Leto vnM štev« 40 JUpravmstvo; Ljubljana, tinafljeva ulica a. — Telefon St. 3122, 3123, 8124, 3125, 3126. iDseratnl oddelek: Ljubljani, Selen-burgova uL — Tel. 8492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica it. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru st. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska Cesta SL 42. Podružnica Trbovlje: v blSi dr. Baum-gartnerja. K UWLtas& Ljubljana, ponedeljek 1. oktobra 1934 -•-v tV VSensfl Din Ponedeljska izdaja PoneOeljsKa iro&ja »Jutra« tzuajb l vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po poŠti prejemana Din 4.-, po raznaSal-cib dostavljena Din 5.- mesečna Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon Št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Naš kraljevski par zopet doma NJ« Vel. kralj in kraljica sta včeraj dopoldne odpotovala iz Sofije in ob S« popoldne prispela v Beograd — Bolgarsko prebivalstvo jima je tudi ob slovesu prirejalo ogromne in navdušene ovacije Sofija, 30. septembra. AA. Nj. Vel. kralj Aleksander ln kraljica Marija sta odpotovala dopoldne s svojim spremstvom v Beograd. Dvorni vlak je krenil s sofijske postaje točno ob 11.30. Od jugoslovenske vladarske dvoiice so se prisrčno poslovili Nj. Vel. kralj Boris ln kraljica Ivana, Nj. Vis. princ Ciril in princesa Evdoksija ter ogromne množice ljudstva. Meščanstvo, ki se je v gostih špalirjih razvrstilo po nficah in trgih od dvora do železniške postaje, je viharno pozdravljalo Jugoslovenski kraljevski par. Nj. Vel. kralj Aleksander je bil izredno razpoložen in je želel uradnikom jugoslovenskega poslaništva v Sofiji, ko se je od njih poslavljal, naj bi nphovo delo za zbližanje Bolgarske in Jugoslavije rodilo še nove uspehe. Pired odhodom na postajo so Nj. "VeL kralj Aleksander in kraljica Marija, Nj. Vel. kralj Boris in kraljica Ivana z Nj. Vis. princem Kirilom in princeso Evdoksijo odšli v cerkev sv. .Aleksandra Nevskega. 1 Siovo od jugoslovenske vladarske iivoiice je bilo prav tako veličastno in prisrčno kakor njun sprejem. Ogromne množice so napolnile bulvare in trge od dvora do postaje. Poleg meščanov »o se prišli poslovit zastopniki patrio-iičnih, človekoljubnih in prosvetnih društev v Sofija, poleg njih pa so stali dijaki vseh sofijskih šol. Jugosloven-skemu kralju in kraljici so množice fre-oetično vzklikale in jima prirejale navdušene ovacije. Na peronu železniške postaje, ki je bila tudi to pot okrašeni z zelenjem in e zastavami, so bili že pred 10. uro bolgarski šef protok- ia Stoilov in Georgijev. Kmalu po 10 uri so prispeli jugoslovenski minister dvora Antič, prvi pobočmk jugoslovanskega kralja general Ječmenič, dežu ni adjutant ge-reral Kostič ki drugi Mani dvornega spremstva. Takoj nato je prispe na peron po~ boonik Nj. Vel. kralja Borisa general Panev z generalom Ge-džijevim. ki je bil dodeljen Nj. VeL kralju Aleksandru za njegovega bivanja v Sofiji. Na postajo so nadalje prišteli občinski načelnik Ivanov z občinskimi odborniki, vojni minister general Mate v z generali in drugi. Za temi je prispel n: postajo predsednik bolgarske vlače Georgijev s člani bolgarske vlade, bolgarski poslanik v Beogradu Kjuseivanov, namestnik predsednika sv. sinoda vid'inski mitropolit Neofit in sofijski episkop Stevan, jugoslovenski poslanik v Sofiji Gincar-*Markovič z osob era poslaništva in vojaški odposlanec generaištabni polkovnik Petkovič. Pred prihodom Nj. Veličanstev so se na desni strani pred izhodom na peron postavili zunanji minister Jevtič, minister dvora Antič, prvi pobočnik general Ječmenič in general Kostič kot dežurni pobočnik, bolgarski poslanik v Beogradu Kiuseivanov, tajnik kraljeve pisarne Grubešič, ordonančni oficir ka-petan Dogan, osebni tajnik zunanjega ministra Jevtiča dr. Kojič, bolgarski šef protokola Georgijev, člani jugoslovenske kolonije s predsednikom Kosti-oem in zastopniki tujega in bolgarskega tiska. Na levi strani ob izhodu na peron so zavzeli svoja mesta predsednik bolgarske vlade Kimon Georgijev. zunanji minister Kosta Batolov, drugi člani bolgarske vlade, mitropolit Neofit, episkop Stevan in bolgarska generaliteta. Medtem so se v dvorni čakalnici razvrstili predsednik sofijske občine Ivanov z občinskimi odborniki, soproge ministrov, uradniki našega poslaništva s soprogami in drugi. Med njimi je bila tudi hčerka bivšega bolgarskega poslanika v Beogradu Vakarev-skega s cvetjem v roki, ki ga je kasneje izročila Nj. Vel. kraljici Mariji. Navdušeno vzklikane ogromne množice pred železniško x>stajo in svira-nje jugoslovenske hitrne, ki jo je zaigrala godba konjeniške kraljeve garde, je napovedalo, da se jugoslovenski in bolgarski suveren: približujejo železniški postaji. Sp-emljala sta jih Vis. princ Ki ril in princesa Evdoksija s svojimi spremstvi. Medtem ko je ogromna množica pred postajo zanosno in f-en etično vzklikala Nj. Veličanstvom je oddelek bolgarskih letalcev letel nizko nad peronom in obsul železniško postajo in progo s cvetjem. Ta prizor bo ostal vsem v neizbrrsneir spominu. Nj. Veličanstva so prispela v dvorsko čakalnico ob 11.05. Veličanstva so pozdravila prisotnega predsednika sofijske občine in ostae, nato pa krenila na peron. Častna četa gojencev voja- ške akademije je izkazala jugosloven-skemu kralju vojaške časti, godba pa je zaigrala jugoslovensko himno. Nj. Vel. kralj Aleksander je pozdravil najprej predsednika bolgarske vlade Kimona Georgijeva, zunanjega ministra Kosto Batolova, mitropolita Neo-fita, episkopa Stevana in bolgarske generale. Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija sta se do odhoda vlaka prisrčno razgovarjala s kraljem Borisom, kraljico Ivano, s princem Kirilom in princeso Evdoksijo. Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija sta se nato prisrčno poslovila in poljubila s kraljem Borisom, s kraljico Ivano, s princem Kirilom in s princeso Evdoksijo. Prav tako prisrčno sta se poslovila od ostalih prisotnih, nakar sta stopila v vlak. Točno ob 11.10 sta dva železniška stroja potegnila dvorni vlak z železni ške postaje med sviranjem državne himne in burnim vzklikanjem prisotnih. Ko je dvorni vlak z jugoslovenskima suverenoma odhajal s sofijske postaje in vozil mimo skupine tujih, jugoslo-venskih in bolgarskih novinarjev, so ju pozdravili z viharnim vzklikanjem: Živeli! Ura! Z dvornim vlakom sta se odpeljala tudi zunanji minister Bogoljub Jevtič in jugoslovenski poslanik v Sofiji Cin-car-Markovič. Kraljev dar sofijskim siromakom Preden se je poslovil od načelnika sofijske občine Ivanova, mu je Nj. VeL kralj Aleksander izročil 100.000 levov za sofijske reveže. Ovacije kralju Borisu in kraljici Ivani Po odhodu dvornega vlaka s sofijske postaje so se kralj Boris, kraljica Ivana, princ Kiril in princesa Evdoksija prisrčno poslovili od prisotnih. Posebno navdušeno so jih pozdravili zastopniki tujih in domačih listov. Kralj Boris, kraljica Ivana, princ Kiril in princesa Evdoksija so bili na vsej poti s postaje na dvor predmet viharnih ovaciij vsega sofijskega prebivalstva. Na poti do meje Povsod, kjer je vozil jugoslovenski dvorni vlak iz Sofije, so se zbirale velike množice prebivalstva, ki so navdušeno pozdravljale jugoslovenski kraljevski par. Posebno velika množica se je zbrala na železniški postaji v Slivnici. Tu so bili zbrani na postaji in okoli nje učenci vseh šol, meščani, kmetje ter zastopniki oblasti, ki so navdušeno pozdravljali kralja in kraljico. Nj. Vel. kralj Aleksander m kraljica Marija sta prijazno odzdravljala na ovacije. Enako prisrčno je bilo slovo tudi na ostalih postajah. V Dragomanu Točno ob 11.50 je prispel dvorni vlak na obmejno postajo v Dragomanu, ki je bila vsa okrašena s cvetjem in zelenjem ter bolgarskimi in jugoslovanskimi zastavami. Na postaji je bila zbrana ogromna množica ljudstva, ki je jugoslovenski kraljevski par pozdravljala z burnimi ovacijami. Ob prihodu vlaka je častna četa 25. pehotnega polka izkazala kraljevskemu paru vojaške časti, godba pa je odsvirala jugoslovensko in bolgarsko himno. Nj. Vel. kralj Aleksander je izstopil in poveljnik častne čete kapetan Karasto-janov mu je nato podal raport. Nj. Vel. kralj se je zatem poslovil od zastopnikov bolgarskega dvora in bolgarske vlade, od zastopnikov krajevnih obla-stev, kakor tudi od dostojanstvenikov, ki so mu bili dodeljeni za njegovega bivanja v Sofiji. Poslovil se je tudi od jugoslovenskega poslanika v Sofija Gmcar-tMarkoviča. Nato se je s svojim spremstvom vrnil v vlak. Pri odhodu vlaka mu je množica priredila nove ovacije. Vladarska dvojica se je pojavila na oknih in ljubeznivo odzdravljala množici z mahanjem rok. V Caribrodu Ob 11.20 po našem času je dvorni vlak prispel na železniško postajo v Caribrod, ki je bila prav tako okrašena z zastavami in zelenjem. Tudi tu je bila zbrana velika množica ljudstva, ki je navdušeno pozdravljala kralja in kraljico. Oba sta se prisrčno zahvaljevala za izraze vdanosti. Prav tako je množica živahno pozdravljala zunanjega ministra Jevtiča, ko se je pojavil ob oknu enega izmed vagonov dvornega vlaka. Ko je vsak obstal in je kralj izstopil iz svojega vagona, mu je podal komandant mesta podpolkovnik Martinovič raport. Kralj se je prisrčno pozdravil z njim, s sre-sOrim načelnikom Tanaskovičem, poveljnikom orožništva podpolkovnikom Kosto Jovanovičem in se je pri tej priliki zlasti zanimal za razmere v caribrodskem s rezu. Ob tej priliki se je pozdravil tudi s skupino bolgarskih novinarjev, ki so prispeli že prej v Caribrod. Med tem so odpeli obe bolgarsiki lokomotivi, ki sta pripeljali dvorni vlak, ter pripeli jugoslovenski. Točno ob 11.25 je vlak odpeljal s postaje med burnim pozdravljanjem množice. Kralj in kraljica sta stala ob oknu svojega voza ter ljubeznivo odzdravljala z mahanjem rok. Ovacije Nj. Vel. kralju v Beogradu Beograd, 30. septembra, p. Ob povratku