Številka 254.
Trst. v četrtek 14. septembraJSOjj^
Tečaj XXX.
Edinost
Glasila pilitič«»gi društva „EiiM«t" za Prinarska.
V edinosti Jm moč I
Izhaja Ti&fi dva. "me
Z •■'.i nb nfdei'.ftii :n prsinicih cd 5. an. or. ponedeljkih ob nri ziutraj.
.-"»mila«' it^rlik* uruaajajo po 3 novč. (6 itotmki n?anh tobasrarnan ▼ Trnu in okolici. Ljarujaii, Gorici, -lil. Kru'D. Mariboru. Celovcu. Idriji, rt Petru. Sežani.
Sabrežini. Novemmestu itd.
»r *»e ia Btr«»#be screiema uprava usia .Edinost", Kite* }«-fio Gt.fttj St. IS. — I radne are »o oc 1. pop. do
S	— Cene oetasom 16 rt na vmo pent: poslanice,
*mrcn:ee. ;avne zanvaie in domaći osiaei i>o pogodbi.
—^ss^r^occc TELEFON iter. IliT.
Naročnina in&ia
h vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na-aaročbe brez rionosiane naročnine ae oprava ne ozira. Vsi dopisi nai ae pošiljaj o na uredništvo lista. Nefrankovama pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vraćajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: ul. Giorglo Galatti 18. <Narodni dom.l tsdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti Št. iS. PoStao-hranilnični račun št. 652.841.
Položaj na Japonskem.
(Brzojavne vesti.) Pogin admiralske ladije »Mikasa«.
TOKIO 13. (Rauterjev biro). »Mikasa« te je takoj po ekeplozji pogreznila. Vse m žtvo na lidiji, 599 oseb, se je potop lo.
TOKIO 13. (Reuterjev biro). NepriČa-£ ,vana izguba >Mika%«, ki je bila kakor 2 im-raleka ladija Togova popolnoma popu-arna, je provzročila povsod veliko vznemir-1 enje. Ogenj je uaetal v noči od 10. na 11.
m. ob vznožju veliee jarbole in ee je z vel ko naglico rai~ rja!. V eni uri je preskočil v ralogo emo<<aika. Ker ee je ladija potopila j v precej plitvem morju, se nadejajo, da jo bo za žno dvigniti. Dve ladiji in mnogo mornarjem je prišlo na pomoč, od poslednjih jih e mnogo irgubilo življenje. Sodi se, da je «renj nastal pri električnem taku, vendar ni pre skava dokazala še nič nat9noaega.
LONDON 13. Vsi l:sti povdarjajo, da | -e zdi 11 greznenje oklopnjače zelo skrivnostno, i zlasti se upošteva, da je bila ladija nova in VBfi iz jekla.
PARIZ 13. Privatne vc-ti dospele iz Tokija v Nt v-Y rk pravijo, da so katastrofa > Mikasa <, nemiri na Japoasktm in nevolja v sukali med eeboj v tesni zvezi.
Agitacija proti sklepu miru na Japonskem
LONDON 13. Zadnje vest; potrjujejo ■ lel-tvo, <ia vlada v T »kiju -m r, d oči m trajajo pokrajinah nemiri dalje.
PARIZ 13. Dopisnik »Journala« orzo-,av:ja iz Tokija, da je bilo v dnevih nemirov zažganih 118 policijskih postaj, 27 od teh je bilo popolnoma razdejanih. Nad 2(JO •.v sov tramvaja je b lo zažganih. V noči od "etrtka na peteK je bila panika z slo velika.
Po sklepu miru. Ruski mirovni komisarji odpotovali
NE\V-YORK 13. Členi ruske mirovne e misije r-i odpotovali na nemškem breem •sra:ku »Klaiser \V lhelm II.« Pred odlodom sta ee Y\ t> in baron Rosen poslovila od aocnekih komisarjev. Rusi so oetali pol ure pri Japoncih. Množica v dok.h je komisarje živahno pozdravljale. Wit « se je potom barona Rosena zahvalil časnikarjem reksi, da mu ni bilo nikdar tako jasao, da je pero močneje, nego meč.
Baron Komura.
NE\V-YORK 13. Komura je bil daneB siabeji, zato so mu zdravniki svetovali, naj odloži potovanje v dcmivinc.
XKW VORK 13. (Reuterjev biro.) Sedaj -e je dokazalo, da trpi baron Komura na iegarju (tifus) v spodnjem telesu.
Dogodki na Ruskem.
VARŠAVA 13. Kakor poroča »Kurier Warsebawsfci« so v zvezdami v Sitinovi
ulici cdkrili velik'-* zalogo orož;a. Vtč os b je bilo aretovanib. Gre se najbrž za popolno organi zfc-ijo.
Not! ruski vseučilišeni statut.
ODESA 13. Proglašenje novega vseuči-liščoega Statuta je napravilo najbolji utis Dijaki prirece spiošni ehod, da se pigovorć
0	pričetku predavanj. Pričakovati je na-daljnega zakona o dijaški organizaciji.
Dogodki na Kavkazu.
VLADIKA VKAZ 13. Kakih 30 oseb je streljalo na pcštni vlak in provzročilo, da je isti skočil s tira. Ea potnik je bil ubit, 34 pa ranjenih.
TIFLIS 13. Vse obrača sedaj pozornost na okrajno mesto Gori, kjer je revolucionarna j stranka lokalnemu duhovnemu pastirju pod smrtno kaznijo prepovedala, da ne sme ob krali pred nekaj dnevi umrlega bivšega ge-neraSnega guvernerja v Baku, generalnega adjutanta kneza Amilahovi, izvršiti mrtvaških molitev.
BAKU 13. Od ponedeljka »am je položaj nekoliko mirneji. Trgovine so še vse zaprte.
TIFLIS 13. (Petrogr. brz. agent.) Množici delavcev in drugih ljudi je daneB udrla v dvorano mestne hiše, kjer se je vršili seje. Generalni guverner je pozval župana, naj ukaže izprazniti dvorano. Ko je žapan izjavil, da nima za to na razpolago sredstev, je dobila ptičja ukaz, naj izprazni dvorano.
1	Množica je policijskega kom Barja pot-snila nazaj, nakar je i =ti poslal po stotnijo koza-kov. Poveljnik kozakov je množici obljubil,
da ne bo nihfe aretovaa, ako se mirno raz de. 1
i
Mq žica je odgovorila s klican em. Med ttm ko so kozaki izpraznili dvorani, je več o=eb z revolverji streljalo na kosake, z dvorišča in z ulice pa prot oknom mestne hiše. En del nemirnežev je prebil zid neke soBeine hiša in je od timkaj nadaljeval streljan valed česar sta bila en kozak in en policijski agent težko ranjena. Nato s:> vojaki pričeli Btreijati, Z4 četrt ure je bilo 27 oseb ubitih, 75 pa težso ranjenih.
Brzojavne vesti.
Minlsterski svet.
DUNAJ 13. Danes predpoludne ee je pod predsedstvom ministerskega predsednika Gautscha vršil ministarski svet, katerega so se udeležili vsi ministri.
Kriza na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 13. — Vodilni odbor združene opozicije j« imel danes zvečer pod predsed-tvom Košutivim Bejo, na kateri se je razpravljalo o vprašanju glede volilne pravice. Nadalje je bil vsprsjet predlog izdelan od poslanca Polonv ja, da se vlada postavi pod obtožbo.
Potres ▼ J ozn I Italiji.
CATANZARO 13. Kralj Viktor Ema-nuel je dospel semkaj danes zjutraj ter sa je
takoj v automc b lu podal ob skat po potresu prizadete kraje. Zvečer obišče kralj Ci-tanzaro.
COSENZA 13. Od 8. ure eiaoči d3 danes zjutraj so bili zopet trije močni potresni sunki, ki so provzročili novo škodo. Prebivalstvo je silno prestrašeno.
t Goblet.
PARIZ 13. Bivši ministerski predsednik Goblet je umrl. (Goblet je bil večkrat minister, od dccsmbra 1886 do maja 1887 pa ministerski predsednik. Op. ured.)
Skandinavska kriza
KARLSTAD 13. Švedski odposlanci so dospeli semkaj danes zjutraj.
Kolera v Galiciji.
LVOV 13. V Galiciji ni beležiti novih slučajev kolere.
Španska.
MADRID 13. Uradni list je priobčil ' ollok, s katerim bo zopet uvedene uvozne carine na žito in moko.
Iz Makedonije.
CARIGRAD 13. Vojaška ekspedicija, ki je bila oripoalana v okraje Krčevo (vilajet Monastir) in Gostivar (vilajet Skoplje) je zopet vjela 15 banditov.
Po voden j in potres ▼ Lahore.
