i k' tU Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 ca po! leta..... . 120 dilo, enkrat pa bo le pr'šlo do novega Locama. S svojimi zavezniki in s svojimi sosedi živi Češka v najboljšem razmerju. ir. Korošec v Dalmaciji. Zagreb, 31. okt. (Izv.) Dr. Korošec in vodja HPS Stjepan Barič sta priredila dve veliki zborovanji v Sinju in v lmotskem. Dr. Korošca je ljudstvo navdušeno pozdra\ljalo. V nedeljo bo govoril dr. Korošec v Dubrovniku, odkoder se preko Sarajeva vrne domov. Delo v zun^ijsm ministrstvu. Nottunski dogovori. — Pogajanja z Albanijo. — Pogodbe z Mažarsko. Belgrad, 31. okt. (Izv.) V zunanjem ministrstvu se pripravlja radi pomanjkanja drugega dela v skupščini natančna redakcija net-tunskih dogovorov. Ti dogovori se bodo v kratkem predložili narodni skupščini, da bi jih tudi ona ratificirala. Posebna komisija pripravlja snov za pogajanja z Albanijo za sklep trgovinske, konzularne pogodbe iu pogodbe za medsebojno sodnijsko pomoč. Druga komisija zopet zbira snov za nadaljevanje pogajanj, ki so bila prekinjena z Mažarsko. Z Mažarsko smo dosedaj sklenili okrog 30 raznih dogovorov. Ti dogovori se ne morejo preje ratificirati, dokler obe delegaciji ne sprejmete glavnih dogovorov trgovinske pogodbe. Poravnaite naročnina! Hszrnejltvsna komisija na Sušaku. Delo dokončano. Belgrad, 31. okt. (Izv.) Današnji Večerni I sti poročajo iz Sušaka: Mešana komisija, ki je vršila po določbah rimskega sporazuma razmejitev med našo in italijansko državo od Sušaka preko Kastva do Slovenije, je svoje delo dovršila. Komisija bo v teku današnjega dne uredila poročila. Prebivalstvo je vedno in ob vsaki pr.liki dajalo komisiji popolno potrebno pomoč. Načelnik Blažič in prota Milo-ševič - rešena. Belgrad, 31. oktobra. (Izv.) Iz Struge poročajo, da sta bila okrožni načelnik Blažič in prota Milošcvič danes prepeljana preko albanske meje. Mesto Ohrid se je na zelo slovesen način pripravilo za sprejem ujetega načelnika Blažiča, katerega ima vsc prebivalstvo zelo rado. sežna preiskava je ugotcrila, da je ček pona-redil neki Gosko Mikoli, bivši uradnik čekovnega urada, ki je bil že 1. 1922. obsojen zarod poneverbe in je nedavno prišel iz zapora. Sumijo, da je zločinec pobegnil v Slovenijo. Komunistične demonstracij'? v Zagrebu. Zagreb, 31. okt. (Izv.) Komunisti se pripravljajo na demonstracijo na pokopališču, ker je policija dala izkopati truplo znanega atentatorja Alijngiča in ga prepeljati v Bosno. Izdali so oklic na ljudstvo, kjer imenujejo sedanjo vlado še slabšo kot je bila bivša PP-vla-da, Stjepana Radiča pa imenujejo izdajalca hrvatskih kmečkih in delavskih interesov. Velika poneverba v Zagrebu. Zagreb, 31. okt. (Izv.) Poštno ravnateljstvo je prišlo na sled veliki slepariji s pona-rflinnim tekom. Grn ra 1 miliion dinnriav. Ob- Grki odšli iz Bedarije. Žalostna zapuščina. Sofija, 31. oktobra. (Izv.) Grške čete so včeraj zapustile bolgarsko ozemlje. Ob 1. uri popoldne so se na zasedeno ozemlje vrnili bolgarski vojaki in civilno prebivalstvo. Pogled na vasi, ki so jih bili Grki zasedii, je zelo žalosten. Iz hiš so grški vojaki odnesli vs"-premičnine, letino pa so uničili. Barbarstva grških čet. Sofija, 31. oktobra (Izv.) Komisija, ki je določena, da ugotovi škodo, ki jo je storila Grška v okupiranem ozemlju, jc izvršila anketo. Obiskala jc p.ef. vasi. V vasi čučulik so Grki požgali več hiš. Odpeljali so vso živino in je zaklali. V vasi Marikoštinovo so uničili vso živino, pol vasi pa zažgali. Sploh jc komisija ugotovila, da so se grške čete obnašale skrajno barbarsko in so vse, karkoli je bilo za uporabo, uničile. Položaj v Siriji, Angleški in ameriški protest proii obsrcl/cva-nju Damaska. — General S ara i! bo odpoklican, Razjarjenost Arabcev. — Vstaja se širi. London, 31. okt. (Izv.) Proti nadaljnemtf obstreljevanju mesla Damaska sta se v Parizu-pritožili umeriš', in angleška vlada, ker francoske cblasti v Damasku niso pravočasno opozorile angleških in ameriških državljanov v Damasku na nevarnost. Protest je c ; ' • v prijateljskem tonu. B: iand je izjavil : it i m časnikarjem, da je stavil za pogoj svoj a zo-petnega vstopa v vlado, da Painleve nc kliče generala Saraila iz Damaska domov in imenuje novega povel.nika za francosko čete v Sir.ji. London, 31. okt. (Izv.) »Daiiy Mail« poroča, da izgleda v Damasku jako žalostno. Število mrtvecev cenijo na tisoče. Pod razvalinami hiš leži še na stetine mrličev, ki jih ne morejo pokopati. Francozi so razdejali tudi jet-nišnico, kjer je bilo nad 1200 jetnikov zaprtih. Vsi so pokopani pod ruševinami. Arabce je to postopanje Francozov proti Druzcm silno razjarilo, ker smatrajo Damask za svoje sveto mesto. Pariz, 31. okt. (Izv.) Painleve in Briand sta imela včeraj dolgo posvetovanje o dogodkih v Siriji. Sklenila sta, da bo general Sarail poklican domov. Sarailov naslednik bo socialistični poslanec Paul-Boncour, ki bo vodil civilno upravo, maršal Petain, ki je iz Maroka že odpotoval, pa bo prevzel vrhovno poveljstvo. London, 31. okt. (Izv.) General Sarail med Angleži ni posebno priljubljen. Kot poveljnik na solunski fronti se je z angleškimi visokimi častniki pogostokrat spri, tako da so mu očitali bolestno domišljavost, ker pa je bil član radiikalnosocijalistične stranke, se je dolgo držal na površju. Tudi v Siriji je večkrat prišlo do prepirov med njim in angleškim komisarjem Ilerbertom Samuelom. Pariz, 31. okt. (Izv.) Agence Ha vas poroča, da je general Sarail poklican v Pariz. London, 31. okt (Izv ) >Daily Nevvsc poročajo iz Sirije, da se ustaja v Siriji vedno bolj širi. _ Rusija in češka. Moskva, 31. oktobra. (Izv.) Ruska jc opozorila češko vlado, da smatra trebno, da Češka Rusijo tudi pravno ker sc drugače nc dajo dovolj varoval trgovski interesi na Češkem. Če Cehi nc bi v doglednem času prignali, bo odpovedala svoja industrijska naročila škem vlada za po-prizna, i ruski Rusije Rusija na Ce- Nova varnostna pogodba. Med Poljsko, Rusijo in Romunijo. Pvirn, 81. okt. (Izv.) »Agenzia di Roma« poročn iz Bukarešta, da je poljski j)oslanik s] ;'i-o?il ministru za vnanje zadeve Duki, da jo Rusija ponudila Poljski sklenitev varnostne pt.-.odbe, li kateri naj bi pristopila tudi Romunija. Kriza v Nemčiji. Berlin, 31. oktobra. (Izv.) Dr. Luther je izjavil, da nima strahu, da nc bi nemški parlament odobril v Locarnu sklenjenih pogodb. Večina nemškega ljudstva jc za to, in kolikor močnejša bo večina, toliko večji bo moralni vpliv na zunaj. Oa sam bo storil vse, da bo že sedanji parlament locarnske pogodbe odobril. tška vlada za s Berlin, 31. okt. (Izv.) Nemški poslaniki v Londonu, Parizu, Bruslju in Rimu so izjavili vladam, pri katerih so akreditirani, da bo nemška vlada kl;ub odporu nekaterih strank doma še vedno vodila v Locarnu započeto politiko. ČEŠKI DOLG ANGLIJI. London, 31. oktobra. (Izv.) Češka vlada je uredila tudi vprašanje svojega vojnega dolga Angliji. Čehi so dolžni Angliji 800.000 funtov, ki jih bodo plačali v 10 letnih obrokih. ZATIRANJE NARODNIH MANJŠIN V ITALIJI. Trient. 