Poštnina plačana ▼ gotovini «—■ w • . ^ ^ Leto LXXL, st. U4 .. - ~ T Ljubljana,četrtek i. oktobra 1938 Din L— Iznaša vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, veCji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO TN ETPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica stcv. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg SL 7 — NOTO telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: gjpaf podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESEN Postna hranilnica v Ljubljani št 10.380. L Johi janeka cesta, 1, telefon št. 65; Ob jDotodvoru 101. Nova žrtev ČSR na oltar miru: Prezident dr. Beneš se je umaknil Po imenovanju nove vlade, ki naj izvede novo organizacijo in se po radiu poslovil od naroda, pozivajo č ga k slogi in države, je prezident dr. Beneš odstopil vztrajnemu delu za domovino Praga, 6. oktobra, br. Snoči je predsednik vlade general Syrovy sporočil po radiu: Z bolestjo zavednega češkoslovaškega državljana, z globoko ranjenim srcem legi onarja in bojevnika Izvršujem v tem trenutku najtežjo nalogo svojega življenja, ko vam, sodržavljani, sporočam, da je prezident republike dr. Edvard Beneš odložil svoje mesto in s tem dal nov svetel primer samozataje vanja in požrtvovalnosti. Težina odločitve preži d en ta republike je takšna, da morajo besede podati samo bežno sliko naše ginjenosti in našega čustvovanja. Prezident republike dr. Beneš mi je poslal naslednje pismo: Prezidentovo demisijsko pismo »Izvajam konsekvence in se umikam" »Gospod predsednik vlade! Tri leta mojega predsedovanja republiki so dosegla z dogodki zadnjih dni svoj višek, z dogodki, ki so za nas neizmerno žalostni in za naš narod silno dalekosežni. Ti dogodki so nam štrli dušo in srce, razrvali živce in razum, toda niso štrli naše vere, ne naše zvestobe do idealov našega naroda in naše države, do idealov, katerih nosilec je vedno bil češkoslovaški narod in katerim ostane zvest. Ti zgodovinski dogodki so skoraj do temeljev izp remen ili pogoje za nadaljnje življenje in razvoj naše države. Imel sem na vsem tem tako velik delež, da ne morem preko tega ter se zavedam, kaj moram pod novimi okoliščinami storiti kot prezident republike. Izvoljen v docela drugačnih okoliščinah in pogojih ne morem iti danes preko tega. Razmere so se tako izpremenile, da bi utegnila biti moja oseba kot oseba politika ovira za razvoj, kateremu se mora danes prilagoditi naša država, zlasti z mednarodnega stališča in glede na to, da je treba sedaj naglo doseči mir okrog nas ter dobro raz- j merje in sodelovanje s sosedi. I Pravkar se nam je posrečilo sestaviti vlado, ki je pod novimi razmerami vlada miru in reda, vlada stremljenja po gospodarski In socialni rekonstrukciji, vlada, katere naloga je predvsem usmerjena na notranje delo, na novo organizacijo in splošno obnovo. Prepričan sem, da bo imela vlada pri tem delu popoln uspeh. Sam za svojo osebo pa smatram za potrebno, da iz nove situacije Izvajam konsekvence in se umaknem s svojega visokega položaja. To je potrebno, da bi tudi v tem težkem času storil svojo dolžnost ter da bi tako olajšal zdrav notranji in zunanje-politični razvoj faktorjev in vas prosim kot predsednika vlade, da ukrenete vse potrebno po določbah ustave. Zahvaljujem se vam in vašim tovarišem za sodelovanje in želim vam in vsem ostalim resničen uspeh pri nadaljnjem vašem delu. V globini svoje duše sem trdno prepričan, da bodo skoraj nastopili boljši časi, časi mirnega in plodnega dela ter uspehov In blagostanja nove češkoslovaške države in vsega češkoslovaškega naroda. — Dr. Edvard Beneš.« Kdaj bo izvoljen naslednik Določbe ustave — Do določitve novih državnih meja ho ostal sedanji provizorij Praga, 6. okt. br. Po ustavi se mora v primeru ostavke prezidenta republike v 14 dneh sestati nar. predstavništvo, to je poslanska zbornica in senat k izvolitvi novega prezidenta. Doslej opravlja funkcije predsedništva republike ministrski svet, odnosno predsednik vlade. Volitev novega prezidenta republike je v javni seji brez debate. Potrebna je navzočnost nad-polovične večine senatorjev in narodnih poslancev, to je skupno 266 članov narodnega predstavništva, ker šteje senat 150 in poslanska zbornica 300 članov. Voli se z listki. Izvoljen je kandidat, ki dobi pri prvem glasovanju tri petine vseh glasov; če pa pri prvem in drugem glasovanju ne dobi te večine, sledi tretje glasovanje, pri katerem odloča običajna nad-polovična večina. Takoj po volitvi priseže novoizvoljeni predsednik republike pred narednim predstavništvom na ustavo. Dozdaj so v CSR štirikrat volili prezidenta in sicer v letih 1918, ko je bil dr. Masarvk proklamiran za prezidenta, leta 1920, leta 1927, ko je bil spet izvoljen dr. Masarvk in leta 1934. Prezident republike se voli za dobo 7 let in ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen. Ta izjema je veljala samo za dr. Masaryka spričo njegovih ogromnih zaslug za osvobojen je in uedinjenje češkoslovaškega naroda. Volitve novega prezidenta bodo na Hradčanih, kjer so snoči sneli prezidentovo standarto, ki od danes dalje plapola na Kolovarski palači, kjer je sedež vlade. Spričo dejstva pa, da je češkoslovaško narodno predstavništvo z odcepitvijo Su-detov in drugih pokrajin okrnjeno, je dvomljivo, ali se bo mogla izvolitev novega prezidenta izvesti v ustavnem roku. Zato je verjetno, da bo sedanji provizorij trajal delj časa, to je do končne ureditve državnih meja Dotlej bo vršil prezident-ske funkcije ministrski predsednik general Syrovy. Odmev po svetu Z ostavko dr« Beneša vendar pa jo vsi« Praga, 6. okt. e. Ostavka predsednika republike ni prišla nepričakovano, vendar se je smatralo, da bo prezident odstopil šele potem, ko bodo definitvno razčiščeni češkoslovaško-nemški odnošaji. Splošno mišljenje je, da predstavlja ostavka zaključek dosedanje in pričetek nove dobe, ki bo orientirana napram Berlinu in Rimu, vsaj za sedaj. V vojaških krogih, ki so odločno za novo vlado, smatrajo polno politično preorientacijo za bistveno potrebo v sedanji situaciji. V tem pogledu piše tudi znani vojaški strokovnjak Jester v »Lidovih Novinah«: V svojih novih mejah naša država ne predstavlja nobene resne sile proti Nemčiji. Zaradi tega ne bo mogla nikdar sodelovati v nobeni koaliciji, naperjeni proti Nemčiji. Na podlagi tega moramo v bodočnosti voditi realnejšo politiko. Naša politika mora, pa naj hočemo ali nočemo, voditi do dobrih odnošajev napram Nemčiji, katero bi mi že zdavnaj vodili, če nam ne bi bil »viteški« zapad stalno grozil z odpovedjo zvez. Pariz, 6- okt. AA. (Havas). Francoski tisk se bavi z ostavko dr. Beneša ter mu izka- zuje vse priznanje kakor tudi priznanje njegovi državi zaradi žrtev, ki jih je doprinesla za mir. Bourges pise v »Petit Pa-risienu« sledeče: Ostavka dr. Beneša, našega najbolj zvestega prijatelja, je dogodek, ki ga bodo vsi Francozi sprejeli z velikim obžalovanjem. Njegov odhod s češkoslovaškega in evropskega političnega po-zorišca je prizor, ki je prav tako pretresljiv,, kakor bole vse žrtve, k* jih je doprinesla njegova država. Odhaja velik Evro- se je sieer Ze računalo, , obžalujejo pec, a zgodovina bo priznala, da je bil rešitelj miru, V listu »Epocque« piše Dekiri-lis: Ne poslavlja se samo dr. Beneš, temveč tudi velik pristaš prijateljstva s Francijo. Leon Blum pravi v »Populsireu«: Poslovilno sporočilo dr. Beneša je tako resno in pretresljivo, kajti v njem se kaže silna vedrina, ki je kar ganljiva. Zgodovina bo pokazala pravo vrednost tega moža, namreč tista zgodovina, ki ga do danes še ni poznala. Švedska ve, da je Češkoslovaška storila v kritičnem trenutku vse tisto, kar je od nje pričakoval svet ter je tako dr. Beneš in nihče drugi zaslužil Nobelovo mirovno nagrado. Berlin, 6. okt. AA. (DNB). »Berliner Bor-senzeitung« zelo ostro napada dr. BeneSa in pristavlja, da po njegovi ostavki češkoslovaški narod ostane ter se mora znajti v novih razmerah. Če bo prišel na celo CSR pravi človek, potem se bo Cehom in Slovakom posrečilo zgraditi novo domovino v skladu z zakoni zgodovine, zemljepia-ja in gospodarstva. V teh nespremenljivih zakonih obstoji tudi dejstvo, da morata nemški in češkoslovaški narod hote ali nehote živeti v soseščini in v medsebojnem sodelovanju. Poslej morata med obema narodoma nastopiti sile, ki bodo pospešile sodelovanje. Nemški narod je ne to sodelovanje takoj pripravljen. Bukarešta, 6 oktobra, e. Vest o ostavki dr. Benesa je izzvala v Bukarešti globok vtis, saj je bil prezident češkoslovaške republike upoštevan kot ena največjih političnih osebnosti in je bil tudi splošno spoštovan kot velik prijatelj rumunskega naroda in pobornik miru. Vest so objavili listi v posebnih izdajah, ter je izzvala največje presenečenje in obžalovanje. VVashington, 6. okt e. V tukajšnjih diplomatskih krogih vidijo v ostavki predsednika češkoslovaške republike dr. Benesa izraz želje češkoslovaške vlade, da se ustvari možnost za realno ureditev go- spodarskih in političnih odnošajev z Nemčijo. V splošnem vlada prepričanje, da je bil povod za ostavko dr. Beneša mona-kovski sporazum in da je bil dr. Beneš eksponent dosedanje francoske protinem-ške politike. V ostalem pa obžalujejo, da izginja z evropskega poprišča državnik tako visokih kvalitet, kakor je bil dr. Beneš. Sporazum s Slovaki V načelu so sprejeli načrt dr« Hodže Praga, 6. okt. e. Kakor znano, se je danes pričelo posvetovanje glavnega odbora slovaške avtonomistične stranke v Zilirru, na katerem bodo razpravljali o znanih dalekosežnih predlogih vlade glede izpolnitve slovaških zahtev. Po zadnjih vesteh iz 2i-lina vlada v tukajšnjih političnih krogih velik optimizem. Praga, 6. oktobra. AA. (Havas). Po poročilih iz krogov zastopnikov vseh slovaških političnih strank, ki so se zbrale v Zilini, je prišlo do sporazuma in sprejetja načrta, ki ga je bil izdelal bivši predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža. Ta načrt vsebuje: 1. Priznanje narodne samobitnosti slovaškega naroda; 2. priznanje slovaškega jezika kot uradnega jezika na Slovaškem; 3. Ustanovitev slovaškega zakonodajnega zbora. 