LONDON 13. Kakor poročajo večerni listi iz Lahore, se je tamkaj utrgal oblak, Čemur je sledil potres. Mnogo hiš je bilo razdejanih. Vel ki ljudi je brez strehe.
Vodna troba.
MOULIN 13. Veled vodne trobe sta bili ' postaja Aifeuilles in okolica poplavljeni. Več i hiš je bilo pvruaenih in mnogo živine ubite. 'Sjdi se, da ni noben človek izgubil živ-' lienja
Kolera na Ruskem.
BEROLIN 13. Siacči in danea predpo« ( ludne so bile dovedene v bolnišnico Mjabit i tri osebe, na katerih so bili sumljivi znaki kolere. Vendar ni ti kolera, marveč driska.
HAM8URG 13. Uradno se poroča, da ni oboiela nobena rs.ba za kolero.
BEROLIN 13. Kakor poroča »Reicbe-anzeiger« je na Pruskem cd 12. do opoludne 13. t. m. obolelo na azijski koleri 13 oseb, 4 so pa umrle. Dosedaj je obolelo skupno 179 oaeb, od tth jih je umrlo 65.
Govor dra. Josipa Smodlake
na velikem ljudskem shodu dne 8. sept. 1905 v tržaškem »Nar. domu«.
Časna gospodo i draga braćo !
Važnost Trata ea Slovence, u nacionalnom i ekonomskom pogleda, dokazao je, da nije mogao ljepša, tršćanski narodni poslanik i zaslužni prvak dr. Rybrfr.
No pošto je TfSj vrlo znamenita točka ne samo ea vas braci Slovenci, već i ea cijeli slavenski Jug, osobito ea Dalmacija, dozvolite
mi, da se i ja, kao dalmatinski Hrvat, dotaknem toga velevažnoga pitanja, koje je vas danas u tolikom broju ovdje skupilo.
U današnjim nevoljnim prilikama, Dalmacija, koja je zlobom tugjinske premoći odsječena na kopnu od roda i od svijeta, ima jedini izlaz u svijet po moru, a glavni ju — do nedavno i jedini — morski put vodi . . . u Trst. Za to je Tret pravi dalmatieski emporij, najvažnije trgovačko središte za našu pokrajinu i, može ee reći, njeno ekonomsko srce. Nego to središte, koje našoj Dalmaciji oduzima gotovo sav plod njenih krvavih truda, do Bad joj je vrlo 8labo odvraćalo, pače joj više škode nego li koriati donoeilo.
Što daje Dalmaciji današnji Trst u zamjena ea sav onaj eovčani i ljudski kep tal što od nje prima ?
U kulturnom pogledu daje nam bljutave kanconete, koje su iz naših gradova iatisnule i pokvarile mile domaće pipjevke.
U nacionalnom pogledu daje nam trgovačke putnike, commis-voygeure, koji kao agenti tugje političke miBli vode po našoj zemlji protunarodnu propagandu.
U ekonomskom pogledu napokon daje nam — baccala per la Dalmazia !
Za to Be nemojte čuditi, gospodo, ako se iz Dalmacije više puta čuje glas : ć a od Trsta, bojkot Tretu!
Ali to, što ee govori u Času razdraženo-ati, svi uvigjamo da se ne dii ostranit'. Mi ne možemo bojkotovati Trst, — a d* i možemo, ne emijemo. Ne smijemo, jer Trst za nas nije tugjina, već dio našeg narodnog organizma, i to tako važan dio, da bi eamo-amputacija. kojom se prijeti, mogla pogubno djelovati na c jelo narodno bi<-j.
Trst je obamrlo udo narodnog tijela. Ako hoćemo da ne emeta ostalim organizma, već da nasuprot pomaže, kao što bi mogao u najvećoj mjeri, treba ga oživiti.
Hoćemo li se dakle dati — da ostavimo prispodobu — na političko osvajanje Trsta ? Ja ee nc\ baviti t m pitanjem daleke budućnosti, koje mi sami, bojim se, ne ćemo nikada riješiti, kao što ne će riješiti eami ni i Talijani, premda u ovaj čss brojem jači i kulturom napredniji. Tršćansko pitanje moglo bi se riješiti jedino u sporazumu Talijana i Jugc*!ovena. A!i pošto Talijani ta Bporazum čine nemogućim, uzalud je u tom trošiti riječi.
Ali, ako je teško da Trst bude Baavim naš i samo naš, možemo lako poBtići, da pored tugjinskoga Ti s ta budemo imali i mi svoj Trst: t.j. da budemo svoji u ovom gradu, gdje nas se danas gleda kao mrske tugjince.
Za to nam ne treba osvajati Trata, doata nam je predobiti sebe i avoje za veliku ideju, koja nas je danas ovdje sabrala.
Kad govorim o našem Trstu, gospodo, mislim na alovenački, na aloveneki Trst — jer tek kad Trst bude slovenski, bit ći pre-dobiven za Jugoslaviju.
Drugčije ne može da bude. O tom naa uvjerava prvi pogled na ovo lijepo mjesto i
PODLISTEK.	29*
Prokletstvo.
£ft>doTiMtkt roman Avfuto Šmmom. — Nadaljeval
m dovrfil X. K. Tomić.
■	Prevei M. O—A. ——
—	Rešena sva, preskočila sva srečno aapiteljeki most. Ali ti si ee mi zruš la v nezavest. Nu, tn pod vedrim nebom, na ulici r.e moreš ostati. Zberi svoje »:Ie, da te dq-vedem do žohega brega, ker sem po tata sporočil sTJtariei, da prideš tja na prenočišče.
Sedaj je Goačiaka razširila oči, pogledalo plaho Pavišo ia šepnila v strahu :
—	A kje mi je — ?
—	Tn, tu li je avežnjič in ta eo tvoji -ekini, in tvoji denarji, ne boj ae, nikdo ti ni ukral tega; jaz sem paci! na to. S«bo
palico in kapo ai izgubila. To je ostalo gri-škim stražarjem. Jaz pa, pri Boga, ne bi šel nazaj, da bi te malenkosti zahteval od njih. Pri tem bi mogli zagrabiti tudi mene, ker si mialim ea gotovo, da ao mojo senco e velikim svežnjem smatrali za pravcatega tatu, a tako globoko nisem še pal.
— Dobro, dobro Pav^Ša, je mrmljala stara, vsa sreča je bila, da sva jima utekla. Daj mi roko, privsdigai me, ne morem se sama postaviti na noge. Zii se mi, da sta mi peti ranjeni, kakor ai me nenamiljeno vlekel ea saboj. Sedaj aa bova vlekla bolj počasi, ko naju nikdo ne zasleduje. Tako, tako, je nadaljevala stara svojim govoričenjem ia se je dvigala ob roki Pavi še, le počasi sinko, ti ne veš, kaj je starost, kaj je slabost. Tvoja pljuSa lete kakor da imajo poroti, a moja komaj da se premikajo. Kako naj star konj drvi pred vosom vsporedno s ognjenim žrebcem. Daj mi sem moj aveinjič. To mi je sadnje, tako. Naj poarknem še malo slivovea ; poerkni tadi ti sinko. Že se
na giblje k jutru, kajti nebo se bledi kakor v kasni jeseni.
Paviši je podal čarovnici čutaro in po-srknil je tadi sam. Zatem jo je prijel pod roko in oba sta jo krenila dalje skoti tiho noč, dokler ja ni evonarica pod Žoltim bregom drage volje vaprejela v prenočišče. Gončinko je položila v svojo lastno postelj,
Pav .si pa na senik.
* *
Ob 9. ari zjutraj naslednjega dne je bilo na Griču silnega krika in vika. Mestni orožniki so prišli pred bišo čarovnice, da jo primejo in odvedejo v mestno hišo, ker je prišla nadnjo težka tožba, da je očitna čarovnica in rufijnnka in da je dala roko po-močnioo zločincem in ugrabiteljem.
Ta vest se je bila v bi pa rasneela po vsem gornjem mesta, zbog česar se je zbrala velika množica ljadij, starih in mladih, okolo straše. Kaštelan je hotel ▼ hiša, ali vrata so bila naklonjena. Sednj je udnril trikrat z
vratnim kladvicem, ali nikdo se ni odzval in ljudje bo začeli glasno kričati radi upornosti nesrečne Čarovnice proti vlasti velikega sveta griškega. Dalje med množico, naslo-nivši sa s hrbtom na plot je stal pripognene glave, veselega obraza, mladi gospod Paviša GonČ. Okolo njegovega nosa je igral čuden nasmeh, kakor da cbžaljuje siromaka Kaštelana, ker se tako muči z vratnim kladvicem drage Gončinke. Slavna oblast in vojna sila, in vsa ta brbljava gruča griških ljudij ni slutila niti od daleč, da v vsem tem Griču ve le propalica Paviša, kam se je dela ča-rodejnica, da si ma je ob pasu višala Gon-činkina čutara, ki je pa v svojem notranjem silno pljuskala, ker je Gonč srkal ta ognjeni napitek, kakor da se ga more dobiti veaki dan v studencu. Kakor strela je doletel med množico v svoji dolgi črni halji tadi zdravnik Cavagnoli, ki mu je hiša blizu stala ter obtičal e nosom ravno na Paviši.
