___i .M/>i m . AnnliiA »1 J1 Aoesptanco for malling at spoeial rato of poatago pro^O« for tn —ctlon 110». Al «f Od », It IT, anthorlsed oa Jaas 14. 1>1I. DOOu —--------------— ——-r— • « gajanja med Francijo in Anglijo glede utrditve vojaške zveze. Francoska vlada bo priznala italijanski režim v Abesiniji, ako dobi od Muitolinija zagotovilo, da bo prenehal s pod-žigsnjem nemirov v francoskih kolonijah Pariz, 16. apr. — Premier tfouard Daladier, kateremu je parlament diktatorsko ob-iit, je deloma uspel v poskusu, ir namen je poravnava stavki je zajela francoske indus-ije. Eksekutiva unije kovinar-cih delavcev je po ultimatu, ka-erega je Daladier naslovil stav-irjem, pristala na pogajanja z elodajalci. Upanje je, da bodo ogajanja uspešna in da se bo 30,000 stavkarjev vrnilo na de-prihodnji torek. Stavka kovinarskih delavcev, Se vedno kontrolirajo čez sto varn, katere so zasedli, dela reglavice Daladierjevi vladi, ki rada zedinila vse grupe in na-opila kot predstavnica enotne rancije pri pogajanjih z Mus-inijem in Hitlerjem, ki se bo-kmalu pričela. Daladier bo »periral z Veliko Britanijo, ki je odločila za sklenitev kup-je«fašisti in naciji. )&iadier je že namignil, da bo rancija priznala italijansko »djarmljenje Abesinije, ako bo bil od Mussolinija garancijo, ne bo okupiral Sirije in poleg ga ustavil podžiganje nemirov Alžiriji, Maroku in drugih ancotikih kolonijah v Afriki, ncija bi tudi rada poravna-ipor glede njene železnice, ki i iz Džibuta, francoske So-ije, v Addis Ababo, Abesi- Zadnje^ vesti CHICAGO. — Nov finančni škandal odkrit v krogu Špekulantov. Zdaj gre za 50 milijonov dolarjev. BUKAREŠTA. — Cez 300 romunskih fašistov z glavniku voditeljem vred aretiranih po odkritju zarote proti kraljevsko-diktatorski vladi. SANGHAJ. — Japonci p reva, žajo novo armado na Kitajsko za maščevalno" ofenzivo. PARIZ. — Daladierjeva vlada je povabila Mueeolinija na "prijateljski" sporazum po vzgledu Anglije. Sporazum med Anglijo in Italijo Zmaga Chamberlainove diplomacije London, 17. apr. — Anglija in Italija sta včeraj podpisali prijateljski pakt, ki je končal triletni spor med njima. Predsednik angleške vlade Neville Chamberlain smatra sklenitev pakta za triumf svoje diplomacije, katere namen je bil potolažitev evropskih diktatorjev- in utrditev miru. On zdaj vidi možnost ustanovitve "trikota London-Berlin-Rim, ki naj bi nadomestil os Rim-Berlin." Ena določba v paktu, ki je bil včeraj podpisan v Rimu, se glasi, da dogovor stopi v veljavo na datum, ki ga skupno določita obe vladi. To pomeni, da bo stopil v veljavo, ko Mussolini potegne italijanske čete iz Španije, Anglija pa prizna italijanski režim v Abesiniji. Vzelo bo najbrž več mesecev predno se to uredi, kajti vprašanje priznanja podjarmlje-nja Abesinije bo prišlo na dnevni red na seji sveta Lige narodov. Začasni sporazum govori o prijateljskih odnošajih do časa, ko stopi pakt v veljavo in utrdi zvezo med obema državama. Sleparije finančne firme razgaljene a. Piriz, 16. apr. — Premier louard Daladier je odredil, da mora 130,000 delavcev, ki so stavkali, vrniti na delo in iz-zniti tovarne, katere so oku-rali. Premier je namignil v ul-natu, da bo stavkarje zadela *ka kazen, če se bodo upirali, laladier misli resno in ne bo »I nobene opozicije," je izja-neki predstavnik vlade. Jtočasno so bili delodajalci ozorjeni, da morajo pospešiti odukcijo in plačati delavcem »do za ves čas stavke, kakor ro b°do ti izpraznili tovarne, tunino nima odlok legalne Ne, ker je bil objavljen v ki odprtega pisma, katerega * 0. Frossard, delavski mi-ter, naslovil delavcem in de-jalcem. Pismo ne omenja, «*ne korake bo Daladierjeva da podvzela, da izsili porav-v° konflikta. Premier hoče «*kor uveriti organizirane l»vce. da ni njihov sovražnik, je dokazal s poravnavo stav- v letalskih tovarnah, ko je . . ... .... , «l«l delodajalce na zvišanje Investorjl izgubili nad ude —»ift^ j-i__♦_____ Ako bodo stavkarji uprli azu' da morajo izprazniti to-bo Daladier oprijel taktike. Zasegel bo tovar-^ntereHu narodne obrambe P«val delavce j>od zasUvo. W Brinje pokojni premier Bnand pred leti zlomil ^alno stavko železničarjev, hitro bo Daladier po- * deželo iz finančne krjze J., 7 « m" I« posrečilo, *U*Ujb»n SNPJ, aH Vsled krize je moral pustiti društvo. — Pri deto v tovarni Mar-quette Cement Co. se je nevarno i>obil dobro znani in na društvenem polju aktivni rojak Frank Lepič. Zelja je, da kmalu okreva. KITAja PRETRGALI JAPONSKO OBRAMBNO(RTO Japonci utrpeli velike izgube v bitkah v Santungu GENERAL K AIS E K RANJEN Zupan mehiškega meeta umorjen Mexico City, 16. apr. — Ga-briel Chavaz, župan mesta Par-rala v drŽavi Chihuahua, je bil umorjen, ko so ga napadli štirje možje, katerih identiteta še ni bila ugotovljena. Chavaz je bil že četrti politik, ki so bili umorjeni v tej državi v zadnjih treh tednih. Sanghaj, 16. apr. — Sem dospelo poročilo se glasi, da je kitajska armada v južnem delu province Santung zdrobila japonsko obrambno črto v treh krajih v bližini Jihsiena ln da bodo kitajske Čete kmalu vkorakale v to mesto, ki so ga Japonci zasedli pred nekaj tedni. Poročilo o novih uspehih kitajske oborožene sile je prišlo, ko je ki-tajsko prebivalstvo proslavljalo veliko zmago, ki so jo Izvojeva-le kiUjske čete v bitki pri Taj-červangu. Sanghaj, 16. apr. — Čeprav Japonska uradno zanika poročila iz Hankova o veliki kitajski zmagi v južnem delu province Santung, zunanji opazovalci pravijo, da je bila japonska armada skoro uničena v bitkah s Kitajci. Ta je ob koncu marca štela 72,000 mož, uključivši dve najbolj izvežbanl vojaški diviziji, katerima je poveljeval general Seiširo Itagaki. Od te armade je ostalo le Ae 20,000 vojakov, vsi drugi pa so obležali na bojiščih na ozemlju pri Hančvangu in Tajčervangu. Debakel japonske armade je bil tako velik, ds so morali Japonci, ko po se umikali, celo pustiti mrtve ln ranjene na bojiščih, kar se Še ni »godilo v moderni japonski millta-ristični zgodovini. Japonci so šli v boj v veri, da bodo lahko pomandrali Kitajce, toda kitajski strategi, s katerimi sodelujejo tudi zunanji vojaški strokovnjaki, so jih prevarali. Na ozemlju pri Hančvangu in Tajčervangu so Kitajci že leta 1933 zgradili močne utrdbe, ob katerih so si Japonci sedaj razbili glave. Poveljništvo japonske armade je v^adnjih dneh poslald nove čete na to fronto, da potisnejo Kitajce nazaj predno bo japonska javnost izvedela o porazu, Dve diviziji sta odrinili na to fronto iz Sanghaja in dve drugi iz severne Kitajske. (Dalj« na t. strani.) Fašisti okupirali ozemlje ob morju milijon dolarjev Chicago, 16. apr. — Investor-ji, ki so zaupali svoje prihranke brokerski firmi Hoagland * Al-lum, Inc., katere urad je na 14 S. La Salle st., bodo izgubili nad milijon dolarjev. Tako je izjavil sinoči W. MbNeil Kennedy, pokrajinski direktor federslne borzne komisije. Kennedy je po presikavi ma-hinacij te firme ugotovil, da so bondi, katere so investorjl kupili, izginili. Kennedy je zaprl urad te firme v četrtek, ko je preiskava dognala, da znaša vse njeno imetje $100. Direktorji Hoagland k Al-lum, Inc., so bili Olaf Andrew Larsen, Henry Adolph Engel in George P. Allum. Vsi so bili zaslišani v uradu državnega prav-dnika in potem, ko niso mogli položiti poroštvs v vsoti 1200,-000 vsak, so bili odvedeni v zapor na obtožbo poneverb«. Hitler in MuMoliai v divji »ožaji. (Nartaal Jerger.) Komunikacijske zveze med Madridom in Barcelono pretrgane Madrid, 16. apr. — General Jose Miaja, poveljnik Španske armade na madridski fronti, je danes naznanil, da mu je pre mier Juan Negrin poveril kon trolo nad vsem ozemljem, ki je še v rokah ljudske vlade« Hendave, Francija. 