4. Ustanovitev avtonomne slovaške vlade, katere pristojnost in odnos do praške vlade bodo v parlamenta naknadno določili. V slovaških političnih krogih mislijo, da bo danes vodstvo Hlinkine stranke izdalo apel na prebivalstvo, v katerem se bo zavzelo za ta načrt Prav tako bo stranka na svoji današnji seji odobrila imenovanje generalnega tajnika stranke dr Sokola za ministra slovaških zadev v Pragi. Kaj vse še zahtevajo Nemci Mednarodni odbor je večino nemških zahtev sprejel, le o plebiscitu se Se pogajajo Berlin, 6. okt. e. Predstavnik nemške vlade v mednarodnem odboru je zavzel včeraj glede vprašanja reparacij v sudetskih krajih stališče, da mora na podlagi monakov-skega sporazuma češkoslovaška vlada nadoknaditi vso škodo, ki je nastala v su-detskem področju. Nemčija zahteva zgradbo vseh poslopij, ki so bila porušena ter popravilo cest in želenzic, ki so jih poškodovali češki vojaki pred prihodom nemške vojske. Berlin, 6. okt. br. Mednarodna komisija je določila, da se do 10. oktobra odstopi Nemcem vse sudetsko-nemško ozemlje, kjer imajo Nemci nad 50 odst. prebivalstva. Pogajanja o tej točki so bila zelo težavna ,ker so Nemci trdovratno vztra- jali na svojih zahtevah. Ostali delegati so predlagali, da se do tega roka prepusti Nemcem samo ozemlje, kjer imajo TOod-stotno večino. Končno pa so morali vsi pristati na nemški predlog. Nemci tudi zahtevajo, da naj velja za osnovo plebiscita stanje prebivalstva po statistiki iz 1. 1918. O tem se pogajanja še nadaljujejo in odločitev še ni padla. Mednarodna komisija je dalje priporočila upravi nemških in češkoslovaških železnic, naj stopita takoj v neposreden stik ter na podlagi medsebojnega sporazuma olajšata rešitev vprašanja, ki se poraja v nekaterih krajih zaradi organizacije prevoza, železniških zvez ter zaradi oskrbe prebivalstva z živili. Pogajanja z Madžari odgođena Zaradi ostavke prezidenta dr« BeneSa se bo mešana komisija sestala šele pojutrišnjem Budimpešta, 6. okt e. Zaradi spremembe češkoslovaške vlade in ostavke prezidenta dr. Beneša, so pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko odgođena za dva dni. Listi poročajo, da so se češkoslovaške čete umaknile z madžarske meje, prav tako pa iz madžarskih obmejnih krajev tudi češkoslovaške krajevne oblasti. Komar-no in več drugih madžarskih mest je razobesilo madžarske zastave. Listi tudi trdijo, da so češkoslovaški vojaki madžarske narodnosti že odpuščajo iz vojske. Madžarski tisk gre v svojih zahtevah še dalje kakor doslej in zahteva, da se tudi slovaškemu in rusinskemu narodu prizna pravica samoodločbe. Madžarska še nadalje vztraja na zahtevah, ki jih je madžarski poslanik predložil v svoji zadnji noti praški vladi. Vest o ostavki dr. Beneša je izzvala na Madžarskem ogromno senzacijo. Dr. Beneš ni vžival madžarskih simpatij in je bila njegova ostavka sprejeta z vidnim olajšanjem. Akcija mladine Praga, 6. okt. br. Zastopniki češkoslovaških omladinskih političnih organizacij so imeli danes konferenco, na kateri so sklenili osnovati skupno osrednjo organizacijo in izdelati skupni ideološki program. Cilj te akcije je, pripraviti mladino za aktivno sodelovanje v javnem življenju države, ker zahtevajo eksistenčni pogoji nove držaive, da pridejo na krmilo ljudje, ki niso obremenjeni v preteklosti. V Londonu so zaceli zvoniti z dragimi zvonovi — po toči ^kn^li ja '. ^ u i . j < i . . . , ** po diktaturi velesil — Toda krasija ne MtS. LONDON, 6. oktobra. AA. (ReuteT). V spodnji zbornici je finančni minister John Simon v imenu vlade odgovarjal na vpra-Sanja g. Edena, ali bo monakovaki sestanek rodil pakt Štirih velesil. Izvajal je: 6e se postavi vprašanje, ah" smo voljni začeti prijateljske konzultacije s Francijo, Italijo in Nemčijo o evropskih proMe-mih„ izjavljam, da takšne konzultacije na odklanjamo. Tada če stavite vprašanje ali ~ tonjen ix*ljucno štirimi velesilami, neupoštevanje gib velikih ki majhnih dri**, da bi vsilili svojo voljo, laMra ▼ imen vlade ©*-iZfcnPtm in podčrtam, da vlsda^nJU ■Mmsia takega nam«* ni tiče zelje, sija psdfrjssaa dzfraaas o poroštva x» ee- nlMe izločiti s|je 1e 1 jgovuia v Evropi. O Važno je, da si zagotovimo sodelovanje tudi manjših evropskih držav, *1 pren-stOTljajo pomembne pomagače pri ohranil11! mira. Nato je sir John Simon govoril o novem položaju in novem razmerju med Nemčijo m Anglijo ter poudaril, da angleški narod ni iz strahu hotel ohraniti miru, in da tudi noče miru za vsako ceno. će avtoritativni režimi mislijo, da se demokracije ne morejo redint** in &lo£no nastopili, as v zmoti. Ničesar ni v sedanjem postopanju ns-ciomUno-socdalistiezie Nemčije ali v Hitlerjevi knjigi »Meta Kampfc, kar bi opravičevalo nas optimizem. Vendar je le treba priznati, da je Hitler od svojih zahtev v Monakovu nekoliko popustil, čeprav je popuščanje za dSctaturo posebno težko. Vsakdo od nas se mora •vprašati, kaj bi bfl on storil* o« bi tal postavljen pred vprašanje. aH naj sa ohranitev mira le monakoveki sporazum. De. Edvard Beneš Prezident češkoslovaške republiko dr. Edvard Beneš se je rodH 28. maja 1884. v Požlanih pri Kralovicah v zapadni Češki. Njegov oče je bil srednji kmečki posestnik in po njem je sin podedoval neumorno marljivost in vztrajnost. Nadarjenega dečka so starši poslali na gimnazijo v Kraljeve Vinohrade, po končani srednji soli pa je mladi Beneš hodil na praško vseučilišče, kjer je študiral filologijo in se tudi zanimal za sociološka vede. Oboje je poslušal pri Masarvku, a kare-rim je kmalu stopil v tesne stike. V Parizu je nadaljeval študij socioloških in političnih ved ter posečal tudi visoko šolo političnih znanosti. Lieta 1908. je bil promoviran za doktorja prava na univerzi v Dyonu, kjer je končal pravne nauke. Njegova disertacija je obsegala temo »Avstrijski problem in češko vprašanje«. že za časa študija je dr. Beneš ogromno pisal, obravnavajo^ v svojih člankih kulturna, socialna in politična vprašanja zapadne Evrope. Po povratku v Prago je bil leta 1908 na praški univerzi promoviran za doktorja filozofije, naslednje leto pa je bil imenovan za profesorja praške trgovske akademije. Leta 1912 se je habi-litiral na Karlovi univerzi kot docent za sociologijo in leto dni pozneje j, postal tudi docent tehniške visoke šole v Pragi. Po temeljiti znanstveni pripravi je stopil na politično poprišče in se pridružil Masarvkovi napredni stranki. V češki javnosti si je s svojimi temeljitimi znanstvenimi in narodnimi razpravami pridobil velik ugled, vendar v politiki sprva ni mogel prodreti, saj Masarvk ni imel mnogo pristašev. Ob izbruhu svetovne vojne, ko je Masarvk odšel v inozemstvo, je ostal dr. Beneš v Pragi in tvoril zv^ zo med češkoslovaškim revolucionarnim odJboroin v tujini. Leta 1915. je moral pobegniti v tujino, da se ogne preganjanju. Odšel je v Pariz, kjer je postal tajnik e«l. Narodnega sveta, ki je postal vrhovni organ za v«e češkoslovaško uporniško delo. Vodil je tudi pogajanja z antanto in od nje izpo-sloval priznanje samostojne češke slovaške vojske in Narodnega sveta kot prve vlade češkoslovaške države. V tej vladi je dr. B* neš opravljal posle zunanjega ministra. Pri mirovnih pogajanjih je skupno z dr. Kramarom vodil češkoslovaško delegacijo. Po sklenjenem miru se je vrnil v Prago, kjer je postal poleg Masarvka so tvorec svobodne češkoslovaške države. Od obstoja češkoslovaške republike pa do izvolitve za prezidenta 18- decembra 1935. je bil dr. Beneš nepretrgoma zunanji rrdnister bratske republike. Vse njegovo delo je bilo osredotočeno na utrditev Češkoslovaške in konsofcidnioije Srednje Evrope. Znano polje Benešovejga udejstvovanja je bila tudi Ženeva, kjer si je zaradi svoje konethantnosti, temeljitega svetovno-potitičnega znanja in državniške sposobnosti pridobil splošen ugled. Dr. Beneš je bil turfl glavni tvorec Male antante. Pa ne samo v politiki In pri vodstvu državnih poslov, temveč tudi kot učenjak je užival nedeljen sloves. Z njegovim odstopom je Češkoslovaška izgubila državnika veffkega formata, mar. ksnftno osebnost, treznega, pa^eudarnega poMtflca, ki js moral kloniti V pod sOo razmer in v zavesti, da bo s tem koristil svojemu naroda in bodočemu rasvojet češkoslovaške, kabsrl je puspsrJl vse svoje življenje. Dr. Schuschnigg je se na Dunaja Dunaj, 6. okt. AA. (Reuter). Soproga hrv- šega kancelsrja Sdmetliuiflga je sporočila dopisnika agencije Reuter, da se njen mož stalno nahaja na Dunaja. Njej je dovoljeno, da da stalna obiskuje in^ ma pflc, vendar pa je monsJa obljubiti utihniti m, da ne bo dajala o njegovem položaju nobenih podatkov. Toda ttjnfe temu je ga. Schuscfanig-gova izjavila, dk izgleda Vsnreinr silno star, da so mu osiveli lasje, sieer pa da js popolnoma zdrav. PRISTOPAJTE K JĆ LICI! Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek. 6. oktobra 1938. Stev. 224 Hitler slavi svojo zmago Snoči je zopet govoril v Berila* — ftNUafe si odslej Notn4A|e ne ko BERLOf, 6. okt. br. T »Športni palaotc je bilo snoči vedsko zborovanje srn propagando zimake pomoči. Med drugimi je govoril tudi kancelar Hitler, ki je obeležil v zadnjem času dosežene politične uspehe. Med drugim se je ponovno zahvalil Mussolinijti, ki je zvesto »topil na nemško stran ter vrgel na tehtnico ves svod vpliv. ZafavaOU se moram, je nadaljeval Hitler tudi drugima dvema velikima evropskima državnikocia, ki sta v zadnji minuti spoznala, da je nastopila velika ura in izjavila, da sta pripravljena urediti enega najbolj perečih evropskih problemov. Omogočila sta mi, da sem tudi jaz ponudil roko sprave. Nadejam se, da bo ves problem v nekaj dneh končno rešen. Ena največjih kriz bo s tem paklju-čena. In mi vsi, pa ne le v Nemčiji, pa tudi onstran njenih meja Se bomo ichko prvič veselili prihodnjega božičnega praznika, ki bo v resnici praznik miru. V letu 1938. je nemški narod dosegel zgodovinske uspehe. Z njimi so bile iztrgane ki je b£a nemškemu narodu Zgodovinarji bodo odslej skem narodu kot o veliki časti cijl, ki si je nihče več ne bo UJ v Bw11iim London, 5. okt. o. V zadnjem času vodijo nekatere nemške radio postaje propagando v češkem in slovaškem jeiflm, v kateri agi tirajo za odcepitev slovaških in podkarpatsko-ruskih krajev od CSR. Ta-kampanja se nadaljuje tudi po monakov-3kem sporazumu. V angleških-pontlcinti krogih smatrajo, da ne U bHo treba ustvarjati novih zapletijajev v Češkoslovaški in postavljati novih zahtev že itak močno prizadeti republiki. Zato je angleški poslanik v Berlinu podvzel prijateljsko demaršo pri nemški vladi, da bi ta kampanja prenehala. Francija prizna italijanski imperij Danes bo Imenovan nov poslanik v Rimu, ki bo akreditiran tudi pri cesarja Abesinije Rim, 6. okt. e. V tukajšnjih političnih krogih je bilo z veliko pozornostjo sprejeto službeno obvestilo, ki ga je dal francoski zunanji minister Bonnet odpravniku poslov italijanskega poslaništva v Parizu. V tem obvestilu francoska vlada poudarja, da je na izredni seji ministrskega sveta sklenila, da se predsedniku italijanske vlade g. Mussoliniju pošlje spomenica, v kateri bo poudarjeno, da francoska vlada poudarja, da je na izredni seji ministrskega sveta sklenila, da se predsedniku italijanske vlade g. Mussoliniju pošlje spomenica, v kateri bo poudarjeno, da francoska vlada in narod izražata globoko hvaležnost Mussoliniju za njegovo posredovanje za mir v Monako-vu in da je v zvezi s tem Francija sklenila, da brez odlašanja obnovi diplomat- ske odnosa je z Italijo z imenovanjem francoskega