko aai, Kranj.
2151-1
Gospodinjo
staro do 30 let išče vdovec z 2 otrokoma. Re flektlra samo na inteli gentno osebo, ki je po Stena, varčna, pridna in :m4 veselje za to delo. .onudbe na ogl. odd. Jutr pod »Vojvodina«
2227 1
Ponesrečenci na otoki5 merskih razbojnikov
26
Ivo je prijel za vesla, in Pavle je odrinil težko obtovorjeni čoln od kraja. Lahka reč ni bila, šlo je pa le.
»Ladja morskih razbojnikov je videti tako čudno zapuščena«, je zamišljeno menil Pavle; »konec koncev je res mogoče, da ni ta mah žive duše na nji. Ali naj poizkusimo in zaveslamo tja? S tem čolnom tako in tako ne pridemo daleč.«
Modna
predvajateljica
nteligentna, samo boljša moč, z referencami, dobi ■talno mesto pri novem elegantnem modnem ate i:eiu Prednost imajo pro daialke iz modne stroke ter šivilje Predpogoj do ora postava, velikost 165 do 170 cm. NkIov v vseh Dosloval nicah Jutra.
2214-1
Vezilja
večletna prakso, verzirana • vezenin z vsakovrstnim 'latom. dobi traino danit čenje Nika Ivkovič, Nov •>ad 1746 1
Za Pariz
.ščem dooro strojepisko, ■legantne pojave z zna ajem nekaj francošclne Lastnoročno pisane po nudbe s sliko je »oslatl aa podr Jutra v Celju jod »Pariš«. 2190-1
Šoferja
ki ima veseije z vrtom, -prejmem v stalno služ tjo 1. marca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjsko« 2276 1
Guvernanta
muzlkaučna z znanjem tujih jezikov dobi me sto v Vojvodini. Ponudbe ua ogl odd. Jutra pod >> Dobro mesto« 2259 1
Upravništvo hiš
v Ljubljani in okolici sprejme upokojen drž. uradnik vešč finančnih in gospodarskih poslov. Ponudbe aa ogl odd Jutra pod »Upravnik hiš 20« 2274 1
Kuharico
>taro 25—35 let spreime-ao. Geršak, Prečna ul. 4.
2388-1
Poštna pomočnica
z izpitom za ttieion, ki bi v prostem času opravliala tudi druga gospodin;ska dela, dobi nameščenie 1 marca. Ponudbe z navedbo plače je poslati na ogl. odd lutra pod šifro »Pomočnica«.
2336-1
Prodajalko
pridno, zanesljivo in močno, ki se 'e ;zučila na deželi spreimem 1 maera. — Navesti vse dosedanie služ be. Začetnice niso zkhuče ne. Naslov pod šifro »Sa-mostoina«, na Aloma Com-p.-ny d.z.o.z. Ljubljana.
2397-1
Oskrbnico
■šče vpeliano letovišče. — Srednja starost, kavciji, delež, trgovska ali gostilniška praksa, zmožnost samostojnega vodstva se zi-htevi Obširne ponudbe 5 sliko na podružnico Jutra lesemce pod šifro »600«.
2351-1
Ivo mu je takoj pritrdil. »Kar dajmo! Če je pokaže, da je džunka res zapuščena, se nam vsem trem gotovo posreči odriniti z njo na široko morje. Saj nismo daleč od velikih paroplovnih prog. Lahko se torej zanesemo, da bomo kmalu zagledali kako ladjo.«
Tako so priveslali do džunke, in Ivo je pristal ravno pod vrvno lestvico, ki je »isela čez ograjo. Zdaj je sedla Metka h krmilu in ostala s čolnom tik ob džunki, Pavle je pa skušal doseči le* itvice.
Poslovodjo
zi realitetno pisarno v Ljubljani ali Maribora. S pristopnino Din 3000 in delitvijo zaslužka, — takoj sprejmem. Predstaviti se: Zagorski, Maribor, Aleksandrova cesti 33.
2358-1
Dva fotografska
pomočnika(ca)
sprejmem takoj. Samo pismene ponudbe s sliko in prepisi spričeval dosedanjega delovanja na ogl. Oiid. Jutra pod šifro »Dober re-čušer(ka)«.
2537-1
Krojača
za damski deli, sprejme ta-oj modni salon Rozman. Dvorni trg 3.
2425-1
Natakarico
spretno io postrežljivo, — čedne znmnjosti, iko je mogoče, vajeno nekoliko šivati, spreimem v boljšo gostilno. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
2427-1
Mehanika
zanesljivega ln poltenega, samskega sa popravi lo koles ln motorjev sprejmem takoj v stal no službo. Naslov v neb poslov. Jutra pod 2290-
Prvovrstno frizerko
sprejme Salon »Slavica« Miklošičeva 6.
2401-1
Hotelski personal
uradnico, veščo tujih lezi-kov, prvovrstno kuharico, kuharske pomočnice, perice. sobarice, natakarje, točaia in slugo, sprejmemo. Ponudbe e navedbo plače na ogl. cdd. Jutra pod »Gorenjska«.
2451-1
Skladiščnik
dobi v Ljubljani stalno službo. Kavči i a 20.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobri stalna plača«.
2448-1
Šoferja
najraje mehanika, za
prevoz s tovornim avtom Trst—Ljubljana — sprejmem v službo. Ml lič. Rožna dolina Cesta XV. 26.
2400 1
Služkinjo
pošteno, urno, vestno, išče boljša družina. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Nastop 15. febr« 2326-1
Trgovski pomočnik
s kavcijo, sposoben voditi trgovino z meš. bla gom na deželi (manu faktura, galanterija — špecerlja) dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo vesten m priden«.
2344 1
Postrežnico
do 40 let staro, ki zna kuhati sprejmem v Šiški, Černetova 40-1.
2375-1
Prodajalko
s kavcijo takoj sprejmem. Ponudbe pod Kavcija« na podr Jutra Maribor. 2308-1
Plačilno natakarico
zmožno nemščine sprej mem v planinsko leto vlšče. Kavcija potrebna Ponudbe pod »Stalna plača« na upravo lista Maribor. 2306-1
Vezilje pozor!
lzvežbano veziljo na tainbur stroj Iščem. Pismene ponudbe na ogl odd Jutra pod »Vezl-lja«. 2342 1
Pletilje pozor!
dobro tzvežbane pletilje Iščem. Pismene ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Pletilje«.
2343 1
Praktikanta
z maturo, znanjem hrvatskega In nemškega jezika, iščemo za trgovino v Zagrebu. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod šifro »Bodočnost 222«.
2535-1
Tehnik
stavbene stroke (tudi t ne-dovršeno šolo), vojaščine prost, dobi stalno mesto. Prednost dober risar, iep nastop, veselje do trgovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop«.
2536-1
Iščem gospodično
staro od 15 do 18 let kot učenko za petje ln igranje pri damski ka-peli. Naslov: kapelnik Cankarjevo nabrežje 7 11 Ljubljan-a. 2488-1
Frizerko
zmožno trajne vodne ln železne cmdulaclje sprejmem takoj. Plača 350 do 450 ln vsa oskrba Salon »Jerd«, Kranj.
2496-1
Samostojno
kuharico
za gostilno, sprejmem. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra
pod »Kuharica«.
2545-1
Blaga jničarko
za restavracijo, sprejmem.
Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nadzorstvo«.
2961.1
Čevljarskega
pomočnika
.možnega vsega dele sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober delavec«. 2461 i
Torbarskega
pomočnika dober delavec se sprej me Ponudbe poslati na upravo Jutra v Mariboru pod »Torbarskl po močnike. 256i 1
| Dekle a dežele
želi službo v Ljubljani S. Kladnik. Mokronog 2255 2
Slaščičarski
pomočnik
z večletno prakso, išče mesto. Nislov v vseh poslovalnicah Jutri.
2372-2
Knjigovodkinja
ki samostojno obvlada obsežnejše knjigovodstvo in zna tudi strojepisje na narek. dobi stalno dobro službo. Ponudbe na ogl. odd »Slovenca« do 11. februarja pod šifro »Samostojna kniigovodkinja«
2472-1
Vrtnarju
prodam ali oddam v najem hišo z vrtom v mestu in neposredni bližini pokopališča. koder bi imel stalno eksistenco na pokopališču. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Zlati jama 99«.
2539-1
Frizerko
izurjeno v tratni, vodni in železni ondulaciji, sprejmem Nastop z marcem. Lombar Gilbert, Ljubliana Vil, Celovška 34.
2589-1
Plačilna natakarica
zmožna slovenščine, solidna, srednjih let ,dobi mesto v prvovrstni restavraciji. Lastnoročno pisane ponudbe je poslati na podružnico Jutra Celie pod značko »Solidna moč«.
2579-1
m
št
Mesto gospodinje
k boljšemu lnteilgent aemu gospodu, ki si že il ustanoviti lastno go spodinjstvo lšce mlada, inteligentna vdova, ki ima potrebno opremo za ureditev istega. Le resne oonudoe na ogl. od deies Jutra pod »Lju oezniva in varčna go spedinja«.