16. apr. Fašistična armada je včeraj presekala lojalistično Španijo na dvoje, ko je zabila zagozdo med ozemlje ob meji Katalonije in o-stalimi teritoriji po okupaciji Vi-naroza, pristaniškega meata ob Sredozemskem morju. Fašisti so tudi zasedli pas ozemlja ob tem< morju, ki je dolg 30 milj. Španske Čete so se trdovratno upirale, a niso bile kos fašistični vojni mašini. Zdaj je fašistični armadi odprta pot proti Barceloni, glavnemu mestu Katalonije, kjer Je sedež španske ljudske vlade, kakor tudi proti Valencijl in Madridu. Zaragoza, Španija, 16. apr.--Glavni stan generala Franka je naznanil, da so fašistične Čete prodrle do Sredosemskega morja v južnem sektorju na fronti v vzhodni Španiji. B tem so bila komunikacijske zveze med tem sektorjem, Madridom in Barcelono pretrgane. LojalistiČna bojna Črta je bila presekana v bitki sa posest mesta San Mateo, ki Ja sledila okupaciji Cherta, vasi, ki leži tri milje severnotapadno od Cher-te. Prve kolone armade, kateri poveljuje general Mtguel A ran da, so vkorakale v mesto San Mateo v četrtek po ljuti bitki, v kateri so bili lojalisti poraženi. V Arandovi armadi se borijo tudi tri divizije italijanskega vojaštva. Vladne čete so se po tej bitki umaknile do Benicarla In Vina-roze in pustile za seboj večje zaloge orožja in mu niči je. Vse hribovje ob obrežju v tem sektorju Je pod kontrolo fašistov in pred njimi Je ravnina, ki se razteza do morja. Pred umikom so lojalisti uničili z dinamitom mostove in ceste. Hendsye, Francija, 16. apr.— Poročila španske vlade javljajo uspehe lojallstov v ofenzivi v centralnem sektorju Katalonije, ki je bila odrejena z namenom, da ustavi prodiranje rebolev v notranjost province I*ride. Miličniki so po bitki s fašisti zasedli vas Vallfogono, ki J« tri milje oddaljena od Balaguerja in dvanajst milj od Uride, glavnega mesta provinc« Istega imena. Drugo poročilo se glasi, da ao v Madridu ln Barceloni s pohodi In demonstracijami pro-slavljali sedmo obletnico ustanovitve španak« republike, Rooeevelt za poostritev protitruetnih zakonov Washington, D. C., 16. apr.— Predsednik Roosevelt j« sinoči naznanil, da bo poslal novo poslanico kongresu, v ksterl bo zahteval, naj poostri protltruetn« zakon«. Poleg tega bo predložil načrt gl«d« obdavčenja vrednostnih pspirjev, ki so sedaj prosti davka. To naznanilo pomeni, da bo moral kongres razpravljati o teh stvareh v seda njem zaaedanju. Zasedanje, ki ao ga nameravali zaključiti v maju, s« bo zaradi Utfa zavleklo Cikakki zadrugarji odprli gasolinsko poetajo Chicago. — T« dni J« v tem m __4rU*a (tam CIMm— t 1» M MSmm Isto. M M m mat »>-*• • *** m ZZZJZMm mm ma. M-« - s- to*; - f NMmMm MI ter -J- UM SM <«M .M C.U. M.M p~ ram. CXUm*a amd Otarna 91M pm tatatmm mmtrtrni M M par ram. Uankvr HUrMM »MU. (te« StLCJT S—l »O.I M »n-to »MUtetelJ. to » I M to rrttMU »Mtai-o. ^ ^ Mamaaaatp* at am -ZZZf^žZlia** ^uTZr-lll M« M JTT« MTi«. »UM. * 1TSJ M U mm4m salr ukam aammpaaiad te ««ir «Mrnate m4 »'HOSVKTA SMT-M S» VamrniaU A»c. Or THS «D«IAfl» p,,-, simsI »M JSIT* JS^T^i^^Tte LtL IM - MMH. Vatikanska politika v Wash-ingtonu Liberalni člankar Jay Franklin pile v svojem sindikatiranem članku, da je ameriška zunanja politika pod vplivom angleških torijev in političnega katolicizma. Zlasti velja to glede stališča državnega departmenta v Washing-tonu napram španski ljudski vladi. Pred več tedni je princi močan pritisk na Rooseveltovo administracijo, naj umakne em-bargo na orožje in strelivo za Španijo, ampak državni tajnik Hull, kl ima pri tej stvari glavno besedo, se še vedno obotavlja. Pritisk iz li-beralno-demokratičnih krogov je bil pojasnjen, da embargo, kolikorkoll je bil pred letom dni po Hullovem mnenju upravičen, je danes diametralno nasproten vsem demokratičnim težnjam Amerike, ker pomaga fašistom pri uničevanju španske demokratične republike. Hullu je bilo dalje pojasnjeno, da Je ameriška vlada z onim dnevom, ko je odkrila "civilno vojno" v Španiji in razglasila nevtralnost Združenih držav z ozirom na to vojno — izročila špansko republiko vplivu komunistične Rusije. Kajti, dokler je imela španska Uudska vlada odprt trg za orožje, strelivo In letala v Ameriki. nI toliko reflektirala na pomoč iz Ru-aije; čim pa je Amerika zaprla svoj trg — In ko je Istočasno Francija precej cincala v senci znane nevmeševalne farse v I/indonu — Je bila španska ljudska vluda prisiljena navezati se na Rusijo za nujne bojne potrebščine. Državnemu tajniku je bilo tudi pojasnjeno, da za Združene države nI vseeno, če Španija ostane demokratična republika ali postane fašl-atična država. Fašistična Španija bo nova postaja na južnozapadnem oglu Evrope za oddajanje fašistične propagande v Južno in Centfal-no Ameriko. Fašistična Španija bo centrala te propagande za vse Španske republike v treh Amerikah — in Združene države bodo to kmalu spoznale. Ali .državni tajnik Hull prisluhne tem svarilom? Težko, kajti torijska vlada Anglije in politični katolicizem, ki toplo simpatizirata s fašiatično Italijo in Frankovo vstajo v Španiji, podpirano po fašistični Italiji in nacijski Nem-čji, sta dobro opredla ameriški državni department, kateremu neprestano pojeta, da je Fran-kova zmaga v Španiji potrebna v interesu ameriške demokracije! (Nikdar v zgodovini Združenih držav še ni bila ameriška zunanja politika tako kilava, breznačelna in neznačajna, kakor je baš v tem Času in—ne po krivdi predsednika Koosevelta. Razpadanje republikanske stranke Pri primarnih volitvah v Illinolsu v zadnjem tednu je na tisoče in tisoče volilcev republikanske stranke vzelo glasovnico demokratske Htranke in volilo demokratske kandidate. Na primer v Chicagu Je bilo oddanih komaj okrog .'<00,000 glasov za kandidate republikanske stranke, dočim so kandidat je demokratske stranke prejeli čez 700.000 glasov. Ta pojav ni več nič čudnega, odkar doživljamo, da kongres v VVaahinglonu, ki je |io imenu demokratski z dvetretjinsko večino, meče v koš zakonske načrte demokratskega predsednika in večina glasuje z republikansko manjšino. Ta Mitična preobrazba Je v teku že dve leti. Stare Mitične barve ne drže več — republikanski in demokratski burbonci prihajajo skupaj, republikanski in demokratski progresivci ali new-dealovci skupaj. Vodje republikanske stranko v illinolsu sicer pojasnjujejo, da je *'vse v redu". Republikanci so pomogli demokratom zbrati prave kandidate! Ne vemo, kako bo ta re^ "v redu", kadar prihodnjič demokratje pridejo v republikanski tabor in jim izberejo kandidate, ki !»odo orto-doksnim republikancem najmanj všeč . . , Naj se imajo kakor hočejo. So vsaj spet po. kazali, da med njimi ni nobene načelne razlike! Mi pa le pribijemo dejstvo, da stare politične atranke v Združenih državah, stranke it dobe klasičnega kapitalizma — razpadajo. Pretap-Ijajo se v nove in vsekakor logične neslavne dele ameriške politike. Glasovi iz naselbin Zuimive beležke Mizerne delavske razmere Jo Klasov desetega sprila za pri-n Q mn9i kijučltev Avstrije z Nemčijo. Saj Brldgeport. *-Jft ^ gmo ej vede|i Wt| kjer. la so listi prinesli vest, da je eks- ^ ^ dIktj|turo vrlljo "vo. plozija v premogorovu v Lora- Jjtv#„ ^^ n| mogode Am_ du, W. Va., last LortiS CoaJ Co pak zgodovina govori 0 Napoleo-prejšnji dan ubila ntiri rudarje.