veleposlanika v Rimu, ki bo akreditiran pri Nj. VeL kralju in cesarju Abesinije. Novi francoski veleposlanik bo imenovan najbrže danes. Kot kandidat se imenuje dosedanji berlinski veleposlanik Francois Poncet v Berlinu, za katerega je francoska vlada prosila za agrement pri italijanski vladi. PARIZ, 6. oktobra. AA. (DNB). V rimskih političnih krogih mislijo, da bo po imenovanju francoskega poslanika v Rimu tudi Italija poslala v Pariz svojega zastopnika. V zvezi s tem se imenujejo kot kandidati sledeče osebnosti: bivši italijanski poslanik v Buenos Airesu Guaril-la, moskovski poslanik grof Resno in državni podtajnik v zunanjem ministrstvu BasUanini. Oni čuvarji ta tako drsajo ptafmš svobode. Ta svoboda Ja vzidana v Hmeipsah zakonih ne~ Koneanli arffslm teborttfe V mariborski »Delavski politiki* čitamo: »Madžarska vlado Je ne dom za osvoboje-nje Madžarov iz »krempljev čeških zatiralcev^ Ta vlada, ki m tako prisrčno briga iranih bratov* v češkoslova- ški republiki, pm prav sedaj snuje koncentracijska taborišča srn »svobodne madžarska državljane« pri mestu Jsgru, v Szentesu m Szotnoku, dočtm eno koncentracijsko taborišče v iV*gy Kanyzst še obstoja in Je trenutno v nJem zaprtih 60 madžarskih socialnih demokratov in 300 pristašev drugih političnih skupin. Na češkoslovaškem se Madžarom vsega tega ni treba bati, da bi kot svobodni in ravnopravni državljani zaradi političnega prepričanja morali v koncentracijski tabor, ker takih taborišč češkoslovaški »zatiralci« Madžarov nimajo ne Bratje, sestre in narašča]! Po sklepu meddruštvenega odbora prirede ljubljanska sokolska dinaUa v nedeljo, dne 9. oktobra t. L ob 11. uri dopoldne v telovadnici Narodnega doma Incidenti na madžarski meji Budimpešta, 6. okt. e. Poročajo o resnih incidentih na madžarsko-češkoslova-ški meji. Več sto Madžarov je prišlo na češko ozemlje in napadlo občinska poslopja. Streljali so tudi na carinske in varnostne organe, ki so seveda reagirali. Število žrtev ni znano. Poziv £sl. socialdemokratov Praga, 6. okt. e. Češkoslovaška socialno-demokratska stranka je naslovila apel na vse delavstvo v državi, da zastavi vse svoje sile in napore za obnovo češkoslovaške države. Chvalkovski pri Mussoliniju RIM, 6. oktobra. AA. (DNB). Včeraj je Mussotini v prisotnosti zunanjega ministra Ciana sprejel v poslovilno avdienco češkoslovaškega poslanika dr. Chavalkov-akega, ki je, kakor znano, dobil v vladi generala Svrovega mesto zunanjega ministra. Pri tej priliki je izjavil, da se bo Češkoslovaška v svoji zunanji politiki popolnoma nevtralizirala in da bo poskušala sodelovati z vsemi sosedi. Zahvala ČSR DufSu Cooperu LONDON, 6. okt. AA. (Havas). Prc-d-oednSk češkoslovaške vlade general Sy- rovy je poslal Duff Oooperju braojav, v katerem se mu zahvaljuje za plemenita čustva do češkoslovaškega naroda, ki jih. je izra.zi1 v govoru, s katerim je utemeljeval svojo ostavko. Duff Cooper se je S jalovemu zahvalil in podčrtal herojske vrline češkoslovaškega naroda, ki jih je pokazal pri vseh zadnjih dogodkih. Nabiralna akcija v Londonu LONDON, 6. okt. br. Londonski župan je o tvoril nabiramo akcijo za begunce v Češkoslovaški, ki so radi zadnjih dogodkov morali zapustiti svoje domove. To akcijo podpira zlasti lord Run ciman. Demobilizacija v Franciji PARIZ, 6. oktobra. AA. Daladier je kot obrambni minister izdal ukaz, naj se 15. oktobra odpuste vsi tisti rezervisti, Id so dovršili svoj rok, ter so bih zadržani zaradi mednarodne napetosti v službi. Novi rek ruti, ki morajo odslužiti svoj rok, pa bodo poklicani pod orožje 3. in 4. novembra. in Angliji LONDON, 6. okt. AA. (Havas). Vojno ministrstvo objavlja, da bodo v soboto odpuščeni vsi tisti, ki so bili poklicani pod zastavo zaradi zadnje mednarodne napetosti. {politični oG$o%nik ----p Razveljavljajo določbe mirovne pogadbe »Jugoslovenski Llovd« razpravlja o mednarodnem položaju in izvaja: »Vse kaže, da bodo razveljavljene zadnje strani ver-saillskc mircnme pogodbe in da smo na potu nove revizije meja. In če se s čim prične, kdo ve, kje se bo nehalo Risarji nove zemljepisne karte Evrope lahko zopet napravijo iste pogreške, kakor »eksperti« na mirovni konferenci po končani svetovni vojni. Tudi takrat, kakor danes, sta zavladali v svetu nestrpnost in nepopustljivost. Dane so bile garancije za nedotakljivost meja. Danes se isto govori o garanciji »novih« meja češkoslovaške republike. Pred par meseci se je tako govorilo o Avstriji, o današnji Ostmarki. Kdo le more verjeti v košček papirja, ki se imenuje »mednarodna pogodba*. Bodo-U garantirali nove meje v pogodbah oni. ki so prvi prekršiti mirovno pogodbo, sklenjeno v Versaitlesu, a po njihovem zgledu postopajo sedaj najodločnefši branitelji te fatalne pogodbe za mir Evrope? Kak Sne ilu-zijel Te so btle v srcih onih mnogih, ki »o Se verjeli, da bo ostal vsaj še kdo na braniku demokratskih idealov. Pa se Je razblinila še ena velika iluzija o neprelomlji-vosti dane besede, o zvestobi v prijateljstvu med narodi. Ena iluzija manj, ali tudi ena dragocena izkušnja več!« — Pritožbe stmerlšMh Hrvatov Poleti je prispelo na umetniško turnejo v Jugoslavijo hrvatsko pevsko društvo »Zora* iz Chicaga. Nameravalo je prirediti koncerta po vseh naših večjih mestih, predvsem seveda v Zagrebu, Beogradu, Ljubljani in Sarajevu. Pa je prišlo drugače. »Zoram je priredila samo par koncertov po hrvatskih mestih, nato pa se je ozlovoljena vrnila v Ameriko. O tej turneji je objavil sedaj »Jugoslovenski glasnik*, ki izhaja v Chicagv, dolg članek, ki izveni v ogorčen protest, kako SO f svojimi ameriškim} gosti postopali v Zagrebu. Is tega članka nava-farno; wV Zagrebu nas je povabil k sebi ameriški konzul in nam kot ameriškim državi jamom svetoval, naj na pozabimo, da smo Američani in da smo kulturno, a ne politično društvo. No, mi smo vse neprijetnosti potr H in nadaljevali turnejo, da vsaj $ svoje da nam bodo dovolili, da tudi do konca *m kalim, srnam so nas od kraja v kraj, da nas pok až s jo na svojih strankarskih paradah kot Američane, ki se z njimi politično strinjajo. Poleg tega smo plačevali mastne račune, nismo pa smeli pokazati svoje pevske umetnosti kot Hrvatje tudi po ostalih pokrajinah Jugoslavije, da bi se s tem baje ne upropastila - Hrvatska. V Ljubljano, mesto, k Jar obstoja najstarejša glasb, akademija v Evropi, nismo smeli oditi in na žalost tudi res nismo šli. Tudi ne med svoje brate Srbe, ker bi bilo to baje izdajstvo. Morali smo stopiti na stran hrvatskih politikov, ene same stranke, da bi sami nič ne videli in si ne mogli ustvariti svoje sodbe. Dajali so nam celo od kraja v kraj spremljevalce, da bi se nam kdo drugi ne pridružil* Ako bi se napram nam, napram »Zorim tako ponašal kak Srb, žandar ali režim, bogme, kak krik in vik bi bil tu in tam pri nas o nasilstvu in kaj vse bi se govorilo m kako bi se protestiratol A tako, ker so z nami Američani in s kulturnim društvom tako postopali Hrvati, je vse v redu. Sram Jih bodi, a nam še danes, verjemite mi, zaliva rdečica lice. Poleg vsega se to: sam dr. Maček je lahko šel v Beograd, a mi, ameriška »Zora« pa nismo smeli.. .e — Pevsko društvo »Zora« iz Chicaga Ja ras tmeto Ša as* povedan koncert v Ljubljani. Kasneje Je bil odpovedan. Iz zgoraj navedenega članka je razvidno, zakaj je bil odpovedan. Gotovi gospodi v Zagrebu pač ni bito ljubo, da bi Ljubljana bratski sprejela ameriške Hrva-te-pevce, ker bi se le-ti prepričali, da Je v Ljubljani mil in drag vsak bratski gost in naj je to Hrvat ali Srbi Sloga 1u&oslovensUih vrst Šibeniika »Odbrana«, ki jo urejuje bivši katoliški duhovnik MiSura, piše: »Položaj v državi zahteva slogo vseh jugoslovanskih vrst. Potrebno je. da se povežejo vet v eno skupno fronto in da s skupnimi silami stopajo v borbo. Enotna fronta vseh »poznavalcev jugoslovenske misli lahko sama reši mnogo notranjih vprašanj in izvede konsolidacijo države. Bistvo m vsebina našega političnega delovanja in programa Ja ideja državnega in narodnega edinstva. Ta ideja v tisočih naših src ima samo eno razlago: državno edinstvo je samo velika Jugoslavija s Karagjorgjevićem na Čelu, a narodno edinstvo je popolno uedinjenje vseh Jugosfovenov ne glede na vero in pte~ me. Na prvo mesto v svojem delovanju stavljamo izgraditev državljanske in narodne zavednosti. Prva dolžnost vsakega državljana je skrb, delo In osebne žrtve ta blagor in napredek Jugoslavije. Nacionalni borci so SPOMINSKO SVEČANOST za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom L Zediniteljem. Vabimo vse pripadnike ljubljanske sokolske družine, da te udeleže te svečanosti v polnem številu. Udeležba v meščanski obleki i makom, ovitim v črn flor. LJUBLJANSKI SOKOL. — SOKOL £ TABOR — SOKOLSKO DRUŠTVO LJUBLJANA H — SOKOLSKO DRUŠTVO LJUBLJANA III — SOKOLSKO DRUŠTVO LJUBLJANA IV — SOKOL LJUBLJANA-SISKA — SOKOL LJUBU AN A-MOSTE — SOKOL LJUBLJANA-STEP AN J A VAS SOKOL LJUBLJANA-VIC — SOKOL LJUBLJANA-ZG. SISKA Iz kaznilnice je pobegnil vskih vaseh — Senat mn je leta robije Brezniku je Steban okradel Martina Kneza za 1720 din, v Podbukcvju PraŠnikarja Jožefa za 1940 din, v Dolgem brdu Franca Dolinarja za 2964 din, v Podlipovcih Franca Sešlarja za 1646 din, v Zg. Polšniku Fr. Mrzela za 1640 din. v Razpotju Maksa Bc-negalija za 800 din. v Knezdolu Zakonjško-ve za 2360 din. v Le šah Janeza Kalina za 1365 din, v Zagorju je oplenil trafiko Marije Ranzinger in odnesel cigaret, obleke in zlatnine za 3757 din, v Zagorju je vlomil tudi pri mesarju Medvedu, v Mumicah pri Heleni Klančar, nadalje je odnesel precej plena v Škofji riži, v Rafolčah, v Tr-njavi in na Vrhu. Najbolj mu je dišala zlatnina, kakor ure, verižice, uhani in prstani, pa tudi obleka, perilo, jestvine in drugi vrednostni predmeti Spretno je pre-naredil delavsko knjižico, katero je tudi ukradel nekemu delavcu. Skupna vrednost štebanovega plena je znašala več ko 25.000 dinarjev. Pet vlomov in tatvin je Steban priznal, krivdo glede ostalih so mu pa dokazali • pričami, ki so jih povabili okrog deset. Morda je Steban računal na največ dve leti robije, zato je bil zelo presunjen. ko je predsednik razglasil sodbo, da je obsojen na 4 leta robije. Kazen se je zdela obsojencu previsoka, prijavil je priziv. Očanci, ki so prišli z litijskih hribov za priče, so zmajevali z glavami in rekli: Ta bo prijel še na vislice! Posestnik Alojz Starina z Jelovega brda, ki je bil s Štefanom soobtožen, da je fctebana in Sajevca nagovarjal k tatvinam in da je kupil ukradeno blago, je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Vse je kazalo, da se je Steban skušal razbremeniti na račun Alojza Starine. in vlamljal na debelo po prisodil 4 Ljubljana, 6. oktobra Krojaški pomočnik Steban Ciril, star šele 25 let, je bil rojen nekje v Nemčiji, pristoje«! jc pa v Jugoslavijo. Pred leti je prišel iz tujine, pošteno delo mu ni dišalo, kmalu je krenil na zločinska pota. V zločinskem poklicu je napredoval zelo hitro, specializiral se je na tatvine po deželi. Obsojen je bil že na kazen strogega zapora v Litiji in v Novem mestu. Zadnja kazen je znašala poldrugo leto strogega zapora, Ste-bana so poslali v mariborsko kaznilnico, a mu je uspelo pobegniti in od toga dne je postal strah in trepet litijskega okraja. Človek kar ne more verjeti, da more dandanes, ko ljudje sami skrbno čuvajo svojo lastnino in se zaklepajo, kakor nikdar prej v starih, dobrih, poštenih časih, tat in vlomilec uspeti pri 17 vlomih, ne da bi ga ljudje ali orožniki že prej ujeli. Steban je bil tak junak. Po postavi je majhen, ima prožno telo in namazan je tudi z vsemi žav-bami, kakor podlasica se je znal prikrasti v hiše in odnašal je. kar se mu je zdelo vredno truda in rizika. Obtožnica proti Štebanu, ki ga je sodil včeraj mali kazenski senat s predsednikom s. o. s. g. Franom Gorečanom, je bila precej dolga, ker so bili v njej našteti vsi vlomi in vsi predmeti, ki jih je Steban odnesel. Lahko si je misliti, da je moral naravnost opleniti nekatere hiše, da je znašala skupna Skoda po tri in več tisoč dinarjev. Dne 22. junija 1. 