2152 2
Drogist
lz vež ban v maloprodaji, tudi v fotomanufakturl, želi spremeniti službo. Ponudbe pod »Kavcija 10 000 v gotovini« na ogl. odd. Jutra. 2264-2
Za pospravljanje
pisarn
ali postrežbo čez dan Iščem delo. Naslov v seh poslov. Jutra. 2251-2
Zobotehnik
perfekten v vseh ozlrlh moderne tehnike Išče mesta Cenj ponudbe na. ogl. odd. Jutra pod c Zobotehnik I. 2252-2
Pisarniška
praktikantka
s trg. tečajem želi takojšnje zaposlitve. Ponudbe n«, ogl. odd. Jutra pod »Z veseljem delam«. 2250 2
Manufakturist
agllen prodajalec s 13-letno prakso, samski 30-leten s prima referencami, vešč slov. ln nemškega Jezika želi premestitve. Ponudbe prosi na ogl. odd. Jutra pod »Izurjen manufakturist«
2210-2
Nadvrtnar
lSče stalno službo ▼ le tovlšču, zdravilišču ali državno. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Specialist«. 1575-2
Oskrbnik
SeM službo na velepoee-
stvu. Obširne ponudbe
pod »Aglleu 44« na odd. Jutra. 1578-2
, Šofer
vesten, polten, Mi slufbo k osebnemu ali tovornemu avtomobila. Zmožen kavcije do 30.000 Din. Nastopi takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Šofer«. 2430-2
Kuharica
srednjih let, želi nastopiti službo k mali družini. Dopise ni ogl. odd Jutn pod »Dobra in vestna«.
2420-2
Službo hišnika
iščeti zakonca brez otrok, nairajše na Goreniskem. Cenj. ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Oskrbnik«.
2443-2
Mlajša gospodična
zanesljivi, z znamem stenografije in strojepisja, želi premeniti mesto. Ponudbe pod »Nijraje v Ljubljani« na ogl. odd. Jutri.
2452-2
Kuharica
vajeni simostojnegi gospo-dipistvi, išče službo k dvem ali trem osebim v Ljubliano zi 1. mire. Ponudbe m ogl. odd. Jutra pod »Dobro kuham«.
2436-2
Trg. naobražen
išče kjerkoli in kakršnokoli zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd Jutri pod šifro »Izobraženi«.
2432-2
Pošten mladenič
s 3. razr gimn. gre za slugo ali kaj podobne ^a Ponudoe na oglao. odd. Jutra pod »Skr ben«. 2391 2
Kuhar
verzlr&n v vseh toplih m ^^rzllh jedilih zeli nastopiti službo v večji restavraciji. Ponudoe na ogl. odd. 'utra pod »Izvezban«.
^407-2
Mehanik
z mojstrskim izpitom za kolesa, motorje in šivalne stroje išče službo. ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Sposoben ln delaven«.
2385-2
Mlada postrežnica
vajena vseh hišnih del išče zaposlenja. sprejme tudi samo ribanje ali pranje. Usnjarska 1 ali Sv. Petra 68.
2371-2
Glavni knjigovodja inženir
za Industrijska, trgov ska ali stavbna podjet j a z 20letno prakso. — nemški korespondent, zaupna oseba Mesečna plača za 7 ur dnevno 3000 din. z 4 ure dnev ao 1700 din. Samo Ljubljana in bližnja okoli ca. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Glav ni knjigovodja ln lnže nlr«
23982
Brivski pomočnik
z mojstrskim izpitom išče službe Zmožen za vodstvo podružnice Na slov v vseh posl. Jutra.
2284 2
Praktikantka
začetnica z odličnim znanjem stenografije, slov. srbohrv. ln nemške korespondence želi za poslenja kjerkoli. Več mesecev bi delala saimo za hrano ln stanovanje. Cenj. dopise na ogl. odd Jutra pod sZaposlenla potrebna«. 2359-2
Tehnik
(technlkum lnženjer) strojne ln livarske stro ke z dolgoletno prakso na vodilnih položajih, dober kalkulator, zmožen jezikov ln komer ciallst Išče nameščenja. Ponudbe pod »Praktik, na ogl. odd. Jutra
237&2
Šivilja
Izučena, spretna najbolj v pleteninah Išče dela za na dom. Nasiov v vseh poelov. Jutra.
2495 2
Spreten prodajalec
tzučen železnlnar želi izpremenitl svojo neod oovedano mesto s 1. aprilom t. L Cenj. po nudbe na ogl odd Ju tra pod »Mlad. a si len« 2508-2
Hišnika
oienjen, brez otrok, vajen hišnega in vrtnegi deli, išče mesto. Ponudbe na ogl od. Jutra pod šifro
»Vesten hišnik«.
2551-2
Dojilja
mlada, zdrava Išče mesto dojilje. Naslov v vseh poslov. Jutra.
2280-2
Uradnik
tekstilne stroke
že več let zaposlen v tekstiim industriji, dober poznavalec slrovln (bombaža ln volne), do ber organizator ln kal kulant, zmožen simo-stoj nepa vodstva večjega podjetja, želi zaradi rodbinskih razmer premeniti mesto. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv urad nlk«
3298 2
Trgovski pomočnik lzvežban ▼ manufaktur-nI ln specerljski stroki, vojaSčlne prost, lAče na meščenja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Slfro »Delaven ln posten« 2294-2
Pisarniška moč
začetnica želi nastopiti mesto do 2 mes. tudi samo sa oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poetena ln vljudna«. 2282 2
Šofer »trojni mnhanlk. rojen
Slavonec, ki se rasume na elektriko ln vsako vrstne motorje, marljiv tre ara, z večletno p rak so iiče službo. Ponudbe na upravo Staten-berg Makole Poljčane
3283-2
Šivilja
modna, — poceni izdeluje plesne kakor tudi druge obleke. Delam za dečke in deklice vsakovrstno perilo. Nislov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
2549-2
Modistka
dobra moč išče stalno službo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobra moč«. 2463-2
Trgov, pomočnico
mešane stroke. 23 let,, vajena tudi gostilne že 11 službe. Cenj. ponud be pod »Prijazna ln po-*tA-wt na ogl odd Jutra. 2521 2
Diplomiran filozof
z večletno prakso kot vzgojitelj ta Inštruktor. Iščem inetrukclje tudi za hrano oziroma stano vanje Najraje za nižjo realno gimnazijo. Cenj. ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Zanesljiv uspeh«. 2566-2
Poštena postrežnica
Mi zaposlenja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajena dela«.
2)81-2
Gospodinja
nnoftojni, inteligentna, 36 let stara, t mnogoletno prakso, zmožna vseh gospodinjskih poslov, ieli primerne zaposlitve pri gospoda s večjim obratom, trgovino ali gostilno, ki ima enega ali dva mala otroka. Gre tudi izven Slovenije. Ponudbe pod »Dobra ia skromna« na podružnico Jutra Maribor.
2571-2
Perfektna uradnica
vešč« slovenščine, nemščine, obeh »tenografij. brv., nemške, slovenske kore spoodenet, knjigovodstva, strojepisja, iMe moto koo-tonsdce. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor »od Mviitm*. »74*
Modistka
praktikantka, išče mesta. — Ostalo r<> dogovoru. Naslov ▼ vseh poslovalnicih Jutra. 2s28-2
Mesto viničarja
ali mijerji, iščem v okolici Celia. «Jenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Vešč vsega '"r.etijstvi«.
2575-2
Tisoč dinarjev
:n več zaslužite meseč ao z delom doma. Po 3i:jam material prevza mem gotovo blazo Mai Kapital potreben Za h te vaj te prospekte priloži te znamko za odgovor Mlhajlo H"nlg. Panče vo. Br. Jovanovtča 20 351 3
Akademik
filozof, lnštruira vse predmete realne glmnazl Je. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Uspeh zaslguran« 2263 4
Nemško
konverzacijo tn pouk nudi lzobraže na gospa. Kongresni trg 13-H.
2383-4
Italijanščino
kdo bi poučeval cnegi gospoda. Nislov poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Št. 50«.
2469-4
Nemško govoriti
in teorijo se vsi hitro na uče in poceni po moji metodi. V skupinah ceneje. Informacije od 9.—10. in 6.—7. Salendrova 4-II, pn gdč. Pijk. K Ljutovi.
2556-4
.......'i^iHijmiitimn^niiutiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii,!
Vajenci (ke)
Učenko
za trgovino z elektrotehničnimi predmeti takoj sprejmem. Ponudbe z navedbo Izobrazbe na ogl. odd. Jutra pod »Elektrika«. 2222-44
Vajenca
v moško modno ln konfekcijsko trgovino sprej memo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten 38«. 2390 44
Mesarski vajenec
dobro razvit, sposoben za vsi težka dela, zanesljiv v vseh ozirih. z dveletno učno dobo, išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vešč vajenec«.
2468-44
Torbarskega
vajenca
iprei (nemo* Bleivreuova 48,
dvorišče.
2557-44
Vajenca
sprejmem takoj. Avgust ?tok, splošno kleparsuro in vodovodna instalacij*, Celje, Aškerčevi »1 8.
2576-44
Fant
se Idi izučiti mesarske obrti z vso oskrbe. Ivan GajSek, Ostrclno 93, Celje 2578-44
Potniki
Zastopnike ln potnike sprejme tako) večja zavarovalnica zlasti za Maribor, Ce Ue. Ptuj. Ljutomer, No vo mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zavarovalnica«. 17085
80—100 Din dnevno
zaslužijo sposobne dame in gospodje (zastopnik). Ponudbe • priloženo znamko M odgovor poslata »Beo eradska Narodna Izdava 9:o odeljeeje. Beograd, Tcctzijc i.
Zastopstvo
**«• »OZBJ w
sličnega. prevzamem kot privaten obiskovalec — etrank Naslov v vseh po slovalnlc&h Jutra.
2256-5
Prodajalec
ki z uspehom obifkuje privatne stranke, dobi praktičen predmet v prodajo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »20 odstotkov«.
2445-5
Zastopnika
za prodajo angleških štofov privatnikom, iščemo. Ponudbe n ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober stalen zaslužek«.