(Pride še).
na ljudstvo koje vrvi njegovim ulicama. Slovenski ga zeleni brežuljci gile sa svih strana, siovec-cim enojem su podignute njegove velebne palača i obale, slovenski kmet ga i danae svojim žuijims hrani.
Slovenci su ovdje domačini, to svi treba da pomislimo. Njima vodstvo, njima najveća prava uz najvtce dužnosti. Oko njihova ma- i tičajaka treba za t> da se -kupe drugi jugoslavenski radnici, bilo prosvjetni bilo privredni, oeobito brojem jaki dalmatinski Hrvati i kapitalom snažni Srbi, nastanjen: u ovom gradu.
Da tako nije danas, to svi znamo. Meni je kao Dalmatinku žao, a i stid me je.
Iz rijetke izuzetke, kojima za t d čast, Hrvati i Srbi, osobito vis h staleža, tugje se doma*-' h Slovenaca. Dok ee Slovenci intere-suju ea hrvatske i srpske stvari kao za svoje, Hrvati i Srbi većinom ignorišu c jeli slove-nački pokret.
Svaki je separatizam poguban ca narodnu stvar. Ali ovdje je gore nego separatizam, jer Hrvati i Srbi u Trstu na žive svojim posebn m životom, nemaju kulturne i eko- j noxr~ke organizecije za sebe, v« <■ ih s« najveći dio Kap po kap utapa u talijanskom moru, pove-'avaju«; tugje osvajačke redove, koji na svoji liniji jadranskega primorja suzbijaju naš nare d od mora, t. j. oj svijeta i svjetla, od napredka i slobode.
Najgroznije je u cjeloj stvari to, sto naši ljudi u prirogjeni indolenciji, malodušnosti ili komoditet žrtvuju čašo vit oj koristi pojedinca interes čitavoga naroda, a time, pače u prvom redu, interes svoje redne zemlje Dalmacije.
Ja ne nalazio* opravdanja tugjenju naših ljudi od tršćanskih Slovenaca. Zar ih se gc?»x»da stide rato £to bu ubegi? A1 onda dukazu u, da ne ljube ni svoj narod, koji J je danas žalibože megju uh^ima najubogiji. j Zar S:ovenci ne mare za narodnu stvar ? I Nek p. gledaju S7e narodne institucije slove-načke u svom gradu, nek bace samo oko na ovaj »Narodni Dom« najveći i najlepši na slavenskom jugu, pa onda neka sude, imaju li pravo.
Zar im Slovenci ne dolaze u tinret? Da nabrajamo što je davno bilo. Sjetimo ee samo osujećene fuzije s »Dalmatinskim Skupom« i ustrojenja »Jadranske banke«, pa da se divimo susretlji-vcet. i inicijativi Slovenaca, koja do u zadnje doba nije nikad odziva nalazila.
Slovenci, makar što im sa prigovaralo, Sine u Trstu svoju dužnost, d oči m se o' Hrvatima i Srbima to ne može reći. izuzevši neke ufjesljive pojave u najnovije vrjeme.
Možda nekim našima smeta ekakluziv-nost Slovenaca, ili, bolje da se izrazim, po-j sebno slovenačko obilježje raznih narodnih \ institucja. Ali zar u našoj Dalmaciji nije isto tatto? Mi Hrvati dalmatinski zahtijevamo od Slovenca, pa i od Ćeha, da pristupi u naša hrvatska društva, da prstane uz hrvatsku narodnu akciju. Ako nam se brat tugji, gledamo ga krivim okom, a što b:smo tek rekli, da direktno ili indirektne j stane raditi proti nama, kao što ovdje čina mnogi Dalmatinci, hrvatski ili arpeki oci talijanske djeca, koji ee puet še talijanskoj struji, da ih nosi kao mrtva tjelasa ?
Ove gorke riječi prekora ne izustib, gospodo, ni u namjeri da kome laskam, ni da krga vrijedjam. Htio sam njima jedino svratiti pozornost mojih zemljaka ovdje nastanjenih na veliku važnost Trsta za sve nas Južne Slavene te na dužnosti što ih čekaju kao Hrvate i Srbe, koji apsolutno ne smiju da budu indiferentni gledaoci u gigantskoj borbi tršćanskih Slovenaca protiv tolikih mo<;n:h protivnika.
Ja zaključujem gospodo, obećajuć ovdje prisutnoj slovenaČkoj breci u ime avoje i u ime hrvatske demokratske strsnke dalmatinske kojoj pripadam, da ćemo u smislu idaja od
mene danas ovdje izraženih i mi po svojim slabim silama poraditi, da se napokon prenu iz mrtvila tršćanski Dalmatinci nsiega jesika, koji našoj općoj narodnoj stvari u Trstu mogu mnogo pomeći, — a ako Bog i hcć« na diku i na korist sebi, našoj miloj Dalmaciji i cijelomu naroda našemu.
„Mir, ljubav in sloja" — i smisle pspoda škofa gr. Frana Nagla.
I Dopis. »
B 1 sem slučajno v Klancu.
Škcf tržaški je doial ! . . . V soboto daa 9. t. m. pripeljal ss je presvetli, sprem-jan od svojega kspalana, v pri jasno, z a n o
samo narodno trobojn:c3 tpovodom odkritja Prešernovega spomenika ?) odičsno vas.
Skrf je bil tu — to je bilo vse. Manj-1
kalo je vsako oduševljenje, manjkala je ona
... . vez pijetete m spoštovanja, si označuje duševno Borodstvo vladike se svojimi verniki. Ni bilo tu ne vsprejema, ni lepih besed, ni ovacij, ni dobrodošlic. Narod ni došel ker ni čutil zaupanja v svojega pastirja. Narod se je držal daleč, ker ga je sam vladika odtisnil od sebe in si ga odtu i1, ker ga je toli Cesto užalil v njegovem pravu. Ali — vladika je z drage strani se svojim drssd&njim postopanjem jasno pokazal, da ne mara za narod in narod — ni došel. Takov je bil vsprejem ! Za psihologijo momenta je važno samo to : narod je instinktivno, iz svojega prepričanja, b rez kakor-šnjesibodi agitacije in mahina-tornih sil, dostojanstveno obatruiral proti škofu: držal se je hladno in ni želei bližnje dotike z vladiko.
Vee je bilo mirno, le nekoliko gostov iz Trsta, (nekoliko Italijanov in Nemcev, ki so bili na letovišču) je, podobno nezrelim otrokom, obhajalo vas z beneškimi baloni, pevaje panegirike, slave svojega »buoa veseovo« in zamenjaje te slavospeve tu in tam z — Frenovo himno. (In to da ni bila komedija ?! !)
Naslednjega dne je bila propoved. V prilično korektni slovenščini naglašal je vladika karakter tega dne. Rekel je tako-le : Škof je obiskal svoje vernike. N a j bo to dan miru, ljubezni in sloge! Dal Bog, da bi vsi spoznali, da je odrešenje v veri, a to poslednje da se daja doseči s čisto vero, pokornostjo papežu, svojemu škofu in njegovim zastopnikom. Dalje je rekel : Ne verujte onim ljudem, katerih prva želja je, da ustvarijo prepad med vami in vašim vladiko. Ne čitajte onih listov, ki za slepljajo čitatelje, šireči neslogo med vladiko in vami! Mir s vami !•
Res — angeljske besede, dostojne vsakega vladike ! Ali — izusti jih je dr. Nagi in tu menjuje slika barvo. Pozabivši na svečanest momenta »dum <x cathedra loquitur«, pozabivši, da biskupu pod mitro in pastoralsko palico ne pristoja, da se bavi s profanimi vprašanji kakoršnja so politični princ pi in pojedine politične esebe, vedoči, da govori pod egido imunitete, ki mu jo zagotovljajo trdni sidovi božjega hrama in oprt na dejstvo, da govori v odsotnosti onih, katere napada: je dr. Nagi apeliral pod pretveeo »miru in sloge«, v imenu religije, na religijosni čut dobrega našega na-roda, toli rado posabljajočega na pretrpljena ponižanja. Pod tikimi pogoji aa dr. Nagi brani a tem, da veliko reakcijo, ki jo je v vsem našem narodu irzvalo .njegovo proti-slovansko in eminantno centralistično stremljenje, nazivlja — kakor smoto. Dr. Nagi nazivlja vso ono množico spoštovanih ljudij, ki bo iz prepričanja, da se v cerkvi ne sme tirati sante latinska politika na škodo naših narednih interesov in ki so prešinjeni od edino prava resni ee, da je človečaaatvo v vsej svoji kolosalni zgodovini postavljalo v vseh časih kakor temelj vsemu ljudskemu napredku : narodno vero, to je alužbo božjo v narodnem jesika, — vse te ljudi nazivlja dr. Nagi: a a m a spletkarje!