1936 je Steban pobegnil iz mariborske kaznilnice ki se je od toga dne naprej klatil po Zasavju hi je živel samo od tatvin in vlomov. Spremljal ga je na vlomilskih pohodih neki Leopold Saje-vec, ki ga oblasti se iščejo s tiralico. V ŠAH I — Iz Ljubljanskega šahovskega kluba. LAK prične te dri z rednim delovanjem. Razpisan je splošni turnir za Se ne kategorizirane dane. Tega. turnirja se lahko udeleže tudi novinci, vsled česar vabi klub Se neorganizirane šahiste na vpis. Zadnje prijave se sprejemajo do torka n. t. m. do 20. v kavarni Zvezdi pri odbornikih kluba. Ostale podrobnosti ae objavijo na tem sestanku. — TeJrmovanja sm klubsko prvenstvo države so prišla v odločilno fazo. 30. t. m. se sestane jo aesniflnallstl LSK in Amaterski sK iz Zagreba v Zagrebu in beograjski SK proti subotiakemu SK v Beogradu. LAK prirodi za svoje igralce v četrtek 13. t. m. svoj prvi trainingmateh. — Brzi turnir za oktober bo v ponedeljek 10. t. m. ob 20. Prostovoljna socialna davščina Ljubljana, 5. oktobra Od začetka pomladi, od aprila meseca, pobira mestna občina ljubljanska prostovoljno socialno davščino pri vseh onih ob* čanm, ki so voljni plačevati primerne prispevke za blaži ter bede someščanov. Dohodki iz pobiranja se zbirajo v poseben sklad, določen v glavnem za podpiranje nezaposlenih delavcev in njihovih družin. Dele se pa podpore iz tsg* sklada tako, da občina delavca zaposli ln mu za delo izplača plačilo. Tako Opravijo delavci razna javna del«, ki jih ni mogoče kriti iz rednih proreeunskA postavk. Lani je prostovoljna socialna davščina vrgle okrog 150.000 din. kar pa je v primeri s izdatki, ki jih zahteva skrb za nezaposlene, veliko premalo. Letos se je od aprila meseca nabralo okrog 80.000 din m bo tudi ta znesek, ki na bo se namstel, porabljen za zaposlitev brezposelnih. Brezposelni, k! j* je pa zaposlila mestna občina, so opravili doslej v mestu is veliko javnih del. Dobili smo boljšo pot na Golovec, lepo urejeno je sprehajališč* ne Rožnik do Drenikovega in do Šišenskega vrha. Popravljeno ln zek> okusno je urejeno Gruberjevo nabrežje s Spico, razširjena je cesta na Brdo, tudi ▼ parku na Gradu jc bilo treba preuredb, popravila pa so se vršila tudi na potih v Tivoliju, v Streliški ulici, za Rožno dolino in pa na Mirju. Dalje jt bilo na rasnih cestah zgrajenih 1160 m kanalov. Pozimi je mestna občana izdala nad «70.000 din sa brezposelne, od tega pa je bilo izdanih le sa 134.000 din podpor večinoma ▼ obliki živil, dočira je bil* razlika odslužene s delom. Mestna občina je zaposlila s tem denarjem 814 brezposelnih de- javna dela, ki so jih opravili brezposelni delavci so v korist vsem občanom in je tako podpiranje nezaposlenih rodilo že več lepih uspehov. Povrh vsega pa ljubljanski meščani pomagajo s plačevanjem prostovoljne socialne davščine reševati družine brezposelnih gladu in revščine sploh. Mestna občina vabi zato vse meščane, naj se odločijo plačevati vsak mesec vsaj skromen prispevek, ki ga lahko utrpe brez škode. Zrela ptička Ljubljana, 6. oktobra Poročali smo že, da sta bila pri posku-senem vlomu v trafiko Terezije Tilerjevs poleg Šentjakobskega mostu zaaačsna včeraj ponoči dva vlomilca, ki sta pred stražnikom pobegnila. Stražnik ju je zasledoval in je enega, 23-letnega Janoša Doboša, dohitel na Hribarjevem nabrežju, dočim se je drugemu posrečilo z bežati na Mestni trg, kjer se je potuhnil. Aretirani Dom boš. po poklicu ključavničar, je na policijski upravi povedal, da ss pise njegov tovariš Ivan Petrov, star 24 let, po poklicu kovač, doma iz Apatina. s katerim sta se seznanila te pred meseci t Rabu na Madžarskem. Kmalu sta se sprijateljila in sklenila ogledati »vet. Krenila sta proti nemški meji in jo prekoračila nekje na Gradisčanskem, pa so ju Nemci kmalu prijeli m v Salzburgu zaprli za 12 dni. Po prestani kazni so ju odpeljali do nase meje kjer so ju pognali čez mejo nekje na Koroškem. Domboe pripoveduje, da sta se nekaj dni mudila precej visoko v planinah, kjer sta vlomila v več koč in si tako preskrbela hrane. Potem sta as dober teden dni klatila po deželi, kjer sta rndl zagrešila več vlomov in tatvin. V ne> Sth krajih je bil bolj znan Petrov, ki je Domboeu zaupal, da se je se pred dobrim letom mudil v Ljubljani, kjer je vlomil pri nekem starinarju na Gallusovem nabrežju in ukradel precej denarja in nekaj obleke. Petrov mu je zaupal se večjo skrivnost. Pripovedoval mu js, da je pred dobrim letom potoval po Južni Srbiji m se ustavil v nekem kraju, kjer je velika gozdarska industrija. Ko se je ^J^^^^J p^Tprrtm v mesecu tvegal roparski napad na blagajnika. Posekal ga je s samokresom v reki v njegovi pisarni in mu pobral, kakor je sam zatrjeval Dombosu, epe pripravljeno mezdo sm delavne in pa uradniške plače v imsslru nad 100-000 din. Dorrrhos In Petrov sta prispela vLJub-Ijano v torek zvečer. Prvo noč sta prespala nekje v okolici, naslednji dan pa sta jo mahnila na oglede in zvečer vlomila naj-prej t malo barako nekje na žabjeku, kjer imajo mestni delavci spravljeno orodje. Tam sta nasla kramp, ki sta ga nimnala do trafike pri šentjakobskem mostu, mt-mogrede pa sta ukradla tudt dva ^ deJam plašča. Pri aretiranem " gane. izvirajoč najbrž iz vloma v planinskih kočah. Na podlagi Dom bose vih izpovedi js začela policija takoj poizvedovati sm njegovim pajdašem. Skušala bo tudi dognati, kjs v Južni Srbiji ali v Bosni je bil izvršen roparski napad na ravnatelja, ki mu je bilo ukradenih 100.000 din. KOLEDAR r. Četrtek, 6. oktobra katoličani: Bruno DANAŠNJE PRIREDITVE Matica: Velike norosti Sloga: Otok smrti Union: Ponočni doživljaj Kino Moste: Plešem za Tebe in Hajduk Janoslk DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrseva cesta 43, Trn-koczy, Mestni trg 4, Ustar, Selenburgova ulica 7. «f si Naš jezik je lep in zato je tem večja škoda, da mu vsiljujemo razne neprebavljive primesi. Tudi jezik je podvržen razvoju hi razvoju samemu je treba prepustiti oblikovanje in preoblikovanje. Našit je ni nikjer dobro, tudi v jezikoslovju ne. Če poj-demo po tej poti naprej, nam bo res slednjič ostalo samo še naše preprosto ljudstvo kot edina zdrava zakladnica našega nepo-pačenega jezika. Najbolj bi morali pazitit da nam ostane čista vsaj tiskana beseda, če le tako neusmiljeno pačimo naš jezik v pisani m govorjeni besedi. Žal gre pače nje tudi v tiskani besedi svojo pot. Med drugimi greš niki je tudi naša železniška uprava. V roke ;«? nam prišel vozni listek in na njem stoji: »Šetni vlak Ljubljana—Črnomelj«. Z 'uč-jo bi lahko iskali pri belem dnevu kmetu pri nas, ki bi vedel, kakšen vlak je to. pa bi ga še ne našli. Pri nas poznamo izletniške vlake, šetnih pa ne. Naše eledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Četrtek, 6. oktobra: Izsiljena ženltev. Ljubezen - zdravnik. Red Četrtek. Petek, 7. oktobra: zaprto Sobota, 8. oktobra: Potopljeni svet. Premiera. Premierski abonma Nedelja, 9. oktobra: Veriga. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol * Krstna predstava Cajnkarjeve Igre »Potopljeni svet« nam obeta izredno zanimiv gledališki dogodek, s katerim ae bo uvrstil v slovensko izvirno dramatično književnost nov pisatelj. Delo podaja konflikt profesorja teologije Pavla Velnerja (Debevec). ki omajan v svojem svetovnem nazoru skuša najt! pot do resnice in do končnega spoznanja in cilja, kamor ga vodi čut dolžnosti ln prepričanja. Duhovni boj proti plehkosti povprečnega življenja in želja biti vreden sodelavec pri grajenju življenjskih vrednot in pomagač za izboljšanje socialnih prilik, so os. okrog katere se suce dejanje. Delo je zrežiral Debevec in bo igral tudi glavno vlogo. OPERA Začetek ob 20. url Četrtek. 6. oktobra Na sinjem Jadranu. Premiera. Premierski abonma. Petek, 7. oktobra: zaprto Sobota: 8. oktobra: Na sinjem Jadranu. Izven Nedelja, 9. oktobra: Tosca. Gostuje ga. Zinka Kunc-Milanov, članica Metropolitanske opere v New Torku. Izven. Zvišane operne cene. V petek 14. t m. bo v operi premiera Donizett'jeve opere »Ljubavni napitek« a g. Christi Solarijem. slavnim italijanskim tenorjem v glavni vlogi. Premiera bo za premierski abonma. — Kino Union: Ponoćni doživljaj. Nečloveško ljubosumni amer'ški milijonar zasleduje svojo ženo. ki je pobegnila v Pariz (Jean Arthur). obljubi svojemu Šoferju plačilo, ako se mu posreči ženo zapeljati, lastnik nočnega lokala ženskam neodoljivi Paul (Charles Boyer) prepreči poizkus, navidezno opleni milijonarjevo ženo ta jo tudi ugrabi, tedaj se pa zaljubita drug v drugega. Ljubosumni milijonar umori Šoferja ln prepriča policijo, da je ugrabitelj njegove žene tudi mor'lec. sam je pa dobro vedel, da ugrabitelj ni odpeljal žene zaradi draguljev, temveč zaradi nje same. To je Dfl tekmec, nad katerim se mora maščevati. Iz Pariza gresta milijonar in žena zopet nazaj v Ameriko, žena hoče rešiti Paula. prepričana je, da je tedaj, ko jo je rešil Iz Šoferjevih rok, po nesreči res ubil Šoferja. Paul gre za njo v Ameriko spet ss dobita in ss odpeljeta na otok Tahiti. Ladja je bila mflijonarjeva last. Dal je povelje, ko je izvedel, da sta na pamiku žena in tekmec, da mora ladja odnesti hitrostni rekord. Zaradi tega povelja se dogodi katastrofa, pam'k naleti na ledeno goro. Konec js pa srečen, vsi se rešijo. Milijonar se ustreli, ko izve o katastrofi in v pismu razkrije vse svoje zločine. — Francoski igralec Charles Boyer je bil tudi med tistimi, ki so romali is Pariza v Hollywood in so se vrnili v domovino ln priznali, da so postali bogati, glede uresničenja umetniških ambicij pa bili v Ameriki globoko razočarani. >Ponočnl doživljaj« je film, ki prav nazorno kaže, kakšne koncesije daje ameriška filmska produkcija senzacij željnomu občinstvu Amerike in za kakšno ceno titvuje kvaliteto profitu. Fikn je sijajno rotiran, stal je gotovo čedne denarje, igralci so odheni, Skoda je pa. da ameriški režiser pokvari tak film s >najnapetejiimi senzacijami«. Borzna poročila. Odrih, 6. oktobra. Beograd 10, Pariz 11.78, London 21.09, New York 438.50, Bruselj 75.20, MIlan 28.10, Amsterdam 288.80. Berlin 178.70, Prag*. 