2547-5
Avtomatsko
tehtnico
do 10 ki brez uteži primerno aa mesarja prodam. S mode. Nova vas pri Mariboru, Prečna 10. 2241-6
Puško risanico
(Pli i hstutz-1) vlerllng
(o.-oue, KiiOr Peteilarl-go Innsbruck prodam. Adresa: Rogullč, Zagreb, Ratkajev prol&z 3III. levo. 2206-6
Prodamo
razno upora buo želeao, kakor: jermeni ce. osi, zobna kolesa., oevi. go-allna kolesa, vele in drugo. Obnova d. d Vo Snjakova uL 24 2297*
Premične štedilnike
z& mali dom, koče tn weekend hišice od 260 din naprej priporoča železnlna Koutny. LJubljana VII. Medvedova št. 2». 250S-6
Tricikclj
Trodam. Nf.slov v vseli poslov Jutra. 2413-6
Blagajno Wertheim
cca 350 kg težka, v dobrem stanju prod-am. Ogleda se pri Jože Peč nikar, avtoprevoznlštvo. Dolenjska cesta. 2260 6
Vodne turbine
vseh velikosb ugodno naprodaj. Tehnični pisarna ing. Borštnir, Ljubljani, Pražikova 8.
2366-6
Športni voziček
malo rabljen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2396-6
"egistrirno
blagajno
»National« rablieno kupim. Ponudbe s ceno na ogl. oddei. Jutra pod »National« 1671-?
Šotnega zdroba
potrebujem 10—15 kub. m za sadovnjak. Fonudbe nt Tyr»cvo 35-a, hišnik.
2341-7
Kopalno peč in kad
v dobrem stanju kupim Ponudbe pod »Emajlira na« na ogl. odd. Jutra.
2491-7
Moške stare obleke
čevlje, perilo, žimnice, pohištvo, kupujem. Pridem pogledat na dem. Pišite na: Mara Andlovic, Gallusovo nabrežje 27.
2525-7
Pult in police
kupim za trgovino mešanega blaga. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Inventar«.
2569-7
Avtomatske
biljarde
izdelujem v svoji specijal-m mizarski delavnici po najugodnejših pogojih. Zahtevajte ponudbo. Pristov-nik, Zagreb, Klaičeva 46.
2546-6
Blagajno
100 X 65 X 65. 2 pisal nI rr>ijdl amerikansko omaro, mizo, prodam. Naslov v vseh posiovai. Jutra. 2387-6
Gramofon
s ploščami
prtmeren za gostilno, zelo dobro ohranjen — prodam poceni. Vožar-skl pot l-III, desno.
2377-6
\Vertheim blagajna
Ste v. 4 naprodaj. Vpra šatl r cvetličarni v Mariboru, Gosposka ulica fit. 15-15. 2309-6
Sadno drevje
cepljeno trsje, divjake-korenjake, prodam večje množine. Ziher Franjo, ZamušarJ. p. Sv. Marjeta pri Mofikanjcih Zahtevajte cenik.
2307 6
Otroški voziček
dobro ohranjen, globok naprodaj. Poizve se na Viču. Tržaška cesta 48.
2279 6
2 lutki modela za pomerjanje oblek, garnituro krasen prstan ln uhane prodam. Nealov v vseh poslov. Jutra. 22956
Športni voziček
skoro nor ln damsko ko lo naprodaj. Igriška ul. 14-1 levo od 14- pol 16.
22866
Otroški voziček dobro ohranjen globok prodam. UMsrtti cesta ftt. C 2485-6
Sobno opravo mo osebo ta krojaški ttvabtj stroj prodam —— - e. X 2S
Danilo Cerar
je zložil za predpust spevoburko »Ponočnjaki«. Dobi se v knjiear nah. 2453»
Eeseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Radio 7-cevni
z električnim gramofonom. zelo močen ln selektiven ter puaeono dinamičen priporočljiv za večje lokale. gostilne, naprodaj tako), Resi Jeva 4. 2597-9
Ba——
33551
Moško in
žensko kolo
naprodaj. Naslov t vseh poslovalnicih Jutra.
2446-11
Šivalne stroje
in kolesa
nove tn rabljene, čevljarske ln krojaške od 300 din naprej. Trgovina Triglav, Resijeva 16, 2520-11
Pohištvo
Vsakovrstno
pohištvo
najcenejše, naimodemetle, v priznano solidni izdelavi —-se dobi samo * veliki zalogi tvrdke »OPRAVA« Ljubljana, Celovška 50 Sprejemalo se naročila.
73-12
Moderne spalnice
Jedilnice. kuhinje ln gosposke sobe proda po najnižjih cenah Mizarska zadruga St. Vid Vlžmarje. Daje tudi na obroke. Ogleda se tudi ob nedeljah
2283-12
Pohištvo
knjige, ugodno prodam. Jamšek, Celjska 19. Brtflgrad. Ljub-
Pohištvo
jO v o tu i« .uu-jeno, ki ga ieiiUj pxuu»u, IU 8» 1UO UUU V OlllttllMKI -sp.cjmciho v puueoil, OuUCiCb, V Km m i,- ; piuuajo po ttUo UoLKi
n i. i ijugoj-ii. kupcev jt V tem uuacihu »eaiid G (J v uij m uuuiu umaujt nu ^KJiuotvu. VbO IBMa xuu pico&iuiiiio ortmi. -bpuxm.ii« i in.in ixa do pismu im uouio. rrevui puiLutva v uao komisij
SzL* uuueiek y i' -.r. mm,, fM'111 — ivail UdUllali Ljmiijana, 1 yibev& ce sui i-i. /a u
POHIŠTVO
Od nitjiuicjoCK« uu naj ceudjocgtt. — fdaj večja lzoeia ooumb ta ii.iini.fij em uprav.
epcxaxic spalnice, oren Korenina puuurana zt
oa.....t.boo.—
Bpiki^ce, plesK&ne .se
Od ..... 1.600— Ocure .... 400— poezije .... ioo— KuiiiUjSke oprave 7oo— Kuninj kreuence 400— Kanmj. miz« . . 120— Kunmj. stoU . . 50-— Z^.^jj t* premog 80— Gostil, stoli . . 25— Upognjeni totelji . 250.— Ouuv.je posteljice 3oo— Madracl .... 130— Otročji m^drad . 120— Zlčni vložki . . . 95— Otročji vložki . . 70— Izvršujemo vsa popravi to. Naročila sprejemamo
Tvornica poništva po konkurenčni ceni. —
»8 A V A « Rožna dolina. Cesta IV.
številka 18. THGOVLNA fOHISTVA v Nebotičniku Gajeva uiica
2479-12
V Celju
poceni naprodaj radi od potovanja spalnica jedil nlca. soba aa gospode, avto. 2 foteija luster Itd Naslov v vseh poslov. Jutra. 2303-12
Lepo mizo
orehovo, pisalno prodam Naslov v vseh rvjelov. Jutra. 2519-12
I'
Kapital
Ureditev dolga
potom sodnih ln izvensodnih poravna* Nasveti v fconkurznlh aadevan tn » *a*h dru •in trgovsko oortnin po slih. strokovne knjigo -odske revizije. Sestava ln aprob&cija ouanc
Preskrbe kreditov Nasveti glede nranllnin .•log in plasiranje istih Vsi posli kmečke zaščita. Edina KuDcesmnirana komer cionalna pisarn««
LOJZE ZAJC
UUbUaiia, OUdaiiska J TELEFON m 18
Oblatila
Damske maske
predpust posodim. Gledališka 16-IU vrata.
2221-13
Sokoli pozor!
Ni prodaj skoraj nov sokolski kroj za vel. postavo. Istotam tudi več damskih ie moških oblek. Naslov v *seh poslovalnicah Jutra.
2466-13
Frak in žaket
aa srednje veliko postavo prodam. Naslov v vsob poslov. Jutra.
2483 13
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah
CEKXE — juvelir,
Ljubljana, VVoiiova ul.
Moiorno kolo
200 oorn jnsu po ugodni ceni naprodaj. Motor ma io rabljen v zeio dobrem stanju, prodajalec Mu,e Josip ml. Hiioe. 2204-10
Hranilne knjižice
^aoruzne gospodarske oajike ln članice Za .iruzne zveze večje zne ske kupim in piacam najvišjo ceno, takoj v gotovim, al. Planin jEK, trg. agentura za oančne posie UuDlJa oa, Beethovnova uuca 14. L Telefon 35 10.
23-16
Hranilne knjižice
5•/. OBVEZNICE VKiUMOSlNt fAFlkJi: SlALNO KUPUJE
Al. Pianinšeb
trg. ag oančDLD pošlo*. LiuDl>aai, Beethovnovi 14. I nad. - TELEFON 5 v 10 23 16
Kdo mi posodi
Dm 25.000 proti vknjižbi na prvo mesto. Posredovalci izključeni 1 Cen), ponudbe na ogl. od. Jutra pod »iiguiao naloženo«.
2111-16
Hranilne knjižice
/reanostne papirje aei aice. kupone Jodst«/tne .bligacije, kupujemo prt ti takojšnji gotovini
Rudoli Zore,
Lijuoijaiia Uiedallška auca i. telelon M10
992 16
Posojilo Din 25.000
aa povečanje poajetja, Ki je edino v banovini, iščem proti ciobrim oo restim. Sigurno jamstvo. Eventuel. sprejmem tu cLl kompanjona ko. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Rentabilna^.