^ [n fc| ^ §| p^^jij IsU družba ima tukaj pri ; narode, da je prišel konec. Tako nu in SUnleyu svoje rove. Se nll^ ^ tudi f gedanj|mi moj prejšnji dopis dospel v Chi- jd|kutarjL Vgake stvari tn. ____i_____..-..i.. (Iriivn ■ nImi . . . . . . " . cago, ko sem prejel drugo slabo novico, namreč to, da je omenjena družba dne 11. aprila a plakatom pri rovu Stanley naznanila, da U rov zapre za nedoločen čas. krat konec, tako bo tudi sedanjih dikUtorjev. slave Poplava, ki nam je pretila zadnji teden, nam ni škodovaU. Reka Ohio je naraala nekaj nad 27 Čevljev in to že šeatič od jeseni. Ze zadnjič sem omeni, da sta Nekaj vrtov ob reki je bilo uni-U dva rova obratovala že delj čenJh i„ to je bilo vse. Sadno čaaa le po eden in dva dni v U- drevje pa je močno prizadeto, ker dnu, zadnje tedne v marcu pa ni je ^ nalivih pritisnil hud mraz, rov v Blainu sploh nič obratoval. Seveda so rudarji upali, da se na pomlad obrne na bolje, Čim se odpre jezerska plovba. Ampak danes, dne 12. aprila, ko to pišem, sem govoril z več rudarji, ki so rekli, da se sploh ne nadejajo, da sc bo Iz teh krajev pošiljalo kaj premoga v jezeraka pri-stanišča to poletje. Oni uteme-Ijujejo svoje mnenje na tem; namesto da bi operatorji avoje rove pripravljali za večji sezonski obrat, jih pa zapirajo, kar kaže, da ne bo nobenega obraU, razen če pride kaj izrednega. V rovu Stanley je bilo zaposlenih nad 400 rudarjev, med njimi dosti članov društev št. 13 In 333 SNPJ, med kaUrimi sU dva odbornika društva 13 SNPJ, blagajnik Frank Wočko in nadomestni direktor in odbornik Martin Potnik. Tudi par članov kluba "Forward" št. 11 JSZ je ob delo, Frank Vovk in John ViUz iz Blalna. IsU družba je zaprla tudi svoj rov v Loradu, W. Va., Uko da naša dolina, v kateri se nahaja največ članstva SNPJ, je docela mrtva. Brezposelnost je taka, da je skoro vse doma. Sirijo se tudi govorice, da bodo zaprli tudi nekaj tovarn v okoliških mestih. Koliko je resnice, mi ni znano, bo pa prej res ko ne. Ljudstvo je poparjeno in se ne ve kam obrniti« Danes zjutraj je bilo v Bridge-portu, ki je majhno mestece in brez vsake induatrije, v mestu samem cele gruče ljudi pred mestno hišo zaradi relifa. Vprašanje pa je, če ga bodo dobili, ker jih je že sedaj toliko na re-lifu in ta teden pa ae bo armada podvojila. Človeku ae ježijo lasje, ko vidi maso v Ukem pomanjkanju v deželi, kl je najbogatejša na svetu na vaeh dobrinah, katere so potrebne za preživljanje človeštva. Ali je to kristjan-stvo ali krščanstvo? Ali bo ljudstvo kdaj spregledalo? Vsi znaki kažejo, da ne še tako kmalu. V delavakih unijah je neao-glasje, to Je med AFL ln CIO, kapital pa žanje od tega profi-U. Odlokom federalnega delavskega razsodišča pri raznih velikih korporacljah v prid unijam, se korporacije v pest smejejo. Inland Steel Co pravi, da ne bo nikdar pogodbe podpisala, Repu-blic Steel Co. pa bo gnala od sodišča do sodišča to zadevo ter zavlekla morda za leto dni in več ukrep delavakega odbora. Ravno tako se sliši od drugih mogotcev. Pri nas v državi Ohio bo governer Davey ponovno kandidiral za governerja. Kakor govore poročila, potrebuje za poraz svojega nasprotnega demokratskega kandidata Sawyerja pol milijona dolarjev. Isjavo, da bo po novno kandidiral, Je podal na velikem banketu v Youngstownu pred tednom. To Je v tistem mestu, kjer Je lani razbil z državno milico Jeklarako aUvko. AH bo izvoljen? Vae lahko, kajti delavstvo je razdvojeno. Delavci od AFI. bodo volili proti CIO ma gari če vse vrag vaame. Tak je medselmjnl delavakl bratomor. Namesto da bt se združili in postavili skupnega delavakega kan didata. kl bi bil lahko izvoljen, tako tudi vsa delavska liaU, ako bi šli skupaj, pa ao razdvojeni in bodo spet isvoljeni zastopni ki velebiznisa. ki nas bo napre. izkoriščal. Poročila govore, da Je Hitler dobil skoro "stoodstotno" ŠUvl- Uko da nas poleg brezposelnosti Upejo tudi vremenske nezgode. Joseph Snoy. Izredna seja Girsrd, O. — Vse članice društva 643 SNPJ se uljudno vabijo, da se udeležijo svoje izredne seje dne 22. aprila, ker bo zelo važna. Vršila se bo na domu Uj-nice na 135 Churchill rd. gp— __ i _ ■■ t, — _ i m ranme Miiavec. tajnica. $6,000 za samca, ako Je pa ože-njen (inož in žena) pa a 4,000 na 7,600 skupnega premoženja. Dalje naj s« z^BaJo divtt njihovih dohodkov, ptettx>46nje itd. Da ae more vae to doaeči, bo potreba še veliko dela in truda. Zato apelira odbor na društva, ki so včUnjena v Uj organizaciji, da se začno bolj zanimati za stvar in naj prično tudi priape-vati v U namen, da bo mogoče voditi borbo naprej, kar bo v korist vsem, ki so podpore potrebni. Slov. sekcija zboruje vaak 4. petek v mesecu v sUrem poslopju SND. * John KrebeL Starostna pokojnina Cleveland, O. — Združena o-hijska zveza za starostno pokojnino in brezposelnostno zavarovanje, v kateri je priključena tudi slovenska sekcija, je spet po-stala aktivna v delovanju za izboljšanje postave za sUrostno pokojnino. Sedanja postava v O-hiu za sUrostno pokojnino Je tako komplicirana in pomanjkljiva, da je zelo težavno starim ljudem, ki dosežejo 65. leto, dobiti podporo. Ako kateri lastuje svoj dom ali če je zavarovan pri.kakšni podporni organizaciji, četudi je zadolžen ali brezpoaeln, mora plačevati do 6% davka v državni fond, da potem dobi nekaj penzije. Ako je aženjen in ima družino, je družina obvezana, da ga podpira, ne glede ali ima žena, sin ali hči dovolj dohodkov ali ne. Ako je pa razporočen. ali razporočena, sploh ne dobi nobene podpore. Da se Umu opomore, je ekse-kutivni odbor omenjene zveze izdelal resolucijo, ki je bila sprejeta na konvenciji Nestrankar ske lige v okraju Cuyahoga dne 13. marca na zboru Delavake ne-strankarske lige 19. marca v Co-lumbusu ter poslana governerju Daveyu s priporočilom, da dela za izboljšanje te poeta ve ali a-mendiriinje iste. Resolucija govori, da se zniža starost od 65 let na 60 let. Drugič, da se zniža bivanje prosilca podpore v državi od 16 let na 6 et. Tretjič, zviša naj se podpora s $30 na $50 na mesec za osebo; ako je dotični oženjen, za moža in ženo s $60 na $100 na mesec. Četrtič, odprav naj se točka 7997-8003-12429 dr žavnega zapisnika za starostno pokojnino,' katera govori, da so sorodniki, to Je Šena,Nm£ž ali o-troci postavno odgovorni za podpiranje prosilcev podpore. Petič, vključijo naj se tudi tujerodc nedržavljani, .ki neprestano živijo v državi 20 let in se obnašajo kot bi bili državljani. Nadalje, da se sviša vrednost premoženja za prosilca podpore s $3,600 na Razni zapiski Milwaukee, Wis.—V New Yor-ku je Uni izšla knjiga Narodni adreaar. Profesionalni ve^alp in poznavalci dobrih knjig zelo hvalijo in priporočajo to zgodovinsko knjigo, ki je zelo zanimiva za vse jugoslovanske narode, zlasti pa za naa Slovence, ki tako rekoč predaUvljamo kapljo vode v ameriškem javnem življenju. Pred par leti je v Nemčiji izšla knjiga, ki jo je izdal nemški diktator Hitler. Imenuje se "Moja borba". Tudi U knjiga je za nas Slovence zgodovinskega pomena, Uko tudi za ves demt>kra-tičen kulturni proleUrski svet. Slovenci smo posUli sosedje nemškega naroda, ki nas brez usmiljenja peha in odriva s površje zemeljske krogle. Iz tega sklepam, da smo pred velikimi dopodki, ki se bodo odigravali v bližnji bodočnosti in odločili našo uaodo. Premišljujem o težavah in krivih potih, po katerih hodi in Uva naš mili narod, in v potu avojega obraza prosi svo, vsakdanji kruh, ki ga v svoji nevednosti sočutno deli z onimi, ki ga držijo v mračnjaštvu, bedi in nevedi. To premišljevanje me je navdušilo, da sem spravil skupaj šopek narodnih cvetlic in jih u-vrstil v moj zapisnik. PONDELJEK. 