15.10, Varšava 88, Bukarešta 3.28. ratroRocmvA SLUŽKINJA neaasi v pack? cigar mojega s seboj s* svoje- fitev. 224 »SLOVENSKI NAROD«, Stran S Restavracija - klet ZVEZDA Danes, vsak četrtek in petek svete MORSKE RIBE Luben, Lovrata, trii j*, aobatec, cipalj, prvovrstnim strokovnim vodstvom! in teran. — ABONENTI se sprejemajo na Vas najvljudneje vabi tanj Lti prispel sladki DNEVNE VESTI — Carinski dohodki. Po podatkih centralnih carinskih blagajn so znašali carinski dohodki od 20. do 30. septembra 34,065.764 din. Od 1. aprila do 30. septembra so znašali carinski dohodki din 527,420.465. V proračunu je bilo za to razdobje predvidenih 505,342.500 din tako da znaša prebitek 22,077.565 din. — Kongres brivcev. Vsedržavni kongres brivskih, frizerskih in lasničarskih mojstrov bo v ponedeljek 10 t- m v svečani dvorani Obrtnega doma v Beogradu Istega dne priredi Zveza brivsko frizerskih mojstrov s svojimi organizacijami veliko jugoslovensko nagradno tekmovanje strokovnih del iz brivsko frizerske stroke v dvorani Akademije znanosti v Beogradu. Tekma bo v okviru prve vsedržavne obrtne razstave. Tekmovalec, ki bo dosegel največji uspeh, bo proglašen za prvaka brivsko frizerske obrti v naši državi. V nedeljo 9. oktobra Gasilska tombola pred Gasilskim domom na Viču. Pričetek ob 14. uri Glavni dobitki: 10 moških in ženskih dvokoles ter mnogo drugih dobitkov. Cena tablici Din 3.— — Ameriški publicist v Dalmaciji. V Šibenik je prispel ameriški novinar Douglas Sandler, urednik nekega velikega biografskega magazina v Washingtonu. Prepotoval je malone že vse evropske države in napisal mnogo člankov o njih, Sandler ni prvič v Dalmaciji, že pred štirimi leti je napisal več člankov o naši državi. — Split dobi veliko poštno poslopje. V Splitu grade reprezentativno palačo nove glavne pošte. Ker bo splitska avtomatska telefonska centrala matica za skupinske centrale večjih mest v okolici Splita, so že začeli montirati centrale v Trogiru, Kaštel-Starem, Solinu, Omišu. Makarski in Hvaru. Moderna aparatura za splitsko avtomatsko centralo, ki bo nameščena v novem poslopju, je bila že odposlana iz Berlina, — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, deževno in nekoliko hladnejše vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Dubrovniku in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala ▼ Beogradu 25, v Dubrovniku 23, v Splitu 30, na Visu 19. na Rabu 17, v Mariboru 14-2, v Ljubljani 14, v Zagrebu 13, v Sarajevu 12, Davi je kazal barometer v Ljubljani 761*2, temperatura je znašala 11.4. * Večerni trgovski tečaj za izobrazbo in strokovno izpopolnitev pisarniških moči na znanem trgovskem učilišču »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Ravnateljstvo obvešča interesente, da je vpisovanje dnevno dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. Vsi dosedaj vpisani slušatelji (-ice) se zberejo danes, v četrtek, ob 20. v šolskih prostorih zaradi razglasitve urnika. Redni pouk se prične v ponedeljek 10. oktobra. Do tega dne traja tudi redno vpisovanje. Poučujejo se vsi strokovni predmeti: knjigovodstvo, trgovsko-obrtno računstvo, korespondenca, pisarniška dela. stenografija, stro-jepis, nemščina itd. Dovoljuje se tudi obisk posameznih predmetov. Na željo se vrše še posebni tečaji za nemško stenografijo, italijanščino, francoščino, strojepis itd. Šolnina je najnižja. Pojasnila in nove prospekte daje ravnateljstvo ustno ali pismeno. Danes ob 20. uri češki vele' film „Hajduk Janošik" in „Plešem za Te", Kina Maste — Spet nesrečen skok z vlaka. Včeraj smo poročali, da se je ponoči pri skoku z vlaka ponesrečil na postaji Kresnice posestnik Gril z Miklavževega vrha, že včeraj popoldne pa se je tam pripetila enaka nesreča 231etnemu delavcu Francetu Raz-boršku iz Moravč. Pri skoku z vlaka tik pred postajo je padel in se težje poškodoval po glavi. Po Razborška so prišli reševalci, ki so ga prepeljali v bolnico. V bolnico so davi prepeljali tudi 271etnega Franceta Slabe ta z Vrhnike, ki mu je v gozdu padel na desno nogo težak hlod ter mu jo zlomil. PONOĆNI DOŽIVLJAJ Film najnapetejših senzacij. — V glavnih vlogah znani CHARLES BOYER in lepa JEAN ARTHTJR KINO UNION, tel. 22*21 Predstave ob 16., 19. in 21. uri — Subskripcijsku doba za naroČilo prof. Janka Mlakarja izbranih spisov I. zvezek traja le do 15. t. m. Cene so v prednaročbi izdatno nižje kakor kasneje v knjigotr-štvu. Knjiga, ki jo bo izdalo Slovensko planinsko društvo v Ljubljani, bo obsegala okrog 300 strani ter bo imela 16 umetniških prilog. Naklada je odvisna od števila prednaroCnikov. PJ-*nmci in ljubitelji planinskega slovstva hitite s prijavami, da bo moglo SPD naročiti zadostno število izvodov izbranih del šaljivo resnega planinskega pisatelja prof. Mlakarja, Naročila sprejema pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1. — Za proti tuberkulozni teden je naknadno prispeval pred kratkim umrli veleindu-strijalec in veleposestnik g. Franc Dolenc znaten prispevek. Neposredno pred svojo smrtjo se je z vso velikodušnostjo spomnil Protituberkulozne zveze in njenega gibanja, kar bi tudi vsem drugim gospodarskim činiteljem toplo priporočali. Za prispevek se cenjeni rodbini blagega pokojnika najiskreneje zahvaljuje Protituberku-lozna zveza v Ljubljani. — Konferenca o živinskem cepivu. Jutri popoldne bo v Beogradu konferenca, na kateri se bo obravnavalo zelo važno vprašanje naše živinoreje, namreč vprašanje živinskega cepiva, njegove proizvodnje in prodaje. O proizvodnji in prodaji živinskega cepiva in drugih zdravil v veterinarski stroki bo poročal veterinar Zveze zdravstvenih zadrug dr. Kovic. Po diskusiji bo sprejeta resolucija, ki bo poslana na me-rodajna mesta, da se čimprej ukrene vse potrebno, da se zdravila In veterinarska služba čimbolj prilagodita potrebam našega živinorejca. — Netočna vest. V soboto smo poročali, da se je pripetila na cesti Varaždin—Lud-breg težka avtomobilska nesreča. Šofer Marijan Komel iz Maribora nam k tej vesti poroča, da ni res, da bi bil on povozil kmeta Sačiča, temveč ga je ubil splašeni konj. On mu je samo nudil prvo pomoč in ga prepeljal v bolnico. — Nerodnosti v dostavi poŠte. Neki nas naročnik v Mostah-Komendi dobiva »Slovenski Narod« po pošti. Zadnje čase pa se je že večkrat pripetilo, da ga ni dobil. Prosimo poštno upravo, naj se malo pozanima za razmere na pošti Moste-Komen-da. Ne moremo verjeti, da bi bila kriva pošta, če bi pa bila, naj se te nerednosti takoj odpravijo. — Tragična smrt mladega inžinjerja. V predoru onstran Vrhovin se je smrtno ponesrečil mladi inženjer Josip Baglama. Zaposlen je bil pri železniški direkciji in je delal na terenu. V nedeljo se je sestal še s svojim prijateljem v Zagrebu, v ponedeljek zjutraj pa je moral z vlakom na terensko delo. Izmeriti bi bil moral predor onstran Vrhovin, ki je največji na progi med Vrhovinami in Splitom. Ob določenem času je krenil na pot, a že v ponedeljek popoldne je bil njegov brat obveščen, da so našli bratovo truplo razmesarjeno v predoru. Mladega inžinerja je povozil vlak, — Žena ubila pijanca. V Srednji Dobrni pri Užiški Požegi se je odigrala v torek zvečer rodbinska tragedija. Gvozde-nja Krsmanović je ubila svojega moža Jakoba. Zakonca sta se že dolgo prepirala in večkrat tudi stepla Mož je bil pijanec in kadar se ga je preveč nalezel, je pretepal ženo. V torek je našla žena pi- janega v krčmi brez betica t dila ga Je domov, mož pa s tem ni bil zadovoljen, in se je ženi uprl Žena Je imela v roki kopačo, s katero ga Je udarila večkrat po glavi tako močno, da je k*-dihnfl. ▼ GJure LJn^ge so ga ~našn v goadu^ aa me žrrrjenja m hoteli so ga prepeljati t boft-nseo. Ko pa Js prispel raHInl ves, Je bil Adsič se mrtev. Kaj ga Js pognalo v Iz LJubljane —rj Smrt odličnega Včeraj zjutraj je umrl ▼ Ljubljeni upoko-jeni profesor magr. dr. Jože Dekevee, star 71 let. RH je markantna osebnost v našem knHUBsem in prosvetnem živi Jen ju, izredno marljiv, mož širokega obzorja in zlatega srca, pri vsej svoji visoki naobraženosti in plodonosnem dem na kulturnem polju izredno skromen. Bil Je papežev tajni komornik, ravnatelj ursulinske gimnazije ter urednik >Doma in Sveta«. Zlasti mladina ga bo težko pogrešala, saj jI Je bil najboljSi prijatelj. Bodi mu lahka zemlja! —lj Smusko telovadbo priredi Slovensko planinsko društvo v Ljubljani za smučar-je-planince, da si pred pričetkom zimske sezije razgibajo ude. Smuška telovadba je važna za vsakega smučarja, da si s pravilnim gibanjem mišic utrdi proti bolečinam in nespretnostim, ki nastanejo po prvi smuški turi. Smuško telovadbo bo vodil znani smuški učitelj g. Cernič Jote, ki že dve leti v zadovoljstvo tečajnikov vodi stal no smusko solo v domu na Komni. V tečaj se sprejmejo članice SPD ter tudi nečlanice in nečlani. Smuška telovadba se bo vršila od 19. t m. dalje vsako sredo od 19. do 20.30 v telovadnici H. drž. realne gimnazije na Poljanah v Ljubljani. Prijave sprejema pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1. Hitite s prijavami, ker je število tečajnikov omejeno. ■ KINO SLOGA — Tel. 27-80 I OTOK GROZE Razburljivi trenotki v opasnem boju za življenje m ljubezen med morskimi roparji ln divjimi zvermi. —U Zalivanje granitnega tlaka po ljubljanskih cestah in ulicah bo veljalo nad poldrugi milijon dinarjev in je v »Službenem listu« že razpis za licitacijo. Zalite bodo Masarykova, Vilharjeva, Šmartinska, Resi jeva, Gosposvetska. Bleiweisova in Vi-dovdanska cesta ter Metelkova, Komen-skega in Kolodvorska ulica. Granitne kocke bodo zalite z asfaltno zmesjo na račun tlakovalnega fonda mestne občine ljubljanske. —lj Plesni mojster Jenko se je vrnil iz inozemstva in daje informacije društvom, družbam in posameznikom glede pouka in vodstva plesne šole danes, jutri in v soboto od 12. do 13. ure in od 18. do 19. ure v Kazini-Zvezda, —lj Tečaj za slovensko stenografijo, ki ga prireja Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani v času od 19. do 21. ure, prične v oktobru. Tečaj bo brezplačen. Prijave v društveni pisarni Gregorčičeva ul. 27, med 8. in 14. uro. —lj K Sv. Križu vozi recnilsarjev avtobus po isti ceni kot tramvaj. —lj Novodošle državne srečke prodaja menjalnica Reicher &. Tur k. —lj Tatovi ne mirujejo. V barako na Jegličevi cesti, kjer imajo ljubljanski