2271 16
»Sachs« motor
Takoj prodam ali zame njom isa 100 ccm motor s>Lotz«. Lj-abijana, Zrin ekega c. 13. 1747 10
Kupimo avto
primeren za preureditev v gasilske svrhe. Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »Gasilska četa«. 2351-10
DKVV. avto
cabriclimuzina Meister model 1937. ugodno prodam. Vozen komaj 7.000 km, šc pod tovarniško garancijo, ohranjen kot nov. Točnejše informacije A.mand Umek Brežice, tel. 17. 2333-10
BMVV motor
750 ccm OHVV dirkalni s prikolico, električno razsvetljavo, t-ahornetej rabi 5 1 na 100 km, v tovarni pregledan in — Motosacoche 590 ccm — gerenges-eurt, rabi 4 1 na 100 km. poceni proda Tkalec. Zagreb Savska ul 33 2382-10
Mali avto
brezhiben, uporaba bencina 6 1, ugodno naprodaj. — Ex?re£s, Vegova S.
2531-10
AVTOMOBILE
tovorne osebne in avto buse. dobro ohranjene, vseh jakostl. kupite najceneje pri O žužek, zastopstvo. Ljubliana. Tavčarjeva. 11 2512-10
7-sedežna limuzina
cizka. moderna oblika, poraba 14 1, pripravna za taksi, naprodaj. Ogledati: Sušteršič, avtolčar, Ljubljana VII, Frankopanska 21 2562-10
Mala limuzina
4-sedežna. ekonomična, — agodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutr? pod »Potniki pozor«. 2563-10
»Sachs« motor
takoj prodam ali zame njam lOOccm motor »Lotz« Llubljana. 7r-n 6kega c. 13. 1747 10
Motorno kolo
»Puch« S 4 210 ccm, v brezh-bnem stanju, skoraj novo. <^dam za 7.000 Din Lokošek Filip, Store pn Celju 2577-10
Mali avto
ceno prodam. Kralja Petra trg 8-11. desno.2565-10
Motor s prikolico
malo rabljen 600 ccm
trost s ->-od»m ali pa zamenjam za gl odd Jutra pod :>Mala režija.
2414 19
Trgovino
3 živili s koncesijo ali brez prodam. Naslov v vseh pcsiov. Jutra.
2454 19
Posojila
daje in hranilne vloge spreienu Spiošno kreditno društvo, Ljubljana, Aleksandrova 5. 2526-16
Knjižico
Praštedione
prodam največjemu ponudniku za 62.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pra^tedio na«. 2412-16
Din 35.000
potrebujem za 1 leto Vr nem ln plačam obresti po dogovoru, fonudbe na osi. odd. Jutra pod »Sigurna garancija«.
2456-16
Posojila
vezana na stednjo ln mesečno odplačevanje, nudi denarni zavod. Za htevajte prospekte. Ru dolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Znam ka za 3 din. 2515-16
Kmetske posojilnice
vlogo 300.000 skupaj ali odpis prodamo za gotovino.
Rudolf Zore, LJnblJana
Gledališka ulica 12. Te lef. 38 10. 2516-16
Hranilno knjižico
Hranilnice kmečkih ob čin v Ljubljani 30.000 din prodam. Ponudbe pod *Denar« na ogl. idd. Jutra. 2588-16
Lokali
Prazen lokal
aa gostilno, ki je že ob stojala v večjem mestu ' Sloveniji iščem l'erife rije Izključene Aleksan der Jurišič, pri Agnes Sredovnik, Nova vas 4 Celje. 2086-19
Delavnico
iščem za malo obrt v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«. 2464-19
Lokal
v prometni ulici prime ren za obrtnika ali tr ^ovino oddam za tako.1 ili -^ozneie Naslov vseh ooslov. Jutra. 2590-19
Barvanje las
peclamo izvršuje v vset liarisah frizerski salon »Rakar« Prešernova 7 nasproti slaščičarn« Ko >ak.
289 31
Obleke po meri
dela poceni, po modi vam zadnji brezhibno napravi. Kdo? Ali še ne veš? Sešek, Medvode 16.
2507-30
Slava Gril
kreme in knjige o kozmetiki. Cesta na Rožnik 29.
2541-30
Steznike, pasove,
nedrčke
po meri. Gledališka ul 7-n. 2594-30
Trgovina stekla
porcelan ln barv, ob stoječa 72 let se odda ugodno v najem. Upo rabna bi bila tudi za kako drugo trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »100«. 1774 17
Gostilno, restavracijo ali vinotoč
vzameta v najem zakonca strokovnjaka. Pogoj prometna točka ln snažnost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet 999« 2489 17
\Veekend vilica
na lastni zemlji. ▼ bližini, na prodaj. Podrobnosti v vseh poslovalnicah Jutra.
2277-20
Dvostanovanjsko
hišo
prodam. Ljubljana, Stožice 101. 2408-20
5-stanovanjsko hišo
z vrtom v sredini me ta prodam. Naslov v seh poslov. Jutra.
2458-20
Majhno stavbno
parcelo
orodam v Trnovem Po. Izve se v ogl. odd. Jutra. 2460-20
Ne
prilike!
Ucodca nakup Mavbnih par
cel s vodovodom 10 elek triko * bl žini postaje. Pa ia&niU Vižmane 59. _49-20
~~~ Vilo ~~
skoraj novo prodam. —
Vzamem polovico knjižice Mestne aU Ljubijan ske aa račun. Informacije restavracija »Kater ca t, Podrožnik.
88 20
Za gradbo vile
ali ureditev min>{ega kmet skega gospodarstva naprodaj več lepib parcel t lastnim studencem ali ob potoku, v zredno tihem kotičku tuj sko- prometnega kraja na Gorenjskem Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
2228 20
5-stanovanjska hiša
v bližini Taoora, radi bolezni ugodno naprodai. — Naslov v vsen poslovalm cah Jutra. 2143 20
2nihiiwT an jsko hBo
t LJubljani prodam. Ce na 106.000 dla. Potrebno 50.000 din. Prevzeti obroke po dogovoru Pismene ponudbe poslati na podr. Jutra v Mariboru pod »štev. 300«
2568-20
Lepa htta
z gospodarskim poslopjem ln vrtom naprodaj Tezno Maribor, Prešerno va ul. 5. 257020
Vilo
a vsake sprejemljive ceno,
prodam. Ponudbe na podružnico Jutra Celje pod pod »Vila«. 2580-20
Kmetsko posestvo
arondirano, z gozdom, do 30 johov, Kranj, Kamnik, Ljubljana, do 1 ure hoda od prometa kupim. Ponudbe na oei. odd. Jutra pod »Pomlad 1938«.
2553-20
NAPRODAJ
^nadstropna stanovanj ska hiša, solidno zl dana, novejša, čisti donos 6 — Vit Sstanovanjska vila la redno masivno zida na. z veem konuor tom, lepa soinCna le ga, 10 minut od glav ne pošte. Cisti do nos T'— Stavbne parcele ob Tjrrševi cesti ia zidavo 4nadstropnlh trgovskih ali stanovanj skih niš proda pisarna AL PLANINSEK, Ljub ijana, Beethovnova 14. Telefon 35-10.
23-20
Vilo
fod Rožnikom skoraj aovo prodam. Vzamem polovico knjižice Mestne ali Ljudske na račun. Informacije restavracija Saterca. Podrožnlk
88-20
Enodružinska hiša
z lepim vrtom, elektriko, vodnjak, vodovod ob državni cesti pol ure od kolodvora Celje radi se :itve ugodno naprodaj Naslov v vseh poslov. Jutra. 2239-20
Luksuzno vilo
udobno, najpopolnejši velekomfort garaža, pro dam. Ponudbe na ogl. >dd Jutra pod »Blizu Aleksandrove ceste«
2272-20
Trgov, in stanov.
hiša v Ptuju
tik kolodvora < skladišči in nakladalno rampo bratov Sonnenschem se proda na Jiažb" dne 17. februaria t l in cicer do Vi pod ugodnimi poboji. Kupec bo lahko zahteval razdelitev in prodalo ostalih Natanč leiše informacije v psarni dr Avg. Reismana, odvetnika v Mariboru, Aleksan drova c. 12.
2010-20
Prodam bišo
zraven postaje v Dev. Marija v Polju radi selit ve. Naslov v vseh poslov Jutra. 2262-20
Vila
z velikim vrtom, naprodaj na lepem prostoru. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
2381-20
Malo posestvo
prodam v Črnem potoku pri Kočevju. — Cena Din 10 000 Vpraša se v Dolgi vasi 62, pri Kočevju.
2352-20
Vilo v Kamniku
veliko, za ferijalno kolonijo zraven kopališča, da v naiem 2drav. gradbena zadruga NTiPTUN v Ljub-ljani, Beethovnova 14.
2425-20
2 parceli
1 krasna vogalna 720 kv. m, druga 410 kv. m ob Povšetovi cesti, Kodeljevo, ugodno prodam. Informacije od 10. do pol 2. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2449-20
Nova hiša
6 dvosobnih s pritiklinami in 2 kopalnici, mesečni donos 3.250 Din, obrestuje se po 11«/« čistih, na prodaj, pet minut od tramvaja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2137-20
Parcele
v bližini bežigrajske šole, proda po izredno u-godnl ceni Prever. Mišica cesta 23.
2380-20
Na Trški gori
prt Novem mestu pod cerkvijo je naprodaj ve lik vinograd z žlahtno trto, novo zidanico ln vodnjakom. Zupančič Pa •el, Brod. Novo mesto.
2395-20
Hišo z delavnico
pripravno sa vsako obrt prodam aH oddam v na jem. Bergaat, Dravlje. 108. 2362-20
Stavbna parcela
ob banovinskl cesti To-mačevo-Jarše ugodno na prodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 2374-20
Vilo z gostilno
prodam v zdravilišču Slatina Radenci. — Pojasnila istotam.