iz Sofije po zgodovinskih dogodkih zbližanja Jugoslavije in Bolgarije je ogromna množica prestol niškega prebivalstva priredila Nj. Vel. kralju Aleksandru in kraljici Mariji navdušene in spontane manifestacije. Prihod dvornega vlaka so pričakovali za 17. popoldne. V tem času sta prispela na železniško postajo v Topčiderskem parku k sprejemu Nj. Vel. kralja in kraljice knez Pavle in kneginja Olga, člani kraljevske vlade z ministrskim predsednikom Uzu-novičem na čelu, odpravnik poslov bolgarskega poslaništva Pečev, člani vojaške in civilne kraljevske hiše, kakor tudi višji uradniki zunanjega ministrstva. Točno ob 17.10 je dvorni vlak obstal na prvem tiru železniške postaje v Topčiderskem parku. Iz njega je najprej izstopil maršal dvora general Dimitrijevič, takoj za njim pa Nj. Vel. kralj in kraljica s smehljajočima obrazoma in vidno dobro razpoložena. Vsi prisotni so se jima poklonili. Nj. Vel. kralj je pristopil najprej k članom vlade, nato pa se je pozdravil z odpravnikom bolgarskega poslaništva Pečevim in ostalimi. Po pozdravu se je zadržal nekaj trenutkov v razgovoru s predsednikom vlade Nikolo Uzunovičem. Po odhodu s postaje je Nj. Vel. kralj §edel v avtomobil s knezom Pavlom, Nj. Vel. kraljica pa v naslednjega s kneginjo Olgo, nakar so se vsi odpeljali v dvorec na Pedinju. S kraljevskim parom so prispeli tudi zunanji minister Bogoljub Jevtič, dvorna dama gdč. Milka Grujič, minister dvora Antič, prvi kraljev adjutant general Ječmenič, maršal dvora general Dimitrijevič, bolgarski poslanik Kjuseiva-nov, tajnik zunaniega ministrtva dr. Slavko Kojič ter ostalo kraljevo spremstvo. Zunanji minister Bogoljub Jevtič je ostal nekoliko trenutkov v razgovoru s člani vlade, nato pa se je odpeljal v mesto z ministrom za kmetijstvo in svojim namestnikom za časa bivanja v Bolgariji dr. Kojičem. Bolgarski poslanik dr. Kju-seivanov se je odpeljal z odpravnikom poslov Pečevim v bolgarsko poslaništvo. Ko sta se kralj in kraljica vozila s svojim spremstvom skozi Topčiderski park, ki je bil zaradi lepega solčnega dneva poln ljudi vseh slojev, mu je množica prirejala navdušene ovacije. Ljudje so drli proti avtomobilom, mahali s klobuki in robci ter živahno vzklikali: »Živel kralj! Živela kraljica! Živela Jugoslavija!« Tako je narod še enkrat manifestiral svojo vdanost in ljubezen Nj. Vel. kralju kot vernemu tolmaču narodnih čustev in želja. Blagoslov pravoslavne cerkve Sofija, 30. septembra, d. Predsednik sv. sinode bolgarske pravoslavne cerkve Neofit je prejel od patriarha srbske pravoslavne cerkve Varnave iz Sremskih Karlovcev naslednjo brzojavko: Skupno s sestrsko bolgarsko cerkvi- jo, ki ji načeloje Vaša Prevzvi šenost, pošilja srbska pravoslavna cerkev svoje najtoplejše molitve k Vsemogočnemu za zdravje in srečo Nj. VeL naših prevzvi šenih vladarjev, za uspeh njihovih temeljnih prizadevanj, za vzpostavitev bratske ljubezni med najožjimi brati, za kar sta naši sestrski cerkvi tudi sedaj delali. Pošiljam bratske pozdrave Vaši Prevzvišenosti, mitropolita Stevana, vsem jerarhom bolgarske svete cerkve, sinodu, kleru in bolgarskemu naroda. Na to brzojavko je predsednik bolgarskega sv. sinoda mitropolit Neofit odgovoril z naslednjo brzojavko: Skupno s sv. sinodom se zahvalju-I jem iz vsega srca Vaši Svetosti za mile pozdrave, poslane meni, prestolniškemu metropoli tu, jerarhom cerkve, našemu kleru io našemu narodu. Skupno s sestrsko srbsko pravoslavno cerkvijo, ki ji načeloje Vaša Svetlost, preživlja bolgarska pravoslavna cerkvev te dni veliko radost ter pošilja z vzhičenjem tople molitve Vsemogočnemu, da bi Preblagi Car nad carji podaril zdravje, modrost in dolgo življenje Nj. VeL našim vzvišenim vladarjem ter blagoslovil njihova prizadevanja, da bi se razvila in učvrstila vera ter ljubezen med obema bratskima narodoma, ki sta določena, da postaneta resnična gospodarja in tvorca miru na Balkanskem polotoku. Najprisrčnejši pozdrav Vaši Svetosti, vsem srbskim pravoslavnim jerarhom, kleru in srbskemu bratskemu narodu. Komunike o sofijskih dogovorih Poglobitev gospodarskih stikov in izpopolnitev medsebojnega prometa z otvoritvijo novih prehodov preko meje in spojitvijo železnic Sofija, 30. septembra. AA. Bolgarska agencija poroča: Predsednik bolgarske vlade Georgijev, jugoslovenski zunanji minister Jevtič in bolgarski zunanji minister Batolov so včeraj nadaljevali razgovore o vprašanjih, o katerih so razpravljali na predvčerajšnji konferenci v avdijen-ci pri Ni. VeL kralju Aleksandru in kratiu Borisu. Ti razgovori, ki so se nanašali na vprašanja obeh držav, kakor tudi na vprašanja njihovega vzajemnega sodelovanja, so se končali v popolni iskreno, st«, zaupanju in prijateljskem razpoloženju. Ministri so z zadovoljstvom ugotovili, da so nedavno sklenjene veterinarske konvencije in trgovinska pogodba rodile odlične sadove, kar dopušča upanje, da se bodo med Jugoslavijo tn Bolgarsko razvili najtesnejši gospodarski odnošaji. Da bi se gospodarski stiki med obema sosednima državama še bolj pospešili m okrepili, so ministri sklenili, da je treba v najkrajšem času otvoriti nove prehodne točke na meji, in sicer eno točko severno, dve točki pa juž- no od črte Caribrod-Dragoman. Na podlagi tega se obe stranki zavezujeta, da bosta izdali vse potrebne ukrepe za ureditev cest na področju teh novih prehodov. Ministri so se nadalje sporazumeli, da je ireba v zadnjem času že itak omiljene formalnosti potnih listin še bolj poenostaviti in tako olajšati promet in stike med Bolgari in Jugoslove-ni, kar bo še bolj pospešilo prijateljske in prisrčne zveze med obema narodoma. Želeč, da okrepe tudi gospodarske stike med obema bratskima in sosednima narodoma, so ministri sklenili, naj se brez odlašanja prouči finančna in tehnična stran vprašaja o spojitvi bolgarskih in jugosloven-skih železniških prog severno in južno od črte Caribrod-Dragoman, zlasti pri Vidinu in Negotinu ter pri Gju-ševu in Kumanovu. Ministri so končno podčrtali, da je treba čimprej izdati potrebne ukrepe za okrepitev kulturnih stikov med obema narodoma, ki sta si tako bližnja drug drugemu in ki že leto dni ne nehata iskreno in spontano manifestirati svoja skupna in bratska čustva. Izjave Kimona Georgijeva Predsednik bolgarske vlade o potrebi poglobitve medsebojnih odnošajev — Sklenjeni dogovori se bodo takoj izvedli Sofija, 30. septembra. AA. Popoldne je predsednik bolgarske vlade Kimon Georgijev sprejel jugoslovenske novinarje in jim podal naslednjo izjavo: Moji vtisi, gospodje, niso zame nič novega. Ker poznam razpoloženje svojega naroda, sem doživel novo priliko v zvezi z obiskom Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije, ki sta vrnila obisk Nj. Vel. kralja Borisa in kraljice Ivane, da se ie enkrat prepričam, da se niti za hip nisem motil o pravem razpoloženju bolgarskega naroda napram bratskemu jugoslovenskemu sosedu. Nekdo izmed vas je dejal, da je bilo vse impozantno in sijajno, najlepša pa je bila manifestacija pristnih čuvstev, ki jih je bolgarski narod izkazal suverenom bratskega naroda. Prav tako me je izredno zadovoljilo, ko sem slišal iz ust samih jugoslovenskih su-verenov, zlasti s strani Nj. Vel. kralja Aleksandro, kako so izredno zadovoljni s tem svojim obiskom v Sofiji. Nj. Vel. kralj Aleksander je vedel, da bo naletel na prisrčen sprejem na Bolgarskem, kar pa je doživel, presega vsa njegova pričakovanja. S svoje strani pristavljam, da je razpoloženje obeh sosednih narodov, ki sta ga pokazala v priliki obiska Nj. Vel. bolgarskih suverenov v Beogradu ob koncu lanskega leta in med sedanjim obiskom Nj. Vel. jugoslovenskih suverenov v Sofiji še enkrat potrdrlo spoznanje o popolnem soglasju in istovetnosti njunih interesov. To okolnost bodo morali odgovorni voditelji obeh narodov imeti v bodoče vedno pred očmi. Pospeševati bodo morali to upravičeno delo z vso pozornostjo. V uradnem komunikeju, ki je izšel dopoldne, so določene točke, kjer hočemo spojiti naš železniški promet Posebna bol-garsko-jugoslovenska komisija bo morala razen tega določiti tista obmejna mesta, kjer bodo novi prehodi čez mejo. To bo morala proučiti mešana komisija v najkrajšem času. Nato bo treba urediti ceste tako. da jih bo mogoče zvezati. Znano je, da so sedaj na vsej jugoslo-vensko-bolgarski meji samo ena vrata. namreč Caribrod. Sedaj se je pokazalo, da je ta meja zelo dolga. Obe vladi smatrata, da mora dobiti ta dolga meja več vrat Zato smo sklenili, da otvorimo nova vrata severno in južno od Caribroda, in sicer ena severno m dve južno od tega kraja. Predsednika bolgarske vlade so prisotni novinarji vprašali, kakšni so po njegovem mnenju izgleda za bodoče stike med obema sosednima narodoma. — Izgledi glede odnošajev med obema narodoma so različni. Okrepitev odnošajev med obema narodoma bo poglobila njune stike in medsebojno zaupanje. Prav tako pa bodo nove prometne zveze pospešile te stike. Na kraju se bo med njima razvilo tako zaupanje, da bosta oba naroda hodila vedno roko v roki ln da bodo na ta način nesrečne okolnosti iz preteklih časov med obema narodoma za vedno odstranjene. — Ali ne obstojajo elementi, ki bi mogli to zbližanje preprečiti, so ga vprašali. — Teh elementov absolutno ni. Želim, da bi bil ta sum izrečen bolj jasno in kategorično. — Ali smatrate zbliževatao politiko, ki jo izvaja vaša vlada, za stabilno? — Ta smer je za nas popolnoma stabilna, ker se naslanja na splošno prepričanje in ker jo potrjuje ves naš narod. Veliko jamstvo za to politiko, ki jo sedaj izvaja bolgarska vlada napram svojim sosedom, je v tem, da morajo sedaj voditelji obeh narodov upoštevati žuvstva, ki se" pojavljajo med obema narodoma. Skrbeti bodo morali, da ta čuvstva še poglobe in okrepe. Sploh pa imajo narodi zdrave instinkte. Priznati je treba, da je inteligenca, ki pogostokrat »ustvarja razpoloženje«, tudi