18 apo,, ^ I Vincente Herrera, upravitelj mehiške oljne Industrije. Zadnjo soboto Je bil lep pomladni dan. Podal sem se v osrčje slovenske kolonije v 5. prede-lje, kjer so v teku velike predpriprav za vsUjenje in prodajanje voznih liatkov v večno letovišče. Obiskal sem sUrega prijatelja in ga povabil na vrček piva, toda prijatelj se je obotavljal in žalostno priznal, da ima želodec pokvarjen od obilice zaužitih kon-aerviranih rib in druge slabe hrane, ki je za krščanako ljudstvo predpisana v postnem času. Sočutno sem ga pokaral, naj bo zadovoljen z ribami in drugimi postnimi dodatki, kajti če bi jaz bil njegov'dušni paatir in diktator pri fari sv. Trojice, bi moji dobri farani lepo jedli alamo in suhe repne olupke, kaUre smo v domovini v stopiški fari imenovali velikonočno alelujo. Svetoval sem mu, naj ai poišče sUnovanJe pri pametnih ljudeh, da bo deležen boljše hrane, pa bodo želodčne bolečine izginile. 2alostno je vzkliknil, da to mu ni mogoče atoritl, ker dolguje na stanovanju in hrani in da ne more sam neati prtljage, ki je pretežka zanj. Rekel sem, naj vzame vrv, Jo sadrgne na enem koncu za ročaj in naj vleče po gladki ulici, ssj imajo ameriški "kufri" kolesa. NasUl je velik krohot in takoj sem spoznal, da sem zašel med veselo družbo in da bom še marsikaj zvedel Nisem se motil. Ob Uj priliki sem tudi zvedel, da .se nekateri naši ljudje zelo jezijo name, ker nisem na zadnjo maškeradno veselico privedel župnika z napisom, kakor sem omenil v svojem dopisu. Oprostil sem se, da mi ni bilo mogoče. ker jo je naš sosednji župnik Čeme neznano kam ucvrl In ae do tega časa še ni vrnil, ko aem ga najbolj potreboval. diti, da jim bo nekega lepega dne porezal ušeaa. V moje zadoščenje bi prav storil. Dalje sem tudi videl slavnostno izdajo lokalnega Obzora z dne 24. marca ob 26 letnici prvega slovenskega časopisa v Milwau-keeju in ob deseti letnici, odkar Jo je naš Rado SUut po W. National ulici primahal z zevi mi rokavi, se klanjal na levo in desno in si mislil, lep kraj je to. Ob desetletnici svojega trdega ln neumornega dela za narod in hlapčeetvo jugoslovanske kraljevine, ki se brati in paj-t daši z italijanskim fašizmom in nemškim nacizmom, so ob tej priliki pred njega na kolena popadali naši narodni vitezi, podporna in kulturna društva, trgovci in obrtniki, mu poljubili desno roko in se zahvalili za dobrote, ki jih je bil deležen naš krotki, mili narod. V tej slavnostni izdaji je bil zelo pohvaljen tudi naš pokojni sodrug Frank Novak, in prijatelju A. Zormanu v Sheboyganu gre priznanje, da se ga je v tem slučaju spomnil. Tako so Obzorovi či-tatelji enkrat vsaj nekaj čitali, za kar so zelo prikrajšani. Moramo pa tudi priznati, da dotlČ-na vaebina pohvale ne spada v Obzor, ampak v Prosveto in Pro-letarec, kajti Novak rti zaatopal narodnjaštva in purgarstva, am pak zastopal je ideale in princip razredno zavednega delavstva, za katere je bil rojen, živel in dal življenje. Sodrug Novak je bil poštenjak, prvak v proletarskih vrsUh in v življenju ni pričakoval, da bi bil kdaj hvaljen v Ob-zoru. Sovražil je kapitalizem, laž in hinavščino. Blag mu spomin! Ktmer A. Mlnneaote. Ne morem umeti, kako se je mogel Obzorov urednik tako globoko ponižati, da je začel mrtve hvaliti za dosego svojega prosta-škega namena. Zadnje čase smo dobili "majhen" obisk. Obiskala nas je iz Chicaga neka žena srednje sU-rosti in prikupljivega vedenja. Ker je bila brez spremstva in brez zapestne ure, se je na W. National ulici zgubila in šla našega urednika vprašat, koliko je ura in kako se pride nazaj v Chicago. Ob tej priliki se je tudi naročila na "naš" Obzor in UkOj plačala naročnino, ker Cikažani menda nimajo veliko kredita v Milwaukeeju, zlasti ne pri "našemi' uredniku. V zahvalo in prijazen sprejem je uredniku zaupala svoje vroče želje in ga odlikovala s svojim skromnim dopisom z milo prošnjo, da ga priobči v Obzoru. Ker je pa bil spisan v hinavskem in sovražnem tonu tikajoč se nekaterih naših glavnih odbornikov, je naš urednik zmajal z glavo in rekel; da U zadeva spada nazaj v Chica-Zupnik Cerne je namreč v slo- fo, od koder je prišla in kjer se venskem javnem življenju zelo j gode čudeži. Zdaj pa, ljudje bož-potnan, zlasti članatvu SNPJ, j|, obatrmite in izrecite svojo ker je pred kakimi 12 in 15 leti *odbo, če smo ali nismo Milwau-obljuboval "šus purfla", našemu | *ani pošteni in hvalevredni lju-glavnemu odboru pa podtikal ne-j dje in pred pragom nove civili-človeško moralnost in korupcijo zacije? v Jednoti nem poslovanju. Toda ko je prišel čas. da svojo neute- ( v negotovosti in ne ve- meljeno trditev podpre, je stisnil mo- nam Prln«* jutrišnja rep med noge in ae Ubi nič meni V,M te*a ,eP° P° kr- ščansko med seboj prepiramo in krivdo našega nesporazuma zvračamo drug na drugega, zato pa raste še vedno regrat Um, kjer \A imela sUti naša narodna stsvba. Tako se od dne do dne sUra-«DeU* aa I. staU Občutljivost ZadnjkS je nekdo za večerjo poied*i redkvice. To je kaj nedolžno živilo kT, ** more nikomur škodovati, ai bodo mišim ? bralci. Toda v Um primeru je mož km jedi dobil -hude želodčne motnje,Tka^! ^ al seveda ni mialil, da ao jih utegnile ^L čati redkvice. To je uganil šele pozneje k je žena spet predložila U zemeljski sad ;"! nato dobil iate motnje. Sedaj je bil razkr \5 redkev kot vzrok obdlenja in mož se je varoval, da bi je še kaj jedel. Navzlic ti,!? poSUJal njegov strah pred redkvicami S večji, na zadnje ni mogel slišati niti tezTim na, ne da bi takoj za njim ne dobil slaLT kožnih izpuščajev. Obrnil se je do Z 1 zdravnika, kl ga je Mem obravnaval z 3 ki iz redkvic — a zaman. Stvar so potem enkrat natančno preiskali in pokazalo se if« vzrok zriravBtv" j Sovjetska Rusija. Boljševiške čete f Sibiriji streljajo na Japonce in Ang* SLOVENSKA NARODNA POPI JEDNOTA izdsjs svoje publikacije in fc P«*^ ProsveU za koristi, ter potreba« " cijo svojih društev in člsnstva in psgsndo svojih idej. Nikakor P« ~ propagando drugih podpornih cij. Vsaka orraniaadja im* svoje glasilo. Terej agitatorji naznanila drugih podpornih in njih drufttev naj »e ne po«^ i ros veta. r _ Vesti iz Jugoslavije (Iiviras poročila (a Jugoslavijo.) it MOR A SVOJE v deželi politično pomirjenje, lfC)ZE> 1 " _ REDNICE Vnem je nljbrf^^ v spomi-lr\t*re Marije Simenče-1 Vn U Pri Mengšu. V noči '^t-bra je starko in Jo hčerko nekdo napadel; | a je okrevala, mater pa ao zjutraj mrtvo. Ko ao zaLi hčerko Marijo je izpo-L da je zvečer prišel k nji-rejenec Ludvik Toma-24 letni delavec brez zspo-Lja, in govoril s Simenčevo v h nji. Hčerka Marija, podvr- , boijasti, je legla spat Sre-noči »e je prebudila m čudila, ie krvava po glavi. S težavo vstala in odšla v kuhinjo, r ne našla mater v mlaki kr-omare odprte in okradene. ,r je bila zaradi božjastnega pada slaba, je legla nazaj in ipala do jutra. Osumili so seveda Tomažiča, so ga ljudje sploh imeli za noviča in delomrzneža. Toda i orožniki na stanovanju _ našli. Zvedeli so, da je šel rti Mostam, kjer se je oglasil gostilni in tam dolgo sedel, je zagledal, da gredo po cesti tpfri, je odšejjz gostilne po i in zavil v gozd, kjer so ga jeli orožniki, ko je ravno za nekaj denarja pod neko reko. »ravih dokazov, da bi