2467-20
Nova hiša
dvostanovanjska z vrtom v lepi legi v Kam niku poceni naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 2474 20
Hišica s parcelo
(697 kv. m) ugodno na prodaj. Polže se Stare tova cesta 29. Trnovo 2611 20
Parcela naprodaj
Trnovsko predmestje 1260 kv. m. Poizve se GIin.ce c. L št. 2a.
241020
Hišo
podkleteoo, do 130.000 Din, kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra s ceno pod »Gotovina 100.000 in hipoteka«. 2554-20
Trgovska in stan.
hiša v Ptuiu
tik kolodvora, s skladišči in nakladalno rampo, last bratov Sonnensrhein — se proda na dražbi dne 17. februarja t. 1. in sicer do Vi pod ugodnimi pogoji. Kupec bo lahko zahteval razdelitev in prodajo ostalih V«. Natančnejše informacije v pisarni dr. Avg Reismana, odvetnika v Maribora, Aleksandrova e. 12. __2572-20
Za pralnico zlata
ter radosled. iščemo kom-paniona od naimani Din 200.000. Rentabilna hiša v Ljubljani. 11 »trank, stavbišče 350.000 Posredovalnica RAPID. Maribor, Go sposka 28 2573-20
3-sobno stanovanje
zelo lepo, komfortno, v bližini dramskega gledališča, oddam 1. maja. Pismene ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Komfortno stanovanje«.
2302-21
Trisobno stanovanje
v centru, poleg liceja na razpolago I ma;a Ogled od 11.—12. ure. Bleiwei-sova 20, pritličje, desno.
2263-21
Trisobno stanovanje
s kopalnico, oddam takoj ali za maj. Cesta v Rožno dolino 10.
2253-21
Trisob. stanovanje
oddam za mesec maj.
2335-21
Dvosob. stanovanje
kabineta in solnčne terase, oddam v vili pod Rožnikom. Istotam oddam sobo z majhno kuhinjo. Poizve se: Rozman, Dvorni trg 3.
2422-^1
Štirisob. stanovanje
s pritiklinami (razen kopalnice), oddam za maj. A. Kune, Gosposka ul. 7.
2421-21
Solnčno stanovanje
dvosobno, s kopalnico in pritiklinami, blizu banovine, oddam v najem. Informacije Dr. Jemec, Tobačna 6, telefon 34-94.
2431-21
3-sobno stanovanje
moderno, oddam. Informacije Sv. Petra c. 24-1.
2442-21
Komfortno
stanovanje
enosobno, v novi hiši, oddam za 1. marc. Vodn:kova cesta 17, Šiška. 2438-21
Takoj oddamo:
enodružinsko vilo z vsem komfortom in velikim vrtoo'
Za 1. maj oddamo
dvosobno stanovanje, — z vsemi prit;klinami, centralno kurjavo, dvigalom, plinskim štedilnikom itd. Vsa potrebna pojasnila daje Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 19 med uradnimi urami od 8. do 14. ure. Telefon 25-21 in 25-22 2 85-21
Euosoh. stanovanje
putlično, oddaa v Pod miličakovi U. Vpeti. M pri bitni k« —nftm
2342-21
Trisobne stanovanje
komfortno, v L nadstropju, oddam t majem m Prulah, Cimpermanova aL i.
2387-21
Stanovanja
Mirna stranka
2 osebi, išče stanovanje 2 do i sob, s kopalnico, plinom. elektriko, v centru, | ia termin maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepo«. 2316-21a
Trisobno stanovanje Enosob. stanovanje
I 'Sfhii^f- 118 i komfortno Iščem s 1.
' * 2584°! i majem. Točno piacujem
! Ponudbe pod »Samo ena __ . . . I boljša oseba« na ogl od
Dvosob. Stanovanje I delek Jutra. 226S>-21a S kabinetom. čedno, ) prostorno, solnčno. osem • prostorov, oddam 1j '
4 ali 3 sobno
iti rila ali 1. maia "i* ' »t"®*™!« » Ljubljani — uovaai pristan -poleg ^Svo^^ern^tm
zapornice.
2399-21
fortom, išče mala muca rodbina brez otrok. Kratke ponudbe na Marx p. predal 219.
2426-21a
Stanovanje
v L nadstropju na Tr žaškj cesti 41. obstoje če iz 3 sob, kopalnice | Enosob. stanovanje
In-Pritlklin. • kmetom, .iščem
dam.
Enosob. stanovanje
s pritiklinami dobi • 1. marcem dvočlanska dru iina. S te panja vas 86, Kodeljevo. LJubljana. — Cena 300 din.
2334 21
v bližini centra. Ponudbe na Ogl. odd. Jutra pod šifro »častnik v
potcoju«.
2435-21a
Dvosob. stanovanje
s kopalnico ln pritlkll pumi oddam • 1. mar cem. Rožna dolina e. 6 št. 28. 2375-21
Enosob. stanovanje
s shrambo ■ 1. mar cem oddam. Podjunska št. U, Ljubljana 7
2350-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom in kopalnico, oddam takoi ali pozneie BIeiweisova 13, hiša na vrtu. 2470-21
V vili
na Aškerčevi cesti štev. 13. oddam 1. maja t. 1. dvo 5če malo hišo 2 vrtom v naiem 15. marca ali 1. aprila. Pismene ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Hišica«.
2471-21a
3-sobno stanovanje
iščem v najbližji periferiji. Ponudbe na ogl. odd jutra pod »Stalna stranka 29« 2529 21a
Flnosob. stanovanje
išče državni nameščenec za april ali maj. Ponudbe na Anica Kranic, Tyrševa 37 2564-21a
imiHWiTt€i
Trisobno stanovanje
kabinet, kopalnica ln pritikllne takoj oddam Samo resni reflektanti ia) se zglase danes na Napoleonovem trgu 7-II levo od 9. do 1 u>-e
24S2 21
Stanovanje
dvo ln trisobno, moder na hiša- ves komfort. entralna kurlava ttd oddam s 1. majem. Na v vseh pos:> * o., tra. 2494-21
Dvosob. stanovanje
z vsemi pritiklinami, od dam v I. nadstropiu Mil-činskega 57, Sp. Šiška.
2550-21
Dvosob. stanovanje
lepo, solnčno, oddam 1. maja. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra.
2544-21
Dvosob. stanovanje
parketlrano z vsemi pri tiklinaml, solnčno, vrt, souporaba kopalnice, od za marec. Sp. ši-ška. Železnikarjeva 10 2591-21
Dvosob. stanovanje
za majhno družino, komfortno, pritlično, suho, in solnčno, oddam 1 maja. Vpraša se Smoletova ulica 6-1 2583-21
Trisobno stanovanje
solnčno, oddam za 1. maj. Poizve se istotam v Palači Viktorija v I. nadstr.
2586-21
2 stanovanji
trisobno in enosobno, z vsemi pritiklinami, solnčno, oddam. Streliška ul. 22, L nadstr. 2558-21
Kdor želi
stavbišče na Povšetovi cesti blizu Mladinskega doma na Kodeljevem — (vodovod, elektrika zraven, oizka cena), naj se zglasi • stepa-nja vas 123 (Kodeljevo).
2560-21
štirisobno
stanovanje
komfortno, pritlično, s kopalnico, plinom, pritiklinami, poleg opere, pripravno 7» zdravnika, oddam 1. marca. Informacije Subičeva 3. 2559-21
4 sol no stanovanje
v vili v Nunski ua« v I. nadstropju oddam za maj. Istotam tudi 2 sobno za marec. Poiz vedbe Nunska ulica 8, od 9 naprej. 3405-21
Na Poljanski cesti št. 17-1.
oddam stanovanje za naj obstojeie iz dveh sob, predsobe ln kuhi nje za 750 din. Vprašati istotam prt hišnici.
i4J5-21
Na Celovški cesti
št. 78-1.
oddam za maj stanova-nje obstoječe lz dveh sob ln kuhinje za 550 din. Vprašati pri hl^ni cl. 2110-21
Dvosob. stanovanje
re no vi rano oddam takoj. Florjanska c. 31
2417-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, plin, v nizkem pritličju oddam s 1. majem stranki dveh oseb. Vrta*a, Tobačna ul. 18. Ogled od 14 do 16. 2411 21
Sobo
strogo sepanrano, oddam na Mestnem trgu 17-111. 6 stalnemu gospodu.
2296-23
Prazno sobo
skromno poseben vhod oddam osebi čez dan odsotni za 150 din mesečno. Mestni trg U-I. 2394-23
Lepo sobo
oddam bolišemu gospodu s 1 marcem Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2392-23
Kletno sobo
solnčno, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2424-23
f Sobo
lepo opremljeno s posebnim vhodom takoj oddam. Tabor 6-II.
2291-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam s 15. febr. Zvonar-ska ulica 11. 2369 23
Opremljeno sobo
oddam gospodični. Na «;ov v vseh poslov Jutra. 2349 23
Opremljeno sobo
s pceebnain vhodom oddam. Roena dolina. Cesta V7II št. 3 1 2361-2j
F
m
Samostojna
boljša gospa
nforrtiacijt
Potujem poslovno v Francija
▼ Mariboru. Išče ravno j prevzamem ureditev ta-takes^. gospoda v dosmrt u^osnjlh poslov. n&jjov no oskrbo. Ponudbe na I v vseh poslov. Jutra, podr. Jutra v Mar, boru I 227.V*
nod »Dobro ravnam«'. ----—
1 2242-14
5 do 6 gospodov
sprejmem na debro domačo hr*no. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2523-14 1
Sobico
č:$tD tfl suhe, oddam za 160 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2530-23
Opremljeno sobo
lepo, sepanrano, oddam 1. marca. Lepi pot 10, Mirje.