31. okt. (Izv.) Italijanska oblast je prepovedala v ljudskih šolah pouk vero-nauka in drugih predmetov v nemškem jeziku. OBLETNICA FAŠISTIČNE REVOLUCIJE. Rim, 31. okt. (Izv.) Ob obletnici fašistične revolucije se vrše velike slovesnosti. Nad mestom je krožilo okrog 200 aeroplanov. Farrinacci, tajnik fašistične stranke je imel v gledališču govor, v katerem je naglasil, da so oči vsega sveta obrnjene v Italijo. Fašisti so znali vojne rane ozdraviti. Opozicija je v nemoči. Prihodnje parlamentarno zasedanje bo v znamenju živahne zakonodaje. — Po meslu so se vršili.veliki sprevodi. SOVJETSKI VOJNI MINISTER UMRL. Moskva, 31. okt. (Izv.) Vojni minister f runse je danes umrl. Slovenske narodne manjšine na konferenci v ženevi. Slovenski goriški poslanec dr. E. Besednjak objavlja v >Gor. Straži« obširno poročilo o nedavnem zborovanju narodnih manjšin v Ženevi. Slovansko narodno manjšino v Italiji sta zastopala poslanca dr. Wilfan, dr. Besednjak, koroške Slovence pa dež. posl. dr. Petek. Vsi trije so se oglasili k besedi iu se pridružili resolucijam. _ PIŠfTAMSKI blatni produkti Na.iholjSo zdravilo proti revmt in išiasu, eksudatoin.žoiiBkim boleznim in trganju. Za domačo zdravljenju izredno primerno. - Zastopstvo in gl.zaloga za Hrvatsko in Slavonijo: L. SCHREIBER ZAGREB Akademski trg 1,1 fPl ir&i f.-v-' * □ohlva se v .Gamma-Vomoresa" vseh teksrRDtl! ovitek :a takojšnjo rabo „Pi, Qa" stisn|eno naravno blato K nemški krizi. Nemška javnost je že dalje časa mnogo komentirala dvolično igro nemških nacionalistov v zunanji politiki. Nemškonasodi!a o načinu, kako naj svoje dolžnosti izpolnjuje«. Tudi na vzhodu so nemški interesi zavarovani s tem, da Francija ne garantira* za nemško-češko in nemško-poljsko razsodiščno pogodbo in s tem, da se Čehom in Poljakom ni posrečilo razširiti teh pogodb v pravo varnostno pogodbo, kakor je zahodna. In kaj sedaj? Nekateri menijo, da bi bili nacionalci pripravljeni zopet vstopiti v vlado, če bi zapadne sile popustile v vprašanju sankcij za razorožitev. Seveda je naivno misliti, da bodo zavezniki popustili ravno sedaj, ko imajo toliko razloga dvomiti nad iskrenostjo Nemcev. — Sicer pa vlada nekoliko upa, da bo za ratificiranje locarnsklh dogovorov dobila večino s pomočjo levice. Vendar levica, ki sicer te pogodbe odobrava, ni preveč naklon iena misli, da naj ona sedaj pomaga iz zadrege tisti vladi, ki levice pri reševanju notranjepolitičnih vprašanj ni hotela upoštevati. Če se hoče vlada v tem trenotku naslonili nanjo, naj jo upošteva še v bodoče in naj popolnoma prelomi vez z nacionalci. — Ču-jejo se tudi številni glasovi, naj vlada parlament razpusti, če nacionalci ne bodo glasovali za ratifikacijo, in naj pri volitvah vpraša narod, ali odobrava locarnske pogodbe ali ne. Široka nemška javnost zahteva danes jasnih računov. gSBBHHBBai je nai najboljši domači inlormačpi /avod ima v vseli mestih zanesljive poverjeni li e daje informacije o vsem, posebno pa 5e o imovnem stanju denarnih zavodov trpov-skoindu.trijskih podjetij in privatnih oseb ove informacije so točne, izčrpne in hrze se nahaja v Vuka Karad/iča ul. 11. Beograd -ov teleion je 6-25, a brzojavni nasl. Argu« druge pa bo opravil svoje — novi krivični zakon, če bo sprejet v tej za nas uničujoč, obliki. V zadnji uri kličejo slovenski invalidi j apelom, pa tudj z vsem poudarkom srbskim bratom in srbskim invalidskim organizatf. jam: Ne odmikajto se od nas! Instinktivno čutimo, da manjka bratske vezi. Grd madei na narodu je egoizem; tem grši, če se po. javlja med sotrpini. Upamo, da bo razumel naš apel bratski srbski narod, in ga raz. umelo tudi njegovo zastopstvo v vladni večini. Slovenski invalidi Zadnji >Kor. Slovenec« poroča o najuo. vejših nasiljih Heimatzschutza in Jugendbun-da nad Slovenci, ki jim je tudi okrnjena inj zbita Avstrija ostala ista pisana mačeha, ka, kor jim je bila stara cesarska Avstrija. Hei-matscliutzovci in Jugendbundovoi so zadnji čas kakor janičarji divjali po vaseh KloŠter, Št. Rupert, Samožna vas, Šmarjeta, Loče. Sa-možno vas pri Škocijanu so obiskali celo dvakrat. Drugič jim je dalo povoda slovensko ženitovanje, na katerem je — v posebni sobi v domači gostilni — pelo škocijansko pevsko društvo, katerega član je bil ženin. V gostilno je prišlo zvečer pod vodstvom načelnika Bes-serja 60 do 70 članov Heimatschutza in Ju-gendbunda, oboroženi s puškami, revolverji in gorjačami. Brez najmanjšega povoda so začeli surovo psovati svate in pevce, tuliti, žvižgati, zasramovati, groziti. Kdor se je hotel umakniti in oditi, so ga zunaj prestregli in neusmiljeno pretepli. Pretepli so celo 70 letnega starčkal Gostilničarju Slovencu so razbili vrata in okna in ga strahovali. Načelnik Besser je kli. cal Slovencem, da nimajo nobenih pravic, Nemci pa vse in smejo delati, kar hočejo. -Zmerjal jo Slovence s Srbi in jih gonil čei mejo. O kakem orožniku, ki bi zaščitil mirno slovensko družbo pred nasiljem, seveda ni bilo ne duha ne sluha. — Slovenci si bomo tudi ta slučaj dobro zapomnili! in »JjfcJJ J & Z 5 V-34 !J tisi 8d£ Z razočaranjem, da še več: z ogorčenjem, pa tudi s težko bojaznijo zasledujejo naši invalidi potek razprave v narodni skupščini o invalidskem zakonu. Vesti, ki jih dobivajo iz Belgrada, povzročajo v njihovih vrstah umlji-vo razburjenje. Poslali so v kraljevi Belgrad delegate svoje organizacije, enako kakor so jih poslale tudi druge, ki naj bi še ob trinajsti uri izposlovali, da se sprejmejo v zakon vsaj ona določila, ki bi nudila invalidom najnujnejše eksistenčne zmožnosti in pogoje. Uspeli niso. Ker se po načelnem glasovanju prihodnji četrtek začne podrobna razprava, povzdigaino svoj glas še enkrat v zadnjem trenutku na naslov vladne večine: Dajte pravico tudi prečauskim invalidom, ki ne smejo biti ne za ped zapostavljeui ?a invalidi Stare Srbije in Črne gore! Če storite to, kršite temeljna določila ustave, ki pozna le enakopravno državljane, torej tudi enakopravne invalide, te najboljše sinove domovine. Ne moremo drugega nego le z gnevom v srcu obžalovati, da je HSS preklicala svoje oddvojeno mišljenje, podano pod PP vlado proti ničvrednemu osnutku invalidskega zakona. Komu v korist? Ali ni bila dolžnost HSS, da zaščiti • tudi svojo invalide, saj bo hrvatskemu narodu prizadeta s takim zakonom, kakršen je v razpravi, prav tista krivica kakor slovenskemu. In ali je to korak k narodnemu sporazumu, ko se namerava ločiti invalide iz Srbije in Črne gore kot državljane prve vrste, inva- lide iz »prečanskih« krajev, Slovence in Hrvate, pa stigmatizirati za manj vredne, kot državljane druge vrste? Kajti slednjih sploh ne nameravajo prevesti po novem invalidskem zakonu. Ali res ne bo konca večnemu zapostavljanju? Ako se to zgodi, in ostane za naše invalide še nadalje v veljavi stari avstrijski zakon, potem ostanejo naše slovenske vojne žrtve sploh nezaščitene, in po avstr. zakonu bodo uživale po 1 Din 75 p do 15 Din mosočno pokojnine. Prosimo cenzorja, uaj nam ne zameri, če pravimo, da bi bil to eden največjih škandalov 20. stoletja. Nikjer na svetu ni, da bi delala kaka država razliko med invalidi. Kar poglejmo Italijo, o kateri vemo, kako mrzi slovenski živelj in tudi slovenske invalide. Toda — prikrajšajo jih no: med lastnimi in slovenskimi invalidi ne dela nikake razlike! Pri nas pa naj zadaja tako krut udarec — brat bratu?! Nobena zahteva invalidskih organizacij ne najde odmeva, vlada se drži svojega za naše invalide usodnega načrta. Pisali smo že in ponovno konstatiramo, kako se je pokazala razlika že s tem, da je bila v prečanskih krajih reducirana skoro po-! lovica invalidov, ki nimajo nikakega sred-j stva za obrambo, kajti od njih ne sprejema i takozvani »specialni sud« nobenih razgovo-| rov. Nasprotno pa je ugotovljeno, da so bili i srbski invalidi reducirani le provizorično, j ker jim je dana možnost za naknadno inter-j vencijo pred tem sodiščem. Invalidi iz Slovenije (in Hrvatske) pa arnajo sedaj težko skrb: Kdo jih bo zaščitil, ker polovica redukcije je že izvršena, glede Jugoslovanski izseljcnci in jugoslovanska država. Jugoslavija spada med države, ki dajejo najvišji kontingent