pogostokrat pahnila svoj narod na pogrešna pota. Vsi mi, ki hočemo biti predstavniki inteligence obeb narodov, se moramo zavedati vloge, ki so jo inteligenčni krogi pogostokrat igrali v obeh bratskih narodih. — Ali ste zadovoljni, gospod predsednik, s časopisjem obeh držav? — V splošnem sem vsekakor zadovoljen. Nočem pa tudi prezreti dejstva, da sem bil včasih nezadovoljen. Pogostokrat sem v listih našel mesta, ki niso odgovarjala res- niči. To je bilo tiste čase, ko je inteligenca smatrala za svojo dolžnost, da zastruplja odnodaje med obema narodoma in da predstavlja dejstva v lažnivi luči. Vloga časopisja pa je docela drugačna. — Ali se bo mešana komisija, ki naj določi nove obmejne prehode, kmalu sestala? — Obe vladi sta sklenili, da se mora komisija takoj sestati. Bili so pogosti primeri, ko so po lepih vtisih in razpoloženjih napisali lepe zapisnike, nato pa jih še istega dne položili tja, kamor so prispeli. Srečen sem, da smo sklenili, naj se to delo takoj opravi. Poslavljajoč se od novinarjev je predsednik bolgarske vlade dejal: Na svidenje, gospodje, želim vam srečno pot Odnesite s seboj najlepše vtisa, skušajte jih izročiti tudi vsemu jugoslovenske-mu narodu. V imenu jugoslovenskih novinarjev se je zahvalil predsedniku bolgarske vlade podpredsednik JNU g. Slavko Jutriža za bratski sprejem kakor tudi za pomoč narskem delu. Predsednik bolgarske vlade g. Georgijev je odgovoril: f Drago mi je, da ste osebno zadovoljni z našim sprejemom in s pomočjo, ki vam je olajšala vaše delo. Naši novinarji so doslej imeli dovolj prilike, da čutijo vašo ljubeznivost. i za brat- , pri novi-/ g. K i moti Sadovi zdrave politike Zunanji minister Kosta Batolov o pomenu jugoslovenskega in bolgarskega zbližanja ter prijateljskega sodelovanja Sofija, 30. septembra. AA. Po obisku pri predsedniku bolgarske vlade Kimonu Georgijevu so jugoslovenski novinarji odšli iz predsedništva vlade v zunanje ministrstvo, kjer jih je ob 12.45 sprejel bolgarski zunanji minister ■Kosra Batolov. Jugoslovenske novinarje je bolgarskemu zunanjemu ministru predstavil ravnatelj tiskovnega oddelka dr. Hri-stov. G. Kosta Batolov je jugosloven-ski-m novinarjem izjavil: Izjava g. predsednika vlade vam je že znana. Tej ne morem ničesar dodati. Čuvstva, ki še vedno v meni odmevajo, so zelo močna. Moja radost je zares velika. 2e pred dnevi sem izjavil, da so vprašanja, ki jih je še treba rešiti med Jugoslavijo in Bolgarsko, mnogo manjša, kakor so že rešena. V tem pogledu smo že veliko storili. To nam potrjuje upanje, da bodo tudi preostala vprašanja rešena tako, kakor zahtevajo interesi obeh bratskih narodov. Spontana čuvstva, ki ste jih tu ugotovili. vam nudijo točno predstavo in stvarno jamstvo, da obstojajo že prav zdrave osnove za čim tesnejše prijateljsko in bratsko sožitje obeh sosednih držav. Naša politika, politika Bolgarske, vam je znana. MI smo za mir. Želimo živeti v miru z vsemi, predvsem seveda z narodi, ki so nam tako bližnji. Vprašanja, ki smo o njih včeraj raz-p-ravljali, so tekoča vprašanja, o katerih imate komunike. Kaj naj dodam temu komunikeju? Komunike navaja vsa aktualna vprašanja našega gospodarskega, političnega in duševnega življenja. Proučili smo. kakor sem že dejal, vsa tekoča vprašanja. Komunike je popoln. Daje vam jasno predstavo o vsem. kar je treba storiti. Gre za to, da otvorimo nove prehode čez mejo, ker smo imeli doslej samo enega. Z otvoritvijo novih prehodov bomo omogočili obema bratskima narodoma, da se še bolj približata in da okrepita svoje gospodarske odnoša-je z novimi stiki. Tako bomo dobili tudi nove železniške proge, in sicer progo Negotin-Vidin in progo Gjuševo-Kumanovo. Naša prvorazredna proga do Gjuševa je že dograjena. Treba je še zgraditi na jugoslovenski strani železniško progo do naše meje, kjer se bosta obe progi združili. Mi moramo podaljšati progo za 30 km do Negoti-na. Tamkaj se združita železniški progi obeh držav. Vsa ta vprašanja morajo zdaj proučiti finančni strokovnjaki, da se lahko rešijo v najkrajšem času. Druga vprašanja seveda niso vprašanja, ki se dajo rešiti v enem ali dveh dneh. Za ta vprašanja so potrebna leta in leta. Uredili smo tudi vprašanje potnih listov, ki jih je treba poenostaviti. Poudarjam, da smo to storili zato, da olajšamo medsebojne obiske in da pospešimo še tesnejše stike med obema narodoma. To je v skladu tudi s cilji, ki ph pravkar rešujemo. Kulturne zveze so letos rodile prav lepe sadove. Obiski pri nas in pri vas so popolnoma uspeli in se bodo še bolj poglobili, ko uredimo in izvedemo sistem, o katerem sem pravkar govoril. delamo, ni plod sentimentalnosti ki tudi ne trenutnega, slučajnega zanosa, marveč je sad zdrave politike, ki se opira na gospodarske, kulturne in poetične osnove obeh narodov. Vse to pa ni samo želja sedanje vlade. To ni domišljija, marveč gre za vprašanja, ki smo jih pričeli reševati že pred enim letom. Razvoj teh vprašanj, faze, skozi katere ta vprašanja gredo, razumevanje tn prisrčno prijateljstvo, ki Mm je z obeh strani posvečeno, je ustvarilo dragoceno psihološko razpoloženje, ki daleč prekaša druge pismene pakte. To psihološko razpoloženje je tisto, kar je prišlo te dni do izraza ne le tu v Sofiji, marveč tu® na bolgarskem podeželju. To razpoloženje prekaša po svoji vrednosti vsa druga. Ustvarili smo ga v enem letu, sedaj pa moramo skrbeti, da bo trajno. * Hočem vam reči, in to poudarjam pogumno in s popolno iskrenostjo, da je politika, ki jo sedaj vodimo za tesnejše stike med obema narodoma, za njuno medsebojno sporazumevanje, da je to politika vsake bolgarske vlade, današnie ta jutrišnje, ker je to politika zavednega bolgarskega in jugoslovenskega naroda. Le na ta način lahko ustvarimo in ohranimo mir na Balkanu, ki je pogoj miru v Evropi. S to politiko medsebojnih stikov, medsebojnega razumevanja in sodelovanja bomo mi Slovani lahko pospe- šili tupnikov oblastev in raznih odličnikov številno množico, ki je z zanimanjem sledila slovesnemu trenutku, ko je pokrovitelj razstave vkdni svetnik, sreski načehrk ot. Fran Ogrin jo proglasil za otvorjeno. Krasni jesenski prazn;k v naravi je tudi ze obrtniški stan Kranja in okolice, zlasti za obrtnike m razstavijalce. pomenil solnčen dan napredka in uspehov v razvoju njihovega dela. Ko je godba kranjskega glasbenega društva odigrala nekaj komadov, je stopil na vzvišeni prostor g. Josip B i t e n c, predsednik skupnega združenja obrtnikov v Kranju, in pozdravil vse navzoče, zlasti pa še pokrovitelja dr. Ogrina, predsednika kranjske občine Pirca, izrekel pa je zahvalo tudi tvrdki Majdič, ki je odstopila svoje prostore. Toplo je pozdravil nadalje sodnega svetnika g. Gregorca, gimnazijskega ravnatelja dr. Dolarja, orožnilkega komandirja Cvetkoviča in še celo vrsto kranjskih funkcionarjev ter predstavnikov gospodarskega življenja iz Ljubljane in Gorenjske. Zlasti je tudi izrekel zahvalo zastopnikom tiska. Nato je župan Ciril Pire v lepem programa fcičnem govoru orisal pomen razstave. ki jo je primerjal s prvo lansko ki ugotovil velik napredek in uspeh druge. Izrekel je čestitke pripravljalnemu odboru in vsem razstavljalcem. obenem je pa zagotovil pomoč in podporo občine obrtniškemu stanu. G. Josip R e b e k, podpredsednik Zbornice za TOI iz Ljubljane, je navajal, da je temelj dobrega narodnega gospodarstva krepak obrtniški stan. Čestital je obrtnikom in razstavijalcem, poudarjajoč, da je kranjska obrtniška razstava lani dala pobudo za mnoge druge obrtniške razstave v dravski banovini. Dalje sta zelo toplo in vzpodbujajoče govorila znana obrtniška organizatorja gg. Iglic in Pičman iz Ljubljane, nato pa je sreski načelnik dr. Ogrin kot pokrovitelj razstave čestital pripravljalnemu odboru in razstavljalcem v imenu g. bana, ki ga zastopa. Pohvalil je trud in velike stroške razstavljalcev, katere so imeli z aranžmajem. V lepem govoru se je spominjal Nj. Vel. kralja Aleksandra. Godba je zaigrala državno himno. Nato je sreski načelnik prečita! baš do91o brzojavko ministra za socialno politiko dr. Novaka in proglasil razstavo za otvorjeno. Vsi odlični gostje so si ogledali razstavo in takoj se jim je priključila množica radovednega občinstva. Na razstavi je ves dan vladalo živahno vrvenje. Po ogledu razstave je bilo opoldne skupno kosilo zastopnikov in gostov na vrtu hotela »Stara pošta«, kjer je bilo izrečenih več pozdravnih napitnic in govorov. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Drama. Začetek ob 20. Ponedeljek, 1.: zaprto. Torek, 2.: Orlič. A. Sreda, 3.: Migo — delde z Montparnasa. Premiera. Izven. Četrtek, 4.: Gugalnica. Red Četrtek. Petek, 5.: zaprto. Zgodovinska drama vojvode Reichstadt-skega, ki se na našem odru vprizarja pod naslovom »Orlič«, se ponovi v torek dne 2. t. m. za red A. Delo, ki je v resnici mo-numentalno in se igra pri nas z vso dovršenostjo, mora zanimati našo gledališko publiko, pa tudi najširše sloje prebivalstva, saj nam odkriva kos jako zanimive in pestre zgodovine. Prva repriza je za red A. Migo — dekle z Montparnasa, novo francosko delo našega dramskega repertoarja, je istega pisatelja, ki je napisal »Življenje je lepo«, ki je imelo na našem odru tako lep uspeh. Francoski pisatelj Achard nam slika življenje malega pariškega dekleta, plesalke v znamenitem zabavišču Folies Bergeres, ki jo predstavlja na našem odru ga. Vida Juvanova. Poleg nje igrajo pomembne vloge še štiri njene tovarišice, plesalke istega zabavišča. Delo pripravlja višji režiser prof. Osip Šest. Premiera bo v sredo 3. t m. izven abonmaja. Opera. Začetek ob 20. Ponedeljek, 1.: zaprto. Torek, 2.: zaprto. Sreda, 3.: Hovanščina. Red Sreda. Četrtek 4.