Mari je dr.a Nagla poslal Dunaj v Trat, da prodava naroda o načinu, kako se resnica daja zasuka vati ic kako ee dan daja pretvarjati v no5 ?! Mari more posvečeni vladika, ali siatam, ki ga o a zastopa, delati tako enostransko, da zbog samih principov odtujuje narod od vere : da narod irgublja vero v pravičnost, v naklonjenost od strani svojih duševnih poglavarjev ?!! Je li dr. Nagi š:ritelj vere, ali apostol latinska kulture ?!
Nsrod prihaja počasi, ali sigurno do svoja zavesti. Naj se le sarotijo vsa mitre v svoji trasi, ali čavajo nsj ee, da na prida Črni petek, ko se bo latinsko molilo po veeh oarkvsh bras razlike, ali — prašnim klopam, ko bodo vsviiani Ambrozijansk i psalmi naletali na — mrzle zidove! Vse to Boga in njegovim ministrom na čast !
Po sklepu miru.
Oklopnja&a »Mikaea«.
Iz Tokija poročajo, da j a bila oklop-njača »Mikaea«, zasidrana v Saše bo, ko ja
nastala na njej eksplozija. Admiral Togo sa
pa ni nahajal na ladiji. Uvedena je preiskava, ki ima konstatovati, kako da je nastal na lad'ji požar.	•
Rodbina barona Komore umorjena.
Rimska »Tribuna« poroča iz Tientsina, da so puntarji umorili rodbino mirovnega pooblaščenca barona Komure.
Kriza na Ogrskem.
Ako zadnje vesti govore resnico, je mi-nisterstvo Fejervarv v zadnjih vzdihljajib. Budimpeštanski listi trde, da je odstop mi nisterstva neizogiben. — Nu, faktu samemu na sebi nasproti ostajajo menda Slovani v monarhiji hladni uo duše; ker jim je pač vse-jedno, ali jaše na čelu sovražne madjarsfee vojake Fejervarv, ali pa Kcšut! Ne more pa biti nam Slovanom vseeno, kar se govori o vzroku, ki je provzročil, da je Fejervary ponesrečil. Avatrijski Nemci so menda pomagali na strmoglavljenj u Fejervarjja. In zakaj ? To je ravno, ki zanima nas Slovane in ki je prekarakteriBtično za te avstrijske Nemce: za njihovo brezprimerno sebičnost, njihovo zavratnost in nemoralo v vsej njihovi politiki. Dokler je tako kazalo njihovim namenom, dokler jim je bilo na korist, da ima madjarski šovinizem svobodno roko, so proglašali princp nevmešavanja v ogrske stvari, in so ta princip izvajali do skrajnosti, da se je princip nevmešavanja pretvoril v princip zločinskega zanemarjanja avstrijskih interesov in da je naš parlament postal pravi evnuh.
Sedaj pa, ko je ministerstvo Fejervarv, hotelo porabiti splošno volilno pravico, da upogne madjarsko opozicijo, so se isti Nemci oprijeli nasprotnega principa — principa vmešavanja v Ogrske stvari. To je : Nemci so porabil: svoje znane zveze na dvoru proti temu, da bi se na Ogrskem uvela splošna volilna pravica. In vse kaže, da se jim je nakana posrečila. Zdi se, da so vplivi Nemcev dcsegli, da krona ni pritrdila namenom ministarstva Fejervarv in — posledica vsemu temu bo padec te^a miniaterstva.
Nu, vprašajmo ee sedaj po vzroku tej kričeči nemoralni nedoslednosti Nemcev ob tako važnih vprašanjih, po vzroka, da ae v ogrske stvari umešavajo eedaj isti avstrijski Nemci, ki so poprej najfanatičneje odklanjali vsako umesavanje avstrijskega parlamenta?! Nu, ta vzrok nam kaže te naše Nemoe ka-koršnji so in nam pojasouje, zakaj ne more priti do pomirjenja v tej državi ? !! Nemci zastavljajo sedaj svoje vplive in etavljajo v kontribucijo svoje zveze na dvoru proti uvedenju spošne volilne pravice zato, ker Be boje, da bi to delovalo tudi na Avstrijo, da bi tudi tu postalo aktuvelno to vprašanje. Nemci hočejo imeti privilegijev, oni hočejo biti narod privilegiraneev tadi na volišču. Boje ae splošne volilne pravice, ker vedo, da bi po iatej prišli novi in širši elementi do izvrševanja političnih pravic in dosledno temu tudi nenemški narodi do veče politične in narodne veljave ! Tega pa ne morejo pretrpeti ti nemški — svobodnjaki. Raje naj se ogrska kriza razteza v brezkončnost, raje naj gre vae k vraga, nego da bi Nemci privoščili tudi drugim malo več pravice in malo več avobode. Zahteva po čim iziatnejem razširjenju političnih pravic je sicer konse-kvenca sares liberalnega naziranja. ali pro-aluli nemški liberalizem tudi na Ogrskem ne dopušča te konsekvence do uresničenja iz strahu, da bi dogodki na Ogrskem mogli najti analognega nadaljevanja tudi v Avstriji in da bi ta pridli do malo več politične in narodna avobode. Splošna volilna pravica torej ja vsrokom, da nemški liberalizem deluje na padec ministerstva Fejervarv.
Drobne politične Testi.
»Hrvatska poljedelska banka« je kupila vlastelinstvo Daruvar za tri milijona kron. Banka namerava del tega poae-atva parcelirati, na drugem delu pa hoče napraviti nove naaelbine, da prebivalcem preo bij adenih krajev v hrvatskem Zagorju nudi priliko, da aa isseli v ta nove domače naselbine. To ja prvi korak za notranjo kolo nizacijo.
Vsprejem bolgarskega eksarha
v Sofiji. Iz Sofije poročajo, da se bolgarski ekaarb na svojem povratku v Carigrada ustavi nakoliko dni v Sofiji, kjer bo predsedoval izredni saji sinode. Bolgaraka vlada ja sklenila, da priredi eksarhu sloveaen cfioijelen vsprejem. Na ukas turške vlada ea vdale ž i vsprejema tadi tarški kcmiaar.
Crno žoltain madjaraka zastava. V Vilagošu aa vrše ta dni vojaške
vaje 17. divizije. Ko so vojaki šli v mesto, je bila na stanovanju FML Csunade takoj razobešeaa črno-žolta zastava. Gospodar hiša ni mogel odstraniti zastave, ker so jo straž.li vojaki ; zato je pa razobesil veliko madjarsko zastavo, ki je črno-žclto povsem pokrila. Obe zastavi vise še vedno. Ta afera vzbuja veliko senzacijo.
Turško- boga rek i odnošaji. Iz Carigrada poročajo, da je Turška vnovič zahtevala od Bolgarske, naj jej izroči štiri Aimence, ki so bili zapleteni v atentat na sultana. Bolgarija ae brani to storiti iz ozira na razburjenost, ki vlada v Bolgariji redi postopanja turške vlade nasproti bolgarskemu eksarbatu.
Takahira postane japonski poslanik v Petrogradu. Nekateri londonski listi so priobčili vest, da postane Takahira, japonski poslanik v \Vashingtonu, poslan'kom v Petrogradu.
Baron Komure. Iz Nov-Yorka poročajo, da se stanje Komure boljša. Isti namerava odpotovati na Japonsko prihodnji četrtek.
Pogodba o angležko-japouski zvezi. PariŽki »Teraps« poroča iz Londona, da se pogodba o angležko japonski zvezi na željo Japonske objavi še le po rat fikaciji portsmouthske pogodbe.
Domače vesti.
Ob otvoritvi novesja šolskega leta.
Rotimo Slovence v TrBtu in okolici, naj n.-kar ne vpisujejo svojih otrok v nemške ali italijanske ljudske šole. Ako le morejo, naj jih vpišejo v najbližjo slovensko šoio. Ako bi ne bilo na slovenskih šolah dovolj prostora, naj se vseeno ne sili slovenskih otrok na neslovenske šole, ker, ako za Slovence v mestu nočejo dati šol, jih tudi ne morejo siliti v šolo.