izseljencev. Ti izseljenci pošiljajo znatni del svojih zaslužkov m pri-hrankov leto za letom v domovino in ta redni dotok visokovredne gotovine pomenja za naše gospodarstvo izredno važno pomoč. Dočim pa vedo druge države žulje svojih izseljencev čislati in spoštovati ter se zanje oddolžujejo v vsej mogoči skrbi in zaščiti za izseljence, s? pa pri nas za izseljence še ni prav ničesar storilo. Še več: naša državna zastopstva v inozemstvu našim izseljencem ne le ne nudijo ničesar, marveč se je v zadnjem času že dvakrat pripetilo, da so se izseljenci od oficielne strani naravnost žalili. Tako je naš washingtonski poslanik dr. Trešič-Pavičič ob svojem zadnjem bivanju v Jugoslaviji nasproti časnikarjem govoril o naših izseljencih kakor o samih boljševikih in pri tem še posebej na nekvalificiran način ža-lil tamkajšnjo jugoslovan duhovščino. Pravkar pa čitamo v ameriških listih, da je član naše delegacije za interparlamentarno konfe-renco v VVashingtonu, Ljuba Nešič, ob prihodu v Newyork zabrusil zastopnikom jugoslovan skih izseljencev v obraz: »Vi iz Amerike nam hočete dajati direktive, a vi niste ničesar storili za državo, razen da ste poslali nekaj ma-j lega prostovoljcev.« To je skrajna nehvalež-nost nasproti našim izseljencem in priča po-polnega nepoznanja dejanskih razmer in pa dolžnosti nasproti krvnim bratom, ki si v trdi tujini služijo svoj kruh. Ta neodpustljivi nastop jugoslovanskega delegata proti lastnim izseljencem je našel v ameriškem jugoslovanskem tisku primeren Tnr.-LTUTTT.vT; "-nrT.^ivc ^vniaBrarJ&^gi* .1 Dr. Jože Marjetič: Reminlscenca. Nikdar v letu mi ni duša tako sentimentalna, kot ravno na Vseh Svetnikov večer. Še kot otrok sem na ta večer zamišljen slonel na oknu svoje rodne hišice, strmel v temno noč in poslušal turobno pesem osemnajsterih zvonikov škocjanske, šmarješke, belocerkovške in bučenske župnije. Materine pripovedke o rajnih sorodnih in dobrih ljudeh, ki gredo ta večer iz vic pogledat v nebesa, so me vedno ganile do solz... In dolgo let že nisem slonel na ta večer na domačem oknu, vendar še vedno slišim isto melodijo domačih zvonov v mogočnem orkestru vseh slovenskih svetišč. Kajti poleg rajnih sorodnikov se vsako leto pridružijo mojim nepozabnim še lastni prijatelji in tovariši, katerih število je že silno naraslo. Samo kratek pogled skoz svetovno vojno! Ko sem leta 1916. ležal težko ranjen v bolnišnici na Dunaju, me je obiskal župnik Peter Bohinjc. Tedaj sem prvikrat vstal in šel z njim v dvorno opero, kjer sva našla »finančnega ministra kranjske dežele« Lampeta. Po svršetku opere smo vsi trije krenili na Šoten-ring v neko domačo restavracijo. Ko sem se tu poslovil od omenjenih gospodov, mi je rekel Lumpe: >F«nt, pazi, čuvaj se, ker za vsakim slovenskim mladeničem Slovenija plaka, silno grenko joče .. .< v pozni noči sem se vrnil po Ringu v He- gelgasse s solznimi očmi in štel sem svoje tovariše, ki so obležali tam, kjer sem jaz krvav ušel. — Med njimi še danes vidim hrabrega Va-lenta Skuška, sina škocjanskih hribov, abitur-jeula novomeške gimnazije, silnega po telesu in duši, za katerim je plakala njegova mati tako dolgo, da je pod zadnjo grenko solzo klonila i sama v grob. V vasici Bielce ob Seretu v bivši vzhodni Galiciji leži od 3. sept. 1915 njegov zapuščeni grob. Danes zvečer bodo že desetič škocjanski, telški in slančvrški zvonovi naznanjali, da so ne vrne nikdar več naš Valent. Nace Orešek iz Sv. Trojice,abiturjent novomeške gimnazije, Skuškov oproda, je obležal ob Dnjestru; za njegov grob ne ve menda nihče, samo zvonovi trojiški... Jože Gvelbar iz Prekope pri Kostanjevici, abiturjent novomeške gimnazije, najidealnejši fant cele Dolenjske, leži že deveto leto pod Mte DliOdeci. Za deseto obletnico njegove smrti bodo obiskali njegov grob njegovi bivši najboljši prijatelji. Danes zopet plakata za njim mali in zaročenka, tožijo kostanjevški zvonovi ... Štefan Kočevar, oba Majerle-ta, ponos Bele Krajne, plemenite duše, leže oh Dnjestru in pri Grodeku. Njihovih grobov ni še nikdar kitila človeška roka, samo belokranjski zvonovi vsako leto na današnji večer turobno pojo... In mili Jože Koruza, jurisf, že deseto le!o leži nekje v Ruski Ukrajini. Vsi njegovi so strti padli v grob, le njegov brat zopet danes ( plače in goriški zvonovi-- Kdo ve za Legana iz Ajdovca, kdo za Mr- : zelja iz Primskovega, kdo za Pluta iz Hinj, I kdo za oba Kastelca iz Št. Lovrenca, kdo za 1 Benedika iz Brezovice, Pirca iz I.eskovca, Re-žena iz Sv. Trojice, Franceta Kvasa, Milavca, Šolarja, Viderjn, kdo za prof. Severja, kdo za nebroj naših najboljših — ? Edino njihove matere in vdove v 'svoji duši in slovenski zvonovi danes zvečer... Sto in sto krščanskih, materinskih src ši-rom Slovenije, sto in sto nesrečnih vdov bo danes zvečer zopet zaplakalo ... Vsi ti mladi ,pokojni vojaki, bivša nada domovine, danes nimajo na svojem grobu niti meča navpik, handžara počez, nimajo vencev, niti sveč. Le v duhu bo danes na njihovem grobu prižigala lučke ljubezen .. N. Milojkin: kraju mrtvih. Kakor kraj živih je kraj mrtvih. Kakor vrt življenja, ljubezni, radosti jc kraj mrtvih Kakor vrt, poln dehtečih rož. Vsi sveti---- Ciprese so se kakor poživile; kakor da se jim je v večno resno, turobno lice vtihotapil j nasmeh. Tudi solnce se je raznežilo v nasmeh, ki jo kakor truden, in briše neopazno solze boli z lic iu oči, poljubuje drhteče ustue.., Neprijazna sapa, kakor da je sovražna solncu in njegovemu mehkemu, božajočemu pogledu, duši luč svečam na grobeh, jo ugaša. A tudi pomaga solncu: sušili nezadržane in nezadržljive solze na licih in očeh ... Kakor en sam ogromen spomin je kraj mrtvih. Gospod, daj jim večni mir in pokoj — Pokoj njih dušam: luči na grobovih, v spomin dušam onstran prižgane. A kakor da prižigajo sebi up in vero tisti, ki so jih prižgali... In zdi se vse ena sama bolest, ki je ni moči povedati in ki leži srca vseh. — Stisnjena je množica, kakor v cerkvi. Človek se izgubi in utone v njej, kakor zvezda v vesoljstvu. V sapi in vrvežu zamirajo glasovi in so nerazumljivi valčki morja, ki skrivajo v sebi bol otroka, prižigajočega svojo žalost očetu na grob, bol otroka, ki jo prižiga na grob materin; bol moža, bol ženo, ki prižigata vsak svojo strto nado; bol prijatelja, prijateljice... A glej: tudi tu se iščejo srca in najdejo. V njih je vera v življenje, kakor da je eni sama velika sladkost... Življenje — ljubezen zmaguje ludi tukrj nad smrtjo — Vstano spomin in slika in prestavita tli' šo nazaj, v preteklost: kakor pozabljena j za hipe sedanjosti ln kakor da ie ni; kakor d; ui ne časa, nc prostora. dinev. Chicaški »Hrvatski Glasnik« g. Nešiča ajodločnejše zaviača in s številkami dokazu-8) kaj so izseljenci doprinesli in še doprina-ajo za to državo. Deset tisoč ameriških jugoslovanskih pro-tovoljcev se je dve leti borilo na evropskih iojiščih, na stotine jih je padlo, na tisoče za edno izgubilo zdravje. Ti prostovoljci so ob jajboljšem zaslužku iz golega idealizma zapustili svoje delo in v teku dveh let izgubili naj-nanj 15 milijonov dolarjev čistega prihranka, foogi izmed njih so vrhu tega darovali Rde-ieinu križu svojo obleko in zadnjo srajco. Po zedinjenju so ameriški izseljenci na-[Upovali dinarje po 7—10 za dolar; danes je lolar vreden 56 dinarjev. Koliko so tu izgu->jli izseljenci na korist Jugoslavije? Izseljenci pošiljajo leto za letom v Jugo-jlavijo 12 do 15 milijonov dolarjev — samo juho zlato. Po bankah v Jugoslaviji imajo na jtotine milijonov izseljeniških vlog; za te iloge plačujejo po 6—8 odstotkov obresti, po-lojajo jih pa na 25—30 odstotkov. Iz razlike lobiva država lepe davke, delničarji pa mast-ie dividende. Za časa vojne so zbrali ameriški Srbi nilijon dolarjev darov, Hrvati in Slovenci 150.000 dolarjev, južnoameriški Jugoslovani nilijon dolarjev za jugoslovanske svrhe. Iz-ieljenci neprestano prispevajo za vse mogoče mlturne in dobrodelne organizacije in usta-jove v Jugoslaviji, za cerkve in šole itd. Ali vse to delo za državo? Spričo tega ogromnega dela na korist letari domovini imajo izseljenci pač pravico, da zahtevajo od nje upoštevanje, pravico, da izrazijo svoje mnenje in svoje želje glede Ujene politike. A »direktive«, ki jih dajejo jrammni izseljenci Jugoslaviji do — tako piše bH. G.