prostovoljni gasilci shranjenega nekaj orodja, so vlomili tatovi, ki so odnesli 4 kg težak medeninast varnostni zaklopec in manometer, napravo za pritisk pare. Vlomilci so povzročili gasilcem nad 1000 din škode. — Oni dan je bila ukradena z odra v opernem gledališču skoraj nova zimska suknja s svileno podlogo, vredna okrog lOOO din, last opernega pevca-gosta Cr. Solarija. Vodstvo gledališča je seveda takoj uvedlo strogo preiskavo, ki pa je ostala brez uspeha. Slednjič ni kazalo nič drugega, nego da je poravnala okradenemu gostu škodo blagajna Narodnega gledališča, mučen vtis, ki ga je povzročila tatvina, pa je ostal. — Iz Gorsičeve gostilne na Tvrševi cesti je odnesel nepovabljen gost v torek ponoči 155 din, rjavo usnja to aktovko, za 300 din cigaret in nekaj mesnine. Goršič ima okrog 800 din škode. — Izpred vhoda Gospodarske zveze na Bleiwelsovi cesti je nekdo odpeljal železen sod, v katerem je bil petrolej. Ukradeni sod, ki ima st. 3038 in meri okrog 200 1, je vreden 500 din. — Iz stanovanja kolarskega pomočnika Lovrenca Osredkarja v Dravljah je tat odnesel usnjato listnico z raznimi dokumenti, orožnim listom in nekimi pogodbami. — V posredovalnici za službe na Sv. Petra cesti je neka žeparica izmaknila Alojziji Godce vi denarnice- s 100 din. — Z dvorišča na Celovški cesti 89 pa je neznan prijatelj kokošje pečenke ukradel Mariji Mo-harjevi 4 kokoši, vredne 60 din —lj Pobegel lovski pes. Iz Codellijeve graščine na Kodeljevem je pobegnil 3000 din vreden pes jazbečar, črne dlake z rume nimi lisami. Ni tudi izključeno, da je psa, ki sliši r»a ime »Riki«, kdo ukradel. Vsi. ki sto si oglejte, velike norosti irvUenJa, ^ jih doživela FAULA V WESSELY m BUDOLF v velefflmn VELIKE NOROSTI > ii." Renlja Car! Froelich Glasba: Benatzky A KINO MATICA «1-24 ob 16., 19. in 21. url! 2 ŽURNALA! —lj Večerni trgovski tečaj na trgovskem učfnsču »Cnrtstofov nem zavod« Ljubljana, Domobranska cesta 15, prične v četrtek, dne 6. oktobra. Vpisovanje vsak dan dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. Informacije in novi prospekti interesentom na razpolago. Dovoljen obisk tudi posameznih predmetov. Iz Maribora — Bpomlnn kralja Zedinitelja. V soboto 8. t. m. bo v frančiškanski cerkvi Jadra-nov spominski koncert v počastitev spomina nepozabnega kralja Zedinitelja. Vsa mariborska nacionalna, stanovska in kulturna društva se bodo po svojem članstvu udeležila tega spominskega koncerta, — Gonilna Jermena kradejo. Te dni smo poročali, da so g. Glaserju iz Ruš ukradli iz žage pri Sv. Arehu 56 m gonilnih jermenov. Oči vidno isti tatovi so zdaj vrdrli v žago Ivana Kamičnika ter odnesli dva gonilna jermena. Orožniki so tatovom ok za petami. — P ob rezke novice. Prisrčno in toplo je bilo poslednje slovo od priljubljene gostil-ničarke in posestnice gospe Marije Holc. Pevsko društvo »Zarja« je pred hišo žalosti turobno in pretresljivo zapelo žalo-stinko »Vigredc, ob svežem grobu pa »Človek glej«, d očim so pevci društva pekovskih pomočnikov zapeli »Spomlad«. Bivši predsednik gostilničarske organizacije za Maribor okolico g. Posti pa se Je v toplo občutenih besedah poslovil od nepozabne pokojnice. Pogreba so se udeležili v velikem številu tudi gostilničarji is Maribora. Blagi in plemeniti pokojnici ohranimo trajen spomin, žalujočim nase iskreno sosalje. — NIČ saharina, pač pa samokres. V stanovanju Josipa Babšks v Kočakih so napravili organi mariborske glavne carinarnice hišno preiskavo in sicer radi suma tihotapstva. Našli pa niso nobenega vtihotapi j ene^a blaga, pač pa vojaški samokres sistema Stever 9 mm. Pri zaslišanju je Babšek dejal, da je samokres dan poprej našel pod klopjo v Tomšičevem drevoredu Samokres so javni organi zaplenili. — Vlomilci v kamniški cerkvi. Neznani vlomilci so vdrli v kamniško cerkev. Stikali so po tabernaklju, niso pa ničesar odnesli. Izpraznili so le obe puščici, v katerih je bilo precej denarja. Za vlomilci poizvedujejo. — Brat pretepel brata. V mariborsko bolnico je moral 191etni Franc Babic iz Bivole, ki ga je brat v postelji tako pretepel, da mu je zlomil levico in mu zadal tudi notranje poškodbe. — Čigavo je kolo? Gostilničar fcudvi.k Vlahovič z Aleksandrove ceste 38 je izročil policiji moško kolo z evid. št. 2-12 738^-19, ki ga je neznanec pustil pri njem še pred « tedni. Ker se ni še nihče javil, da je kolo njegovo, je gostilničar izročil kolo policiji, ki išče lastnika. Prodaja cvetlic za praznike Vseh svetih Tržno nadzorstvo bi moralo Ščititi poleg trgovskih vrtnarjev tudi tisoče meščanov Ljubljana, 6. oktobra. Dne 30. septembra je mestno poglavarstvo objavilo v »Slov. Narodu«, da smejo umetne vence, šopke in cvetlice prodajati samo oni, ki imajo tozadevno obrtno pooblastilo, oziroma vrtnarji s takim pooblastilom. Poljedelci pa smejo prodajati cvetlice, ki niso umetno gojene in ki so jih sami pridelali. Naši trgovski vrtnarji vzgajajo nekatere, zlasti enoletne cvetlice naravnim potom, to je s semenom, druge pa umetnim z deli rastlin, (s podtaknjenci, z delitvijo itd.), ker se te iz semena vzgojene izpre-vržejo, to je ne podedujejo lastnosti ma-ternih rastlin. Nič drugače ne delajo kmečki vrtnarji in ljubitelji cvetlic. Nekatere cvelice pa tudi ne zarode semena. Zato je pojm umetno gojenje cvetlic prav tako veljaven za trgovske vrtnarje, kakor za kmečke. Razlika je samo ta, da so trgovski vrtnarji prekupci — trgovci in kot taki obvezni plačevati davek, kakor so v tem prizadeti tudi prekupci in trgovci s sadjem, zelenjavo in z drugim blagom. Ako vzgoji gorenjske dekle viseči nagelj iz potaknjenca, saj ga iz semena ne more, je to umetni postopek. To je njen pridelek na kmetiji, ki ga sme prodati, kakor njen oče krompir, ki ga prideluje tudi umetno z gomolji. Objava mestnega poglavarstva se najbrže nanaša na prodajo krizantem. Vprašanje, ali so krizanteme umetno vzgojene, je pritrditi le v toliko, ker jih vzgajajo iz potaknjencev in koreninskih odganjkov, torej umetno in naravno iz semena. Te posadijo na gredo, kakor drugo povrtnino. Ako pustimo na steblu le en cvetni popek, druge pa odstranimo, se razvije mnogo večja cvetlica, kakor če bi jih pustili več. Prav tako postopajo pri nageljnih in dalijah. Trganje odvisnih cvetnih popkov ni nikako delo umetnosti, ki naj bi pripadalo edino le trgovskim vrtnarjem. Zato je nerazumljivo, da mora tržno nadzorstvo eno in isto vrsto krizantem staviti v dve skupini, namreč: stebla z eno cvetlico v umetno in z več cvetlicami v kmečko skupino. Ti predpisi spadajo v arhiv zgodovinske preteklosti, ko še ni bilo tako zavitega vtrnarstva v mestih in na deželi in ko so bili edini gojitelji in prodajalci rož trgovski vrtnarji. Brez pomoči kulturnim rastlinam, celo pri odpornejšem sadnem drevju in vinski trti ni zadovoljivega pridelka Gnojenje, zalivanje, odstranjevanje odvisnih delov, zatiranje zajedalcev ni umetnost, temveč navadno kmečko delo. Ako gojitelj krizantem odstranjuje odvisne odganjke, da pridela večje cvetlice, ne gre, da mu kratimo prodajo. Analogno temu bi morali zabraniti tudi sadjarju prodajo sadja, ki redči preobilen zarodek na drevesih, in tudi kmetu prodajo krompirja, ki po iz-kalitvi odhodi njivo in odstranjuje iz gr-mušljev odvisne odganjke, da s tem pospeši lepši in boljši pridelek. Prav tako bi morali v zaščito tovarnarjev prepovedati kmetom napravi janje mošta, vina, sladosoka in kisanja zelja, zakaj tu vodi kemične procese in kmet ni kemik. Lani o prazniku Vseh svetih smo plačevali do 10 din za posamezne krizanteme na steblu. Da je bila cena tako visoka, je vzrok v tem, ker tržno nadzorstvo ni smelo dovoliti prodaje kmetom — producentom iz prve roke. Ta prodaja je bila s prevelikim dobičkom. Ce je tržno nadzorstvo po danih — zastarelih predpisih, ki kriče po remeduri, ščitilo nekaj trgovskih vrtnarjev, želimo, da Ščiti tudi tisoče meščanov s tem, da določi prodajno ceno s primernim zaslužkom, ki jim ga privoščimo. Naj se torej letos lastniku zemlje, kmetu-vrtnar j u ne kategorizira eno in več-cvetne krizanteme. Ob zmerni ceni bo prodaja večja v počaščenje spomina na rajne. J- S. Dve sličici izpred sodišča Maribor, 6. oktobra 16. aprila se je pripeljal z avtomobilom iz Nemške Radgone v Gederovce 2°-letni trgovski pomočnik Štetan Debelak iz Murske Sobote. Obmejni organi so hoteli avtomobil pregledati, ker je bil Debelak osumljen tihotapstva. Ko sta finančni preglednik in orožnik stopila na stopnišče avtomobila, ju je pa Debelak pahnil z njega in naglo odpeljal. Epilog je bil danes pred mariborskim okrožnim sodiščem, kjer je bil Debelak obsojen na 2 meseca strogega zapora, pogojno na dve leti. Pred okrožnim sodiščem je bila obsojena 69-1 etn a preužitkarica Marija TraseU z Rodnega vrha na mesec dni zapora in 300 din globe pogojno na dve leti, ker ni bila zadovoljna z delom občinske komisije, ki ji je premaknila mejnike. Traselova je izru-vala vseh pet mejnikov in jih vrgla na sosedov svet. Soobtoiena je bila tudi 37-letna posestni ca Marija Cafuta, ki pa je bila oproščena. Konji so se »plašili in pokopali pod seboj 54-letnega hlapca Ivana Šalamuna iz Kosakov, Kal vari jska ulica 2. Namenjen je bil z dvovprežnim vorom proti Maribor-ru, pri VVegererjevi tovarni pa so se konji ustrašili prihajajočega vlaka in potegnili voz. Šalamun je padel tako nesrečno, da si je zlomil več reber in dobil tudi težke poškodbe na desnici in glavi,, da so nezavestnega prepeljali v bolnico. Iz Ljutomera — Sloves naših lovišč. Naša lovišča so letos prazna. Divjačine, zlasti fazanov in zajcev, je mnogo manj kot prejšnja leta, kar Je pač povzročila velika povodanj, kl je uniči ta mnogo mlade divjačine. Zajed in fazani so zelo majhni, pač tisti, ki so prisu na svet po povodnJL dočim so borj rani utonili. Naša lovišča niso kaasaJa nikdar tako žalostne stik, kakor letos, e čimer je padel njihov sloves, m se js ral odstre] omejiti na mrnsmryn. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din L—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti Popustov za male oglase ne priznamo. znamko. raz no Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek S Din FSIHOGRAFOLOG Falbc Globočnik v Ljubljani, hotel »Soča«, sprejema dnevno od 8—13 in od 14—20, tudi ob nedeljah in praznikih. Obiske po hišah vrši po 20. uri zvečer po dogovoru. Pri dopisih treba navesti spol ter datum rojstva. Eruiranje anonimnih piscev, Specijalna raziskovanja itd. — i Dela na strogo znanstveni pod- I lasi. 2243 J IZLETNIŠKO GOSTILNO odda v najem ali na račun ANO S, Maribor, Orožnova 6. 29. M. HALO! HALO! Gostilna Terdan, Moste, Zaloška cesta 18, toči prvovrstna dalmatinska vina m dolenjski cviček, liter Din 10.—, čez ulico Din 9.-^. Dobra domača kuhinja z raznimi jedili. 2855 '\mvmmnmmMmmmMmnmnmmMiwBwmBmwm SMOKVE IN KOZINE na zalogi. »Veletrgovina jusne-ra sadja«, Ljubljana, Tvrseva c. št 48. 