Sosebno pa vi slovenski rodoljubi ic sv. Ivana, pazite dobro, da nobeden Slovenec ne vpiše svojega otroka v novo dovoljeno L e g i n o šolo! Nikar se ne dajte zavesti za par čevljev ali za kako oblačilo ! Vaši otroci nikjer ne dobivajo toliko pouka, kolikor v domačem materinem jeziku, ker druzega jezika ne umejo tako dobro. Dalje prosimo rodoljube iz Bar-kovelj, Rojana in Škednja, naj nam naznanijo one slučaje, v katerih bi šolska vodstva silila slovenske stariše, da vpišejo otroke v italijanske oddelke. Skrbeli bomo, da se bo proti takim brezvestnim šolskim vod teljem postopalo po zakona.
Ako pa kateri izmed slovenskih otrok iz katerega-koli vzroka ne dobi vstopa v slovenskih šolah, bodisi javnih v okolici, bodisi zasebnih družbe sv. Cirila in Metodija v mestu, naj sprovede dotične svoje otroke naravnost na c. k. namestni-š t v o ter naj vpraša tam, kje je ona slovenska šola, ki zamore vsprejeti dotične ga učenca ?! Zaleti bi bilo, da bi se na name-atništvu oglasili vsi oni nesrečni stariši se svojimi nesrečnimi otroci !
Priznanje Tržadanom. Prejeli smo : Na svojem potovanju po Gorenjskem čujem, kamor-koli prihajam, le glas hvale o nastopu Tržačanov, ki so se udeležili Prešernove slavuoBti v Ljubljani. Posebno pa hvalijo ljudje Tržačanov energični nastop na K07-Ierjevem vrtu. Vaakdo pravi, da si ni mislil do aedaj, da bo tržaški Slovenci tako navdušeni in odločni.
Izlet T LJubljano. Podpisani odbor ai dovoljuje javiti slavnemu občinstvu, da znaša čisti prebitek posebnega vlaka k odkritja Prešernovega spomenika 148 K, kateri zneaek je bil (meato venca na Prešernov spomenik) odločen tukajšnjemu »Dijaškemu podpornemu dru■ a t v u«.
Ob tej priliki se podpisani odbor toplo zahvaljuje vsem onim, ki so mu šli na roko na prireditvi posebnega vlaka in posebno goapodom udeležnikom, ki ao v tako veli* kem številu in tako častno nastopili ob slavnostnem odkritju spomenika našemu naj-večemu pesniku.
V Trstu, 12. septembra. Za Odbor za udeležbo na odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani:
Dr. Edvard Slavi k, predsednik.
Domobranski pešpolk št. 5 preme j sčen 'y Palo. Domobranaki naredbeni list prinaša odredbo, a katero je tuk. domob.
peapolk z ua]vLtsx odlokom preaieafea z vsem. tddelki in dopolminim okrajnim pc-ve.jstvom št. 5 v Pnlo. — OJbod bo dne JO. septembra t. 1. s utraj z državnega kolodvora.
2. batalijon ostane redi pomanjkanja proatorov cačasno še v Gorici.
Premestitev tega polka v Pulo — avstrijski Port Artur — izvršila se je is po-»er ao važnih vojaških ozirov.
Iz Ajdovščine. Dne 11. septembra se e vršila tu izvolitev župana Županom izvc-;ea je d sedanji g. župan Ignac j Kovač, prvim namestnikom g, Josip K r t e 1, družita namestnikom g. Artur L o k a r, c. kr. aotar.
Čestitamo.
Ob< ni zbor »Slov. per. društva« se
je vrši . kakor napovedano, v nedeljo dne J. septeabra t. 1. ob 4. uri popoludne v prostorih »Trgovskega zabraževalnega društva«. Ćim je bilo število navzočih udov zadostn >, ;e ctvoril zborovanje predsjdnik g. prct. Mandic z lepim negovorom, v ka-*erea. j« črtal delovanje v minolem društve-venem letu in ir avil, da ne more več ostati na častnem mestu, ker mu ne dopuščajo razmere, v katerih se nahaja sedaj. V kratkih beeedah je črtal tudi, kako bi moralo b ti delovanje ta naprej, da bo društvo fjje odgovarjalo zahtevam ćaea in da bo dcseealo postavljeni si cilj. Potem je dal esed < tajniku g. P o d r e k i, ki je poročal
delovan n v minolem društvenem letu ; a niaovo poročilo je bilo enoglasno vsprejeto. \"a to je sledilo poročilo blagajnika, ki je :>il> tudi enoglasno vsprejeto. K tretji to5ki dnevnega re<5a, volitev novega odbora, so ■stari oiborniki potom g. prof. Mand <5» izjavil , da ne morejo več kandidirati iz tehtnih raeiog>v. Gg. Z&fred, Verčjn in Š?ara sj *ku*a!i odvrnit' predsednika in biv^e odbor-o se od njihovega oklepa, ali ves trud govornikov je bil zastoaj, ker nijeden odbornik ai preki cal svojo ostavko. Zborovanje je bilo prekinjeno za nekol ko časa, da zamore, o zb- rovalci pogovoriti ee radi sestave novega odbora. Na voiitvi, kije sledila temu zratksmu presledku, je dobila vse glasove lista, ta vijena od volilnega odbora. Xovo-izvcljem odbor ee je v prvi seji konstituiral Kakor sledi : prt<Uednik : Friderik Loncner, podpred ednik : los;p pl. Masnec, tajnik: Anton Ž berna, blagajnik : Dragct'n Dekleva srh var n nadzornik {evskih vaj: Fr. Ker--»vani, odborniki : Rudolf Kompara, Peter Verčon. Anton Švars, Angel j Bizjak in ?*ter Ztfred — namestnik. : Fr. Vertovec, Henrik Kobau in Fr. Opaš č — pregledovala računov : Jernej Pinttr in Dragotin Podreka. Po dovršeni voiitvi se je g. Kobau v mesu pevcev zahvalil v lepih besedah g. prof Mandicu za mnogoletno \spešno delo-] vanje. Ker pri točki dnevnega reda, — even-tuvalia — se ai nikdo « glasil za besedo, je bilo zborovanje zaključeno.
Hotela je skotiti v morje. Predsi-a ča;im. kmalu po 2. uri po pclunoči, je, jen reiar, službujoči na obrežju, opazil na novem sanitetnem pomolu žensko, ki je -tsls uprav na robu pomola in ss dokaj 1 eumljivo vedla. Nevidjen as jej je redar približal ia jo vjel za roko ravno v hipu, ko je hote a skoč ti v morje. Začuvša se pridrian^, se je ženska obrnila k redarju in j -e mu skušala i*t geti, a to se jej ai posrečilo.
Rsditr ;o je odvedel na p nični poli-jsk- uiad, ki je v ulici Tigor, kjer jo je -inioujoČi uradnk zaslišal. Ženska je povedale. da je 29 letna Olga Mikelič in da •taouj« v h ši št. v ulet del Biechatto.1 Prizaa a je tudi, da je nameravala izvršiti •tamomor, a ni hotela povedati vzrokov, ki •o jo aiLli v smrt.
Policijski uradnik je tel« foničnim potem pozval zdravnika se zdravniške poetije. Zdravnik pa, videči, da je ženska silno razburjena, jo je dal odvest v mestno bol* a sn et, kjer eo jo veprejeli v opazovalnico ea umobolne.
Društvene vesti in zabave.
»Trgov>ko izobraževala« društvo« vabi vse svoje ude, njih prijatelja ia anaaea aa prvi pleeni venček, ki ga priredi ▼ nedeljo dne 17. t. m. v društvenih proet >rih ulic i S. Fraaceeco št 2, I. aadatr.
Začetek ob 7. uri zvečer; venček bo trajal do 1. ure popolunoči.
Sviral bo orkester z glasovirjem. Na ob Ino udeležbo vabi	Vesel čni odaek.
*Hrvatski Sokol« proslavi prihodnjo nedeljo tridesetletnico svojega obstanka. Na tej svečanosti bodo sodelovala tudi razna druga sokolska društva iz Hrvatske, Dalmacije in Istre. Od slovenskih društev sta se doeedaj prijavili sokolski društvi iz Ljubljane in Brež c.* Iz Prpge in Lvova pridejo deputacije.