< — naslednje: V jugoslovanski državi naj se bolj upoštevata delavec in kmet; preskrbe naj se invalidi; naj se ne dopušča, da pridno delovno 'ljudstvo propada po Braziliji, Argentiniji, iKanadi in Avstraliji, marveč naj se pošteno razdelita zemlja in delo doma, da bo za vse dovolj kruha; zahtevajo, da se zavarujejo njihovi krvavi žulji, poverjeni Jugoslaviji, da se ne bodo brezvestni ljudje igrali ž njimi kakor i ukradenim blagom; zahtevajo boljšo konzularno službo, da jim bo na roko v neštevilnih težavah, potrebah in nesrečah. Teh »direktiv«, zaključuje »H. G.«, ki so le v korist državi, gospoda v domovini izseljencem ne bi smela zameriti, marveč jim biti zanje le hvaležna, ker itak ona (ta gospoda) v prvi vrsti in v največji meri uživa blagostanje države. Dnevne novice. Vsi sveti. Pri občinskih volitvah v Zlataru (hrv. Zagorje) je Radič doživel težak poraz. Od 16 d-bornikov so jih dobili federalisti (Radičevi di-sidenti in Zajedničarji) 15, radičevci pa enega samega. Kakor javlja »Hrvat«, so uslužbenci cestnih železnic v Zagrebu v četrtek imeli zborovanje, na katerem so razun stanovskih vprašanj pretresali tudi politična vprašanja. Sprejeta je bila resolucija, v kateri zborovalci odobravajo deLo hrvatske narodne federalistične zveze. Na predsedništvo te zveze so odposlali pozdravno brzojavko, _ Kupujte srečke Dij. pocfp. društva v lju!if jani! Kakor rože v vencu, se vrste naši cerkveni prazniki v letnem krogu. Vsak ima svojo barvo, svcjo posebno lepoto, vsakega doživljamo čutno in duhovno na drug način. Vsi sveti, tesno zvezani z Vernimi dušami, nam prinašajo pozdrave od onstran in nas spominjajo skrivnostnih vrat, skozi katere mora vse, kar živi: smrti. Smrt pa ni konec, tako nam tolažljivj predočuje novemberski praznik, marveč le prehod v drugo, višje življenje. Na to nas spominja tudi narava, ki se v teh dneh po dobi porajanja in dozoretja vrača sama vase, da se odpočije in zbere moči za novo pomlad. Za praznik rajnih je prihranila svoje zadnje cvetje: molčeče, resne krizanteme, da z večno zelenečo smreko in bršljanom kra-se grobove. Živi se ta dan oddolžujejo mrtvim in ozalj-šani grobovi pričajo o ljubezni, ki sega onkraj groba in veže časnost z večnostjo. Pa je skromna cvetka ali smrekova vejica na reve-žcvem grobu v svitu večnosti žlahtnejša in dragocenejša, nego vse razkošje, ki ga zmore bogastvo. In v tem je najgloblji zmisel današnjega praznika .., * • • Zaupnike po Sloveniji, ki prejmo v bližnjih dneh okrožnice »Slovenčeve« uprave ali so jih že prejeli, prosimo, da čim preje odgovore in pošljejo zaprošene podatke. Vsa potrebna na-daljna navadila prejmo gg. zaupniki takoj po prejetju odgovora. Naročniki nedeljske izdaje, ki se tekom prih. tedna ne bodo odzvali s plačilom na položnici označene naročnine, prihodnjo nedeljo ne prejmo več »Slovenca«. Z ustav.tvijo smo odlašali dovolj dolgo. Koncem leta moramo imeti čiste račune. Vsak, kdor se čuti prizadetega, naj torej nemudoma stori svojo dolžnost. Naročnikom-zamudnikom sporoča uprava, da bo prve dni prih. tedna ustavila pošiljanje lista, ako ne prejme do vštevši torka zaostale naročnine. Izpolnjene položnice imajo prizadeti naročniki v rokah (deloma že ponovne) in se torej nihče ne more izgovarjati, da ni vedel za zaostanek. štipendije za inozemstvo. Za nadaljevanje študij v inozemstvu so dobili štipendije ministrstva za prosveto sledeči dijaki ljubljanskega vseučilišča: Milan Grošelj, diplomirani filozof, dr. fil. Vladimir Kralj, diplomirani pravnik Korošec Viktor in inženjer Dušan Grabrijan. Iz ministrstva za vere. Iz Belgrada poročajo, da bosta načelnik pravoslavnega oddelka v ministrstvu za Vere Pavle Svabič in nadzornik Božidar Lukič vpokojena; kot naslednika se navajata Roša in Mihajlo Janjič, brat bivšega ministra za vere. — Zaradi ostrega napada ' »Vesniku«, glas'!. Svečeniškega Udruženja, naperjenega proti ministru za vere Tri-funoviču, je le-ta prekinil vse stike z odborom Udruženja in zahteval, da mu Udruženje vse svoje zahleve pošilja po pošti. Iz finančne službe. Za načelnika odseka v oddelku Glavne kontrole v Belgradu je imenovan dosedanji nadzornik finančnega ministrstva Ježe Ž n i d a r š i č. — Za računskega preglednika v Glavni kontroli je imenovan g. Mirko Č e s n i k , bivši rač. svetnik na finančni delegaciji v Ljubljani. Umrla je v Gorenjih Lazih pri Ribnici ga Ivana Lesar. Pokopali so jo v petek. Rajna je bila mati ge Ivane Maležič obče spoštovane gospodinje v Gorenji vasi pri Ribnici. Naše sožalje! Imenovanje na zagrebški univerzi. Za izrednega profesorja na zagrebški filozofski fakulteti je imenovan dosedanji docent dr. Nikola Majnarič. Politične reparacije. Kakor znano, je bil svoj čas Sv. Pribičevič kot prosvetni minister srednješolcem prepovedal vstop in sodelovanje v Hrvat. Sokolu. Sedaj je prosvetni minister to prepoved ukinil in dovolil, da se srednješolci vpisujejo v „ rv. Sokol. — S tem je ukinjen monopol Jugosl. Sokola in to je prav. Treba je samo, da je prosvetni minister pri svojih političnih reparacijah popolnoma dosleden in pravičen in jih raztegne tudi na vsa druga zakonita društva. Iz Uradnega lista. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti z dne 31. oktobra prinaša uredbo osrednje vlade o »Direktnem blagovnem prom-tu med postajami kraljevine Ma-žarske v prevozu (tranzitu) čez proge državnih železric kraljevine SHS s postajami ostalega inozemstva in obratno.« »Trebcdč« v Belgrada. Sarajevsko hrvatsko pevsko društvo »Trebevič« se te dni mudi v Belgradu, kjer so mu nriredilfi lep sprejem. Korc~rt se j<3 vršil v dverani nevega vseučilišča in je bil dobro obisk-n. Mestna občina je »Tr0b-:vi*n« priredila banket v »Parizu«. Švicarski brezplačni vizumi za uradnike. Kakor poroča švicarski konzulat v Zagrebu naši zbornici za trtf-"luo, obrt in industrijo se bodr> izstavljali brezplačni vizumi na potne liste rolazniških, poštnih itd. uradnikov, kakor tudi članov njih družin, ki jih spremljajo za potovanja v Švico po službenih ali oficielnih poslih. Razpisana mesta na filozofski fakulteti v Skoplju. V Skcplju je izpraznjena stolica za občo zgodovino srednjega veka, pomožne zgo-dovi--ke vede in zgodovino umetnosti. Dekanat filozofske fakultete v Skoplju sprejema prijave kandidatov do 31. decembra t. 1. Kandidate bo izbiral ali za docente, za izredne ali red"" profesoric, po njihovi prijavi in njihovih znan-tvenih uelih. Razglas o neizročljivih poštnih pošiljkah za mcsec september 1925. Seznam o neizroč-ljivih priporočenih pismih in paketih za mesec september je izšel te dni in je bil razposlan na vse pošte v Sloveniji, kjer je v prostoru za stranke razobešen občinstvu na vpogled. Naslovniki oziroma pošiljatelji teh pošiljk se opozarjajo, da pridejo v roku enega leta ponje, ker bo sicer poštna uprava, ko ta rok poteče, omenjene pošiljke na javni dražbi prodala, če so brez vrednosti vsebine, pa uničila. Izkupiček za prodane pošiljke ozn-roma gotovina, ki bi se našla v pošiljkah, je na razpolago upravičenim osebam še za dobo nadaljnjih dveh let, potem pa zapade v korist poštni upravi. Damske plašče, najnovejši modeli iz najfinejših velourjev v vseh barvah, fina podloga z vatelinom, nudi najceneje v Ljubljani tvrdka F. in I. G o r i č a r, Sv. Petra cesta št. 29. — Oglejte si našo zalogo, preden kupite drugje! Proti zaprtju, haemorrhoidam in bolečinam v križu, je krasno sredstvo naravna »Franz-J<.sef« grenčica, ki naj se jemlje dvakrat na dan. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih organov v spodnjem delu telsa so dognale, da učinkuje »Franz-Jose f«-voda razkrajajoče l'.^ i.. JTA^M-Ma, '3JO" Tako se izlušči iz vrveža množice slika tn jo vjame človek v oči, da mu vzdrhti srce. Mila — Sladka —! Kakor da je prikazen nje, vsa svetla, sijoča. Stoji ob grobu očetovem in vidi: Stoji ob grobu deklica v črnem in plaka. Ni ga bilo še lani — groba — in tudi deklice ne v žalnem, ne njene žalosti, ki ni še dolgo njena, ki je njena, odkar ji je zakril neizprosni grob ljubljeno mater ... Otrla si je solze in zbode jo pri tem misel kakor dalja: kako vse drugače je bilo na tem kraju žalosti lani... Zaboli jo slika v očeh — spomin — in začuti, kako ji je takrat srce vzdrhtelo v očeh, na licih, ko se je našla; kako ji je bilo obličje sladkost, ki se ne da povedati z besedami ... Obvisel je za hip njen še zmerom sladki ln hreueneči pogled na iskanem in se zopet skril, ko da nima nič več iskati. Btl je kakor govoreč molk in kakor pesem, ki utihne, a ne umre--— Oni, ki je videl z groba očetovega, je bil tisto iskano; tisti, ki je oživil v svojih očeh drago sliko. Zakaj bile so mu bledo, lepo obličje — temne, velike oči kakor sama sladkost in ljubezen ... Našla sta se, ki sta se iskala — kakor lani, a vse drugače — na grobeli, in vesta, da sta se iskala, pa ne vesta, ali se bosta našla... Nihče ni videl in nihče ne ve — razen dveh. Zakaj sleherni živi svoji boli in svojemu upu. — Ko sta grobova zopet samotna in dogore-vajo sveče na njih, pride nepoklicana misel, ki zazebe, ustnic, tolikokrat poljiibovanih, ne bi mogla več poljubiti če bi odprla grob, in več ne bi našla ljubečih oči, ki so ugasnile, da se ne odpro več — Iz te misli vstane druga in obudi sliko pred oči, videno v sanjah: mrtve, velike oči — velike, še v smrti lepe in celo vse lepše, skrivajoče neizpovedano ljubezen in nedosež-no sladkost in vso uteho hrepenenju, ki je ni moči več najti; mrtve oči, kakor žive, nad katere se je sklanjal poln neizrazne boli. svest si, da pije iz njih zadnjikrat nedosežnost sladkosti. hrepenenja, sreče in da jih ne bo videl nikoli več... In ko se je takrat našel iz sanj, je zalotil grenke sol 'e v očeh, v njih neizrazno grenko-sladko bolest... Bile so oči, ki jib je videl z groba očetovega. ifilfMI srpsko-hrvatsko-slovcnnčka. (4. zvezek: Bura — Ciril i Melodije.) Z brzino, ki je pri nas nekoliko nenavadna, je prišel že četrti zvezek narodne enciklopedije Obljube, da bo vsak mesec izhajal po eden ali celo dva zvezka, sicer založništvo ne jemlje — z naročniki vred! — prestrogo, vendar pa je tempo izhajanja tak, da so neučakavni naročniki ž njim lahko vsaj kolikor toliko zadovoljni. Koliko bo ta tempo na kvar notranji vrednosti celotnega dela, Anton Uršič, bivM dolgoletni župan v Št. Vidu pri Vipavi; umrl pretekli pondeljek v Ljubljani. in milo odvajajoče. Dobi se v vseh lekarnah in drogerljah. Zmerno uživanje čaja učinkuje na naše živčevje pomirjevalno, Vsi, ki bolehate na živčevju, pijte vsled tega mesto kave samo čaj. Priporočamo čajne mešanice znamke >.Buddha«. Dobe se povsod! Srečo v zakonu ustvarja skrbnost in varčnost gospodinje! Te vrline ima pa samo ona gospodinja, ki uporablja izključno samo milo »Gazela«. Vsa dežela je polna hvale o okusnosti, teč-nosti in redilnosti testenin »Pekatete«. Tovarna izdeluje mnogo vrst za juho in prikuho. Izberite, kar Vam uga'a! Mah in ližsj na sadnem drevju odstranjuje ArV^rin, katerega izdeluje Chemotechna dr ž' JHcja m I e &s m ga 1 £ fife 3 «išMKza*«Mš,SffiMOmBHBHnS' »JUTROVEMU« DOPISNIKU V ODGOVOR. Mariiborski »Jutrov« dopisnik vtika noj povsod, posebno tam, kjer ga nič ne briga, kjer se zanj nihče ne zmeni. Tako se je vtaknil tudi v mojo popolnoma osebno zadevo, v moj inserat v »Naši Straži«, ki je bil najmanj namenjen za »Jutrovega« dopisnika. Zato mi naj dovoli, da ta njegov nos, s katerim stika okrog duhovskih kleti in krav na paši, in sicer javno, tudi javno zavihnem. Pravi, da ne ve, zakaj je bil inserat, takoj nato pa nesramno napade cerkvene dostojanstvenike. Pa mu bom jaz javno povedal, zakaj je bil inserat. Državna oblast mi je ostala dolžna za moje katehetsko delo za 1. 1924/25 več kot polovico nagrad. Državna oblast me pomotoma ni prevedla v redno službo in mi nakazuje sedaj 25 jO Din mesečno. Za prošnjo, ki jo jc poslal preč, ordinarijat, se ni zmenila, moja osebna prošnja se je po dolgem romanju iz Belgrada v Maribor, v Ljubljano in nazaj v Belgrad — izgubila. Nova prošnja za popravo te nepravilnosti je iznova šla v Belgrad in je ordinarijat zastavil ves svoj vpliv, da sc zadeva uredi. V času čakanja sem sklenil poiskati si popoldansko službo. Tudi moji predniki, ki se jim je enako godilo, so jo morali iskati, pa »Jutro« ni imelo tako »sočutnega srca«, kakor ga dopisnik sedaj pri meni razkriva. Ali misli, da bo kaj zaslužil za svoje posredovanje zame pri raznih »klerikalnih« podjetjih? Edino uslugo nam more storiti, če pošteno in odkritosrčno kritizira vladni sistem, ki sili duhovnika, da poleg redne službe opravlja še druge posle. Veliko krivico je storil dopisnik tudi gospodu stolnemu župniku, ki je ne iz dolžnosti, pač pa iz prijaznosti sprejel mladega duhovnika na hrano. Njegova naklonjenost in gostoljubnost pa itak ne potrebuje zagovora. Vso nerodno agitacijo »Jutrovega« dopisnika odklanjam, posebno, ker me prcstavlja na deželo. Povem mu da upam na »Stražin« inserat, da bom dobil službo, jo opravljal poleg duhovniške, in tako, na žalost »Jutrovega« dopisnika — garal za svoje generale, Mlad duhovnik. IZ CELJA Na pokopališčih. Danes popoldne ob treh bodo peli združeni celjski pevski zbori na okoliškem pokopališču v spomin vseh umrlih. Na mestnem pokopališču bodo pa isti pevci peli ob štirih popoldne. Občinske doklade za četrtletni obrok bi morale biti poravnane do 15. oktobra. Ker pa več obvezancev temu predpisu še ai zadostilo, je mestni magistrat podaljšal ta rok i.i inin m i n. .ii m ■■ d 'i n murnoma•.-"rrTgrzn.- ■ blomkes;rr Buuuuunsom^or.: —r.~." nmKry HKmvm? ? tem predmetu T Djordjevič s svojimi članki v »Srpskem književnem glasniku.-! In vendar je že pred več ko petdesetimi leti Miklosich pisal svoja funrlamentnlna, znanstvena dela, ki jih vsak »Kon-versationslexikon< citira, samo ta »narodna enciklopedija« ne! Ali imajo nekateri pisci t? enciklopedije res tako ozko obzorje, ali pa si ga nalašč zožujejo? — Naša dva »Cimpermuna« je uredništvo'v preveliki gorečnosti prekrstilo v »Zlmper-mannn- kakor se nista nikoli pisala, in kakor jih tudi ; sec članka ni napisal. Toda tudi to je poglavje zase. Poglavje o oni uporni doslednosti, s katero uredništvo inrcvari imena, katerih prava oblika je v latinici. Če cirilica ne more napisati »Foer ter-., -^Goestk. ali se naj potem tudi v latinic' ! -e »Ferster«, Gestk? Ali uredništvo res misli. :a sme s svojimi sotrudniki norce briti? človek se nrhote spominja onih Srbov, ki jih je srečal In .'e 1 'no srečuje, ki so svoje ime, če ga je bilo tre' . r«nihati z latinico, rajši napisali z madžarsko ali b ' ,c';ako grafiko, samo ne z — gajicot — Pri tla r cistercitih« bi se v literaturi pač lahko na • tu li Srebrničeva knjižica o Stični, že žara' :n, l;er govori o najstarejši cisterci v naši •hv::vi. — >čaušt ni samo »vrsta vinove lože«, tudi vojaški čin in funkcijouar pri ženitvi. lo i e radovednežem ne smelo prikrivati, saj bi sc .b dalo kratkomrdo prepisati iz Vuka. — Tr-1 . i'.