bil Si-nčevi napadel in staro gospo-o, svojo rednico, ubil ravno nažič, ni. Navajajo pa priče, so slišale tožiti Simenčevo, da ji grozi Tomažič s smrt-če mu ne bo dala denarja, trdijo, da so mnogi opazo-Tomažiča, kako je ponoči po Simenčevem dvorišču, or da oprezuje in čaka pra-trenutka, da izvrši svojo ano. daj je stal Tomažič v Ljub-pred sodnim senatom, da igovarja zaradi tega zločina. čas preiskave jte Tomažič da bi bil on napadalec in ilec, prav tako je tajil zdaj razpravi. Bil je rojen kot neonski sin na Dunaju, Simen-ga je dobila od občine v ko je bil star 3 mesece, od tega leta dalje pa je služil »stirja in hlapca. Potem je il k vojakom, ko se je vr-pa je moral iskati zaslužka in tam. Obtoženec taji, da il sploh pri Šimenčevih u-» večer. Glavna priča je Si-čeva hči Marija, ki pa je na »ravi izpovedovala zelo mali nejasno. Takoj po dogod-|e natanko opisala orožnikom zdaj pa je že izpustila polnosti iz spomina. Izjavila , da je bil Tomažič pri njih, u je mati dala kuhane hruš-n povabila v kuhinjo, ona pa tU. ker je bila slaba po bož-em napadu. V spanju je bi-padona in se je iz nezavesti iia sredi noči, nakar je šla "hinjo, kjer je našla mater Po- Ker se je bala, da bi se morilec vrniti, je vrata hnila in |<>Kla nazaj. Zjutraj njen brat iz službe in mater mrtvo, isestro ra- >dni senat je razpravo preda bi dva psihijatra izve-» preiskala Marijo Simenče-ln ugotovila, ali je verjeti " njenim izvedbam. Nato Uglašena sodba. KOROŠKEM SE PRIPRAV. •JAJC) ZA PLEBISCIT Franc Petek in dr. Jože s«>' Jta v imenu katoliških [«»kih društev na Koroškem 11 Proglas pristašem, s ka-J£»'vata vse Slovence, da udeleže volitev 10. oddajo svoj "ja" za ve-J ' -.« Nemčijo. To ute-uH tem, da hitlerizem Zt ^»tobo svojemu naro- v \J,e narodn'*t božja • \ oKIktu pravita moža- i dalje; ^^Političnem pogle-in? V*ln,kf** naroda za i ' mtnMino postava. Trl-ustvaril za ' n»r"d m za nas koroške .. spremenljivo dej-«*kor v, bile Karavanke Arltr * ,Lavru meJa nem-r J#; tako ao in ostane- ' ,s'oveae| želimo kulturni in gospodarski napredek, ki se nam obeta v novi, veliki državi. Zato bomo šli 10. a-prila vsi brez izjeme na volišče in z glasovnico dali izraza našemu zadržanju napram državi "ja". Ta "ja" v smislu narodnega socializma ne spreminja niče sar na naši pripadnosti k sloven ski narodnosti in v razmerju do materinskega našega jezika." Pripomnimo naj ob tej priliki, da je narodni socializem dokazal s svojim ravnanjem z Lužiškimi Srbi dovolj razločno, kakšno je njegovo razmerje do narodnih manjšin. Kulturno življenje Lu-žiŠkih Srbov je namreč popolnoma zatrto. Morda bo ravnal hitlerizem res nekoliko drugače s koroškimi Slovenci, ker se njih ozemlje drži slovenske zemlje, Jugoslavije. Po drugi strani pa je spet res, da je naša vlada prijateljska1 s sedanjo nemško vlado in režimom, kar bo Berlinu dalo več poguma za postopanje na Koroškem. Počakati pa je treba, da hitlerizem Avstrijo res šele popolnoma pridobi in po svoje organizira, ker tedaj bo šele prišel čas za nastopanje proti narodnim manjšinam. Zanimivo tudi to: *eški manjšini na Dunaju je oblast obljubila, da bo glasovala s posebnimi glasovnicami, na katerih najbrže ne bo napisano, da glasujejo za "en narod, eno državo, enega voditelja," ampak, da glasujejo za eno državo in enega voditelja, ne pa za "en narod". Da bi koroški Slovenci dobili posebne glasovnice, o tem ni še nobenega glasu. Torej bodo koroški Slovenci, če bodo sledili pozivu teh dveh katoliških slovenskih voditeljev, glasovali za en narod". To se pravi, da se bodo proklamirali sami za — Nemce? Potem bi nasilna germa-nizacija, če bo sledila, imela pristen juridični razlog in potrdilo za svoje ravnanje? Pri nas v Jugoslaviji, posebno še v Sloveniji ni dovoljeno napisati niti besedice v prid koroških Slovenc^y. Mnogo poročil o dogodkiji na Koroškem je zaplenjenih, pisati je dovoljeno le u-godno za Hitlerja. Komentarji so dovoljeni le taki, ki so v skladu oficielnimi navodili jugoslovanskega tiskovnega biroja. Da imajo Nemci in nemčurjl v Sloveniji svoje hitlerjevske organizacije, je znano. Po priključitvi Avstrije so seveda postali še bolj predrzni, v trumah so romali v Gradec in na Dunaj proslavljat jhitlerje^sko zrnato in javno nosijo po naših mestih hitlerjevske znake, in celo pozdravljajo se s "Heil Hitler!" Proti temu ne nastopi nobena oblast, dovoljeno nI tega niti javno v listih napasti. Zašli smo res v čudne mline. Požar v Sikolah. — V Sikolah (ptujska okolica) je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Franca Tementa. Požar se je kaj naglo razširil tudi na hlev, kolarnico, skedenj in parne ter je vse pogorelo do tal. Požar pa je zajel tudi gospodarske objekte sosednih posestnikov Matevža Laha in Mihe Perneta, katerima so ti objekti pogoreli do tal, le hlevoma je pogorelo le ostrešje. Škode imajo vsi trije posestniki za kakšnih 100,000 din. Stanovanjske hiše vseh treh posestnikov so k sreči ostale nepoškodovane od požara. Kako je požar nastal, ni znano. Uboj inž. Peklarja, ki je bil obratovodja v srbskem rudniku Kopaoniku, ki je last angleških kapitalistov, je imel zdaj svoj epilog na sodišču KruŠevcu. Inženirja Adolfa Peklarja, po rodu z Jesenic, sta dva rudarja napadla na cesti dne 7. januarja in mu prizadejala smrtne poškodbe, ki jim je nekaj dni nato v beograjski bolnišnici podlegel. Zdaj sta stala pred kru-ševskimi sodniki oba napadalca, 30 letni Ivan Novakovi in 20-letni Jovan Majkič, prvi iz okolice Vukovarja, drugi iz Bosne. Zaposlena sta bila v rudniku, ki ga je vodil inž. Peklar. Čutila sta zapostavljena In slabo plačana, ker so nekateri slovenski rudarji prejemali večjo premijo, kakor onadva. Stvar je namreč ta, da so tamošnji slovenski rudarji pač kvalificirani rudarji i dolgo prakso in torej pripravni za odgovorne in nevarne posle, zaradi Česar so prejemali višjo doklado kakor pa tisti rudarji, ki so prišli iz vasi k rudniku, neizučeni v jamskem delu. Med temi sta bila tudi Novakovič in Majkič. Ko sta srečala inženirja na cesti, sta ga napadla in pobila. Pri razpravi sta oba obtoženca res izpovedala, da sta bila res jezna zaradi nižjih premij, napadla pa sta inženirja, ker sta sumila, je segel v žep po revolver, kakor hitro je zagledal ta dva rudarja, ki sta bila namenjena k njemu intervenirat. Sodišče je oba obsodilo, Nova-koviča na 18, Maj kiča pa na 17 let robije., MOČAN POTRES NA HRVAS-KEM—MILIJONSKA SKODA V nedeljo 27. marca opoldne je Hrvaško Podravje obiskal močan potres, ki je napravil mnogo škode. Najbolj prizadeti sta mesti Koprivnica in Križevci. Trije sunki drug za drugim so bili tako močni, da je v Koprivnici večina hiš popokala. Dimniki so se rušili, s strehe je padala opeka, v frančiškanski cerkvi se je zrušil strop in počil je stolp. Mestna hiša je tako poškodovana, da jc bo treba najbrže porušiti, ker se ne bo dala dobro popraviti. Stolp se je porušil, del fasade je zgr-inel na cesto. K srett ni bilo na cesti ljudi, ker bi bile sicer smrtne žrtve neizbežne. Poslopje gimnazije je tako razpokano in uničeno, da so pouk odgodili. 