2356 KLIŠEJE JUGOGUAKKA SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši meses 9 Din KUHARICA in dobra gospodinja, vajena vseh del, išče službo k starejšemu gospodu ali k mali družini, event. na oroanisko postajo. Ponudbe na upravo Slov. Nareda pod »Takojšen nastop«. mM. POSEST Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din 00 par Najmanjši STAVBNO PARCELO ob Tržaški cesti v Mariboru proda Oset, Orožnova 6. 31.M. PRODAM posebej * DtD žlahtna, od 30 kg naprej razpošilja Posestvo »Grič«, Mart-bor. 30 JL SIGUREN USPEH! Ia*erira}te V »SLOV. NARODU" ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočutja in sotalja, ki smo Jfo prejefi povodom težke izgube nase ljubljene sestre, tete itd., gospe JOSIPINE INDRA vdove PROKOP, roj. KALMUS, vdove po okrožnem zđravnUcn kakor za poklonjeno cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni če. duhovščini, gg. sdravnfkcsn sa skrb ob bolezni, če. sestram uamiljenkam za vso pomoč, pg takemu Krakovo-Trnovo za žalno petje ter vsem, ki ste blago pokojnico na njeni zadnji poti k večnemu počitku. LJUBLJANA, dne 5. oktobra 1988. ANA VTLHAR, Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 6. oktobra 1938. fitev. 224 Gesta Ljubljana — Sušak Dolgo se Ze vlečejo priprave« prav še nič storilo pa se tal prav Ljubljana, 6. oktobra Graditev državne ceste Ljubljana—Sušak., kakor opažamo, dokaj počasi napreduje. Že pred tremi leti so se vršila živahno razna raziskavanja barjanskega terena. V-to svrho so zgradili na ižanskem ozemlju dva iz kamna zložena stolpa, ki so ju °d oasa do časa pregledovali s tehničnimi pripomočki, koliko sta že zlezla v zemljo. Ker se na to le ni zgodilo, so po tehničnih navodilih pred približno enim mesecem zgradili iz obeh stolpov enega, kar bi dalo ne" vsak način več možnosti za pogreznje-nje kamna v zemljo, da se ni stolp nedavno zrušil na kup oziroma v eno samo grob-Ijo. To se pa ni zgodilo radi mehkega terena, marveč radi slabe konstrukcije. • Brez pomena je voziti kamenje na kupe barjanske zemlje radi preizkušnje terena, kajti .če bi bil barjanski teren tako slab, bi'bile, že zdavnaj zlezle vse barjanske stavbe-v zemljo. Ako bi bili vsi takega rasenja glede zidanega poslopja, kakor smo glede ceste, bi morali cerkev sv Mihaela v Črni vasi graditi k večjemu na Golovcu ali Šmarni £*ori. Pa bodimo prepričani, da tudi ta stavba, ki je razmeroma težja od ceste, ki in mislimo graditi, ne bo zlezla v zemljo ali se* radi mehkega terena zrušila, ako ne bo druge elementarne nezgode. Železniške proge pri Preserju z mostom čez Ljubljanico vred bi s svojo obilno težo in zaradi težkega prometa na nji. ako bi bil barjanski teren tako slab. kakor ga smatrajo nekateri naši ljudje, že zdavnaj ne bilo vr" na površju. Mnogo bolje bi bilo, ako bi dala naša tehnika speljati omenjeno kamenje na mestu na kup, na ceste, ki so prav tam okoli zelo slabe tn nujno potrebne popravila. Tako bi bil vsaj en del ceste dober. Sedaj se pa ljudstvo, ki hodi mimo tega kamenja, ki od časa do časa spremeni svojo obliko, smeje in pravi, da bo prav to kamenje čez stoletja zgodovinskega pomena. Znanstveniki bodo to kamenje preiskovali, bolj nego preiskuje naša tehnika sedaj barje, t kakšno svrho je bilo napeljano. Dolgo že trajajo te preizkušnje, trasiranje, vrtanje itd., vendar pa ne moremo pred javnostjo pokazati ničesar razen kupa kamenja, da smo kaj naredili za to cesto. Prav v »Slov. Narodu« smo že omenili, da je teren čez barje dovolj trden, da se lahko gradi na njem najmodernejša cesta. K temu ne manjka drugega kakor dobra volja in pa denar. Ako pa ni denarja, potem so rudi razne preizkušnje m izdelave načrtov odveč in brez pomena. Ponovno pripominjamo, da naj se, ako se bo res kdaj gradila ta cesta, gradi približno v ravni črti iz Ljubljane čez barje proti IŠki vasi in nato po levem bregu nad Iško proti Blokam. V tej črti je najbolj trden teren čez barje in ne bo treba odstranjevati nobenih važnejših objektov. Prepričani smo, da bodo merodajni faktorji to preudarili in slednjič uvideli, da mora iti moderna cesta v ravni črti ki ne preblizu sedanje ižanske ceste čez barje proti Iški vasi. ter pri tem upoštevali naše predloge in kritiko, ki je na mestu in povsem upravičena. Kitajsko ženstvo v obrambi domovine Borba za neodvisnost Kitajske je zdramila kitajsko ženo iz stoletnega spanja Boj za neodvisnost Kitajske je zdramil kitajsko ženo iz stoletnega spanja, — je izjavila Čangkajškova žena v pogovoru s poročevalcem nekega ameriškega novinske ga koncema. Kitajke so zdaj pripravljene braniti svojo domovino tudi z orožjem v roki, če bi bilo to potrebno, je pripomnila žena in prva so trudnica vodje zedinjene Kitajske. Kitajke so sposobne pomagati tudi na bojišču možem, zadržati in odbijati napade osvajalcev. Naporno delo in pre-čute noči so zapustile globoke sledove na obrazu Cangkajškove žene. Ostre poteze je dobil njen obraz, kar je nekaj izrednega na obrazih kitajskih žen. čangkajškova vodi organizatorično delo žen, obenem pa marljivo pomaga svojemu možu in skoraj neprestano je v generalnem štabu, kjer vzorno opravlja tajniške posle. V prvih mesecih vojne, je nadaljevala Čangkajškova. orebivalstvo notranjih pokrajin Kitajske ni bilo posebno navdušeno za borbo proti Japoncem, ko so navalili na obmejne in obmorske pokrajine. Toda narodna kitajska propaganda in pripovedovanje beguncev, pripeljanih v notranje pokrajine, sta storila za zedinjenje Kitajske v kratkih mesecih to, za kar bi bila potrebna v normalnih razmerah cela stoletja. Pasivnost in brezbrižnost za dogodke v obmejnih pokrajinah sta izginila in zdaj lahko brez pretiravanja rečemo, da je Kitajska res enotna v borbi za svojo neodvisnost. že pred napadom Japoncev je bilo združevanje kitajskih pokrajin v solidno organizirano državo na pravi poti. če bi pa ne bil prišel japonski naval in skupna nevarnost, bi bilo trajalo morda sto let ali pa še več, predno bi bili prišli tja, kjer stojimo zdaj. Kitajske žene so mnogo pripomogle k zedinjenju svoje domovine. Mnoge med njimi, zlasti tiste, ki so študirale na inozemskih šolah, so postale najboljše pomočnice možem pri njihovem delu za prebujenje kitajskega naroda. Družabni položaj Kitajke se zdaj ne ravna več po moževem, kakor je bilo skozi dolga stoletja, temveč po njenih lastnih zaslugah in vrednosti. Se ni dolgo tega, ko so bile sklicane prvakinje ženskega pokreta na konferenco, na kateri je bil določen enoten načrt uvrstitve žen v veliko obrambno fronto. Vsaka zavedna Kitajka je dolžna vzgajati druge v tem smislu, da je mogoče nadomestiti čim več moških tam, kjer lahko opravljajo njihovo delo ženske, da se more tem več moških boriti za svobodo domovine. Ženske morajo izdelovati uniforme in šivati perilo vojakom, streči morajo ranjencem in nositi tudi glavno težo dela v tovarnah. Na tem polju so v prvi vrsti poklicane ženske k delu za obrambo domovine. Kitajke so pa tudi na bojišču, toda v borbo jih je poseglo zaenkrat se malo. Borba je stvar moških in dokler ima Kitajska dovolj mož, ni treba, da bi šle ženske v strelske jarke s puškami v rokah, če bi pa prišlo tako daleč, da bi jelo primanjkovati moških za obrambo domovine, bodo stopile ženske tudi v prve bojne črte. Važna naloga žen je skrbeti za otroke beguncev. Mnogi otroci so izgubili starše ali pa so starši umrli na poti odnosno padli v vojnem pasu. Ni lahko skrbeti za množico teh otrok, ki jih je zadela najbolj kruta usoda. Toda narodna dolžnost je nadomestiti jim starše. Niti z besedico pa Čangkajškova ni omenila svojega dela, čeprav na Kitajskem vsak človek ve, koliko je storila in koliko dela za organizacijo ženskega pokreta, za organizacijo ženstva proti napadalcem na enotnost in svobodo Kitajske. Vsak tudi ve, da opravlja vsa civilna dela, kar jih sploh more opravljati ženska, da olajša delo svojemu možu, na čigar ramah sloni vsa teža vojne organizacije._' MODERNE PRIDOBITVE Mimoidoči: Povejte mi no, ali vaš motor tako strašno ropota? Avtomobilist: To ni motor, gospod, to je radio v mojem avtomobilu. Vinka starost se podedsje Dolgost človeškega Uvijanja je odvisna od mnogih pogojev, med katere spadajo zunanji in notranji vplivi. Med zunanje prištevamo okolje, v katerem človek živi, škodljive snovi, ki delujejo v organizmu pri delu, hrano, ***At>fHomxne Fleet«. Neki njegov prijatelj je dejal o njem, da je za delo kakor tiger in zanesljiv kakor spodnja zbornica. se manj pa pozna široka javnost 02 letnega vrhovnega poveljnika angleškega letalstva maršala sira Cvrila Louisa Nor-tona Nevala. moža, ki Je tako hitro izpre-menil letalstvo Velike Britanije v strašno bojno orožje in mogočno obrambno sredstvo, v primeru vojne bi bila njegova dolžnost organizirati obrambo velikih angleških mest pred letalskimi napadi in nagle protinapade na sovražnika. Sir Ne-val bi postal v novi vojni najbrž vrhovni poveljnik angleških in francoskih zračnih sil. Svojo kariero je začel v suhozemski vojski. Po svoji zunanjosti je tipičen angleški častnik s kratko pristriženimi brci cami smelega pogleda in vojaško vzravnane postave. Kakor Backhouse tudi on sovraži popularnost in njegovo sliko zelo redko vidimo v angleških listih. Njegova žena je Američanka. Neval je bil v letu 1904 do 1914 v angleški vojski in udeležil se je mnogih bitk na nemirni seve-ro zapadni fronti v Indiji Letati se je naučil leta 1911 in dobil je eno najboljših izpričeval Kraljevskega letalskega kluba, V začetku svetovne vojne Je bil dodeljen letalstvu, v katerem je postala pozneje mana Roval Air Force. To Je bila formacija angleškega vojnega letalstva, ki je prizadejala z bombardiranjem Nemcem mnogo preglavic. Leta 1931 Je postal Neval poveljnik te formacije v Mlddlft Eastu. štiri leta pozneje pa član močnega Air Council s širokim programom Roval Air Force, ki se je pričel prav takrat izpolnjevati. Leta 1937 je postal vrhovni poveljnik vojnega letalstva. Tretji najvplivnejši angleški vojskovodja je šef generalnega štaba viscount Gort, 51 letni energični mož, ime ji tel j vseh naj-visTdh angleških vojaških odlikovanj za hrabrost. Vrhovni poveljnik angleške su-hozemake vojske je postal leta 1937, ko je energični vojni minister Leslie Hore-Be-hsha »očistil« najvišja mesta v vojnem ministrstvu ter jih zasedel z mladimi častniki. Brvsi novinar Hore-Belisha je mojster v delanju popularnosti. S tem je povedano, zakaj Je viscount Gort dobro znan Med svetovno vojno je bil odlikovan z viktorijanskim križcem, najvišjim angleškim odlikovanjem za hrabrost na bojišču. Razen tega je pa dobil več drugih visokih odlikovanj. Bil je častnik generalnega štaba v sanghaju ter ugleden član angleškega in indijskega štaba. Ko ga je Hore-Belisha imenoval za načelnika generalnega