Pevsko društvo »Zvonimir« t ko-eolu priredi, kakor že javljeno, prihodnjo nedeljo, dne 17. t. m. velik koncert s petjem, godbo, igro, šaljivo pošto in plesom na vrtu g. Škilan p. d. »Drionc v Ro-colu. Na tem koncertu peli ee bodo mešani, moški in Ženski dve^pevi s spremljevanjem orkestra pod vodstvom društvenega kapelnika g. H. O. Vogriča. Odbor je glede točne poatrežbe že vse potrebno ukrenil, da bo vse v zadovoljstvo vsem udeležnikom. Prostor, kjer se bo vršil koncert, je jako prostran, da bo prostora za občinstvo, kolikor ga pride. Med in po koncertu delovala bo šaljiva pošta. Za to je dalo društvo prirediti razglednica a sliko pevskega zbora. Po dovršenem vsporedu prične ples na planem. Pri koncertu in plesu sviral bo vojaški orkester '.»7. pešp. Vstopnina na koacert znaša 60 atot., k plesu moški 1 K, ženske 50 stot. Otroci v spremstvu atarišev ao vstopnine prosti. Natančneji vspored priobčimo jutri. Ker je društvo še mlado in v materijalu šibko, ee nadejs, da se občits.vo, toliko iz j t kolice, kolikor iz meeta, udeleži ts veselice v velikem številu.
Koledar in vreme — Danes i Po vi-anje sv. križa: Znanoalav: Rajna. — Jutri: Nikomed, muče-nec : Tetumil ; Petkana — Temperatura: ob 2. uri
popoludne -j- 27-°- Celsius. Vreme : lepo.
kazne vesti.
Nova italijanska oklopnjaća. V Castella-maru di Stabia ao v nedeljo apnstili v morje novo oklopnjačo »Napoli«.
Ljubimki — odrezal not. Zidarski po-močnifc <Tsjea Bas§y v Oejeku ee je skregal s evojo ljubimko Miroelavo Markovih, ki mu je odpovedala ljubezen, ker je postopal ž njo presurovo. To ja Basev-ja raekačilo tako. d« je bivšo ljubico n*j\jrej opsoval ter jej petem z nožem odrezal nos, na kar je zbežal. Redarstvo ga išče. Dekletu so takoj tuđili prvo pomoč.
Potres v Kalabriji. V Monteleone je potres, ki je trajal 43 sekund, napravil primerno malo šked^, le v mestnem okraju, kjer stanujejo kmetje, se je zrušilo 6 hiš. Strašno je pa razdejanje v bližnji okolici. Le tri kilometre oddaljeni Stefanoconi je razvalina. V vas ae zamore priti le preko visokih grobelj. V tej vasi je bilo ubitih 120 oaeb. Še huje je pa v Piscopiu. Tukaj ni oatal kamen na kamenu. Skoraj vse ženske eo izgubile življenje. Mcšfci so odišli skoraj vsi v Ameriko ia oetale ao doma samo ženske, ki so eedaj našle smrt s svojimi otrtci. v bližnji vasi Zamaro so izvlekli izpod raavalin 1 10 mrlčev. Vee mrliče fo vojaki pokopali v skupen grob. Isto aliko strašnega razdejanja kaže 34 drugih vaai in krajev Kalabrije. Nad 60.000 ljudi je brez streha, na t s.č« jih leži ranjenih v šotorih. Vaem tem ljudem primanjkuje hrane in dela. Milošfi?*, ki pr haj s cd veeh strani, ne zadostuje, beda je poveod velika. Potreei ee še vedno ponavljaje.
Iz veeh etraai prihajajo darovi aa prizadete po potresu. Tako ja s. pr. papež Pij X. daroval 25 000 lir, mesto Milan 50.000 lir. milanska hranilnica 100.000 lir itd. Tudi razni listi eo nabrali znatnih avot.
1
Daril*.
Družbi sv. Clrllm In Metodlja ao od l. do 31. avgusta 1905 poslali prispevke in darila p. a. gg. in društva :
Upravaiitvo »Slovenaki Narod« v listih od dne 2, 5, 9, 12, 16 in 26. avgueta 1026 K 36 atot., upravniatvo »Mir« 301 K 68 atot., upravaiitvo »Slovenec« 69 K, uprav-niitvo »Družinski prijatelj« v Trstu 23 K, upravništvo »Domovina« 5 K 88 atot. Podružnice : v S t. Patru aa Kraau 65 K. moška v Ormcžu 30 K, ženska ▼ Ligatcu 50 K, L belokranjska ženska v Črnomlju 27 K 50 atot., v Velikovcu 98 K 31 atot., y Žu-žemberku 18 K, v Mokronoga čisti dobifek vesel co 500 K, v K osjem tiati dobiček veselice pri sv. Petru pod sv. Gorami 115 K 04 stot., moika ieatpetersks ▼ Ljubljani 156 K 20 stot., aaoika v Radovljici 5 sti dobiček veealiee 1000 K, ženska prijav. Bane- '
I diktu v Siov. goricah Čisti dobiček veselioe 140 K. Občine : Škocijan 2 K, Petrov5e 5 K, Kobarid 20 K, II. Bistrica 10 K. Posojilnica v Cerknici 20 K. Diustva ; Narodna tiskarna v Ljubljani 200 K.
(Pride še).
: Zadnje brzojavne vesti.
Eksplozija ladij e pri Jakobstadu.
HELSINGFORS 13. Pri dveh osebah, bivajočih blizo Jakobstada so vojaki zaplenili 5000 pušek, ki prihajajo najbrž z ladje, ki je eksplodirala. Posadka ladije se je podala v notranje kraje dežele; njihova na-daljna csada je neznana. Fitski carinski par-niki so dobili ukaz, naj stražijo obali botni-škega zaliva. Glavni carinski ravnatelj se je podal v Jakobstad.
8TOKHOLM 13. L st »Stcckholm Tid-ningen« poroča iz Helsingforsa nastopne podrobnosti o prginu parnika pri Jakobstadu : V sredo po noči je dospel nežne n parnik do Kalpkaera, 25 kilometrov od Jakob3tada. V viharju in megli je parnik obsedel v pesku, kake 4 k lometre od obali. le v pecak sta dva carinska uradnika prišla do panrka ter hotela pregledati tovor. Ko sta dospela do ladije, ju je angležka posadki vsprejela e revolverjem v roki ter j:m* zaklicala, da naj si izvolita, hočeta li raje biti vržsna v zrak, ali pa fe vrniti na kopno, nakar s:a se oba uradnika vrn ls. Dvajset minut potem je ladija eksplodirala, potem ko s3 je pcaadka v čolnih odpeljala. Ta dogodek je bil takoj prijavljen oblastnijam. Guverner je takoj prišel a 100 možmi ruske poaadke. Ime ladije je bilo prebarvano, tako, da jc bilo samo čitati ime »John« m slog »ton«. Glasom Llcvdovega imenika se parnik najbrž imenuje »John Grefeonc in je iz Lsndona.
Trgovina.
Borsaa poročila dse 13. septembra Tržaška borza. BapokoalK19.iOV-l9.127s anglH*° lire K--
do —.—. .London kratek termin K 110--? 10.20
Francija K 95. $:»-->5.45— Italija K 9640— v.5„»—
italijanski bankovci K —.— —.—. M omči)« K
117.45--117 55— nemfiki banknv-4 ---.
avstrijska ednoua renta k 100 45 10'j t»5 ograa kronska renta k s 0.90 i 7 10 ita"ien-*ik ier-—kreditne akrfje & 679 50 — "t 81.50 državne železnice k 67^.50 — h75.5g »^sabevj
iUl.--103.— Llojrdove akHi*, . 738 — 745 -
Srečke: Tlea k 331.75 —1 35.75, '-vrea.* K 470 — do 483.— Bodenkredit ioH0 K 302.— 310.— b • denkredit 1889 K 302 — 310 — Inrlke & 145.— do 147.- Srbska — — do —.
Dunajska borza ob	2. url pop.
včeraj	danes
Državni dc g v papirja	lol 35	101.3j
„ „ srebru	101.30	101 30
Avstrijska renta v zlata	119.70	119.65
. „ kronah 4%	10 ».65	100.65
Avst. investic' ska renta 3 v,,	92.65	92 50
Ogrska renta v zlatu 4%	1)6.- -	115.95
„ „ kronah 4°/.	96 85	96.95
„ „ 3v«	87.50	87 85
Akcije nacijonalne banke	16#1.—	1615.—
Kreditne akcije	678.50	691.—
London, 10 lstr.	239.977, 239.99
100 državnih mark	117.40	117.35
20 mark	23 48	23.47
20 frankov	is».11	19.09
100 ital. lir	95.40	95.35
Cesarski cekini	1131	11.31
Parižka In iondonaka borza.
Pariz. (Sklep.) — Franoozka renta 100 37, italijanska renta —.—, Španski erterieur 93 42, akcije otomanske banke 605 —. Menjice na London
251.70.
Pariš. (Sklep.j Avstrijske drtavas flslee ► —.— Lombardi —.— onidcirana turška renta 92 60 a7sai)ska slats ren. 102 70, ogrska 4"/, zla rento 97 90, Liadsvbai*. 484 — tnriks sreč e 136 50 panika banaa 14 75, italijanske m*r -jonains akcije —.—, akdte xfcio Tinti 16.40. Trdna.