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. B. Petek, 5.: zaprto. Prva abonentska operna predstava nove sezone bo ponovitev velike ruske opere »Hovanščina«; v sredo dne 3. t m. za stalni abonma Sreda. Izvrstno naštudirano in zasedeno delo je napravilo na premieri v resnici globok vtis. Tako posamezne vloge kakor tudi celota, predvsem velike ansambel-ske scene, so podane z veliko dovršenostjo. »Hovanščina« je predstava, ki močno re-prezentira slovensko opero. Vodstvo predstave je v rokah ravnatelja Poliča kot dirigenta in g. Cirila Debevca kot režiserja. Simpatična opereta »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« se zaradi svojega posrečenega dejanja in lepe lahko umljive glasbe sama kar najbolj priporoča. Prihodnja predstava bo v četrtek 4. t m. za B. V soboto 6. t. m. nastopi prvič v letošnji sezoni nova članica našega gledališča gdčna Zvonimira Župevec v vlogi Gilde v Verdijevi operi »Rigoletto«. Sobotna vprizoritev je izven abonmaja po znižanih opernih cenah od 30 Din navzdol. Našim naročnikom Za naročnike, ki jim je za ponedelj-sko izdajo potekla naročnina, smo današnji številki priložili položnice. Naprošajo se, da jo vplačajo za zadnje četrtletje ali vsaj za mesec oktober že v prvih dneh meseca. Kdor bi imel še kak zaostanek, naj blagovoli poravnati hkrati tudi tega. Uprava »Jutra«. ric,« se je prilizoval Matjažek in stiskal dekle. Takoj je imel prste pod njeno bradico in je prebiral modre jagode, pripete okoli njenega vratu. »Glej ga, hrvatskega medveda, kako je nežen in sladak,« kdo bi mislil, da je ravnokar ušel iz slavonskih host!« Advokat je vzdignil kozarec, da bi tr-čiL »Ne bom! Si mislil, da me boš odtrgal od Rezike, pa se ne dam!« »Oh, gospod, kako imate vi sitne roke,« se je na videz nejevoljna branila mlada viniiarka. »Pijmo, bratca, zdaj je prilika, da se pije! Kaj boš, stari jarac, z mlado deklino! Ona ima že svoje Čehe!« »Prav imaš kučegazda Marko! Kdor pije tvoje vino, še nima pravice, da bi si stregel tudi s tvojim dekletom, ha-ha, ali ni tako?« »Le pojdi, Rezika, te bomo že poklicali, kadar bo sila,« jo je potisnil od mize gospodar. Videlo se je, da mu niso všeč prijateljevi dovtipi. »Ha-ha, ti si ljubosumen? Oho, stari dečko, od kdaj pa to?« »Le miruj, advokat! Kaj pa pomeni tisti divan v tvoji pisarni?« »Joj, vinogradnik, s teboj bi pravdo izgubil! Zato se rajši ravnam po tvojih besedah! Zvrnimo ga, na zdravje vseh!« »Pa naj bo! Da bomo veseli in podjetni, — zvečer pojdemo gledat, kje so vile teh goric!« »To bi se jih prestrašili, če bi jih videli v njihovih domovih! To so po navadi sirove dekline, ki imajo na sebi kaj malo vilinskega.« »Se že najdejo tudi lepe Redke »M«! Kaj bi jo tajil Matija, ali se res bojiš zanjo?« še bolj rdeč je bil gostitelj in je v zadregi spet natakal vino. »Pa je le res! Ko se ti napije takole dekle, je hujša kakor vsak fant. Kolne in kvanta, nemarna in pobalinska, da bd sam hudič bežal od nje!« »Zato so pa izjeme toliko lepše in slajše! Vseeno bi rad še doživel ne samo jaz, tudi vidva, da bi vaju objelo vinsko, živahno dekle.« »Ej, prijatelj šumar, kako ti zna peti! Kaj, doli pod hrasti se objemaš z medvedkami!« »Seveda je po zofah prijetnejše, aM ne doktor?« »Po vino moram, pijta, da se ne zgri-zeta!« »Matija, pripelji svojo viničarko s seboj, potlej se ne bomo grizli,« je dejal šumar, ki je že nekoliko svetlo gledal in mu je rahla rdečica pobarvala rjava, kosmata lica. »Zdaj le po trpita in si še kaj povejta o svojih ljubezenskih doživljajih! Saj vem, da jih imata polne torbe!« Ko je Marko odšel, je advokat zaupno omenil: »Gotovo se boji zanjo, za svojo golobico! Saj je res čedna, ampak tudi nevarna! Le malo imej z njo, pa boš plačeval; kak mladi viničar pa se ti bo smejal. Jaz poznam te ljudi iz pisarne!« »Seveda, kdor je neumen! Advokat je pa menda niso! Jaz bi se vseeno rad malo pošalil z njo!« »Poskusi! To bo gledal Marko!« »Dolgo ga ni! Gotovo se je izgubil k Reziki!« DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Iz ženevske politike Od leve proti desni gg.: dr. Beneš, Litvinov, Barthou in Poli ti s na zakuski pri ženevskih novinarjih Vera v Ameriki I>r. Jetse H- Holmes. profesor modroslovja na vseučilišču Columbia v Newyorku, ki .ie največji in naislovitejši visoki zavod v Ameriki, je nedavno priobčil razpravo o predmetu >Vera v našem času«, v kateri se je povzpel do naslednjih izvajanj: »Največja nevarnost za našo vero je v dejstva, da izražamo svoja verska čuvstvovanja še vedno z besedami pasHrskega ljudstva, živečega pred dvema, tremi tisoči let Tako n. pr. je psalm »Gospod je moj pastir« petje kmečkih ljudi, ki ne more pridobiti meščanov, ker zahteva poljedelsko znanje. Ce hočemo zopet na-polnrti cerkve in jim e tem tudi zagotoviti materialno osnovo, potem bi za ljudi današnjih časov ta psalni z vsem spoštovanjem nemara tako-le ohlikovali: Gospod je sončna svetloba moji sobi, ki mi nosi zdravje ultravioletnih žarkov; Gospod je mojega avla prva pot, ki mi pomaga vzpeti se na najsirmejši klanec.; Gospod je moj antiseptikum, ki me prenese brez nevarnosti čez čase nevarnih epidemij: Gospod je moj dinamo. ki zopet okrepča moje v boju življenja obrabljene baterije •. * Poslednji letopis Staitističnega urada v Wa-ehjngtonu beleži 236 samostojnih verskih občestev v Zedin.renih državah. Med njimi jih je nekaj, ki seveda tvorijo le plašč za dobre poslovne zasebne podjetnike. Za take verske ločine delajo reklamo e tako vnemo, kakor kak tvorničar, n- pr. za svojo novo zobno pasto ali sredstvo zoper k jrja očesa. Z najnever-ijei-aojšiTni in najbolj nevrednimi sredstvi skušajo obrniti pozornost javnosti na novo versko specialiteto. Pridobitev množic, vseeno Z3 kakšno ceno. to je prvi in edini namen pri njihovi stvari. Evo nekoliko primerov! Ni še posebno dolgo. ko je v državi Ken-tucki nastala nova >cerkev<, ki ima že v več krajih svoje srenje. Vsako nedeljo zjutraj so pred poslopjem, v katerem se zbirajo, pojavj skupina mož, ki kažejo razgaljen zgornji del telesa in se dajo občudovati od množice. Zakaj koža teh mož je kar pokrita e tetoviranjem, ki predstavlja slike iz biblijske zgodovine in je pomembno obrabljeno z neštetimi duhovnimi reki. Med pridigo potem govornik navzoče poziva, da naj si dajo na podoben način okrasiti svoje telo kot znak priznavanja k novi verski občini in jim hkratu poda celo vreto primernih črtežev, da si jih ogledajo in izberejo. George M. Stoc-kdale, župnik metodistovsko epiekopalne cerkve sv. Jakoba ,je nedavno v Newyorku priredil petdnevni zračni cirkjs, da bi nabral denarja za popravo božje hiše. I Na letališču se je vzdignilo na tucate letal v zrak, ki so kazala umetne polete in razne akrobacije. Župnik sam se je dal vzdigniti tisoč metrov visoko, viseč na lestvi in vrvi, pri tem pa je imel s pomočjo radija pridigo svojim poslušalcem. Mežnar pa je delal stoje na rokah na krilih letečega letala- Glavna privlačna točka pa je bilo osem mladih, zalih dekle* iz cerkvenega zbora, ki so se bile ponudile, da skočijo v višini 2000 metrov s padali iz letala in so pri padanja razvile velike zastave s sliko patrona njihove cerkve! »Tudi pridiga je lahko smešna in šaljiva,« je trdil župnik W. A. Frazer iz Plymoutha v državi Wisconsin. Za vsako nedeljo razdeli po svoji fari več tisoč letakov, na karte riti obljublja nagrado deset dolarjev vsakemu tistemu, ki se med pridigo v cerkvi ne bo smejal! Malo skromnejši ie njegov stanovski tovariš p. »Kaj pa imata z menoj, boš šel stran z roko!« je zavpila nad Matjažkom. »Kar sem z njo, v sredo z njo, he, Rezika, semle sedi, na mojo srčno stran!« Advokat je hitel potiskati stole vstran in je odrival mizo, da bi ji napravil prostor. »Tukajle se počlčaj!« »Rajši k meni sedi, tukajle je prostor, v kotu na klopi,« je rekel Matjažek in jo vlekel k sebL »Ha-ha, nikar mi je ne raztrgajta,« se je rezgetal gostitelj Marko in gledal ljubosumno, kako se onadva trgata za dekleta. »Ha-ha-ha, ali me ne postiš, saj nisem iz cukra,« je vriščala viuičarka. »Zdaj pa le vina na mizo,« je zaklica! advokat. »Že grem ponj, tačas pa roke na klop!« Marko se je smehljal in odhajal s praznim litrom. Pozno ponoči je bila Rezika v svojem majhnem, nizkem hramu z mladim vini-čarjem, ki je ves dan nosil polne brente in je dišal po grozdju in mladem vinu. »Vsi trije ba me biLi radi imeli, pa so bili pijani kakor čep,« je pravila in se stiskala k njemu. »Zakaj si pa šla k njim, ali nisi mogla poslati Gele,« je godrnjal fant in stisnil pest > Na tolkel te bom!« »Nikar, Tomažek, saj veš, da sem samo tvoja! Mar mi je za dede!« Objela ga je okoli pasu in si ga skušala posaditi na kolena, aH on jo je zgrabil za robo, da je zataičala in ga * ■ • f i i i. i J ii tBKOJ JZptBOEU »Ali si mi prinesla vina?« »Tamle je na oknu pod rešetom poln. vtč! Ha-ha, gospod je bil pijan, pa je pustil ključ od kleti v ključavnici Tistega sem ti natočila, kakor onim trem pijancem. Bila je vsa razgreta in je veselo pripovedovala kako so tam v lopi piS, m je eden celo stopil na zimo in prepeval čudne pesmi Odgrmla je posteljo, vsa nestrpna in trudna. »Boga zahvali, da si dobila vino, drugače bi bila bita. Saj sem te že dolgo mislil.« Vzel je vrč z okna, pihnil vanj in ga, nagnil na usta. Stal je razkoraoen pred posteljo, golorok ia opečen od sonca. »Obrni se malo stran, Tomažek, da ležem. Ali ni dobro vino?« Vprašujoče ga je pogledala in se m-smejala. »Uh, to dolgo piješ, aK si bal tabo jen?« »Saj nismo dobili ves dan poštene pijače. Samo tisto jabolčnico kislo pij, gospoda. pa vino! Potem pa delaj vso noč!« Rezika je zlezla v posteljo in potegnila rjuho do vratu. Tomažek, jaz že ležim,« je rekla x»< spano. »Se srajco moram sleči, vsa je mokra od te preklete brozge, ki mi je tekla za vrat. Dekline so mi tako nerodno vsipale grozdje v brento, da se ves cedim.