2534-23
Lepo sobo
s souporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu. — Slomškova ul. 7-1., levo.
2532-23
Opremljeno sobo
v centru, poseben vhod, —
oddam eni ali dvema osebama. Križevniška ul. 5-1.
2537-23
Lepo sobo
tnebllrano oddam bolj-■emu gospoci '.akoj ,v»fi'v v vseh tj-j^ lutra. 2478 23
Separirano sobo
»premljeno oddam bolj-II osebi. Naslov v vseh ooslov. Jutra. 2480 23
Gospodu
>dd»m sobo s hrano ail brez. Cerkvena. 15-1.
2«S2 2.'.
Opremljeno sobo
xldam solidnemu gospodu ali gospodični za 150 din Verstovškova ul H. 16, Mirje. 2487 23
Prazno sobo
epo. solnčno. s centralno kurjavo, oddam s 1. marcem mirni gospodični. Vrtača. 4-II. levo
2499 23
rgjrrerere
Novo harmoniko !
3 redno poikromatičiie i radi selltce p^otfam pc I nizki ceni. Orlova v.llca ' št. 19. 22226-26
Kratek črn klavir
prodam. V.slov v rseh poslovalnicah Jutra.
2555-26
Pridelki
Brinje
(smrekove bobe), prvovrstne kvalitete, nudi po nai-nižu ceni Kaion, Aleksandrova 9. Sarajevo.
2102-33
Rdečega vina
večjo količino, prodam ali zamenjam za rezan smrekov les. Iščem zastopnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro vino«.
2338-5
Na družabnem
večem
«• dvorani M. jja b. dra-
st\a Sioga, dne tebruana je bila 2amer.i?.na zimska sukn . Ostba, ki te pre-
ela tia}-ačoo auknjo, jc | znana. Poziv* .e, da jo 1 čmipreie vrt.«, v N«.w-ijain: zadrug:, Masaryico»» | ces*a 17.
2540-31
Proti slepiču
in iolčnemu kamnu je — edino olivno olie. Prima kvaliteta, lastnega proizvoda dobite pri Lasanu, Šiška. 2439-35
Brejo kozo
švicarske pasme prodam.
Celovška cesta 80
2270 7t Kanarčki vrvivci
dobri pe?cl naprodaj, cena po dogovoru. Franjo Omaihna. Ljubljana, Sv. Petra C. 53-a. 2267 27
Prazno sobo
s souporabo kopalnice ev tudi kuh'nje od-^am v okraju Sv. Jožeta. Naslov v vseh P-"""1 — Jutra. 2510-23
Opremljeno sobo
separirano, čisto in zračno, oddam 2 osebama, ev. zakoncema s souporabo ku-hinte, vrta in kopalnice. — Karadžičeva 10, Koleziia.
2538-23
Opremljeno sobo
elegantno, i strogo serari-ranim vhodom, oddam takoi gospodu. Florijanska ul. 31.
2418-23
Dvosob. stanovanje
s kopalnico in plinom, v nizkem pr;tličju, oddam 1. maja strank, dveh oseb. — Ogled od 2. do 4. ure. — Vrtača, Tobačna ul. 16.
2418-23
Lokal za trgovino
ali drugo obrt s stanovanjem vred takoj od dam. Istotam se odda tudi 2sobno stanovanje Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod jZmemu ce na«. 2504-21
2-sobno stanovanje
za malhno družino, s komfortom. pritlično, solnčno oddam s 1. malem. Vprašati SmoW/n-„ 6-1. 2518-21
Dvosob. stanovanje
oddam. Istotam oddam tudi lokal za mirno obrt. Bohoričeva 3
2477-21
3-sobno stanovanje
mirno ln več dvosobnih stanovanj s kopalnico ali brez oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod » Cen trum« 2506 21
Dvosob. stanovanje
lepo. solnčno v parter ju oddam za maj. Pod mllfičakova 19. Bežigrad 2462-21
4-sobno stanovanje
Kreeao s kopalnico oddam. Ponudbe na ogl odd. Jutro pod »1. maj« 2305-21
Dve opremljeni sobi
s posebnim vhodom, oudam takoj. Strnad, Žabjak 6-1.
2428-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v bližini glavnega kolodvora za eno ali dve osebi, event. s hrano, oddam 15. februaria. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2441-23
Opremljeno sobo
oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2434-23
Mirno sončno sobo
zelo lepo opremljeno s posebnim vhodom oddam boljšemu stalnemu feospodu takoj ali 15. fe bruarja. Kersnikova 5-ii vrata 7. 2348-23
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom v strogem centru oddam solidni gospodični za ceno 250 din skupno z zajtrkom. Naslov v '-se* poslov. Jutra 2368 23
Eno ali dve sobi
solnčni ln opremljeni ev. tudi s klavirjem od dam v vUL Nunska ulica 8-1., desno. 2318-23
Veliko prazno sebo
solnčno. suho. s strogo se-pariranini vhodom, oddam takoj samo boiiši, mi/ni osebi. Novi trg 5-II. le-.'0.
2552-23
Solnčno sobo
lepo opremi leno, oddam v sredini mesta gospodu. Židovska ulica 3-II.
2548-23
Sobo
s posebnim vhodom poceni oddam Kolezija 1!
2459-23
Nov šivalni struj
z okroglim coimcKom popolnoma nov. m ma iO rabljen ki šivata na prej ln nazaj ugodno prodam. Ogled pn tvrd ki A. Goreč d. z o. z. ryrševa 1 80 2t>
Kupim kompresor
od 3—5 atmosfer, ca 600 obratov, avtomatični Drucfc-regulirung s 70—100 kub. m na uro. Miškec Mirko, Ljubljana Vil, telefon 35-75 22887-29
Lokomobilo Lanz
oekrbo v centru mesta. Nn«>'iov v vsf.h »5 >«'ov Jutra. '2596-2.':
Pisalni stroj
rabljen, dobro onranjen kupim. Znamke Under-wood, Remington ali pa Ideal. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ;Dobro ohranjen pLsalni stroj« 2253-29
Dva pletiina stroja
za rokavice prodam po nizki cern. Benčina, Aijeic.a 8. Šiška.
2360-29 Drobilec naprodaj
tipe 35 kapactete 30—50 kubičnih metrov zraven pripada sortirboDen. Istotam se dobi stiskair.ico m mlin za sadje. Cena po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2419-29 Pletilne stroje
Kanarčki
Harzerji
samčki tn samičke zz paritev, rod, kateri je bil do danes odlikovan z najvof točkami, tia prodaj poceni. Baje Franc, Rožna ulica 33 II. nadstr.. Ljubljana.
2429-28
Mlad lovski pes
poceni naprodaj. Naslow v vseh poslov. Jutra.
2535 arr
Kateri g. častnik
bi poročil gospodično vt-soke lepe postave, člsie preteklo.-«. Ponudbe hitro posbvti na ogl. odd. Jutra pod j-Izboma gospodinja« 2223 2S
40letna samostojna
neodvisna ,išče znani * *C do 55 letnim inteligenten*. Dopise na ogl. oddel. Jat-ra pod »-Samostojna mi U-geatka«.
2363-23
Ženitve ia možitve
boljših krogov posredujemo na vestneje. Odlična izteka prvovrstnih partij. Informacije razpošiljamo proti vpo-slanim din 10.— v poštnih znamkah — diskretne : »Pe-zor«. 7asreb, pošta 3.
2355-2*
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, od-dim. XasIov v vseh roslo-valnicah Jutra.
2^82-2
Prazno sobo
» centru, veliki,, jepariranr-rvent p:edso><* ali kabine • uporabo kopalnice, ščen. u n. ^visno gospodično ->4«o- -9 ' vdovo, ki bi mu bi-
____ _1 la poštena lii iskrena
... . . prijateljica. Zakon ni
Pletilne Stroje i iakijucen. Dopise na ogl po zelo ug:xinih cen ali , odd. Jutra. pod jo ki proda Henrik Franzi. B-y« 2403-25
Ljubljana. Pri voz 17. j----
24o4-2i>
Stružnico
flirehbank) v dobrem htanju k'ipim. Pon jdfce ! let. 1'orudbe na ogia<>. na ogi. odd. Jutra poo , odd. Jutra W i ^Najia-
Zenitna ponudba
Za svoj«, oridao gotrpo-dinjskr, {jomr-č doo — Iščem 'f nina 30 — Vi
Stružnica".
2^45 2S
jc žoie.ailčarja .
2327-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam boljši osebi. Tabor št. 131. desno. 2319 23
Opremljeno sobo
veliko z dvema postelja ma oddam samo boljšim osebam. ev. z dobro hrano. Istotam oddam kabinet. Souporaba ko palnice. Strossmajerjeva št. 4-1. desno. 2501 23
Veliko sobo
s posebnim vbodom takoj oddam 2 ali 3 gospodom, kakor tudi vet Jo zračno klet, primer no za delavnico ali skla Prankopansk« ul 12 2389 23
Sobo
lepo opremljeno oddam eni osebi s 1. marcem Gerblčeva ulica 40.
2455-23
Upokojenec
išče stanovanje in hra 110 prt upokojenki brez. otrok. Ponudbe na ogl. odd- Jutra pod »Mimo« 2266 23a
Sobico z oskrbo
tudi na periferiji Iščem. Tonudbe na ogL odd. Jutra pod »Upokojene 5 2261 23a
Osamljen
vpokojenec
Išče takoj priletno žensko z nekaj pokojnine brez otrok, za gospodinjstvo. iPonudbe na ogl. "odd Jutra pod šifro »Osamljen«.