štaoa angleškega imperija, je prevzel Gort odgovornost za iz-vežbanje nedavno mehanizirane angleške armade. Z vojnim ministrom se je sestal prvič v Švici, kjer sta se zaletela skupaj pri smučanju. Kmalu sta postala dobra prijatelja in morda jP bila nezgoda na smučeh listo srečno naključje, ki je privedlo Gort a do imenovanja za vrhovnega poveljnika angleške vojske. Gort je mož nizke, koščene postave, kratko pristriženih brčic in redkih las. V primeru vojne bi bila v njegovih rokah odločitev, ali bi Anglija poslala na kontinent tudi svojo vojsko ali ne. Biblioterapija ze večkrat so delali poskuse s tako zvano biblioterapijo, z lečenjem s pomočjo knjig. Glavni zagovornik tega načina zdravljenja je bil zdravnik de Vega. Biblioterapija je neke vrste duševno zdravljenje bolnega, ki mora biti potem izpopolnjeno še z običajnim zdravljenjem. De Vega si je razdelil knjige po starejših navodilih pisatelja Buhver Littona, ki je imel svojo knjižnico razdeljeno po tem, kakšne fizične ali duševne bolezni so se dale lečiti j z nekaterimi knjigami. Znan je tudi pri- | mer Charlesa Philareta. ki si je znal izčrpan po trop'čni vročici pričarati pravi občutek zime s čitanjem »Prehoda čez Bere-zino«. \ Pri biblioterapiji morajo biti bolnikovi živci vedno sveži, kar je velikega pomena za zdravljenje. Strežnice v bolnicah čita jo bolnikom na glas, za vsakega bolnika jo štivo skrbno izbrano takoj ob sprejemu v bolnico s posebnim ozirom na njegovo bolezen, starost in poklic. Naravno je, da se ta metoda ne da uporabiti pri vseh boleznih. Toda dosedanje izkušnje nas uče, da so uspehi bibl'oterapije zelo razveseljivi. Z zboljšanjem bolnikovega duševnega stanja se zboljša tudi njegovo telesno stanje. Poskusite še vi V Barisali blizu Kalku te sedi na palmi Ind, ki mu zadostuje to za preživljanje. Zlezel je na njo pred dobrimi šestimi meseci, ko je bil ves obupan, ker ni mogel dobiti primerne službe, da bi se bil mogel preživljati. Trdno je sklenil ostati na palmi, dokler mu bogovi ne naklonijo vsaj skromnega zaslužka. In v teh šestih mesecih je postal slaven tako. da mu sploh ni treba zlesti s palme. Ponujajo mu od vseh strani službe, toda mož ima vedno večje zahteve. Na palmi se mu ne godi slabo. Iz njenih listov si je spletel posteljo, mati mu pa nosi jesti. Po vrvici potegne v svoje gnezdo jed in je zadovoljen tako, da je sklenil ostati na palmi najmanj dve leti, ker upa potem dobiti zelo dobro službo ali pa bo lahko živel kar od svoje slave. Tudi med nami je mnogo takih, ki bi morali posnemati tega Inda. le da pri nas nimamo palm in da bi najbrž take brezposelne hitro potegnili z drevesa. Iz Celja —c Zborovanje trgovstva dra\pske banovine. Kakor smo poročali že včeraj, je bila včeraj v Narodnem domu v Celju izredna skupščina Zveze trgovskih združenj dravske banovine. Skupščino, ki ie trajala dobri dve uri, je otvoril in vodil predsednik zveze g. Stane Vidmar. Predsednik je nai-prej pozdravil navzoče številne delegate vseh trgovskih združenj, posebro pa predsednika Zbornice za TOl g. Ivana Jelačira in zastopnike tiska. Nato je podal predsedniško poročilo, ki smo ga obiavili v izvlečku že v včerajšnji številki. Tzredna skupščina je formalno sprejela nova pravila zveze, ki jih ie odobrila redna skupščina -n potrdila bansika uprava. Nato je predsednik Zbornice za TOT g. Jelačin v zanimivem in stvarnem govoru onsai posledice sprememb strukture češko>1ova;-ke republike na naše gospodarstvo, pri čemer so priredili udeleženci navdušene ovacije bratski češkoslovaški republiki. Nadalje je poročal o mednarodnem trgovskem kongresu v Berlinu in o razveseljivem zbližanju central, predstavništva našega trgovstva v Beogradu in bolgarskega trgovstva. Za pred«;f»d-nika Zveze je bil zopet izvoljen g. Stane Vidmar, za !. podpredsednika g. Panter iz Maribora, za TI. podpredsednika g Verhič iz Ljubliane in za blagainika g Fabiani »z Ljubljane. Sklenjeno je bilo, da bo k sejam ožjega odbora zveze vabljen rudi predsednik lesne sekcije. V Širši odbor je bilo izvoljenih 2° delegatov, po večin' predsedniki trgovskih združeni. V ožji odbor pa so bili izvoljeni gg. Cieh (Murska Sobota). Košir CPrekopjO. Snoj (Ptuj). Fazarinc (Celje). Beljak (Kranj) Savnik (Radovljica), Turk (Novo mesto) in Lenarčič (Looatec). Skupščina je soglasno sprejela predlasane resolucije, ki vsebujejo aktualne zahteve in želje našega trgovstva Pri slučajnos-tih so bile obravnavane razne trgovske zadeve. Skupščina je pokazala, da vlada med našim trgovstvom sloga in enodušnost. ki je najlepši dokaz zrelosti in najboljši porok bodočih uspehov v korist trgovstva in vsega našega gospodarstva. —c Nesreča ne počiva. Ko se je igral 5-letni sinček dninarice Jože Tepej s Pake pri Vitanju v soboto na Paki z otroki, mu je eden izmed otrok podstavil nogo. Deček je padel tako nesrečno, da si je iz-pahnil desno roko v ramenu. V nedeljo pa se je ponesrečila njegova dveletna sestrica Marija Tepejeva. Padla je doma s stola in si zlomila desno roko v zapestju. V West-novi tovarni v Gaberju je stroj za stiskanje pločevine v torek zgrabil 18-letnega delavca Ivana Rojca z Anskega vrha nad Celjem in mu zmečkal vse prste na desni roki razen palca. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c V kapucinskem samostanu v Celju je umrl v sredo 22-letni klerik Pavlin Žagar iz Škofje Loke. V celjski bolnici je umrl 41-letni dninar Tihan Kolbasa iz Gornjega grada OEORGES OHNET: 68 ERGE J PMlin Romun 1 — Ne tarnajte, to ie odveč, — je dejal Sergej z ^zaničljivim nasmehom, — smilite se mi s svojimi težavami. Človek bi dejal, da se nastavljate k velikim vrečam. Bomo videli, kakšno korist boste imeli od tega. — Princ, prisegam vam, da sem obupan, — je dejal Cayrol vznemirjen nad nenadnim preokretom svojega razgovora. — Čujte, bodite pametni! "Ne vem, kaj ste storili svoji tašči, vem pa, da je ona zelo jezna na vas. Jaz bi na vašem mestu ne žrtvoval prijateljstva z gospo Desvarennesovo, raje bi ji šel na roke in se prilagodil razmeram. Saj veste, da se muhe ne love na kis. Sergej je zaničljivo premeril Cavrola od pete do glave, potem se je pa globoko užaljen pokril, rekoč: -_; Oprostite, dragi moj, kot bankir ste imeniten dečko, če imate dovolj denarja, kot pridigar ste pa sila smešni. Pri teh besedah se je Sergej obrnil in odšel. Ves Zbegani bankir je ostal sam. Sergej je odšel po hodniku, vihteč v roki palico. Obšla ga je divja jeza, pomešana s strahom. Gospa Desvarennesova mu je bila z eno samo besedo zaprla vir, iz katerega je skozi tri mesece mirno črpal denar za svoje burno življenje. Tistega večera bi bil moral plačati v krožku visok znesek. Ni dolgo pomišljal; obrne se na pariške oderuhe. Odšel je po stopnicah in se ves jezen vpraševal v duhu, kako se bo izmotal iz tega kočljivega položaja. Obrniti se na gospo Desvarennesovo, ukloniti se ji, kakor mu je svetoval Cavrol? Nikioli! Nekaj trenutkov je obžaloval vrtoglavosti, ki so ga bile spravile v tako težak položaj. Imel je dvesto tisoč funtov rente in s tem denarjem bi bil lahko sijajno živel.Toda metal je zlato skozi okno polnih prgišč; neizčrpno blagajno, iz katere je jemal, kolikor je hotel,, mu je pa naenkrat zaprla neupogljiva volja. Ko je bil že pred hišo, je naenkrat zaslišal znan glas. — Obrnil se je. Pred njim je stal skrivnostno nasmejan Herzog. Sergej ga je pozdravil in hotel nadaljevati svojo pot. Bankir mu je pa položil roko na ramo, rekoč: _He, princ kam pa tako hitite. Vidi se vam, da imate polno mošnjo denarja. Kaj se bojite, da bi vas kdo napadel? In s prstom se je Herzog dotaknil Sergejeve s srebrom v enem kotu okrašene denarnice, ki je molela mlademu možu iz suknjiča. Panin ae ni mogel premagati, da bi s kretnjo ne pokazal svoje slabe volje. Bankir se je temu zasmejal. — Pa vendar ni mogoče, da se je prijatelj Cavrol tako slabo izkazal in da ni ustregel vaši želji? No torej! Počakajte vendar! Pa vendar niste od včeraj v sporu z gospo Desvarennesovo? Kdo neki mi je pa povedal to? Vaša tašča je dovolj I glasno povedala, da vam vzame ves kredit in po vasem kislem obrazu sklepam, da je ta bedak Cavrol izpolnil njeno povelje. Razjarjeni Sergej je udaril z nogo ob tla in hotel je odgovoriti, toda Herzoga ni bilo tako lahko zmotiti v besedi. Razen tega je pa imel nekaj v pogledu, kar je Panina težilo. Zdelo se je, da prodira bankir s pogledom do dna njegovega žepa. Zato se je instinktivno prijel za žep, da bi Herzog videl, da je njegova denarnica že prazna. — Kaj mi pripovedujete tu? — je dejal končno prisiljeno nasmejan. — Stvari vendar, ki vas morajo osebno zanimati, — je odgovoril Herzog zaupljivo. — No, torej, bodite iskreni Ali vam je Cavrol odklonil denar? To je neroda. Ali potrebujete mnogo? Ali bi vam zadostovalo sto tisoč frankov? In hitro je napisal nekaj besed v čekovno knjižico in izročil princu ček. — Tak mož, kakor ste vi, vendar ne sme ostati v zadregi zaradi take malenkosti. — Toda, gospod, — je dejal Sergej užaljeno in potisnil Herzogovo roko od sebe. —Kar vzemite to in nikar ne mislite, da se mi morate za to zahvaliti. Ni vredno govoriti o takih malenkostih. Med nama je to šala. Prijel je princa pod roko in ga počasi od vedel. — AH imate svojo kočijo? Dobro, moja bo vozila za nama O marsičem se morava pomeniti. Vaš sedanji položaj ne more dolgo trajati. Prepričan sem, da ga bom lahko izpremenil. In ne da bi Panina vprašal, če mu je to prav, je sedel bankir v njegovo kočijo. — Nekoč sem dejal, če se še spominjate, — je nadaljeval Herzog, — da vam bom lahko nekega dne koristen. Vi ste poslušali moje besede samozavestno. Takrat nisem bil vsiljiv. In vendar, glejte, ta dan je napočil. Ali mi dovolite spregovoriti z vami iskreno besedo? To je moja navada in verjemite mi, da je dobra. — Pa naj bo, — je odgovoril Sergej kislega obraza. — Dragi moj princ Vi ste zdaj v šlamastiki, kakor pravi ljudstvo. Vaše potrebe so ogromne, dohodkov pa nimate nobenih. — Prav za prav... ! je ugovarjal Sergej. — Dobro! vi se upirate, — je dejal bankir smeje. — Toda jaz še nisem končal... Takoj prvi dan po poroki ste postavili svoj dom na široko nogo. Sijajni družabni večeri ,krasna vprega, brezhibna uniforma, staja dirkalnih konj, lovska ekvipa-ža, skratka plemiški dom. Žal je treba za vzdrževanje takega doma mnogo denarja in ker ga zapravljate, ne da bi računali, zamenjavate kapital z obrestmi in zdaj ste skoraj že na robu propada. Ne mislim, da bi morali izpremeniti način življenja in prilagoditi svoje izdatke oni neznatni renti, ki vam je ie ostala. Nikakor ne! No torej dobro, če hočemo podpreti vaš način življenja in da bo to gmotno mo&rte, ne da bi uganjali svoje vrtoglavosti v igri aH z ženskami, moramo urediti vse tako, da vam kane vsako leto v blagajno mili-jonček. Mmms^as^ama*^awama\^a*^aaam