- je čop »vladno skoro svima jezicimac bo-iložiH k ostalim tiskovnim napakam v '.eni .inku: ne enega ne drugega ni zagrešil noš mani i'07.navnlclj čopn. C. Eleganca ,tf T. Vro lepo izdelanih krninv, tabo »utrujam, r. < :• kakor v«em oblačilom, ki jih nudi iz v.oji .a ateljeja tvrdka DRAGO SCI INV Ali - LJUBLJANA se od vseh krogov priznava. Postojnska jama. Največje podzemsko delo dovršeno. V svetovnoznani Postojnski jami so dovršena otvoritvena dela, katera so bila zasnovana že leta 1015. Zadnji del rova med orjaško votlino podzemske Pivke in 2.8 km dolgo Črno Jamo so prebili v noči od 30. na 31. oktobra. V maju leta 1926 bo dostopnih nič manj nego 6i/2 km novih podzemskih hodnikov za mednarodno občinstvo. Skozi »Rajsko Jamo« brezdvomno najlepšo kapniško jamo na svetu, dalje skozi 500 m dolgo Bertarellijevo galerijo bo obiskovalec dospel v Črno Jamo, tako imenovano po črni kapniški plasti, ki pokriva stene ,strop in orjaške stalagmite. Odtod gre skozi 100 m dolg rov v Pivko Jamo, ki jn pravzaprav struga podzemskega Pivkinega toka. Kakor znano se Pivka zliva pri Postojni v 23 km dolgo Postojnsko Jamo, teče 15 km pod zemljo in pride pri Planini kot Unec zopet na dan. Stotino neustrašenih rudarjev je s pomočjo pnevmatičnih vrtalnih strojev zgradilo široka pota v navpične in predviseče jamske stene ob podzemski strugi reke Pivke. Ko se bo obiskovalec prepeljal 1V2 km pod zemljo s čolnom, bo dospel pod 75 ni globoko brezno, odkoder vodijo železo-betonske stopnice, ki so jih zgradili z nepopisnimi tehničnimi težkočami ob navpičnih skalnatih stenah imenovanega brezna na površje. Novozgrajena 5 Vi km dolga cesta za avtomobile pelje po senčnatih gozdovih nazaj v Postojno. Narodno gletfafššče v Ljubljani. Drama. Začetek ob 8 zvečer Nedelja. I nov.: »Veronika Deseniška«. Izven. Pondeljek, 2. nov.: »Periferija;.. Red C. Torek, 3. nov : Zaprto. Sreda, 4. nov.: »Krpan mlajši«. Izven. Četrtek, 5. nov.: »Ifigenija«. Red A Petek, (3. nov.: »Zimska pravljica«. Red D. Sobota, 7. nov.: »Za narodov blagor« Red F. Nedelja 8. nov.: Ob 3 popoldne: »Vdova Rošlinka«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Ob 8 zvečer: »Krpan mlajši«. Izven. Pondeljek, 9. nov.: »Za narodov blagor«. Red B. Opera. Začetek ob pol 8 zvečer. Nedelja, 1 nov.: »Aida«. Izven. Gostuje g. Zdenko K ni iti iz Zagreba, Pondeljek, 2. nov.: »Hoffmannove pripovedke«. D. ■torek, 3. nov.: Zaprlo Sreda, 4. nov.: »Mrtve oči«. Red F. četrtek, 5. nov.: »Nabor«, »Povratak«. Red B. Petek, 6. nov.: Zaprlo. Sobota, 7. nov.: »Don Juan«. Red E. Nedelja, 8. nov.: »Manonc. Izven. Pondeljek, 9. nov.: Plesni večer (gdčna Visjakova, g. Vlček). Izven. Pri današnji oporni predstavi »Aida«. ki se vprizori ob pol 8 zvečer v opernem gledališču, gostuje znani oporni tenor g. Zdenko Knittl, član Narodnega gledališča v Zagrebu. G. Knittl je Ljubljančanom znan in ljub gost, ki je za časa velesejma že nastopil v lej vlogi ter jo odpel z odličnim uspehom. — V drami pa j? igra jirvokrat v tej seznni r ■< ".a i . iinn /aloi-rn Veronika De-seniška . /; < !ek dram ko predstave ob 8 zvečer. Predurodaia vstopnic pri dnevni ouerni blauaini. MASCAGNI PRIDE V BELGRAD. Uprava belgrajskega Narodnega gledališča se pogaja s skladateljem P. Mascagnijem, ki vodi sedaj italijansko opero na Dunaju, da bi tekom letošnje sezone prišel v Belgrad. Pogajanja teko ugodno in bo Mascagni dirigiral svojo opero »Cavalleria rusticana« iu Verdijevo »Aido< in to 4. in 5-novembra. V prvi operi nastopi Mascagnijev lastni ansambl, v drugi pa domači belgrajski. TEŽAVE SROPLJANSKEGA GLEDALIŠČA. Igralci-pripravniki skopljanskega Narodnega gledališča so podali kolektivno ostavko. Zahtevali j so bili zvišanje plač od 800 Din nn 1200 Din in p« i pismeno pogodbo z upravo, da jih ne bi odpuščali S brez vsakega razloga. Ker so njih zahteve odbili, i so podali ostavko. Ljudski or?er v Ljubljani V nedeljo L novembra ob pol osmih zvečer: »MLINAR IN NJEGOVA IIČI<, žaloigra v petih dejanjih (10 slikah). — V glavni vlopi nastopi g-E. KramaršfS. Ljudski oder praznuje obenem njegovo petdesetletnico. — Predprodnja vstopnic danes od 10 do 12 dopoldne in popoldne od 4 n.«pr'olje v zadevi parcelacije občinskega sveta. Ker so se tudi obrtniki in krčmarji oglašali proti tem poviškom, i« r Mihelčič stavil predlog, da se debata o proračunu prekine in nadaljuje na seji, ki naj se skliče prihodnji petek. S tem so bili vsi zadovoljni 'n je nato prišel v pretres sprejem v občinsko zvezo; sprejete so bile naslednje osebe: Iglar Magdalena, Rančigaj Anton, Rozalija Krajšek, Kopriva Jurij, Lah Anton in Lešnik Mihael. Nato je občinski svet obravnaval zadevo parcelacije v svrho zidanja delavskih hišic. Tu je bil prečitan dopis Ježovnika, kjer zahteva ::a nameravano zemljišče po 10 Din za m2, kar seveda občinski svet ni mogel sprejeti. Nato je stavil zastopnik socialistov predlog, naj bi se že danes sklenilo, di se občinsko zemljišče pri Jazbinšeku parcclira v te namene in sicer le naj se po 200 nr odda onim revnejšim osebam, ki bi bile pripravljene tekom 5 let zazidati njim dodeljene parcele. Zazidani svet naj bi bil brezplačen, za vrt pa naj bi odplačevali po tedanjih dnevnih zmernih cenah. Za dobo prvih treh let naj bi pa plačali najemnine po 25 Din in Tekma otrok z drdrnmi v Parizu. Spretna poteza premetene angleške kolonialne politike. naj se obenem tudi dovol, da si one stranke, ki bi glasom stanovanjskega zakona zgubile dosedanje stanovanje, se-idajo na teh parcelah tudi -zasilno prebivališče. Končno se je sklenilo, da se o tem vprašanju sklepa tudi šele na prihodnji seji, in se izvoli odsek, ki naj takoj v nedeljo to zemljišče pregleda. Socialisti so izjavili, da bodo glasovali za proračun, ako bo ta njihov predlog sprejet. V/j TRBOVELJ. Pokopališče je letos nad vse lepo okrašeno in posuto z belim peskom, da še nikoli tako. Tudi rudnik je dal očistiti grobove ponesrečencev v jami in svojih uradnikov, ki nimajo svojcev tu. Istotako se je potrudil pogrebni zavod g. Finžgarja, da bo izgledalo pokopališče, kot sc za tako veliko srenjo spodobi. Zaprisega vojaških obvezancev, ki je bila že enkrat prcklicana in potem določena na 7. novembra, je zdaj zopet preložena na dan 15. novembra t. 1. Menda ne pride še tretjič? Vsekakor pa se na tak način dela 9amo zmešnjavo med ljudmi. Nezgoda. Dobro znani gostilničar stare gostilne pri »Korenu« g. Anton Vidmajer je kupil v petek zjutraj prtšiča, da ga k plači i rudarjev zakolje. Ko pa jc s še tremi drugimi ! pomagači dvigal prešiča iz voza, je ta zdiv-iai, podrl vse štiri na tla in padel na Vid-majerja, ki si je pri tem zlomil nogo pod kolenom. Zdravnik mu je nudil prvo pomoč, ob-; enem pa ga dal takoj prepeljati v bolnišnico i v Ljubljano na operacijo, ker je kost zdrob-i ljena. Zanimivo je, da si je prejšnji dan tudi i zlomil nogo v jami rudar Franc Dernovšek, ki stanuje pri Vidmajcrju že devet let in mu je bil pri njegovem poslu desna roka. Tudi on leži v bolnišnici. Proglasitev Nepala (najbogatejše indijske dežele) za avtonemno monarhijo, stavlja svečani akt proglasitve. Slika pred- Vsak dan pride številno priznani. Dobiva se v Jugoslaviji: Zagreb, Gajcva ulica 8. .