2340-23a Opremljeno sobo
strogo separirano, — išče uradnica. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro »Fe-bruar-II«. 2444-23a
Prazno sobo
s posebnim vhodom, ve 11 ko. Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za prrt marec«
2370-23a
Dva solidna gospoda
Iščeta opremljeno sobo aa 1. marec Poniudbe z navedbo cene na oglas, odd. Jutra pod »Robo«.
2402 23a
Šivalni stroji
Singer, Pfaff in druge, pogrezijive ter več prvovrstnih koles poceni naprodaj pri Promet, (nasproti križanske c --kve). 2481-29 ; ua«.
Starejša vdova
eirž. uradnik?, zdrah dcbiOsrciiT. iA-i poročiti enaicgt. do 72 let. Ponudbe na ogl. odd. Ju-i.ra i;orJ Vsrer.a in skrb 23S3-2a
Elektromotorje i Mlad gostilničar
prodam ali zamenjam za motorno kolo. Naslov v vseh poslov. Jutra
2213 29
Šivalni stroj
prodam za 500 din ter kredenco tn omaro. Hafner, Kolodvorska lili.. 2. stopnišče.
2514-29
Kratek klavir
fStutzflueel) črne barve, znamke »Bosendor-fer« strune navzkriž v« lo ugodno naprodaj. Ljubljana. Gledališka ul 12. podpritličje. 2592-26
Izgubljeno
Škorenj klobuc.
usnjen Je Izgubil reven deček v četrtek zvečer od Kamenite mize do Kosez. Ni^ditell se »rosi da (ta odda na policiji ▼ Aiški proti nagradi.
Dražbe
Dražba
f-nonadstropne hlfie t Ljubljani, Metelkova ul. št. 5 z vrtom ln dvorišč no zgradbo se vrti ml okra 'no.n sodišču dne 24. februarja 1938 ob 9. url v sobi St. 16. Cenll-na vrednost 436.812 M din. NajmanjU pocudek 218 406 25 din. veršMna 43 681 23 din. 9475-32
- posestnik
v trgu Slovenije M:« primemo družico. Podrobne dopise na Pred-tiskarija 21, SI. Konjice. 230529
Gospod
5 50.000 din želi spoznati gospodično z Gorenjskega, ki poseduje kako obrt a! pa prevzame v najem gostilno Cenj dopise na ogl. oddelek Jutra pod *Sp»-ZEbanstvo«. 2300-25
Kateri gospod
situiran, bi pomagal samo*
stojni postavni ločenki srednje starosti a težkega položaja? Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značka »Simpatična 2929«.
2346-23
[UL M. M.
Maribor popoldne
2557-24
Blondinka
Seli poznanstva z boljšim gospodom plemenitega značaja. ki bi ji nudil nemško konverzacijo. Ponudbe s sliko na ogl. oddel. Jutra »Ideal — ni denar!«
2363-24
opImucib OdrMtrn 4n«tpHe
ponudbe:
Pf6DfO&6 rMB®vrrt* ^^ »»j««^ p«
SEVER — Marflfn tre S
*TCTBO< B. IL
<£u Mittvvejda
1 ,B (Deutschland >
PODALJŠAJ SI ŽIVLJENJE!
as»ir»aa »
preprečiš. bc.ta; cwi.-»7ttt. uefr—" * ojačia, zagTjt, na uvršaš is oa^M a»pr»T*--a
Kaj je vzrok vsaki boietnl f - atjaaSirce* ug-j-
icor_a pn.-eie-.;«? rro;-^. " fe- .-■ rs^^ai sc.szzjjo. s-io li
ffirtojegratba, ZNANOST O POGONU. EL£KTP.OTXB-NIKA, AVTOMOBILSKA IN AVLJATSKA TEHNIKA. PROGRAiO BREZPLAČNO.
MOJSTRA
Zadovoljstvo
J* nafbc^^. acrv ^-i: So pott. t T? ~cr«;c ie Sccr-^* ofcr-.s.
Tre* . Te s aov-in '-a pen ;«
p* —c ;c ii jo zaive^i
čcca-s 2s
povsem brezplačno I ▼ te4 prtro- iict -izici-^se^e^c. isfc
ma 't 3J-; :>v_re :rec ieiots o<«4itt
fc-rca 2 xl-ri~- '-ase ^apc.ožer:;«
„ - e J-ociina. -erazpcicžen.e a
C? 3 .i ^srr: "-ili X-ea~'pc;a7ov sc' fc Vii =c s^ojc pru-^-Tr.:^ ur.
r-3te<0 zc^i—ke:
Ernert PasteraacJL, Berlin 30,
Mjcha-iikirclipLatz LA. Abt ST
za predilnico bombaža
sprejme industrijsko po-ijetje. Kvalifikacija: «r®dnjlh T»čietra praksa in tehnična -.zur^coet. Pismen« perudb« »Propagandi« a. d. prej Jug Rudolf Mcsse a. d Beograi zošt. preOnae pod >887«.
Zanesljiv
vodič
Uiemo pooblaščenega
elektro-strojnega inzenerja.
V^fjs * tae-fcrai prnvtzortfeo. — Ponudb« i navedbo *.e"kcr S: optscn prakse z referencah V posla;;
ic 20 februar^ IS 33.
Zadružni elektrarni Ptuj.
IŠČEM
AKVIZITERJA
ra prodajo knjig proti proviziji —
Naslov ▼ vseh ccslov. »Jutra«.
PERJE
£»fr»» pttrje. p«,>fc
M i » 'TP8- |
m ^»eauM-
fVM K »«Ji;»J« O*
a frmkfc*.
E. Vajda, Cakove«
perja r^^i zmi-i-vs. iaijtsvajte. ceni5 qx tzop.cs. e jih d03tte bp-ezplacnoi
a v s2r z.a ■ rine "se
o.rvesic
ribje olje
12 resame dr. G PICOjlJJA v L}tioi;a.i! se ta
sla.otnim ose Para
T9 sT
ZAftTMfTEWE5l*JO«
Ajrt3PDLNEi5E SHEHALNU ZA5TDF5TVD
"fSchneider
ZAGREB MKDUtEVA 10 V -
Zastopnike
za motocikle male in velike
* - 21 .-^ i.rv .-^v ^ — t: —^>» oclastl nemš^^
le- — pol > zrr::ni oglasni ocd. »Jutra <
____; ; u. - i ' i i i 1
ZAHVALA.
P: r."'e je5*_-e fc ;e *• -—
= p.;učrica, =u ;e S A RIT As takoj irplaiala celo =
= zs.'- ir: aino vs<;to Smairan; zz. !"-'C"o lc_žnost is. sa-Si3 -j- 15 ;
KOH I N00R
potnice so
ZAJAMČENO PRALNE, L\HK0 ZA LIKATI bi NEPREMOČLJIVE Zahtevajte povsod tajam^ene petnice t
Ke frudi*e se pn' pranja "z raznim? Jrug-rn? sre^sfvf,
jamo z Radie-om oprano perilo porlan« ireincbelo, USnek Vas bo presensfil! Dobro ScKicMovo milo, prepojeno t kisikom, pfonJc* s'3utru*o,Wee be t poeedeljefc 7. t m, ob 14. nrl
l DT-orae^* trja aa pokopallAie k 3v. Krila.
L/TBLJANA. da« A- feOroarjk 19«.
Sodbbet VESZ>'JAE. DOLANEC PERME
I
Do trpel > &al ijobljesl dobri o6b stari
oče. itric ta tait, fcapcl
EMERIK KLEBEL
ieie& oradnfk ▼ pokoju
Pufreb aepoeaine^t pckotalka bc ▼ <5=« T, t. m. ot 1 url pcpoldn« iz tiže talos*u 8rbflka oL It. 68. na pokopališč« k Sv. Kr_2a. LJUBLJANA, dr« 5. fetrua-a 1S2S.
Cahijoa rodbtnl: KLEBEL ta 9TBTC ter o»talo «orod>rvo.
_ Crur- ln
J U GOG RAF1K A sv pe SA nas!P23
Z* -«rc trže a > , gau t i mi
Vsem »or>iif>3«i. rr!Jate!Jem ta znancem javljamo t line ve«x. ca .i« 'danes pc traikl m mučni bolezni dcmpel nai ijutijeri brai, gospod
Jernej Lapajne
kljn^avnJčar drL ieL ▼ pokojn
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne
T. t. rn. ob 2. url popoldne ia mrtvaik« vele splošne
bcinic« na ockcc&i^če k Sv. Križu.
LJUBLJANA, "ia
5. februarja 1238.
EALUJOa OSTALI
fl f
lvo so\nce i.
r.-e ---
^ i TT^. ' m
Jf , --ior Všas-- - ■_ -
ta -i ,
več j^o - d---*
0 StE^g^i
S.S.O
Višinsko so
Nema više čelavosti Javne zahvale!
Upotrebom prve flaSe »MORANA« uspjeh ml Je kolosalan. Stevan Savovlč, potporučnik, Kragujevac. »MORANI« sam zahvalan. Moja kosa hvala Bogu lzrasla 1 prestala opadatL Berkovlč Toma, Kr. Petra trg 8, Petrovgrad Uporabom »MOBANE« nestalo ml je peruti a kosa ml je prestala opadatl. Jovan Klopštain, Slavujev Venac 23, Beograd Sa tečnosti sam potpuno zadovoljna. »MORANA« je pokazala odličan rezultat. Indjič Ljubica, Jadranska 1, Niš. Sa rezultatom uporabe »MORANE« sam potpuno zadovoljan. »MORANA« je za svaku preporuku. Dragutin Flanjak, mu-zlčar Kraljeve garde, Beograd.
Sa zahvalama nastavljamo 13. ovog mljeseca.