0-snovna šola, ki so jo zgradili šele lani, je zelo poškodovana. V pravoslavni cerkvi je počil strop in nagnil se je stolp. Dokler ne bodo cerkve popravili, je vstop vanjo prepovedan. Dimnik mestne elektrarne se je zrušil, centrala ne deluje. V vsej Koprivnici je le malo poslopij, da ne bi bila poškodovana. Samo v tem mestu znaša škoda 3 do 4 milijone po prvi površni ocenitvi. V Križevcih so začeli zvonovj, v cerkvenem zvoniku zvoniti sami od sebe, tako močno se je majal zvonik. Zvonili so ves Čas potresa. Ljudstva se je seveda polastila panika. Mnogo hiš je raz-pokanih. Enako močno so občutili potres v Bjelovaru in Varaž-dinu. V Sloveniji so le redki čutili potresni sunek, dasi je tudi ljubljanski potresomer zabeležil tri močne sunke. Le v Prekmur-ju so ga močno občutili in tudi tam so ponekod padali dimniki s streh. V Zagrebu so ljudje ravno sedali za mizo h kosilu, ko so začutili potres. Sunki so bili tako močni, da jim je juha pljuskala z krožnikov, ljudje pa so prestrašeni hiteli na stopnišča in se zbirali na trgih, čakajoč, kaj bo. Tudi v Zagrebu je e streh letela opeka, nekaj hiš je razpokalo in šipe nekaterih izložb so popokale. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo središče potresa v BelogorI pri Koprivnici, kjer je bil potres najhujši in je bilo največ poškodovanega. Trpele so zlasti visoke stavbe: cerkve, palače, dimniki tovaren, stolpi itd. Nesreča z brano. — V Dragi pri St. Rupertu na Dolenjskem sta posestnikova hči Terezija in sin France Golob branala njivo z voli. Vola pa sta se nenadoina splašila in ko ju je hotela Terezija ustaviti, je padla pod brano, ki je šla čeznjo. Brana je dekletu prebila lobanjo. Iz Mokronoga je prišel zdravnik dr. Skulj, ki ji je nudil prvo pomoč. Njeno stanje pa je nevarno. Malo pojasnila Moškemu pevskemu zboru Prešernu v Chicagu: Vaš član. Zvonko A. Novak piše v imenu vašega zbora v zadnji Številki clevelandskega Napredka, da vaš zbor ne more biti hvaležen upravi tiskarne SNPJ zaradi "natr-panosti prostorov" poleg spodnje dvorane, "čeprav je Prešeren rekel upravnemu odboru, naj gleda, da bodo tudi spodnji prostori v polnem obsegu nam (zboru) na razpolago in v uporabo", namreč za Časa zadnjega Prešernovega koncerta dne 3. aprila. Ta trditev je neumestna. Prvič se oddaja organizacijam ali komurkoli v najem le dvorana, ne pa skladišče papirja; drugič upravni oziroma izvrševalni odbor SNPJ nima z oddajanjem dvorane nič opraviti, ker to je naloga hišnika. Dalje piše Zvonko A. Novak v istem dopisu, da je Prosveta "to pot odščipnila kar pol do-poslanega, oziroma vročenega tozadevnega dopisa", tikajočega se Prešernovega koncerta. Naše pojasnilo je, da je uredništvo Prosvete res črtalo dolg uvod, ki ni imel nobenega direktnega stika s Prešernovim koncertom. Ta dolgi uvod je bil nekakšna pesnitev v prozi o "kodrastih laskih otroka, zlatih pramenih božanskega solne«, jui nih vetrovih ln ledenih snegovih, zelenih livadah in sočnih poljanah . . ." in podobnem. Kblikor se je dopis tikal koncerta samega, ni bil v bistu nič črtan. Naložite torej svojemu dopisniku, naj v bodoče opusti dolge uvode v obliki pesnitev, romanov ali filozofije in naj se omeji le na stvar samo, kajti prostora v listu nam ob sredah vedno manjka — in bi bilo neodpustno, če bi potratili kolono prostora za reč, katera prav lahko izostane. Upravništvo in uredništvo. Zmaga avtomobilskih delavcev v Detroitu (Nadaljevanje a 1. aireni.) njem teh dveh se je nekemu gostu posrečilo, da se je izmuznil iz sobe, skočil skozi okno drugega nadstropja in pričel klicati na pomoč. Ko sta terorista do-znala, kaj se godi, sta jo naglo pobrisala ven ln zasedla svoj avto. Ko sta udrla v stanovanje, sta gostom rekla, da se jim ne bo ničesar zgodilo, ako so mirni; hočeta le Walterja Reutherja, katerega sta očividno osebno poznala. Med prerivanjem je Wal-terjev napadalec pozival svojega tovariša, naj "ubije hudiča", toda "Eddie" se z revolverjem ni mogel niti za trenutek obrniti od Walterjevih gostov, ker bi bili takoj planili po njem. da je i prejel zanesljivo poročilo, da sta bila general Ciang Kai-šek, kitajski diktator, in T. V. Soong, njegov svak, ranjena, ko so japonski letalci napadli bombami mesto Cangsa. Kaišek je bil ranjen na obeh nogah, Soong pa na rokah. On je bil prej finančni minister, sdaj ps je načelnik kitajske letalske sile. Prejšnje japonsko poročilo se je glasilo, da je bil Soong ubit, ko so letalci napadli Cangso. Mehiški predsednik dobil zaupnico Senatna zbornica ožigosala angleški protest Mexlco Clty, 16, apr. — Obe zbornici mehiškega kongresa sta podprli predsednika Cardenasa in njegov odločni odgovor na noto angleške vlade, v kateri je protestirala proti zasegi lastnine angleških oljnih kompanlj v Mehiki. V protestu je tudi zahtevala, da vlada vrne lastnino oljnim kompanijam. Nižja zbornica je soglasno Izrekla zaupnico predsedniku, se« nat pa je sprejel resolucijo, v teri žigosa protest angleške vlade ln izraža presenečenje nad stališčem, ki ga je zavzela An-gitjsr----1——— Kitajci pretrgali japonsko obrambno črto (Nsdsllsvaajs s 1. «trsuL) Tokio, 16. apr. — Resna kriza ograža vlado prem ler j a Fu-mimara Konoeja, ki ne mor* kontrolirati frakcij v svojem kabinetu. Govorice se širijo, da bo premier resigniral. Spor je izzvalo vprašanje popolne mobilizacije japonske oborožene sile, ki naj bi odrinila na Kitajsko in pospešila zmago. Parlament je sicer uveljavil zakon splošne mobilizacije, ki je dal vladi veliko oblast, ki pa se še ne izvaja. Tokio, 16. apr. — Japonski zunanji urad je včeraj naznanil, Odgovor, ki odločno zavračs protest, je mehiška vlada izročila angleškemu poslaniku v Mehiki zadnji torek, objavila ps gs je v četrtek. Ta naglaša, da Anglija sploh nima pravice do protesta v prilog privatnim kompanijam. Tajnost določitve spola odkrita Chicago, 16, apr. — Eksperimenti, ki so jih delali v zadnjem Času v veri, da se lahko produ-cira otroke moškega spola, js sinoči orisal dr. R. R. Greene, član profesorskega štaba zdravniškega oddelka univerze North-vvestern, ko je nastopil pred člani Clkaškega ginekološkega društva. Eksperimenti, ki jih je vodil Greene e eodelovanjem drugih zdravnikov, ao mu nedavno prinesli nagrado $500 od Cika-škega medicinskega instituta. Kontrola spola, možnost, v katero je bila zaintereeirsns zdravniška veda od davnih časov, je bila po izjavi profeaorja aktualno dosežena. On in dva druga zdravnika — M. W. Btirnell In A. C. Ivy so eksperimentirali s hormoni moškega spola, katere so vbrizgavali v krvni tok živali ženskega spola. Hormoni so kemična snov in jih sdaj lahko producirajo na sintetični način. Eksperimenti so dokazali, da injekcija hormonov ne samo določi spol otroka, temveč ga tudi lahko izpremfenl potem, ko se je že začel razvijati v ženski spol. -H- Brezposelnost med uradniškimi delavci v N e u) Y o r k u New Vork. — Po oceni United Office and Profeselonal Workers unije CIO j« v New Yorku nad 27,000 brezposelnih uradniških in profesionalnih delavcev. Od teh je 10,000 "liro-kerskih" delavcev. V.' so Člana spkstae mornarske unije ptketirata urad federalrie pomorske komisije v New Yorku v znak protesta, ker ja komisija v svojem odloku podprla parobrodrie družbe. i iz naselbin i Nedelje ven Je. s JL ■treni.) Najzanesljivejše dnevaa delsv ska vesti so v dnevniku "Prasve-U." Ali jih Citate vaak das? Slika kaže spomenik A. Goye, nsJvečJegs španskega slikarja« v llelchltl, kjer je Mi slikar rojea. 