« Ogrnil si je suknjo in stopil k vratom. »Zdaj pa grem! Na podu me že čakajo, da preložimo drugokrat, gotovo je bilo v košu za osem polovnjakov gnoM&fctt Rezfka je lahno vzčEBmSa, ©injim® ini;ombinatorno boljša druga garnitura čr-BO-belih. Sodil je g. Jordan zadovoljivo,. Primorje pomJ. : Boka poml. 1:0 (1:0) Tudi prva tekma p' poldneva je bila za-rdmiva in je pod vodstvom g. Martelanca pokazala borbo dveh dobrih naraščajev. Ilirija : Primorje 1:0 (0:0) S precejšnjo zamudo so nastopili naposled akterji glavnega ogodka. Sodniku g. Rosenfeldu (Zagreb 1 so se postavili: Ilirija: Malič—Svet;c, Berglez—Unter-reiter, Sočan, Pogačnik—Jug, Slapar, Pi-kič, Luce, Doberlet. PrimOrje: Starec—JHassI, Bertoncelj— Eemljak, Slamič, Boncelj—Janežič, Mako-vec, Pepček, Jež, Hanzi. Doberietov dvojni jubilej Po uvodnih formalnostih sta se zbraM moštvi sredi igrišča. Za Ilirijo je spregovoril g. Betetto in podaril jubilantu, ki obhaja desetletnico svojega prvega nastopa za belo-zelene barve in obenem svojo tristoto tekmo, lep šopek Pomemben in redek je tak jubilej, posebno v sedanjih časih, ko zlasti odličnejši igralci s toliko lahkoto menjavajo klube. Oba kapetana sta slavljencu čestitala, čestitkam sta se pridružili tudi obe moštvi in občinstvo. Prva polovica Nato da sodnik znak za začetek. Ilirija, ki ji je žreb odločil polovico proti soncu, ima začetni udarec. Prve minute prevladuje v polju in ima že v 3. min. lepo šanso; iz prostega strela se žoga odbije od prečke in črno-bela obramba govori lahko o sreči, da je šla nevarnost brez škode mi- mo. V 4. min. prvi kot za I., ki ga bije Doberlet, v nadaljnjem se igra razvije pred golom Pr. Prvi resnejši napad Pr. šele v 7. min., Janežič nevarno pobegne Berglezu, njegov center potisne Jež čez prečko in lepa šansa je zapravljena. Obramba Pr. ima še vedno polne roke posla in mora tudi Starec že energično posredovati. V 9. in 10. min. dobita Pr. in I. po en kot, ki ostaneta neizkoriščena. Igra je doslej zelo mlačna, belo-zeleni so sicer nekoliko povezali svoje vrste, imajo tudi energičnejši start, toda oni ne pridejo do pravega poleta. V 12. min. kot za I., ki ga bije Jug in igra ostane v polovici Pr. Prvo potezo pokaže črno. beli napad v 14. min., s čistimi kombinacijami pride naglo in nevarno pred gol, Pepček zaključi akcijo z bombo, ki zgreši cilj. V naslednjih minutah uprizorijo črno-beli skromno protiofenzivo, /endar se že opaža, da je njihov napad mlačen, brez prave volje, raztrgan v vseh svojih poskusih. Igra se počasi odpre, je brez temperamenta in mlačnost preide med občinstvo. Pripravljene raglje ne morejo v funkcijo... Na mestu sta samo obe obrambi, belo-ze-lena je celo bolj energična, in tako valovi igra, brez posebnih momentov, s polja ▼ polje in ne more iz obupne monotonosti. Igra se večinoma fair in ne preostro, le sem in tja preseka sodnik igro, včasih v presoji foulov tudi napačno, Sočana mora večkrat po vrsft prisiliti V dovoljene mere. V 26. min. zaustavi PikiČa v nevarni situaciji zaradi ofsida, ki ga ni bilo; sledita dva kota za Pr;, toda igra je Se vedno brez vsebine. Tik pred koncem polčasa še kot za I., izcimi se nevarna situacija, zopet se žoga odbije od prečke in šele Zemljak očisti. Nato polčas in vsi se oddahnejo. Edini gol in drugi del Uvod v drugi del igre je točna kopija prvega polčasa. H. kmalu prevzame iniciativo, je mnogo v napadu, ali pravega strelca ves napad ne premore in tako se končava jo vse akcije brez ploda. V 10. min. dosežejo črno-beli kot in ga ne izkoristijo in potem je zopet igra nezanimiva. Hirijan-ski napad forsira desno stran, v polju funkcionira dobro od Pikiča na desno. V 18., odločilni minuti je leva stran napada v akciji. Doberlet, ki doslej ni igral v stilu svojega jubileja, obupno centrira enkrat, pa dvakrat in še, naposled pride žoga na neko glavo in jo ubere v levi gornji kot; Starec je s slabim startom daleč nazaj, a Hassl podaljša z roko v mrežo. Edini razburljiv | dogodek dneva, ki vlije vsaj nekaj živahnosti v potek dogodkov. Le da se ti razvijejo v negativno smer! V 22; min. strelja Pr. s kota, posledica nekoliko večje razgibanosti v napadu, kmalu pa se začnejo razvijati nevšečni dogodki. Bertoncelj H. se zaleti v Juga, in še preden dospe sodnik, da mu pokaže pot v garderobo, smatra Slapar, da je poklican sam posredovati. Tako gresta oba s polja. Odslej Primorjaši krepkeje pritiskajo, ▼ 28. min. je silno nevarno na ilirijanski golcrvi črti, končno reši situacijo sodnik s prostim strelom proti Pr. V 31. je Slamič preneprijazen nasproti Jugu in mora z igrišča, poslednje četrt ure dasta okrnjeni moštvi v požrtvovalni igri — pač malo prepozno — mnogo iz sebe, Pr. doseže še dva kota, aH rezultat ostane brez spremembe. Konec in severna stran vdre zmagoslavno v igrišče. Bila je to igra kar smo jih v letošnji konkurenci videli v Ljubljani. Zadovoljilo ni ne eno ne drug« moštvo. Ko se je proti koncu pokazalo nekoliko več borbenosti, je ta zašla daleč preko dovoljenih mej 1» do vedla do treh upravičenih izključitev. Sicer pa je vladala na igrišču naravnost obupna mlačnost, zlasti sta oba napada Igrala pod vsako kritiko. Pri- tem je ilirijanski napad vsaj na trenutke pokazal nekoliko agilnosti. Bil pa je na levi strani precej šibak, dasi je prav s te strani prišla odločitev. Do prave zaključne poteze pa se vea čas ni povzpel. Dobro je funkcionirala edino obramba. Branilca sta sigurno razdirala in nista proti napadu, kot ga je postavil nasprotnik, niti imela prevelikega dela. Srednja vrsta je zadovoljivo pokrila nasprotni napad, v konstruktivnem delu pa ni mogla zadovoljiti. Največ se je trudil Sočan in je bil do pred konec igre, ko je upadel, najboljši v svoji vrsti. Crno.beli so bih povsem iz koncepta. Niti trenutek niso upravičili slavospevev Im tekme s Brikoo. Najslabše se Je odrezal napad, ki razen nekaterih skromnih akcij ni pokazal nič pozitivnega. Slabi sta bfli spojki, krili premalo zaposleni. Krilci so bili najboljši del moštva, zlasti sta zadovoljila oba stranska. Obramba po efektu sicer ni dosegla protivnikove, bila pa Je ▼ celoti večinoma zanesljiva. G. Rosenfeld je sodil v stflu tekme. Grešil je v presoji foulov, tudi v ofsidih nI preveč doma. V drugem polčasu igre ni več obvladal in se je moral zateči k izključitvam. Velike škode ni naprav«, lahko bi pa bil sodil boljše. Gradjanski: Hašk 2:1 (1:0) Zagreb, 30. septembra. Današnji derby med Gradjanskim in Haškom, ki je bil za Gradjanskega več ali manj odločilnega pomena, je po čudnem naključju odločil lasten gol Hašlcovega igralca Slivaka. ___ Tekma je bila živahna m napeta in v 34. min. je padel prvi gol za Gradjanskega. Hašk se je sicer trudil, da bi rezultat izravnal, toda do odmora je ostal nespremenjen. Kmalu po odmoru je nastala nesrečna situacija, v kateri je Slivak v stiski oddal v smeri proti vratom, ki pa so bila razna. Vratar je bil oddaljen skoraj 10 m in je moral brez pomoči gledati, kako se je žoga polagoma zvalila v mrežo. V 22. min. je Antolkovič zabil častni gol za svoje barve. Gradjanski je bil v vseh vrstah odlično razpoložen in je posebno potem, ko je Hašk ustrelil gol sam sebi, precej prevladoval na polju. Sparta (Zemun) : SSK 4:2 Skoplje, 30. septembra. Izločilna tekma za državno prvenstvo med domačo enajstorico SSK in zemun-sko Sparto je bila 10 minut pred koncem prekinjena, ker so se stepli najprej igralci med seboj, nato pa so skupno napadli sodnika. Red je napravila šele policija. Bask : Radnički 2:0 (2:0) BSK : Vojvodina 7:0 (3:0) Celje je na vrhu tablice V podsaveznem prvenstv. tekmovanju so bile včeraj odigrane tri tekme, v katerih so zmagali Celje, Železničar in čakovečki SK Ljubljana, 30. septembra. Druga prvenstvena nedelja v podsaveznem prvenstvu je dala tri nove rezultate. Vodstvo v tabeli je po zmagi nad Her-mežansi prevzelo Celje. Obupno visoko serijo golov si je v Čakovcu nabrala mariborska Svoboda, ki je preteklo nedeljo izvila celo Mariboru eno točko. Rapidovci pa so klonili domačemu nasprotniku Železničarju. Slika prvenstvene tabele je po današnjih rezultatih naslednja: Celje '2 2 0 0 4:2 4 CSK 1 1 0 0 9K) 2 Železničar 1 1 0 0 4:1 2 Maribor 1 0 1 0 3:3 1 - Svoboda 2 0 1 1 3:12 1 Hermes 1 0 0 1 2:3 0 Rapid 2 0 0 2 1:5 0 Celje : Hermes 3:2 (1:0) Celje, 30. septembra-Na Glaziji se je vršila danes pred približno 600 gledalci podsavezna prvenstvena tekma med enajstorico Celja in Hermesom iz Ljubljane. SK Celje si je danes priborilo še dve točki in je sedaj na vrhu tabele. Gostje so v prvih 10 min. zaigrali prav dobro in so močno ogražali celjska vrata, toda obramba Celja je bila na mestu. V 11. min. je zabil Gobec po lepem prodoru prvi gol za domače. Domačini so bili tudi še dalje boljša na polju, toda pred golom niso znali izrabiti nekaterih pozicij. Po odmoru so Celjani nekoliko popustili. Hermes je izrabil to šibkost in v 22. min. izenačil po Leviju II., v 26. min. pa prišel po krasnem golu Brodnika celo v vodstvo z 2:1. Takoj nato 90 začeli zavlačevati igro in zdelo se je že, da bo ostal rezultat nespremenjen. V 40. min. pa se je posrečilo Gobcu po lepi kombinaciji izenačiti, minuto pozneje pa je isti igralec s ponovnim golom postavil končni rezultat Celjani so igrali danes boljše kot preteklo nedeljo, toda v napadu še zmerom niso bili enotni. Hermežani so lepo kombinirali, toda igrali so tudi precej ostro. Rezultat ustreza poteku igre. Koti 10:7 za H. Sodnik je bil g. Ramovš iz Ljubljane. Na igrišču pri Skalni klei je bila odigra- na drugorazredna prvenstvena tekma med Šoštanjem in Atletiki, v kateri so Atletiki zmagali s 6:0 (2K)). Igra je potekala ves čas v premoči domačih in je bila precej nezanimiva. Gledalcev je bilo komaj dobrih 100. Železničar : Rapid 4:1 (1:1) Maribor, 30. septembra. Pred približno 500 gledalci sta nastopila današnja nasprotnika za jesensko prvenstveno tekmo v naslednjih postavah: Železničar: Švajghofer, Antoličič, Frangeš, Ronjak, Frangeš II., Skof, Lado, Viko, Eferl, Paulin, Habit Rapid: Kosem, Barlovič, Antoličič, Opp-stadter. Seiffert, Fučkar, Verdnik, Heller, Prinčič. Bišof, Vidovič. Železničarji so svojo četo nekoliko spremenili, kar ni bilo v kvar njihovi moči- V obrambi se je pojavil mladi AntoJičač, kar je učinkovalo samo ugodno. Treba je poudariti kar pri tej priliki, da je tekmo ▼ veliki meri odločila krilska vrsta, ki je bila v obeh smereh prav dobra. V njej se je posebno odlikoval Frangeš, ki je bil najboljši krilec na polju. V napadu je Paulin vplival osvežujoče, vendar pa je napad še zmerom najmanj učinkovit del moštva. Občutno je pomanjkanje primernega vodje, ker Eferl tej nalogi ni več kos. Poleg njega je bil tudi Viko bolj šibak kot ne, kriili pa sta bili razmeroma uspešni. Obramba je bila žilava in trda, toda često ji je bila potrebna tudi pomoč krilcev. Vratar je imel v drugem dehi igre nekaj več posla in tedaj se je pokazal z dobre strani. Kljub zmagi pa Železničar ni pokazal spomladanske forme in kot celota še ni popolnoma sposoben za težji boj. Rapid se je spet pokazal kot borbeno moštvo, v katerem pa nekateri preradi prestopajo dovoljene meje. Treba pa je reči, da je hnel Rapid pri izbiri današnjega moštva nesrečno roko. Bitko je izgubil po trdem odporu. toda v glavnem zaradi izredno slabe krilske vrste. To je za moštvo tembolj škoda, ker ima razmeroma dobro obrambo, ki se je ves čas borila res požrtvovalno in tudi dovolj uspešno. Napad je bil po svojem Drago Ulaga: Knjiga o športa Naš rojak, ki je pred leti dovršil visoko Solo za telesno vzgojo v Berlinu in je zdaj nameščen na srednji šoli v Splitu, se je lotil naloe3, da bi napisal prvo slovensko knjigo o športu. Pisec je sprejel v knjigo precej obširen histerija t športnega pokreta, ee podrobno spustil v vzgojne naloge športa in razen tega — širše ali na kratko — obdelal vse športne panoge — je nastalo za dobrih 250 strani preveč gradiva, da bi moglo biti popolno. V uvodnih poglavjih ie zeio izdaten glede potov in ciljev telesne kulture — kjer je tadi odlično objasnil vprašanje žene v športu — pri čemer pa mestoma motijo odvisne primerjave z uspehi ali neuspehi krajevnega m prehodnega značaj-Šport v praksi," to je piečeva domena! V teh poglavjih je nanizal dolgo vrsto važnih navodil in pravil za športno udejstvovanje od otroške dobe dalje. Nato pridejo na vi sto posamezne športne P« noge. med katerimi zavzema lahka atletika — kot glavna panoga — prvo mesto. Ta poglavja so dokaz, da je pisec praktik in teoretik, ki pozna to stroko do zadnje podrobnosti. Med drugim je postaivil tudi tako nerado priznano trditev, da >smo Slovenci manj, sposobni za športe, ki zahtevajo bliskovito hitrost in prisebnost« (sprint, nogomet, tenis itd.) Razen tega je zbral tod vrsto tehničnih izrazov, ki se bodo morda vsaj zdaj polagoma udomačili v športnem žanri, tako da bomo sčasoma pomedli z razno tujo navlako in slabimi skovankami, prinešenimi na športna igrišča Boc ve odkod. Prav tako vzorno ie Poglavje o plavaniu. pa o nogomet(o katerem pravi sam, da je imel pomagače) in o smučanju. Vee ostale panoge pa eo dobile bojj mačehovsko prostora. Saj je res, da pri nas vegetirajo le za silo ali pa jih niti ne poznamo več kot iz knjig, toda končno bi morala knjiga o športu sorazmerno posvetiti vsai približno enako pozornost tudi kole-sarstvj — ki ima prav pri nas več kot dobre pogoje za razvoi — težki atletiki, tenisu itd. Pisec navaja pri posameznih panogah razne vi&imskc rezultate (olimpijske, svetovne, jugoslovenske, slovenske), brez pravega sistema in tudi brez termina, do kdaj so veljavni. Mislimo, da bi bil storil bolje, če bi bil vse 6lične statistike — kakor prekratki tolmač strokovnih izrazov in tujk — priključil na koncu. Knjiga, ki je izšla v Mohorjevi knjižnici, je opremljena z več ne baš najboljšimi slikami, med katerimi so nekatere spet preveč krajevnega, da celo klibskega pomena. Delo, ki bo gotovo doseglo svoj pro- pagandni in poučni namen, je prvenec svoje vrste in zasluži že zato vso našo pozornost Razen tega bo za številne klube in osamele športnike, ki se zaradi pomanjkanja pravega nasveta niso vedeli lotiti dela na športnem polju, dragocen kažipot za prve pripratve in ne nazadn je dala bo misliti še komu, da bo posvetil svoje strokovno znanje v tej aH oni panogi, ki v tej knjigi o športu, še ni prišla dovolj do veljave, večjo pozornost in tudi njej pripomogel do tako žive propagande, kot je Ulagi 'uspela za naše najbolj udomačene. Jeziku bi bilo treba še nekaj brusa, nekaterim imenom in »domačim« podatkom pa nekai črt, pa bi imeli prvo knjigo o športu, da bi ee res postavili ž njo! Vsekakor gre Ulagi, ki je v tej težki panogi »odnesel« prvenstvo, priznanje in zasluga, da je prvi na široko zastavil pero v slovenski športni literaturi. Slatina se prazni*•• (Zdravffišče zatvarja sezonski obrat) Zdaj je pa konec! Se nekaj dni in oklenili. bodo spet čudotvorne vrelce v cevi in shrambe, da jih ne bodo več žive zajemala brhka dekleta in smejoča delila stoterim in stoterim, ki leto za letom prihajajo ob nje po zdravje in moč... še nekaj dni in Slatina bo ostala sama s seboj, s svojim mirom in pokojem, kakor bi ne bila še pravkar imela v svoji sredi množico tujcev, ki so prihiteli tja, da se napi;'?jo zdravja in navžijejo zraka in sonca. Se nekaj dni in zaprla se bodo vrata številnih gostoljubnih domov, ki so vrsto mesecev sprejemali pod svoj krov trume gostov, da se okrepčajo z novimi nadami ob čudodelni sili ria-tinafcfh vrelcev in tihi lepoti siatinske oko«. Bce. Zdaj bo utihnil umerjeni korak poznega sprehajalca po cvetočih zdraviliških nasadih, zdaj ne bo več tiho prepevala srečna mamica, ki Ji Je prvi sončni žarek prebudil nežnega edinčka, zdaj bo mirna in neokaljena svetlozelena gladina kristalno belega bazena v kopališču na prostem, kajti skoraj vsi, ki so od drugod poživljali bitje ln žit je v tem lepem kotičku naše zemlje, so vzeli slovo. • Smo dejali, da pojdemo na »planinec, bodisi na Donačko ah na Boč, pa je bila organizacija bolj polovična in volje je tudi manjkalo prave, da smo — izjemam kajpak čast ln priznanj* — nazadnje ostali ▼ dolinah. Vsekakor je treba -vsakomur, Id pride v Rogaško, obvezno odrediti obisk Donačke, ker sta pot do tja in razgled z nje edinstvena. Razen tega je še vse naokoli kopica drugih izletnih točk, ki druga drugo prekašajo po privlačnosti. Sicer pa se tudi v dolinah »najde« marsikaj etičnega in mičnega. Tako je n. pr. vreden posebne omembe večerni sprehod do znane oznamenovane hiše pri Prahu, če te tamkaj čaka specijaliteta na ražnju in v svoji režiji pečenih »čevapov« (pri nas udomačeni >čevapčiči« so samo sila majhni posnetki teh bohotnih komadov pečenega parkljarja) in izbrana kapljica iz negonj-skih vinogradov, če seveda izpolnjuješ tudi še ostale pogoje, ki so potrebni za sodelovanje na takšni pojedini. In če si kaj stičnega — zmerom s pridržkom, če te ne vežejo dolžnosti nasproti slabemu zdravju in boljši polovici ter potomcem — gori v idilično ležeči postojanki znanega restav-raterja na Bellevueju. Ali če jo n. pr. mahneš po temni bukovini do Sečovega, se oddahneš za hip ▼ senci Jaklove hiše ln se pod romarsko cerkvico v Tržišču vrneš na glavno cesto, kjer te spet marsikje vabijo senčnati vrtovi in prijazni ljudje. To so takole najbolj priročne »dolinice« okoli Slatine, ki te — če nisi dovolj krepak — mimogrede zamotijo, da moraš izlet na »planine« odgoditi na prihodnjo sezono. Slatina se je letos po dolgem obotavljanju obrnila v novo smer. Ne vem, od kdaj stoji oni plot pod »Solncem« in kako dolgo so hodih slatinski gostje na sonce in zrak ▼ ono ogrado — brez vode. Toda letos šele je segla tja notri podjetna roka, odrinila one staroverske mize in korita za sončenje ter zgradila sredi onega Idiličnega gaja moderni bazen, ki bo do prihodnje sezone dobil še ostale pritikline, da bo v ponos ne samo Slatini, temveč vsej naši banovini. učinku kaj pester. Obe krili sta dati še dovolj dobro igro, notranja trojica pa je preveč počasna in neodločna. Moštvi »ta začetkoma lepo stsrtati in igra se je prenašala s polja v polje, ne da bi bile nastale izrazito dobre situacije za kogarkoli. V 21. min. je Pišof iz prostega strela dosegel vodstvo za Rapid. V 32. min. je Paulin iz gneče izenačiL Po odmoru je bilo več zrelih pozicij. Rapid je prevzel vodilno vlogo in tudi vehementno napadal, toda brez številčnega uspeha. Sele v zadnjih 10 minutah so močno pritisn^i Železničarji in dosegli v 39., 40. m 41. mm. tri zaporedne gole. Sodil je g. Deržaj iz Ljubljane objektivno. V predtekmi je rezerva Železničarja zmagala v prvenstveni tekmi nad rezervo Ra-pida s 4:2 (1:1). Dopoldne se je vršila na igrišču Maribora prvenstvena tekma mladine za jubilejni pokal Maribora. V tej tekmi je mladina Maribora igrala z mladino Rapida neodločeno 3:3 (0:3). ČSK: Svoboda (Mb.) 9:0 (7:0) Čakovec, 30. septembra. V podsaveznem prvenstvenem tekmovanju je imel čakovečki SK danes svoj prri nastop proti mariborski Svobodi, ki ga je s ha ženski m rezultatom odločal v svojo korist Svoboda je bila popolnoma mtenoren nasprotnik in sta se v njej izkazala le Ti-čar in Novak v obrambi. Domačini^ so bili ves čas v premoči,- odlično razpoložena pa je bila leva stran napada, ki je po miH volji zabijala gole. Tretji gol je padel i* enajstmetrovke. Sodil je g. dr. Planinšek iz Maribora. Ljubljanski II. razred Včerajšnja nedelja je imela na _ tudi štiri drugorazredne prvenstvene me, ki so prinesle prav zanimive rezultata. Po včerajšnjem kolu je prvenstvena tabela desetorice drugorazrednih v Ljubljani našel d nin : Grafika Korotan Mars Jadran Reka Sloga 2 3 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 0 0 10:2 4 0 1 lOrf 4 1 0 4:1 S 1 0 5r2 S 0 1 2:3 S 0 1 2:4 3 j v naslednjem vfrt nem reklu: Slavija, Svoboda, Slovan in MJ® dika. Včerajšnji tekH so MS: Mars : Slovan 3:0 (ftO) Mars je opravil z boljšim nasprotnfknta % lepo razliko. Slovanovci ao nastop® deloma in so razen tega zastreljaB. tncli dve enajstmetrovki. Grafika : Svoboda 85 Zaslužena zmaga boljšega moitva. Svoboda je kljubovala le nekaj časa, nato pa! je prevzela pobudo Grafika, ki Je Ma tehnično boljša. Sloga : Belca 2:0 Jadran : Korotan 4:1 Ostale nogometne Domžale: Domžale : Zalog 5:1. ^ Varaždin: Orijent (Sušak) : Slavij* M (0:0). I. finalna tekma za po kraj. prvenstvo ZNP. , _ m Split: Concordia : Hajduk 5-J (3el>. Ponovna tekma za pokal sedmih. Sofija: Jugoslavija (Beograd) : AC » kf (1:1). Praga: Sparta : BSK (Beograd 4:3; Slavi« : Venus (Bukarešta) 9:2. Dunaj: Admira : Favoritner SP. C. 2:1 (1:1); Vierma : FAC 4:1 (1:1), Hakoah : Sportklub 3:1 (1:1), Libertas : Wacker 1:1 (1:0), Rapid : Austria 3:1 (1:0). Budimpešta: Ujpest : Hungaria 1:1, Fe~ renezvaros : Phobus 6:1; »11« : Bocsk*y 3eJ. Plzen: Kispest : Viktorija 6:1. e Lahkoattetski dvomateh Maribor : Celje. V Celju se je vršil včeraj lahskoatletSki dvomateh med reprezentancama Celja in Maribora, v katerem je Celje zasedlo večino prvih mest in zmagalo s 64:00 toScam. POdrobno poročilo bomo še objavili. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. seja sekcijskega odbora pri Rebcu. Smučarski klub Ljubljana. Kocdicijski trening se prične danes in bo kot običajno od 18.30 do 20. v telovadnici humanistične gimnazije (Gajeva). Tekmovalci vsak torek in petek, ostali člani in članice vsak ponedeljek. Trening pod strokovnim vodstvom za tekmovalce obvezen. Ostali člani, ki naj se treninga udeleže v čim večjem število, prispevajo po 10 Din mesečno. Smuk! ---- Mnogo jih je de, ki skeptično opasnfejo novotarijo, mnogo jih je, ki se še zmoraa ne morejo načudili novemu duhu in ne-ovrgljivemu dejstvu, da je kopališče s* prostem za kraje s tujskim prometom na-obhodno potrebno, toda obenem naraftč* tudi število onih, ki znajo ceniti, kaj j* Rogaška Slatina pridobila s to napravo. Pa ne mislim na obisk dveh ali treh klo. pi nekega zagrebškega dekliškega zavoda, ki so eno izmed preteklih sobot prihrumele s kolodvora naravnost v bazen in se do trdega, mraka niso mogle dovolj navžiti tega »divnog i finog« kopanja. Tudi ne računam na peščico »žrtev poklica«, ki si tamkaj v opoldanskem odmoru hvaležno grejejo ude in svežijo veselje do dela. Po-čakajmo, da bo slatinsko kopališče dobilo vso opremo in bo takšno preživelo vso sezono, videli boste, da bo živelo! Kajti Ro. gaško obiskuje le malo takšnih, ki bi be. žali pred soncem in vodo. * Slatina dobiva zdaj polagoma vaško fice^ Domovi, hoteli, kavarne, vsa ona majhna in velika zatočišča pestrih množic se bodo zaprla pred zimo in mrazom. Dolgi in po* s ti bodo meseci do spomladi in tudi trša bo skrb za vsakdanji kruh kot je bila v sezoni. Toda, ko bo spet pognalo prvo ze-len je, nas bo Slatina spet povabila v svoje bujno naročje. In takrat bomo spet veseli, najrajši skupno ž njimi, ki so ostali tamkaj zdaj s svojim mirom in kopico svežih spominov na pravkar zaključeno sezono. Najlepše je vse to povedal o njej pesnilo »Slatina je divna školjka, večnih vekov pota Izliv. Hočeš mir: je tiha oljka, hočeš "moč: je vrelec živ.« (Silvin Sardenko, V zarji zdravja! L. S. !f tfooeaeljsSa Ponedeljek, 1. oktobra 1934 TEDEN DNI FILMA W01y Fritsch Velika Ijubav mladega princa Fritsch glumi mladega, živahnega kneza AnhualtskoJDessaulskega. Predstavlja se nam v povsem novi vlogi, nam-nč tudi saxa ves nov, čisto drugačen, ka_ smo ga bili doslej vajeni. Predstavlja msm imeniten dečko, ki se domala da ; 'ribfiti, kakor da bi se odpovedal ljubezni do lepe lekarnarjeve hčerke Ančke. In lepo Ančko glumi Truda Marlenova. Koliko je v tem filmu zgodovine in koliko resnice — to razglabljati je odveč. Film bomo ▼ Ljubljani gledali menda že ta teden. Je (Jribko poljudno delo, ki diha polno ljubez- nive, prisrčne veselosti, ki se da sladko uživati — gledati in poslušati. Priporoče-vanje filma je odveč. Kakor se je že pri >Viktor ju in Viktoriji« pokazalo, vedo Ljubljančani prav dobro in prav hitro, kaj velja takoj ogledati. Tako bo tudi pri 3>Veliki ljubavi mladega princa«. Imena še dveh, treh sodelujočih moramo pa vendar omeniti: Jakob Tiedtke je prijazni apotekar Foese, Paul Horbiger igra cesarja Leopolda in Ida Wust kneževno mater — njun razgovor je višek filma, — čista prava umetnost, kabinetna stvaritev. Pusta Saši . • • Film, znan po svojem imenu, je bil ii-vršen v Budimpešti. Storjen je bil poizkus, da 'bi film karakteriziral sodobno Madžar-afco. Zaradi precejšnjega obubožanja pač tndi na Madžarskem ni več v modi »bon-ton«i: razmetavati denar po igralnicah, denar, o katerem madžarski magnati vse do fcooea vojne niso vedeli in tudi ne izpraše-jnii odkod je. Wo>tfgang AIbah-E6thy igra ljubimca v »Pusta žari . . . « Visoka je pesem, o dobrem upravitelju, Id samo na ta način lahko preprečuje gospodarju razmetavanje denarja, da ga sam spravlja lepo na varno... Preiskava ... Nazadnje se pa le izkaže, da je zato shranjeval denar, ker je hotel premoženje rešiti simpatični mladi baronesi... Ob takem stanju potem, tudi gospa baronica ne mote tibraniti baron e-sine ročice nečaku gospoda upravitelja. Pokrajinske slike so zelo tepe, družabne p« izvrstno režirane in zanimive. V glavni vlogi se izvrstno odrezuie Roza Barsony. Begunec »Jaz sem begunec iz kaznilnice« se imenuje avtobiografski roman Roberta Blliota Burnsa. Film, napravljen po njem, je osvojil evropsko publiko. Prizori so pretresljivi, igra glavnega glumea Pavla Nurija ie zlasti učinkovita. Roman kakor film nam opisujeta nečloveško izvrševanje kazni, ki je še doma marsikod v Zedinjenih državah Amerike, in priče smo tragedije mladega moža, ki je po nedolžnem zašel v stiskalnico justice. Obupno se brani, na njegovi strani sta mesto in dežela, in vendar ga »pravica« zdrobi. Režija filma (Mervyn de Roy) se je potrudil za realistično oblikovanje prizorov, zlasti tam, kjer nam hoče predočiti muke polno življenje kaznen-cev, uklenjenih v taborišču. Nadalje spremljamo beguna z vso pozornostjo na begu, pri zasledovanju in v pogubi. Kaz-njenčev beg je silna reportaža, da strmimo m nam zastaja dih. Ni dvoma, tudi v Ljubljani bo krepki film razmajal živce in postal senzacija dneva. Sloviti igralec Pavel Wegener se po zgledu raznih drugih izkušenih igralcev uveljavlja kot režiser Truda Marlen Iz akvaristovske torbe Jesen v vodah Na sveže zelenih tratah nežni vijoličasti podleski, brez listov, brez plašča, ki bi ga ramo sedaj v ohlajajočem se ozračju najbolj potrebovali. V jarkih in potokih, kjer je že umrlo mnogo poletnih rastlinic, leži obilo odpadlega listja vodam zvestih spremljevalcev, jelš in vrb. Vode se na videz neobljudene, zlasti kar se tiče manjših ribic. Vse to nas prepričuje, da je pri-romala v deželo v pisano haljo odeta jesen. Sodeč po vsem, kar smo dotlej opažali, nam je naklonjena; mila je in prijazna, kakor da bi nam hotela olajšati slovo od lepih poletnih časov. V toplejših vodah našega Barja in v bajerjih, ki jih obseva opoldansko toplo sonce, se pa prikazujejo tudi še sedaj manjše ribice, tik ob plitki vodi ali v njej, ogrevajoč in spominjajoč se nedavnih časov, ko je mrgolelo od majhnih ličink in živalic, s katerimi so se do sitega najedle. Sedaj je pa večina manjših ličink že zapustila vodo in po prelevitvi sfrčala v poletno ali pa v zgod-no jesensko jutro. Ličinke, katere se pa še niso prelevile, se pa potikajo med rastlinami ali pa na blatnem dnu in si bodo pri nadaljnem padcu vodne temperature poiskale kotiček za prežimovanje. Ko objemajo sončni žarki rumeno rdeče grmičevje ob obali, vidimo od daleč majhne prozorne oblačke, ki plavajo nad grmičevjem, nemirno se premikajoč semtertja, navzgor in navzdol. To so jate komarjev, ki so jih letošnja deževja in nato sledeči sončni dnevi obilno proizvajali. V mesecu kimovcu je bilo še nič koliko njih ličink v stoječih vodah. Komarji se zelo naglo razmnožujejo. Samice, ki so gotovo za vsa bitja na kopnem največja nadlega, ker zbadajo neusmiljeno, polagajo 200 do 300 jajčec na plavajoče liste vodnih rastlin, a v dveh dneh se izležejo iz njih majhne ličinke, ki plavajo navadno tik pod gladino, vsrkavajoč z zadkom atmosferični zrak. Ce jih pa karkoli vznemiri, zapuste z naglim zakrivljevanjem in stegovanjem telesa vodno gladino. V teku desetih dni se preleve v komarje in zlete na bližnje grmovje, na drevesa in rastline. Ena sama samica se ponaša kakor pramamica četrte generacije z milijonitimi potomci. Rod komarjev torej ne bo kmalu izumrl, kajti dokler bo dovolj presne in slane vode, mu je obstanek zajamčen. Sicer so pa ličinke komarjev koristne, ker požro za časa svojega bivanja v vodi nič Koliko mikroskopskih, bolezni povzročujočih bitij, a poleg tega se hranijo z njimi naše ribice. Ko bodo nastopili hladnejši dnevi, se bodo komarji poiskali votline in špranje na drevesih in ob obali, kjer bodo čakali do pomladi. Ravno tako, kakor komarji na kopnem, se bodo zaradi pomanjkanja podali v luknje in v zatišja ob obali, ali se pa celo zarili v blato manjši krapovci, večji si pa poiščejo globoka mesta in kotanje. Pozimi so največji zaspanci izmed naših krapov-cev koreselj, čiitklja, krap in lenj, ki so, če jih dvigneš v mrzli zimi iz blata, skoro-da otrpli. Najdlje potrebujejo, da pridejo k zavesti, koreselj in činklja, ostale ribice se pa, dasi zarite v blato, dokaj hitro zdramijo Srce utriplje ribam v ohlajajoči se vodi čim dalje manj. Dočim iznaša število srčnih utripov (srce rib je v vratu) v poletju 20 do 30 v minuti, se zniža pozimi pri nekaterih zimo prespavajočih ribah na štiri utripe na minuta Pogosto najdejo ribe, ki so zmrznjene tako, d» bi jih lahko preloma kakor kos lefla. Ko »e pa pomla. di led polagoma stali, pa o&ve. Nedogna-ni čudeži narave! V