Za nujno uporabo 18£ein 1 motorskf
agregat od 3-8 PS na bencin, petrolej ali
nafto, v najem ali za odkup. Prav tako 1 centrifugalno sesalko od 200 do 500 1
na minuto in 1 dinamo za gornji agregat Nujne ponudbe pod »sesalka 15« na Aloma Company d. z o. z. Ljubljana.
..............................................................................................
Kovinaste krste
naročajte pri tzde-lovatelju, kjer so za 50% cenejSe!
Maks U S S A R — Maribor
Trgovski zastopnik
odlično vpeljan v Beogradu ln po vsej državi IšCE kurentna zastopstva. Sprejel bi tudi skladišfie za Beograd. Kavcija po potrebi din 100.000.— Dopise poslati na Mihajlo P a v 1 o v 16, Beograd — Kneza Pavla 53-a.
Oglas licitacije
DOBAVA OSEBNEGA AVTOMOBILA
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu bo imel 21. febuarja 1938. ob 11. uri v uradnih prostorih v Zagrebu. Mihano-viCeva ul 3/III PRVO JAVNO PISMENO OFERTALNO LICITACIJO ZA DOBAVO OSEBNEGA ZAPRTEGA AVTOMOBILA-LLMUZINE, z 6 sedeži, razdeljen s st*no med prednjimi in zadnjimi sedeži, s 6 cilindrskim motorjem in 60—90 HP.
Ponudbe taksirane po predpisu odredb T. b. 25 taksne tarife zakona o taksah je treba predati ali po pošti dostaviti v zapečateni kuverti do gori navedenega roka Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu (soba štev. 305)
Kavcijo v znesku 5% za naše državljane ln 10% za lnozemce od skupne vsote za dobavo avtomobila Je treba položiti ali po pošti poslati blagajni Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu t soba štev. 420) najdalje do 10. ure na dan, odrejen za vršitev licitacije.
Pogoji licitacije se lahko dobe brezplačno vsak delavnik za časa uradnih ur pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev (soba štev 305). Številka: 3.597-1938.
OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV
V ZAGREBU.
~~ TISKANJE KART!
Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo imel v svojih uradnih prostorih v Zagrebu. Mihanovičeva ulica 3/III na dan
8. (v torek) marca 1938*
prvo Javno pismeno ofertalno licitacijo za tiskanje odnosno dobavo 1,500.000 komadov kart za matične liste Centralne kartoteke Osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
Ponudbe po predpisu taksirane napram odredbi T. br. 25 taksne tarife zakona o taksah se morajo predati ali po pošti dostaviti Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev (soba 3051 najkasneje do 11 ure na dan odrejen za vršitev licitacije ter na hrbtu kuverte napisati: sPonuda na broj 4062-1938 za dobavu kartica«.
Kavcijo v znesku 5% proračunane ponudene najvišje alternativne vsote za domače in 10% za inozemske ponudnike je treba položiti ali po pošti poslati blagajni Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (soba 420,i najkasneje do 10. ure na dan, odrejen za licitacijo.
»Opče uslove licitacije«, »Tehničke uslove« in obrazec »Ponude? te obrazce tiskovin morejo dobiti interesenti brezplačno pri upravi-teljstvu pomožnih uradov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (soba 305) za časa uradnih ur vsak delavnik (8—14. ure).
Ste v. 4062/1938 od 3. februarja 1938.
OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV
V ZAGREBU.
Najem oziroma nakup strojev za obdelavo statističnih
podatkov po sistemu preluknjanih kart ter nabave
540.000 komadov kart s tiskanimi tekstnimi glavami.
OGLAS LICITACIJE
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu bo imel v Četrtek 10 marca 1938. ob 11. uri v uradnih prostorih v Zagrebu. Mihanovičeva ui. 3/III prvo javno ofertalno pismeno licitacijo za najem oziroma nakup strojev za obdelavo statističnih podatkov po čistemu preluknjanih kart ter za nabavo 540.000 komadov kart g tiskano glavo teksta.
Ponudbe taksirane po predpisu odredb T. b. 25 taksne tarife : eakona o taksah je treba predati ali po pošti dostaviti v zaprti ln zapečateni kuverti najdalje do gori navedenega roka vršenja licitacije Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu (soba št. 305).
Kavcijo v znesku 5% za domače ln 10% za inozemske ponudnike Je treba položiti pri blagajni Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (soba 420) najkasneje do 10. ure na dan, odrejen za vršitev licitacije.
Pogoje zamorejo dobiti interesenti pri Osrednjem uradu za ra varovan je delavcev (soba 305) brezplačno za časa uradnih ur ,(8—14) a eventuelna navodila v sobi 420.
Zagreb, 4. februarja 1938. Br. 45.601/1937.
OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV
V ZAGREBU.
Originalni angleški
Exide akumulator
6 Volt 90 Amp. ur
Din 750.-
M. BAHAH
Zastopstvo za DravsKo banovino:
LJUBLJANA, Celovška 38
Telefon 22-92
Vsak Jutrov naročnik Je v slučaju smrtne nezgode zavarovan za
lo.ooo dinarjev
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega ljubljenega
Matija česnika
se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so nas ob tej težki uri tolažili, zlasti čč. duhovščini, gg. zdravnikom, posebno pa č. s. Justini za njeno požrtvovalnost, vsem darovalcem vencev m cvetja, stanovski zadrugi ln vsem, ki so blagega pokojnika spremili k večnemu počitku
LJUBLJANA, 3. februarja 1938.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALL
Ne risklrajte! Mnogo trgovin boste našli že po 8 mesecih zaprtih, zaradi tega pazite, kje kupujete!
Toda ... z nabavko PHILIPSA
ste sigurni pred vsakim presenečenjem. Kupili ste sprejemnik svetovne znamke z najmodernejšimi »Mini\vat« elektroakaml po stalnih cenah. — Philips garancija je stvarnost — naša stalna mreža service-postaj skrbi vedno za korektnost vaSega sprejemnika. Velika reputacija znamke Philips je garancija za bodočnost ln za kvaliteto.
Modemi Phillps-ov spre jemalec Je predpogoj: za neprimerljivo reprodukcijo tonov preprosto manipuliranje — maksimalno sigurnost pogona.
A|VEC)E TOMACt STROCNE TVRr«
fNSERIRAJ V „JUTRU"!
diamant
PLETILNI STROJI
najnovejše konstrukcije poznano kvalitetno delo.
Igle za pletilne stroje vseh strojnih sistemov
ADOLF F t) H R
LJUBLJANA
Masarykova c. 19. Tel. 20-60
Elektroinženerja
samostojnega delavca, zanesljivega kalkulanta z znanjem nemškega Jezika Išče beograjska tvrdka. Ponudbe s curriculum vitae na »PUBLICITAS«, a. d., Beograd, pošt. pret. 60 pod br. 16264. 1813
ZAHTEVAJTE SRcZPLAČtN KATALOG 1
MEINEL- HEROtD —■
/ai tvooNict M AJf ItJOK 9. 101
■-■itti~rri.......i nnimiiin mu ■■iiiiiiutitfmrrn;>tnnT^fr; muTfmtnr^tri ■„■...,» n i ■
ZAHVALA
Vsem, ki so nam ob bridki izgubi naše nepozabne soproge in mamice
BETI KOPAČ
soproge ravn. delavske zbornice v p.
izkazali svoje sočutje, ji poklonili cvetja ln vence ter jo spremili na njeni zadnji poti, izrekamo naSo prisrčno zahvalo.
ŽALUJOČA RODBINA
uspehov
oa
en oglas „JUTRUM
::!ii!h!Mwii:2i;mitm!itii
ČAJNO MASLO
iz pasterizirane smetane dobavlja
E. VA JD A, čakovec
Tel. 59, 00, 33* Brzojavi: Vaj da: čakovec
IIMHWMHMIWH'IH
ZAHVALA
Za premnoge dokaze ljubezni ln sočustvovanja v bolezni in ob smrti našega dragega soproga, sina, brata
in svaka, gospoda
Franca Fendreta
tajnika gornjegrajskega sreskega načelstva,
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Zahvaljujemo se častiti duhovščini, gg. zdravnikom, čč. sestram usmiljen-kam za vso skrb med boleznijo. Prisrčno se zahvaljujemo gg. govornikom za lepe besede ob grobu, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno zahvalo smo dolžni g. načelniku doktorju Kartinu za ves trud in vso ljubezen, ki jo Je izkazal pokojnemu.
SV. JURIJ — MOZIRJE — GORNJIGRAD, dne 3. februarja 1938.
ŽALUJOČI OSTALI
Dotrpel je in nas za vedno zapustil naS srčno ljubljeni dobri soprog, oče, brat, stric in tast, gospod
JOSIP AHLIN
višji davčni upravitelj v p.
previden s tolažili sv. vere.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 7. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA — ZIDANI MOST — SIBENIK dne 5. februarja 1938.
Žalujoči: FRAN J A, soproga, JOSIP, kapetan fregate, STANKO, žel. nradnik, sinova, VERA, por. BOH, hči, FRANC, brat, ln ostalo sorodstvo
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI
PODRUŽNICE: Bled Kranj Maribor Novi Sad Split uo»oiiu e kraikoro «e hredlit «t«koeem i*««"« • t»koMir» trgovec oiemoe V 1 o e e obrestuje po 4% vezane na odpoved po 5% WOVE VLOGE VSAK CAS UPLACLJIVč Z*ASft O Din 27,000.000 -
DELNISKA GLAVNICA DIN 20.000.000.— Vrši vse bančne posle na j kui antneje
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d, & kot tiakaraarja Fran Jeraa, — Za lseeratn! del je edgomn Aloj« Novak. — Vri i Ljubljani
|