Loadoi. (Sklep Koasoiidiza. dot Sd7v Lombardi 41, veoro 28.n/i« ipsneka runte 92T , . Ujanaka rent« 105—. okm Jlsaunt, 2 r/»	_
Dunaju —.—. Slabotna
T ržna mwi wuja 13. septembra.
Budlsapeflta. Pfenjne ukt. K 15.76 do k 15.78, rž za okL k 12.78 do 12.."»j, cves za okt. od K 11.96 do 11.9s, koruze zm sept. K —ao K—.—
pseiuce : ponudbe dobre, povpraševanje tživljeno, tendenca mirna. — Prodaja 65.000 met. s to tov. nespremenjeno. Druga žita mirno. Vreme : ?ro£e
n« »i«.	auik*	*• -
rage sa tak. smsso po oo ag 47.*,4 fia, aa dec 47.%.
Nevr-York. (Oteor^a^ e.1 Sa7a BIo kc ho>1 Če
dobave. — Mirno, uespremenjeno. — Prodaja :--
vreč
K ara h o r g. (R*'«- ,Qp. — ^antca good average za september itS1 + r* dec. 38.1za marec. 39.— za .raj *9.'lS Stalno. — Kava Bio oavadm točo 40—41. oavadna rdelna 42—44 aavnđa dob**. 45—46.
Harnbu r jr. (Sklep.) Sladcor za september 16.30. za oktober 17 35 za november 17 30. za dec. 17.40. za januvar 17 5i», za febr. 17.55. — Mirno. Vreme : lepo.
Sladkor tuzemski Centrifagal 5 promn. tled. K 74*— do 75-—, za maj-avguat K 73'— do 74 50 C ncassć in Meliaitl promptno K 74—75, za juli-aiguat K 74— do 75*—.
London. Sladkor iz repe »arov 87a * Mlačno.
par**. Rf za tekoči mesf" 15.15 r» oktober 15 25 m nov.-december 15.50 za nov.-febru var lf».75 (mirnoi. — Pšenica a tekoii mesec S2.55, za oktober 22 za november december 23.— za nov. februvar 23 20 stalno Moka za te kofii mesec 29 70, za oktober 23.93 ia nov.-december 30.25, za i ov.-februvar 30.45 istalaji- —• Repi^at olje za tekoči me*rr 47 :</4 za oktober 4S--za november-december 4S 1 4 z« januvar - april 49 — imirno.. Špirit za tekoči meneč 39.' ,, za oktobar 35.7* Zh november-december 3i3,4, za jannv-april 34 3/4 (mlačno).— Sladkor aurov nso nov. 2J.1 4—2 */» imlačno) bei za tekoči me>«ec 24 — za okt 2».5/a. « oktober-januvar 25.—, za januvar-april 26.- - untačno ) rafinirat 59l/t—60.—. Vreme: lepo.
Vedno napredek. Razven ^osp. štularja. ki je te dni otvoril svojo novo krojačnico in pro-dajalnico manulaktur zraven cerkve sv. Antona novega, je te dni otvoril svojo krojačnico tudi g. Škerlj na trgu Barriera it. 3, I.
Ta dva nova slovenska obrtnika toplo priporočamo v podporo, kajti le na ta način jima bo obstanek gotov.
Hermangild Trocca
Barriera vecchia št 8
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke ia odrasčene.
j	Venci
j od porcelana ia biserov vezanih z me-j deao žico, od umetaih cvetlic s trakovi ia aapisi.
Slite aa porcelanasti! ploščah za spomeiiile.
Njnišjea konkurenčne cene.
Zalop tu- in inozemskih vin, špirita in likerjev
in razprodaja na debelo in drobno
trst. — jakob perhauc — trst.
Via d e i r a c q u e 5t. 12. (nasproti Kaffe Centrale).
Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin Bordeaus, Bur, gunder, renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum-konjak. razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevec — Izdelki 1, vrste, doSli iz dotičnih krajev. Vaaka naročba se takoj izvrSi. Razpošilja 3e po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja odpol litra naprej.
Velifc Izbor inozemskih in lokalnih vzorcev.
Pozor!	Pozor!
w Jfova krojačnica.
———Piazza della. Barriera 3 I.	■
Slovenski napis.
Izvršuje vsa v krojaško stroko spadajoča dela v popolno zado volj nost. — Najnižje cene! Priporoča se udant
Slavo j Skerl.
MT Tovarna poKiitva 1
Aleksander levi JKKnzi
ulica Tesa Jtv. 52. H (lastna hiia). ZALOGA:
PIRZZA ROSnRIO (Šolske poslopje). Cene, d« so nI bati noben« kenkurenoe.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih, "occcocccco DoatroTU ooalk brMfUlM Ia ffeaako
Mizarska zadruga v Gorici ^(Solkan)
terana pohištva • stroj evnim obratom
priporoča • lavnemu občinstvu svojo
IT zalogo pohištva "M
prej ANTON ĆERNI60J
fii tei Bettiri Ste?. 1 (Bosano) - v Trstu - tik certre S?. Petra t M Mareizl
■ajra^a torana pohištva primorah« dožolo.
PmUštrm tošaltmjm mm mmliđmo, trpešno in Učno, in micer mmmo in lemm, posuSenegm t toTmrmiški auiilniei m temperaturo 60 mtopinj.
MT Vsaka lnahariato Jo izfcljirfona. ~mm Album pohištva poilja ao brozplalno.
v	Prodaja aa tudi na maoaCna obroka.	C
Tntifitn v: Tim, iVUITU ia ALEUANDRIJI COBJBNT).
MALA OZNANILA
V novi proilajainici jestvin
in kclomjal ftHl PBt8Ffiel t nlici Giulia št. 76
* nloiiiti Tnakovr^trj^ jertr;nf
uitr karo. ril. tntroine tnapeljsk^t. sladkor. tarVno 'a	moko. naravno mulo.
milo. Wi!no oile prrf* w 1« 36 d« v. — BI aro r<*dii>» fveif.—
Tomasoni Ulisse
Trst stikar-dekorater.
flprejeina delo Da d«*i»>H k"rs":if	• papirem. ali-
ka: j« sob in nani*<>* T	i
* ločita ia na »se nar'ne. Po-ti Its in tnaruor. Rar-pohištva po.iov itd. Vse po :mfmih emah. točno in hitro. — Delavnioa: ulica "igo
Fosootc štev. 19.
________ _ (
Tovarna kisa
BrnsciiiM & Hrovaih
Trst - Riva Grumula 6
Zaloga vinskega kisa i u specijalnih kisov. Konkurenčne cene.
Podr-ifani priporoča s"vojo
*r NOVO PEKARNO !N SLADĆIČARNO
pri Sv. Jakobu
istrska nlica 12 (xra?ea si. šole).
Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom S?prejema naročila in domači kruh v pecivo Postrežba točna.
Benedikt Subaa
Svoji k svojim !
Podpiran priporoča -vojo zalozo oglja. drva. premoga in drugo rz^no cur-javo ter petrolej. Pošiljanje r.a dom.
Josip M u h d,
al Cavaca (ubod ulica Ca-vMzzem št. 31.
Iv. Kopač
svečar v Gorici
priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče ♦
Cenik cnzDlačno ii milo.
=Jtova zaloga =
ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich
ul. Pieriuigi di Palentrina (pr?j ul. delle Acoue) vogal ul. Coroneo.
Prva te tasilaica
__ na električno moč _
Gusitiero Cozzio
Passo S. Giovanni št. 2 I vogal ulice Torrente nasproti kavarne Cniozza izvršuje vsakovrstno brušenje in poliranje.
Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd.
MIROMLNICA Henrik Bonetta
uL Carraderi 18 (TOfll&fPPJ) j
rperijaliv-ta nav»di..b in tu«*-dirinaJnib drog, tiarv.' pokoju, .akoT, ič^tk. eupič+r, nevidne ga in parfumn»-ga inila, [' ~ trolfja. *fi;rita	ra £<— j
rrti. — Barrilo za	i)* |
-	Tina. -
Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno
7
Nova prodajalnica
Romolo Perini
zlatar in droguljar
Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele.
remija ure na jamstro.
Prodajata jestvin
založeno z vedno svežim blagom I vrste kakor: kavo vseli vrst, sladkorja, olja. mila. kisa, testenin, moke, otrobov itd. priporoča svojim rojakom u dan i
Fočkaj Ivan
ili. PETRONIO 2 (voga! u,. S. F
UAp op postreznica za nekoliko ur na oC «lan. — Naslov pove uprava
lista.
Noihnlifi vinske rtiskaliiiee in roastilnice lldJUUIJtJ ,J,»Kivajo pri Živic i dr i
trgovinska uli«-a 'J.