-. je od 25. novembra dalje v hiši, kjer je novomeška pošla. Do tega dne se stranke ne sprejemajo. 7354 Kdor hočo sebi dobro, prašiča, nov šivalni stroj »Singerr, 20 kg kave, kompletno pohištvo iz črešnjevega lesa, cenjeno 10.000 Din, balo platna, zoto in stole, itd., ta naj .si nemudoma nabavi srečke bogate loterije »Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. Gorami-, katera vsebuje 2o0 krasnih dobitkov v vrednosti 50.000 Din Srečka slane samo 5 Din. Čimveč jih kupite, tem sigurnejši ste. da zadenete. Pišite samo na »Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. Gorami r, ki vam srečke pošlje brez vsakih stroškov. Ne odlašajte! Iz Primorske. Proiskava v župnišču. Te dni je oblast poslala k župniku V. Batiču v 1'odbrdu orožnike in policaje, da izvrše hišno preiskavo. Trudili so se štiri ure in vse prevrgli, toda našli niso prav ničesar, kar so iskali. Duhovski naraščaj. V centralno semenišče v Gorici je vstopilo letos nanovo 9 bogo-slovcev, od teli je 6 Slovencev in 3 Italijani. Slovenci so 3 iz goriške, 3 pa iz tržaške škofije. Novice Iz amerlRanskli] slovenskih naseifešn. Slovenski katoliški shod v South Chicago je jako lepo uspel. Southchicaška rojakinja Francka Ziherle je imela lepo zasnovan govor o slovenski mladini v Ameriki. Slovenskih mater v Ameriki da je prva in sveta dolžnost, da vzgajajo svoje otroke v verskem in narodnem duhu. Dobrih mater nam je treba, zakaj v njih rokah je bodočnost slovenskega naroda v Ameriki. K besedi se je oglasil domači župnik. Poudarjal jc vciik pomen katoliškega shoda. Zlasti je polagal na srce vsem zboro-valcem, da se sklepi in nasveti, sklenjeni na shodu, uresničijo v življenju in tako obrode dober sad. Za domačim župnikom je govoril J. Gradišar, ugleden rojak in eden izmed starih naseljencev v S. Chicago. Povedal je, kako so slovenski delavci ustanavljali slovensko naselbino in župnijo sv. Jurija; po okolici in tam, kjer je danes slovenska naselbina, je bila sama prerija in močvirje. Danes stoje tukaj lepe hiše in vmes se vijejo lepe, tlakovane ceste, po katerih drčijo avtomobili Tako si pridne slovenske roke preobrazijo pustinje v rodovitno polje in senožeti, kar je Slovencem samim v največji prid in ponos. Da, zlati klas. spasi nas. Waukegan, 111 Dvanajstletnega Pavla Zupca, sina našega rojaka Martina Zupca, je povozil avto. Nesreča se je pripetila pred slovensko šolo, ko so šli otroci iz šole. — Spomladi bomo zi- stiti mora, da samo predsednik govori, on pa da se omeji na kratke odgovore, če le mogoče, enozložne. V avdienci pri Colidgeu ni spregovoril Nurmt menda niti ene besedice, prav tako tudi ne v Fordovih avtomobilnih tovarnah. Nurmi ima rajši, da tečejo noge, kakor pa, da teče jezik. Relander je to gotovo slišal in jo bil na kratke odgovore pripravljen. A Nurmi je prekosil samega sebe. Relander: »Kaj misli njih Tekaška visokost o Ameriki?« — Nurmi: »Dobro.< — »Kakšen utis je napravil na Vas moj tovariš Colidge?« — »Yan-kee.' — To se pravi, popoln Amerikanec. — »Ali ne bosle nikoli nehali podirati svetovnih rekordov?« — »Nikoli.« — Relander je vsled te zgovornosti že malo zmešan. Poišče drugo rešilno bilko iu vpraša: »Kaj ste rekli, ko so Vam hoteli postaviti kip?« — »Dobro izmišljeno.« Prestrašen pogleda Nurmi okoli sebe, če ga ni kdo slišal. Dve besedi sta mu ušli; nezaslišano! Predsednik je pa vesel, in si misli: Sedaj so je odtajal; kar naprej v tej smeri! »Kakšen se Vam zdi kip?« — »Zanič. — »Zakaj zanič?« — »Drugi.« — To se pravi rta predstavlja kip drugega —. Predsednik zdihne. Zadnja bilka, politika. »Kaj mislite o političnem položaju v Ameriki? Kako se godi finskim i7.se-tjencem tam«« Nurmi molči, govorjenje ga je utrudilo. Sicer se pa za politiko nič ne zanima in ne ve nič o nji; saj vendar ni z njo še nikdar za stavo letel. Predsednik čaka, in ker ni odgovora, vpraša: ■Ali Vas smem povabiti na kavo? Ali ni to nič Proti Vašim športnim nazorom?« — »Nič«, odgo-■ 'i Nurmi z mrtvaškim glasom; njegove govorniško moči so izčrpane, predsednik ga je zdelal knock- out. Kava pride, molče jo popijeta. Relander 11 li sam pri sebi: »V Stockholmu je bilo pa vendar drugače. Gustav je sicer samo švedski kralj 1 ni bij'še pri Colidgeu, pa Je vseeno govoril. A •iirmtl Um!« Da mu roko, Nurmi se prikloni in 'potekajoč se odide. Podpirajte naše dijake. Športni teden. »O jojl« smo rekli danes teden, ko smo pisali o nogometni tekmi med Jugoslavijo in Češkoslo- . vaško. Rezultat 7:0! Sicer je bil pa pretekli teden na novostih precej reven in moremo zaznamovati le malo važ- . nega. Začnimo pri lahki atletiki. Definitivno je določen za prihodnjo pomlad desetoboj najboljših, v ; Stockholmu. So pa tile: Osborne, Iloff, Šved Peters-son, Finca Irjola in VVahlstedt. Največ točk v de-setoboju je doslej dosegel Osborne (7710.775), vendar se znata do pomladi preriti Iloff in Irjola v prvo vrsto. Pa tudi Osborne je še daleč, daleč zadaj za Indijancem Thorpe, zmagovalcem v dese-toboju i n petoboju v Stockholmu 1912. — V Ko-šicah (Slovaška) je dosegel v maratonskem teku — 42 km — Kiraly izborni čas 2:41:55. — Prva ameriška olimpijada se bo vršila drugo leto v Phila-delphii in se bo ponovila vsako četrto leto. Ame-rikancem so štiri leta od svetovne do svetovne olim-pijade predolga. Univerza v Pittsburgu gradi stadion za 100.000 gledavcev; gradbeni stroški 2 milijona 100 tisoč dolarjev. Maccabe je med prvimi osebami ameriškega olimpijskega odbora; pravi, i da ameriški atleti na amsterdamski olimpijadi 1928 | ne bodo imeli več takih uspehov kakor so jih imeli I doslej, ker so Evropejci zelo napredovali. Prihodnje leto bo prišel v Evropo športne razmere študirat. — V Dtlsseldorfu je prehodil Sievert 50 km v 4 urah 42 minutah in 31 sekundah t Francoz Si-gnoret je pa pretekel 20 km v 1:7:48 (druga poročila 1:7:46.2), nov francoski rekord; prej 1:8:26.4. — Z Dunaja v Purkersdorf in nazaj na Dunaj je priredil avstrijski maratonski odbor distančni marš; 26 km, 25 udeležnikov. Ktihnel je prišel na cilj v 2:29:28. Zadnji je bil Rarehert, porabi! je nekaj manj kot štiri ure, a bil je na koncu marša popolnoma svež; star je pa 62 let. Plavači so se spravili spet na rekorde: VVeiss-nuieller 300 vardov 3:14 (prej 3:16.6), Arne Borg 600 yardov 6:53 (doslej razdalja ni notirala), Bel- gijec van Parys prsno 400 m 6:01 (prej Radema-cher 6:05). Svetovni kolesarski enourni rekord se, spet trese. Do 1. oktobra ga je imel Franco z Brunier s 112.440 km, tega dne mu ga je vzel Relgijec Afan-derstuyft s 115.090 km. Sedaj Brunier spet na vse pretege trenira in je prevozil 40 km že s hitrostjo ki bi dala na uro 122 km. ; Na Angleškem gre ves avtomobilni davek v J poseben fond, ki služi popravljanju in gradbi cest. ' Dohodki so tako narasli, da bo najel odbor 20 milijonov funtov posojila za ceste in da bo obresti prav lahko kril iz davka; pa še dolg bodo amortizirali. — Anglež Campbell je prevozil lani z avtomobilom 235 km na uro. Hoče jih pa prevoziti 290. Zato gradijo zanj poseben avto, izredno močen, 700 IIP! Teoretično bi moral doseči stroj 326 km na uro. 4.8 km bo potreboval velikan za zalet, ravno toliko pa, da se bo ustavil Italijanski aviatik Pinedo se hitro vrača do- | mov. Iz Tokia je odšel 18. oktobra, sedaj je že globoko notri v južni Aziji. Capablanca potuje na šahovski turnir v Rusijo. Med potjo se je ustavil v Berlinu in je igral dvakrat, vselej proti 30 nasprotnikom. Prvi dan je dobil 19 iger, zgubil eno (liekaj prezrl), 10 re-mis; drugi dan dobil 22, remis 8 Listi pišejo: »Bajno! Največja šahovska senzacija v Berlinu!