1 mo in jezimo na kapitaliste, predsednika ln posta voda j alce ter pozabljamo na volitve pro-Šlih let. Ameriški kapitalisti 1-majo vso svobodo ln z nami počenjajo karkoli hočejo. Pred kratkim ao evetovall kongresu, naj vlada pokupi sedem milijonov avtov in jih uniči, da jim bo mogoče zopet i>ognati industrijsko kolesje v tek. Sreča, da so v Ameriki ; če bi bili v sovjetski Rusiji in če bi prišli s tako predlogo ns dsn, bi jih Stalinov Jožo postavil ob zid ln strojne puške bi govorile, delevske masa bi pa govorila ln pieala o sovjetski diktaturi. . Japonski mllltarieti polagoma goltajo 400 mllijonekl kltsjeki narod ln če se ne pripeti kaj nepričakovanega, ga bodo z božjo pomočjo ln oboroženo ello res pogoltnili, zgodovina bo pa razpravljala in beložila, kako jc "ta mali" velikega požrl. Nemški nacizem pod vodstvom band Ita Hitlerje tudi odpira svoje žrelo in hrusta samo Nemce, tako pravi Hitler, golta Jih samo "po dolgem", da jih tako ne boli, toda kadar bo teh zmanjkalo, bo začel goltati mednarodne rdeče kosmatince in se zna zgoditi, da su mu bodo obrnili "po prek", pa se bo sam zadušil s svojo iKiŽrešnostjo. Crnožolta Avstrija jo šla rakom žvižgat, ni je več. Naciji so Jo za zajtrk polirustali, z njo vred so pohrustali tudi njeno u-stsvo, ki Jo Jo po zatrdilu klerikalcev Bog dal In sveti oče jo Je blagoslovil takrat, ko so klerikalci, hlupcl papeževi, poklali In pomorili socialiste, brambovce avstrijske demokracije. Tukaj imamo nov dokaz, du so blugo-slovi brez vsake vrednosti in nepotrebni. Na seji društva "Vijolica" št. 747 SNPJ meseca msrca srrto vzeli v pretres vsebino plems, ki ga Je nam |>oslal sodrug Pogo-relec, tajnik JHZ, glede majske izdaje. Razmotrlvall smo o društvenem oglasu In naročnini desetih Iztisov. Končno Je bilo sklenjeno, da naročimo deset Iztisov In Jih razdelimo med tinte, ki so najbolj v denarni zadregi in ki se v resnici zanimajo za delavski tisk. Po mojem mnenju In mnenju članstva smo storili In osvojili dober sklep, pa smo zvedeli, da nekateri pravijo, da bo vsled tege, ker nismo dali o-glesa, naše 20-letnica v soboto večer, dne 23. aprila v Jefferso. novi dvorani na N. 27th st. In W. Fond du Lac ave., morda trpela. Vesellcs je v zvezi z domačo zabavo ln ne bo nikomur žal, ki Ijo z nami ta večer. Več podrobnosti o tej prireditvi |*iziie-Js. Želim, da bi bila po vol J no obiskana od strani članstva in prijateljev, nasprotniki našega sklsps ps nsj prečitajo načelno izjavo SNPJ. Pred seboj imamo še eno veliko in važno prireditev, ki jO prlrsdits nsšs dva klulm št. 37 in JftO JSZ v nedelj*} dne 1. maja v dvorani HBT. Dopoldne se bo vršils konferenca klulsn In društev Prosvetne matloe JSZ. Prlčskuje se velika udeležba, od konference pa pričakujemo dobrih In stvarnih sklepov In ns-Svetdv. Popoldne bomo pa praznoval! naš delavski praznik z lepim in obširnim programom, z govori, petjem in krasno Igrd "Jakob Huda", ki jo uprizori dramski odsek kluba št. 1 JSZ Iz Chlcaga. To delavsko krasno dramo sem že enkrat videl v VVaukeganu na odru Sloveneke-gs. narodnega doma na zadnji konferenci Prosvetne matice, pa jo želim še videti. Spisal jo je naš nesmrtni delavec in boritelj za delavske pravice Ivan Cankar. Ivana Cankarja ln njegova dela poznamo mi in na tujem. Ob tej priliki rečem semo to, kar je bil Evgen V. Debe v Ameriki, to je bil naš Gsnkar v Sloveniji. liratje, sestre in prijatelji t Prvege maja va{ v dvorano S$T» da pokažemo vladajočemu rasre-du, da še nismo (»ostali brezpravni sužnji in njih politi kuški, ampak da še gojimo naše delavske principe, ki nam odpirs-Jo pot v prostost in evobodo! . Za rojake in prijatelje rta severni etranl Imam Jaz vstopnice. Sezite po njih, da el zagotovite ugtisteio razvedrilo In se pridružite stranki, h kateri pripadste v boju za svojs lastne pravice I Živel prvi maj, šarnlcS delavske svobode! L. Ambroslch, 747, Predsednik francoske vlade naslovil ultimat stavkarjem (Nadaljiivanjt e 1. atranl.) msd državami male antauto, ki se Je pričela krhati. Zunanja francoska politika bo temeljito revidirana, da bo soglašala z angleško. Zunanji minister Ilonnet In Daladier bosta v kratkem odpotovala v lAMidon, kjer se bosta sestala s premierjem CbamlHirlalnom in lordom llalifazom, angleškim zunanjlhi ministrom. Na konferenci bodo razpravljali o vojaški kooperacije med Francijo in Anglijo in mednarodnih problemih, ki Jih J« agresivnost nacljrfku Nemčija potisnila v ospredje. Bolniika zadruga v bo* ju z zdravniško zvezo Waahlngton. — Roj med bolniško zadrugo Group Hsalth Aesoclatlon, Inc. in krajevno zdravniško zvezo je dosegel kongres In Belo hišo. Zadrugo so organizirali vladni uelužbencl, proti kateri pa Je z vso ello nastopila zdravniška zvezs. Ts Jo obdolžsna, da Je Izključila zdrav« nike, ki so sodelovsii z zadrugo, in organizirala bojkot, proti njih pacientom pa se diekrlmlnl-ra v bolinSnlrah. Nekatere bolnišnice pa sploh članov sadruga ne sprejemajo. Kongreenlka Scott in V oor his Iz Californlja zahtevala kongresno preiskava "zdrsvniškegs trusts". Ameriška zdrsi niška zveza vodi sličao kampanjo proti ensklm zadrugam po vsej deželi, PROSVETA f. M. DO0TOJBVKKU: Bratje Karamazovi PONDELJEK, Ig. Ko je po razgovoru z Aljošo prijel za zvonec ivojega sUnovanja in ne nato mahoma odločil, da pojde k Smerdjakovu, je Ivan Fjodorovič a tem ustregel neki posebni nejevolji, ki je bila nenadoma vzkipela v njegovih prsih. Mahoma ae je bil spomnil, kako mu je Katerina Ivanovna pravkar vpričo Aljoie zaklicala: 'Ti, samo ti si me uveril, da je on (to je, Mitja) morilec!" Ko ae je spomni) tega, je Ivan kar odrevenel: nikoli v svojem življenju je ni bil prepričeval, da je morilec Mitja, ampak narobe, ie sebe je Ukrat sumničil pred njo, ko se je vrnil od Smerdjajfova. Narobe, ona, ona mu je bila predložila "liatlno" in mu dokazala bratovo krivdo! In zdaj je mahoma vzkliknila: "Sama aem bila pri Smerdjakovu!" Kdaj je bila? Ivan ni ničesar vedel o tom. Po tem takem nikakor ni bila tako trdno uverjena o Mitjevi krivdi! In kaj ji je neki rekel Smerdjakov? Kaj, kaj ji je prav za prav povedal? Strašna jeza je vzplamenela v njegovem srcu. Nič več ni razumel, kako je bilo mogoče, da je pred pol ure preslišal te besede In ni Ukoj za-vpil. Izpustil je zvonec in odhiUl k Smerdja« kovu. 'To pot ga morda ubijem," je pomislil spotoma. vni Tretje in poalednje svidenje a Smerdjakovim de na pol poti ae je vzdignil oater, auh veter, prav Uk, kakršen je pihal tiati dan zgodaj zju-traT Ur jel slpatl droMrt, gost In auh sneg. Padal Je na tla, ne da bi se Jih prijemal, veUr ga jo vrtinčil in kmalu je naatal pravi metež. V tiatem koncu mesta, kjer je živel Smerdjakov, pri naa akoro nI svetiljk. Ivan Fjodorovič jo stopal po temi, ne da bi ae zavedal me-teža, Ur inatinktivno ubiral pot. Glava ga je bolela in v aencih mu je mučno razbijalo. Čutil je, kako ga v zapestjih popadajo krči. Nekaj pred hišico Marje Kondratjevne je Ivan Fjodorovič zdajci arečal osamljenega pijanca, aeljač-ka majhne raati, ki je v kratkem, zakrpanem suknjiču meril ceato ter godrnjal in zmerjal, nato pa Je mahoma presUl paovati in s hripa-vim pijanskim glasom pričel pesem: "OJ, Vanjka ae je peljal v Piter čakala ga ne bom!" Toda vaelej Je pri drugI kitici preaUl peti in Jel apet nekoga zmerjati, nato pa je mahoma apet zaUgnil lato pesem. Ivan Fjodorovič je že davno čutil strašno mržnjo do njega, ko vobče ie mlalll ni nanj; a v tem se ga je jasne ao nosačiT — Saj to je najbolj strašno I Da jih ni! zahrope Julček. Stojiva. gledava. Potica ae prav pod nama začne polagoma dvigati — tam pred križem, še dobrih pet minut pred nama, ae zlije s cesto. In glej, prikazen ae res zdi namenjena prav tja. Toda krsta prav gotovo ni! Kako bo sama ob ti uri! Tako