Štampilje iz kavčuka. ) r,
jiant-tvom, cerkvenim pre'l=tojni.stvom, trgovcem in zasebnikom, nadalje zadrugam in denarnim zavodom prij>oroča se za izdelovanje etampiljev iz kavčuka i 11 kovine prvmsLtovarna na Primor- I IfrmnA^IO *kem, kateri je la.tnik ^ ^»»'P^Ut,
Pola. Piazza Carli Št. t. — Cene zmerne, p-»strežna hitra. — Štampilje se izdelujejo v vseh oblikah, tudi v obliki ure, medaljona, svinčnika itd. Kot edini slovanski zavod te vrste na Primorskem, oziroma Kranjskem in >tai»-i>keni, priporoča Mi toplo v po<lporo Sio-vaii"tn lem več. ker Mi vsa naročila izvršuje Titčno in v jezikovnem pogledu pravilno. — Oi^lej ni već ]v»trebao slične reči naročevati pri inorodcih.
mAAA hektolitrov vinskih sodov v vsaki .UUU velikosti od 5 — 70 hektolitrov prodaja po jako zmernih eenaii tvrdka Alex. Breyer i sinovi, Križevac.
Stavbinski materijal
kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek. apno. živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence, pri tvrd k i =======
Belli & Corsi
ulica Economo št. 12 (stari mlin).
F.FertOt urar
TRST - ul. Poste ntioTe Št. g priporoča velik' izbor ur: Ornega, Schaffhause. Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ar za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
hmb ■ v _	bokini.man-
Al doloni, kok. Hfe f9» JmM^J^ kislo zelje in ' zelje v glavah pošilja po povzetju od 50 klg. naprej po zmernih cenah
BE. Lavrenčič ŠIšta - Ljubljana.
SV Za večje posiljatve p. n. gg trgovcem cene po dogovoru.
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedenec.
Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst.
Zastopnik tovarne koles in motofcoles „PactT
Napeljava in zitiosra električnih zvor čkov izicljučua prodaja gramofonov, zonotonnv in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga prlpadkov po tovarnlihll oenuh.
TELEFON štev. 1734.
Pnipiinni priporoča slav. obemstvu, vojaškim in civilnim krogom d - o \ uf GIOACHINO KOSSINI št. 24 (zraven cerkve sv. Antona no- ^ vegai. na novo otvorjeno, z najmodernejšim blagom bogato opremljeno
krojačnico.
B-.gata zaloga tu- in inozemskih tkanin, sukna in vseh v krojaško obrt spada iočih predmetov. Velika izigra najmodernejšega angleškega blaga. I >elo precizno. cene zmerne. Naročbe se izvrše točno in se dostavljajo na dom.
Vnanje naro<H>e se sprejemajo vsak čas in se točno izvrše. — Mnogoletna ^ušnia. katero si je prisvojil podpisani glede kroja civilnih in vojaških oblek, ; mči za ukusni kroj. kakor tudi za solidno, trpežno delo in izvrstno blago.
Z odličnim spoštovanjem	AVGUST ŠTULAR.
Svoji k svojim!	Svoji k svojim!
(	Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga
ppCroatia^
stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, glavnega mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. — Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila
podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" - Trst
======================== ULICA TORRE BIANCA 20	-
Sfcfl^ Zastopniki 7.a vsalco mesto, trg in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogojL ^
Prednaznanilo.
Z nastopivšim letnim časom se otvori nova
prodajalna manifaktiir
— v ul Ponteroaso 10 (zraven pekarne Hillebrand)	—
Podpisana lastnika si uljudno dovoljujeta to slavno občinstvo o tem obvestiti ter se priporočata za mnogobrojni, obisk
Fogar & SachettL
•Za bolno na želodcu. ,
Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni a prelilajeujem ali s prenapolnenjem želodca vživanje pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil, z nerednim življenjem k:ikor n pr
želodčni katar, želodčni krč. želodčne bolečine, težko prebavljanje ali zasliženje
priporoča se dobro domače zdravilo, kau-rega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let prt - j skučeno. To zdravilo je
Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.
To zeiično vino Je sestavjeno od izvrstnih, zdravinomočnih zelišč in dobrim vinom, ! Jači ln oživlja c prebavni sistem čoeveka Zeliščno vino odstranjuje vse nerednosti ——— v krvnih ceveh in denje vspešno novo napravo zdrave krvi. ——i—
8 pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kiili. Ne pnienio tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi ruzjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, Blabosti z brnhanjem, kateri «e pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina.
Zapiranje človeške potrebe
ščipanje, bitje srca, nepanjein tudi
nje krvi v jetrah, vranici m sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo
se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje pici v-nemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca z lahkim čistilom človeka vee ničvredne tvar.:.
Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi,
slabe preba\e, pomanjkljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter
Pri popolnem pomankanju volje do jedi. po<l nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavobol in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje.
Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svcžj vspodbujo.	Zeliščno vino podel juje
človeku voljo do jedi. pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvarjenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. — To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po K 3.— in 4.— v lekarnah v Trstu, Skednju Miljah. Kopru. Sežani, Tržiču, Ronkah. Fiumičelu, Ogleju, Giadežu, Izoli, Piranu. Pazinu. Izuzetu, Postojni. Vipavi, Ajdovščini. Gorici, Gradišču ob Soči, Korminu, Komansu. CampluiiiMi Cervinjanu, Umagu. Bujah, Vižinadi, Montoni, Lovranu, Opatiji, Voloakem, Reki, Bukaru, Sušaku. Ča barju. Ribuici. Vrhniki. Idriji, Kanalu, Čedadu. Vidmu, Mor.eljanu, Palmanovi. I.:< tisani, Portogruaro, Vodnjanu. Pulju, l.abinju, Cresu. Č'ernomblju, Metliki. Novemestu, Trebnjem Litiji. Ljubljani, Kamniku, Skotjiloki, Kranju, Tolmiu. 1 arcentu. Štanjelu Codroipo, S t V.du ob Tagliamentu, Pordenone, Motta di Livenza, Treviso. Lošinju, Arbe, Novi, Girkvenica, Oguliti, Vrbovsko, Karlovac. Jaška, Samobor, Brežice, Kr^ko, Podčetrtek. Pregrada, Rogatec, Celje, Pli-berk, Radovljica, Tržič, Tiviž, Rigolato, Pieve di Cadore, Scrarolo, Longarone, Belluno, t'o-n eg lian o. Padovi, Chioggia. Rovigo. Pago, Zadar ; itd. kakor tudi v lekarnah vseh drugih večjih ali manjših krajev Istre, Dalmacije, cele Avstro-Ogrske in sosednjih deželah.
Tudi pošiljajo lekarne v Trstu 3 ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni v vse kraje Avstro-Ogrske.
Svari se pred ponarejanjem!
Zahteva naj se izrečno
Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vin«, "^g
](arodni kolek je vcobiti pri upravi „Ežinost" —
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMI0 5
IEBLOUNJE PO KAIM0DERNEIŠ1B UBTEViB
KATALOGI BREZPLAČNO.
Tržaška posojilnica in hranilnica ~
-registrovana zadruga z omejenim poroStvom.
Piazza Caserma štev. a, 1. n. — TR S T — V lastni hiši. Telefon št. 95a. am~ Vhod po glavnih stopnicah. Hranilno ulog« sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4*/,. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono PoaojHa daja Bamo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5*/»7»> »a menjice po «•/•»
zastave po S1/,®/,. Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne.
Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad z a p r L Ima Bsjmoderaeje urejeno varnostno eelieo za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd.
— Poštno hranllnlčni račun 816.004.	—	—
„Slavij a"
I rzaj&fiii zavarovana mi v Pran. — Rezervni M 31,865.386 80 K. lzpiačaae §dštodnine: 82.737,159 57 K.
j Po reiikomti druga vzajemna ***mr*Talnica naše dršara a raemkoai aloranmko- narod no npraro.
Vm	a^}«:
I 6«oeral«i za Stop v Ljubljani, če^ar pisarne so v lasmi bančni hiši v Botpodskih ulicah 12
i _ ______—_____
.UlVUi" ppre>rm» uv»ro»»Di8 Čk>-•p(i>>rt fiviK-..i« p*- aa ihxiiOvr!»Ujeiiib »hu.Mdmi mi p<<1	u£Oiiiiimi pogoji,
*o iiOL^rik	nvaro«iiDica Zln^u
ugiHiiiC (Avaruvanje n» dti£jvft;e ««• »n rt r ztr.mLHuju- iui) »e
Vmi	ib* po preteč u peUA »t
-tt^-,- ^(btmti oo oiviumiot.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Bkodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najbolj*) sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz či«ega dobička izdatne Ttod&ore v narodne ia občnok jristne