akvarijih, ki so t nezakurjenih sobah, zmrzne voda tndi često, tvoreč 2 do 3 cm debelo plast, kar pa ne Škoduje ne našim ribicam ne akvarijem s kovinastim ogrodjem. Mnogi mislijo, da more led razgnati akvarije, kar pa ni točno. Se manj so pa v nevarnosti vrtni akvariji, zaradi česar je nepotrebno prenašati ribe iz vrtnih akvarijev v posode po hišah. Vse naše ribe vključno ztatih ribic preneso brez škode za zdravje nižjo temperaturo. S premeščanjem rib si napravimo mnogo dela brez koristi. Tako sta akvarista gg. Aleš in Za-laznfk, a tudi drugi akvaristi, pustila preteklo zimo ribice v svojih vrtnih ribogojnicah. Dovolj je napraviti v led luknjo, da si pomirimo vest in da se prepričamo, če ni voda zmrznila do tal. Nu — hudih mrazov je naša dežela redko deležna, zaradi česar ne preti ribicam v dovolj globokih vrtnih ribogojnicah nobena nevarnost. O. S. Ali si ie član „ Vodnikove dražbe"" žena v sodobnem svetu Ukrajinska žena v preteklosti in sedanjost) Ukrajinska pisateljica in novinarka Marija Omeljčenkova, ki je o počitnicah predavala pod okriljem beograjskega in zagrebškega »Društva univerzitetsko izobraženih žen«, je v četrtek govorila tudi v ljubljanskem »Splošnem ženskem društvu«. Orisala nam je položaj in delo ukrajinske žene v luči stoletij ter nas seznanila s socialnimi, književnimi in društven mi predstavnicami 40 milijonskega ukrajinskega naroda, ki nam je poleg maloštevilnih Lu-žiških Srbov najmanj znano slovansko pleme. Predavateljica je čitala predavanje v slovenskem jeziku, začela in zaključila pa ga je ukrajinsko ter nam tako dala pril ko slišati mehko ukrajinsko »movo«. S prisrčnim nastopom si je takoj pridobila simpatije številnih poslušalk; iskrene otvoritvene in končne zahvalne besede ge. Gove-karjeve so bile obenem tudi izraz odkritosrčnega priznanja predavateljici in poklon visoki kulturi ter živi delavnosti ukrajinskega ženstva. Poročila o stališču in vlogi ukrajinske žene v splošnem življenju so v zelo skopem obsegu ohranjena v starih letopisih. Po za- Eiskih arabskih geografov in zgodovinarjev, i so se že v IX. stoletju srečavali z ukrajinskimi trgovci, so bile ukrajinske žene oborožene, vsaka je imela na prsih ti»dt nož, na vratu pa je nosila srebrne ali zlate obroče. Po tem nakitju so cenili bogastvo njenega moža-trgovca. Ukrajinka je uživala v družini in javnosti dostojen ugled. Imela je svoje lastno premoženje, često se je odlikovala tudi v državnem življenju. Predavateljica je navedla lepo vrsto kneginj, ki so v moževi bolezni ali po njegovi smrti same upravljale državo. Kot graditeljice samostanov so imele žene tudi vplivno vlogo v cerkvenem in prosvetnem življenju. Zakonik samostojnega ukrajinskega kneza Jaroslava Modrega iz 11. st. jasno slika pravni položaj žene: med možem in ženo ni pravnih meja, tudi sodstvo ima za oba isto merilo, o varuštvu nad ženo ni govora, njeno osebno imetje ostane tudi v zakonu in družini njena last. Ie otroci so dediči materinega imetja. Vdova ima prav tako vse pravice: njena dota je njena last. po možu ji pripade del zapuščine, ona deli imovino, loči sinove itd. Ta pravni način je veljal tudi m&d nižjimi razredu Stari Ukrajinci so imeli sužnje, ki se v brezpravnosti niso razlikovali po spolu. Neprestane vojne med knezi so množile nižji razred in žena je morala skupno z možem tlačaniti bojarjem, šlahta pa je skrbela tudi za izobrazbo svojih žen in nekatere so se proslavile kot prevajalke nabožnih spisov iz grščine. Ko se je v 16. stoletju tudi na Ukrajini širilo prosvetno versko gibanje, se je pridružilo protestantskemu in katoliškemu ' pokretu več žena kakor mož. Tatarski napadi so rodili novi tip bojevite ukrajinske žene. ki je branila pred njimi svojo zemljo ali pa se je kakor zapadni klativitezi razbojniško potikala po gozdovih in napadala gradove in potnike. Spričo poniževalnega in nepravičnega vladanja šlahte je nastalo med tlačenim ljudstvom gibanje, ki je v obliki kozaštva stopilo v bran za svoje socialno, versko in narodno pravo. Poleg moža kozaka nastopa z orožjem v roki tudi žena kozakinja. Najtemnejša stran v zgodovini ukrajinske žene je turško suženjstvo v haremu, dasi se je nekaj plemkinj povzpelo celo do mesta sultanice (Roksolana, žena sultana Solima-na, in Marija, žc-na Osmana III). Ko je prišla Ukrajina pod moskovsko in poljsko vlado, se je tudi položaj žene iz-premenil. Zgodovinski viri beležijo, da je b lo na Ukrajini 50% žena pismenih že v tisti dobi, ko se na moskovskem dvoru carjevi svetovalci niti podpisati niso znali. Poslej pa se je ukrajinska inteligenca v borbi za službe povečini odtujila rodnemu jeziku in le na deželi je Ukrajinka še gojila svoj materinski jezik, narodne običaje, nošo in obrt. Ko se je koncem 19. stoletja zopet začelo kulturno in narodno gibanje med Ukrajinci, je tudi žena stopila v ospredje in najnovejša kulturna zgodovina beleži lepo število pisateljic, socijalnih delavk in političark. Prvi ukrajinski pisateljici Mariji Markovič (pseudonim Marko Vovčak) so sledile odlične zastopnice ukrajinskega peresa: Gana Barvinok, Olga Ko-sačeva (psevd. Olena Pčilka), ki je pred kratkim umrla v Kijevu kot članica ukr. naučne akademije, njena hčerka Lesja Ukrajinka, katere dela so prevedena v nem ščino, angleščino in vse slovanske jezike (razen v slovenščino) ter Ludmila Staricka-Černjakovska. Med številnimi gališkimi Ukrajinci je že v avstrijski dobi delovala Natalija Kobrinska kot pionirka ženskega gibanja. Danes pa so odlične ukrajinske kulturne delavke na Poljskem: Olena Ki-silevska in Milena Rudnicka, članici poljskega parlamenta, pedagoginja Konstantina Malicka. Ana Pavlik ter pesnica Uljana Kravienko. V Pragi živi emigrantka Zofija Rusova, ki je kljub svojim 90 letom še vedno voditeljica ukr. žen. emigracije na Češkem. V rumunski Bukovini živi popularna ukr. pisateljica Olga Kobiljanska, v Podkarpatski Rusiji na Cehoslovaškem pa Irena Nevicka. V sovjetski, t j. Veliki Ukrajini najbolj slove pesnici Galina Žnr-liva, Ljudmila Ševčenko in sociologinja Katrja Gruševska. Ukrajinke izdajajo več časopisov; na Poljskem: Žinoča dola. Nova Hata, Se-ljanska hospodinja; v Bukovini: Samostojna Dumka; v Kanadi: Žinoči svit, Žinka robitnica; na Veliki Ukrajini: Seljanka. Po vojni so prevzele vodstvo ukrajinskega ženskega gibanja gališke Ukrajinke. Njihov »Sojus Ukrajinok« ima zvezo z vsemi ukrajinskimi žen. udruženji po svetu, le z ve-likoukrajinskimi je ne more imeti. Letošnje počitnice je imel sojuz krasno uspel kongres v Stanislavovu in je združil zastopnice Ukrajink z vseh delov sveta. Najvažnejša in najmočnejša točka programa je bilo vprašanje kmetske žene in simbolno poveličevanje kmetskega dela v godbi, telovadnih nastopih in narodnih nošah. Ob zaključku predavanja je Omeljčenkova pozivala navzoče k skupnemu slovanskemu ženskemu delu, k medsebojnemu zbliževanju na podlagi razumevanja sedanjih kulturnih potreb in pozabe temnih zgodovinskih dob, ki so si jih drug drugemu povzročala bratska slovanska plemena. P. H. Gospe! Ali želite vložiti nekai dinarjev za sebe? Kakšna razlika za tako malo denarja! Nekoliko dinarjev — ne mnogo — ali dovolj za odločilen preobrat v Vašem življenju! Dandanes ves svet teži za tem, da bi bil mlad — mlad —vedno mlad! Filmska zvezda izgubi 75% svoje plače, če je videti stara. Ona izgubi že 50% takoj ko začne veneti njena polt. Dr. Stejskal, profesor dunajskega vseučilišča je pridobil od mladih živali čudovito polepševalno snov imenovano Biocel, ki hrani in naglo pomlajuje kožo. Rezultat poizkusa hranjenja kože, ki ga je napravil dr. Stejskal, je bil ta, da so gube pri ženah od 55 do 72 let v roku od šestih tednov popolnoma izginile. (Glej popolno poročilo v Dunajskem Medicinskem Listu). Cestokrat M v osmih urah doseže presenetljiva iz-prememba polti, ravno kakor da bi dobro nahranili sestradano in onemoglo ženo. Prva stvar, ki jo moški opazi na Vaši pojavi, je Vaša polt. Če je polt grda, Vas morda drugič niti ne pogleda. Neka mlada revna deklica brez dote, ki se je poročila * milijonarjem, pravi, da ne ve, če bi jo bil njen mož sploh kedaj opazil med toliko množico mladdh to lepih deklet, če ne bi bila njena polt prekrasna. Ta važna olepJtijoča snov, odkrita od dr. Stejskala, se nahaja sedaj ▼ kremi Tokalon rožnat® barve. Treba jo je uporabljati zvečer pred spanjem. Ona hrani in pomlajuje Vašo kožo, dokler Vi spit®. Kremo Tokalon bele barve (ne mastno) pa je treba uporabljati zjutraj. Ona vsebuje svežo smetano in izčiščeno oljčno olj©. Ona bo hranila Vašo kožo ves dan. Vsebuje pa tudi snovi za krepčanje, ki zožujejo razširjene znojnice, belijo kožo ter jo napravijo svežo in čvrsto. BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti «1° okusno fea^to . kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih mjans Pošljite Dm iJSh znamkah _za_ poštnino, omot m druge stroške na naslov: Hmko Mayer i drug, Odio 9—T, Zagreb, Praška ulica 6. TREPALNICE, OBRVI naglo porastejo s pomočjo preparata »AZI-JATSKI SOK«. Obrvi postanejo goste, trepalnice dolge in svilene. Din 40.—. »WI-BRA« ima enake lastnosti, obenem pa po-temnjuje. Din 50. »BLEŠČEČI SIJAJ«, ognjevitost, svežost in polnost izraza daje očem »DIAMANT«. Zajamčeno neškodljivo! Din 50.—. Za porast las in zoper prhljaj nenadkriljiv je »BALSAMt. Din 35.—. Originalne Schroder-Schenke razpošilja »Omnia«, oddelek J/7, Zagreb, Gunduličeva ulica 8./I. Poštnina pri vplačilu v naprej Din 7.—. po povzetju Din 14.—. ——Zahtevajte brezplačno ilustriran katalog!——■ Vabimo Vas k aakupn t n&jceiMjiS laSamol A. Preefc«, Sv-Fotr» msta 14. 123 Kdo te najbolje pripravi za pisani, delo Tečaj za stenotipiste Pont t strojepisja, Meoo-frafijt. tajjgOTodetorn, tr-govuk«n fa-StinetTn, reki«-mii Vtd. »e ocvori S. ok-ootors- Soinin® nKsefeo Din 120. Revol popa«. Dnevni to Tečen* tečaji. Trg