govori razum. No, neko-1 liko že drugače govori "tiato" v človeku, kar tudi strahove prizna. V Julčku ima besedo pač aamo še to. Kajti Že me je burno zagrabil za rokav in me vleče za seboj. — Beživa! krikne. — No, veš kaj! BeUI pa še še ne bom! Ni rekel, da on bo, toda storil je. Kakor da je it uma, se Je poganjal po ci^proti križu In v hipu mi Je uto^l v daljavi. Saj bl tudi Jat^anppak ne morem! Krlste božji — sedmošolec s| in vsa fara ie gleda nate! Pa Je Julček še klepetulja, ki vae ratbrbra In čs ae itkaie. da nI bila krsta, se bo on prvi nesramno ia vsega norčeval. Tako torej prav ras n« morem! HUMOR Varavnam se in kolikor le mogoče umerjeno stopam dalje. Dol pa rajši ne bom več gledal, pod ceatb. Toda naposled je vendar treba ... Da ae bo videlo, kdo bo prej pri križu, jat ali "ono" .. | SIcer pa oko — takole "a krajcem" — kar samo sili v globino. \e braniti mu moraš. In nenadoma celo "zmaga": uaUvi nogo in U okrene sa celih pet in štiride-aet atoplnj. Neverjetno, kako je v tem kratkem času tmogla prvi hudi klanec — pošast Je že na zopet ravni poti prav vštric pod teboj! Ce ne bi je skrivalo grmičevje, da ae "deske" komaj avetlikajo itta njega, bi Jo moral tdaj le precej dobro ratločiti. No, počakajmo, da ae premakne dalje! Toda ae ne! Kaj vraga čaka ? Ampak tudi tebi ni. da bl vttrajal preveč dolgo. Noga se celo nama apet sproži In U "nese" dalje. Da: nese! Kajti telo Je, kakor da nekako plava. Vendar "ono" te zopet zahteva, da vaaj mimogrede švigneš SkoUka Mister Mclntoah se vrne iz Londona. Slabe volje je. Prijatelj ga vpraša, kaj ae mu jo zgodilo. "Oh, včeraj sem bil v Londonu .. ." zaatoka. "Po opravkih?" "Ne, za zabavo." "Aha. hm. No, ali je bilo lepo, zabavno?" "Da, samo atrašno drago. Pet šilingov me je aUla vožnja, dva kosilo ... Pa še en šiling aem po vrhu zapravil." "Se en šiling po vrhu? Razen vožnje ln hrane? Kaj pa ai vraga. počel?"" "Tiho." šepne Mclntoah in se preplašen Otre. In potem šepne a pobešeno glavo: "Veš, vino in ženske." Napoleon In generali Napoleon je bil prav majhne poaUve. Ker je bil še mlad. ga generali, kl ao mu bili podložni, niso prav radi poslušali. Ko se Je hotel general Kleber nekoč nekaj upirati. Je pa Napoleon Izgubil potrpljenje in dejal: "General, kakor vidim, sU ta glavo večji od mene. Ce ne boste mojih ukrepov brez besede poslušali, bom poskrbel, da bo U ratiika iaginila." ln zaleglo Je. Človek ne bi verjel, kako veliko je število inozemcev, ki imajo svoj "prvi papir" ie mnogo let, pa še vedno odlašajo z za-prositvijo svoje naturalizacije. Kdor ai je preskrbel izjavo namere ali pni papir, je a tem izjavil, da namerava postati ameriški državljan. Neglede na to, kako dolgo inoiemec žlvr v^tej deželi, mora biti prvi papir vsaj dve letP atar, predno sme zapro-siti za "drugi papir". Ob vložitvi prošnje za naturalizacijo s6 pa zahteva, da je prosilec stanoval v Združenih državah vsaj pet let. Prvi papir velja le za sedem let. Po sedmih letih postane neveljaven; ako dotični k še želi posUti ameriški državljan, si mora preskrbeti nov prvi papir in čakati nadaljnji dve leti, predno ame zaprositi za naturaliza cijo. Seveda je nespametno za one, ki ao dovolj dolgo v Združenih državah in katerih prvi papir je že atar dve leti, da bi predolgo odlašali s prošnjo za naturalizacijo. Res je sicer, da dobava drugega papirja ni tako enostavna kot je dobava prvega, Prosilec za naturalizacijo mora imeti dve' priči, ki ata voljni pričati o njegovem bivanju v Združenih državah in o njegovem dobrem moralnem značaju. Mora se tudi podvreči izpitu, da se ugotovi, da li ima zadostno znanje o a-meriški vladi in da li je v splošnem vreden posUti ameriški državljan. Ta trud pa se obilno izplačuje, kajti uspešnemu kandidatu podeluje vse pravice in dolžnosti ameriškega državljana. On pridobi pravico ameriškega državljana, da se sme potom svoje volilne pravice udeleževati upravljanja federalne, državne in lokalne vlade. Nihče mu ne more zabraniti zaslužka, kjerkoli je državljanstvo pogoj. Pridobi pravico do pokojnine za potrebne sUrce in razne druge pravice, ki jih imajo ameriški državljani. Vložitev prošnje za naturalizacijo. — Deklarant (inozemec s prvim papirjem) si mora najprej preskrbeti tiskovino Form A-2214, -ki se naziva "predhodna tiskovina za naturalizacijsko prošnjo." To tiskovino dobi brezplačno od najbližjega naturali- ma te tiskovine na razpolago in rade pomagajo prosilcem, da jo izpolnejo. S tiskovino A-2214 treba priložiti prvi papir in dve sliki po dve inči dolgi in široki. Kmalu potem, ko je proslec poslal to tiskovino naturalizacijskemu u-radu, ga obvestijo, naj pride določenega dne na predhodno zaslišanje. On mora priti v sprem* atvu dveh prič, ki morata biti ameriška državljana in ki lahko dokaže U svoje državljanstvo. Razlika * Učitelj vpraša v soli: "Kako imenujemo človekL govori neresnico?" "Lažnjivca." "In tistega, ki govori co?" "Osla." Prepronta rešitev "Ce je nekdo dolžan 253T dolarjev in plača polovico w ga dolga, — koliko mora poti še plačati?" _"Se drugo, polovica!" Zaslišanje prosilca in obeh prič se vrši pred naturalizacij skini izpraše vatel jem (naturalization examiner). Ako ta vidi, da je prosilec dobrega moralnega značaja, da zna angleški in da po-voljno odgovarja na vprašanja glede konstitucije in vlade Združenih držav, pošlje njega in njegovi priči k sodnemu klerku na-turalizacijskega sodišča, kateri izpolni naturalizacijsko prošnjo na podlagi podatkov, navedenih v tiskovini A-2214. Prosilec mora podpisati prošnjo in pod prisego potrditi resničnost danih podatkov. Tudi obe priči morata podpisati in priseči. Postopanje tega dne konča s tem, da prosilec plača končno pristojbino petih dolarjev. Kjerkoli je prosilec zaprosil za naturalizacijo v federalnem sodišču, velja splošno pravilo, da Ukoj, ko je vložil formalno prošnjo, mora pristopiti pred drugega izpraševalca, postavljenega od sodišča (ljudje ga nazivajo "judge"), ki zopet #avi nekoliko vfprašanj. Ta (drugi) izpit nadomestuje drugače predpisano izpraševanje s strani sodnika v javni obravnavi in je odločno v korist kandidatu. Predno je kandidat pozvan na končno zaslišanje, mora preteči 90 dni časa. Prisotnost prič ni potrebna, ako je bila prošnja vložena na federalnem sodišču. Drugače morata priči zopet priti. Na javnem zaslišanju sodnik podeli državljanstvo in za-priseže novega državljana. Nekoliko dni potem se mu po pošti pošlje drža/vfjanisko spričevalo. Sodišče lahko odbije prošnji ali pa prosilca zopet pokliče kasneje. Le malo prošenj je naravnost zavrnjenih, povprečno samo tri izmed vsakih sto.—FLIS. Zahvala Star gospod komaj uide divjanemu biku s pogun skokom /čez visok plot. Se brez sape zavihti pest in of čen zakliče: "Nehvaležna žival! Ali naj to zahvala, da sem bil vae ljenje vegetarijanec?" Naročite Mladinski list, naj-boljši mesečnik za slovensko mladino! Jubilejni češki velkofilm "MARYŠA Slavno delo pisateljev bfl Alojza in Viljema Mrštika. t popularnejše dramsko delo M literature, ta knjiga slavi svoje 29. izdanje. Bo prikazana v v petek1 in sobot 22. in 23. aprili LINCOLN THEATI V LISBON, OHIO Vstopnina za odrasle l«t otroke lOc POSLUŠAJTE PALMIDECH9S TRAVEL BUK Folklore Radio Progrm Every Sunday from 11« 2 F. Biatlon WWAE - 12« ki** f lani sveta mednarodne unije krznarakih delavcev, kl je oklicala sUvko v Ne« delodajalci odbili zahtevo glede zvišanja mezde in izboljšanja delovnih pogojev.