« Navzoči so bili Rčti, Samisch in drugi, v sosedni sobi sta pa igrala igro bridge Lasker in Marshall Na^ccnefSe in res clotoro si lahko nabavite ženski plašč, moško suknjo ali obleko, če kupite Velour suks^o ali Doujle pri A. Pofokar, r.IubMnno poleg trga, pri Zmajskem mostn. in si pustite to napraviti po svoji volji pri zmerno ceno računajočein krojaču. DANAŠNJE PRVENSTVENE NOGOMETNE TEKME. Ilirija : Primorje. S to tekmo bo dosežen višek prvenstvenih tekmovanj ljubljanskih klubov. Da bo ta nastop nudil zanimivo tazo prvenstvenega boja, je pričakovati z ozirom na znano rivali-teto obeh klubov. Škoda je le, kakor smo že javili, da ne moreta obo moštvi nastopiti kompletno. V tem slučaju bi bili obe napadalni vrsti v pravem taktu. Primorje nastopi brez dobrih napadalcev Uršiča in Zalokarja, Ilirija pa brez interiiacionalca Podujeta. — Nadalje se vrše danes še prvenstveno tekme: Ob 9 dopoldne Svoboda : Slovan, ob 10.30 Jadran : Slavija. popoldne ob 1 Ilirija rez. : Primorje rez in ob 14.30 pa Ilirija : Primorje. Na ta način je omogočeno, da sc tekme, namreč popoldanske, odigrajo še podnevi. — Vse tekme se vrše na prostoru Ilirije. Knjige m revije. »ŽENA S SOI.NCEM.« »Malo, mislim jaz, je na zemlji večjih bolečin, nego je ta: izgubiti mater Nemara jo človek občuti tembolj, čim starejši je Pa bodisi tudi, da hočeš kot dozorel mož kazati mirno zunanjost, da z vso močjo zadržuješ solze, ki pekoče silijo v oči — vendar, ko stojiš ob grobu, ki ti bo zdaj-zdaj za-kril najmilejše oči, ki so ti kdaj sijale, zasul naj-blažje srce, ki te je kdaj ljubilo, in se ti ob zeva-jočem tem grobu ozre pogled nazaj v preteklo življenje, vse pretkano z dobrotami tvoje matere, ki je zate delala, molila, žrtvovala, trpela, živela... ah, kako ne bi jokali takrat vsi koti tvojega srca, kako ne bi, če ne. smejo na lice, kapale pa v dušo tvojo solze, ne vodene, marveč krvave!« — Tako uvaja dr. Mihael Opeka svoj govor o »Ženi s soln-cenit kot »Materi naši«, ki nam je nobena smrt vzeti ne more. Štirinajst govorov je posvetil dr. M. Opeka Njej, o kateri pravi Skrivno razodetje: »Veliko znamenje se je prikazalo ua nebu: Žena, s solu- dali novo šolo. V korist novega šolskega poslopja se priredi koncem oktobra cerkveni bazar, ki bo trajal štiri tedne C h i c a g o 111. Pohvalno moramo omeniti društveno življenje v naši naselbini. Razni jubileji in druge slavnosti, ki so se vršile, kažejo jasno, da so ljudje za društva zanimajo. Ni še dolgo tega, ko ste se kar dve društvi ustanovili. Pred par meseci se je ustanovil iSlov. kat. dram. klub«, katerega namen je gojiti dramatiko in prirejati igre za katoliška društva v naselbini. Dne 25. oktobra so priredili igro »Veseli dan ali Matijček se ženi«. — Pri nas je že tako mraz, da v prste zebe, ko to pišemo. Zato naj končam s pozdravom na vse rojake in rojakinje onstran služeč. Ža popolno prekmursko Poslancc župnik K 1 e k 1 in tovariši so predložili ministrskemu svetu spomcnico proti ukinjenju dveh višjih razredov na gimnaziji v Murski Soboti. Spomcnica, iz katere je razvidno, kako nedopustno se pri nas ravna z najvažnejšimi interesi nc samo posameznih delov prebivalstva, marveč tudi države same, slove: Gospod minister za prosveto jc kljub svoji prvotni pismeni obljubi, da sc realna gimnazija v Murski Soboti negledc na število prijavljenih učcncev postopoma razširi v popolno višjo gimnazijo — ukinil v drugi polovici oktobra VI. in VII. razred na tej gimnaziji. Ta ukinitev jc zadala državni misli v celem Prekmurju, to jc na naši severni državni meji hud udarcc. Podpisanemu poslancu in njegovim tovarišem je čast, ministrskemu svetu obrazložiti razloge, kateri zahtevajo, da sc omenjena ukinitev 6. in 7. razreda takoj razveljavi ter da se tako razvoj tc gimnazije v osemrazredni zavod takoj zasigura. 1. Prekmurje je žc tisoč let preplavljala Mažarska s svojo kulturo. Da se sledovi le kulture zbrišejo, so prekmurski rodoljubi za ustanovitev slovenske gimnazije napeli vse sile, da bi se polom novega prekmurskega roda narodna in državna misel okrepila v ozemlju, ki šteje nad 100.000 prebivalcev. 2. Prekmursko narodno zavedno ljudstvo se je takoj od začetka gimnazije z vsemi silami potegovalo za razvoj in obstoj te gimnazije, in to cclo z velikimi žrtvami. Žrtvovalo je namreč polnoštevilno obiskano meščansko šolo v Murski Soboti, samo da se ohrani osemrazredna gimnazija. Z ozirom na to so predniki gospoda ministra za prosveto ponovno obljubili, da se bo državna gimnazija ne glede na število dijaštva obdržala, ako se ukine meščanska šola. Zadnji razred polnoštevilno obiskane meščanske šole 'se je letos ukinil. Z r.a.jvečjim obžalovanjem pa moramo ugotoviti, da sta se z njo ukinila kljub ope-tovani obljubi gospodov ministrov za prosveto i VI. pa VII. razred gimnazije. Takega udarca ni dobila nobena pokrajina v državi. Vsaka bi ga ložje prenesla kakor pa v šolskem oziru zapuščeno Prekmurje. 3. Večina gojencev imenovane gimnazije je revnega kmetskega ali delavskega stanu ter se v pretežni večini izven Prekmurja ne more šolati. Velik del siromašnih dijakov hodi peš v šolo od doma, drugi del pa dobiva zavetje v dveh zavodih, ki jih je siromašno ljudstvo za silo postavilo; nekaterim pa sami starši pošiljajo v mesto hrano in perilo. Vsega tega ne more dijaštvo dobiti izven Prekmurja, ker so vse druge slovenske srednje šole preveč oddaljene. 4. Vsled pomanjkanja gmotnih sredstev bo moral znatni del dijakov VI. in VII. razreda opustiti svoje nadaljnje Šolanje, ako bi ukinitev ostala v veljavi. Pa tudi tistim, ki bi mogoče drugod še dobili kakšne podpore, bi preselitev povzročila velike, ako ne ne-zmagljive težave. 5. Svoj čas je mažarska vlada, akoravno je na severni meji Prekmurja v St. Gothardu žc obstojala osemrazredna gimnazija, vendar ponudila osemrazredno slovensko gimnazijo Murski Soboti ped pogojen, da bi se Prek-murci ne odcepili od Mažarskc. A zavedni prekmurski Slovenci so mažarsko ponudbo odklonili ter se izjavili za združitev z brati v skupni domovini v trdni nadi, da dobijo tu vsaj toliko, če ne več, kakor jim je tuja vlast ponujala. Kakor ta ponudba izpričuje potrebo gimnazije za Prekmurje, tako tudi sedaj daje priliko državi sovražnim elementom za hujskanje: češ, kar bi vam tujci dali, tega lastni bratje nočejo. 6. VI. in VII. razred sta res v malem številu obiskana. Šesti ima 9, a sedmi.razred 5 dijakov. Vzrok za to leži v tem, da ob otvoritvi gimnazije naše državne meje šc niso bile določene. Hujskači so to negotovost izrabili. Begali so ljudstvo z osveto Mažarov, ako pošljejo svoje otroke v »jugoslovansko gimnazijo«, kakor so jo nazivali. Pravi junaki so bili oni starši, ki so kljub vsem grožnjam svoje otroke poslali v to šolo, in ta značajnost se plačuje sedaj s tem, da sc njihovim otrokom zapirajo vrata v šolo. Ko so se pred dvema letoma državne meje definitivuo določile, se je takoj pokazala prava slika šolskega obiska na tem zavodu; drugi razred namreč šteje letos 87, prvi pa 117 dijakov. To je jasen dokaz, da gimnazija vsebuje vse pogoje za zdrav in uspešni razvoj. 7. Ne strogo po zakonu, marveč samo po analogiji srbskega zakona je zahtevalo prosvetno ministrstvo za 5. in 6. gimnazijski razred v vsej državi po 30 dijakov, za 7. in 8. pa po 20 dijakov. Toda to število ni povsem utemeljeno v zakonu, poleg tega pa sc tudi ni povsod ta zahteva uveljavila. Hvale vredno jc, da je gospod minister za prosveto iz narodnih ozirov spregledal to število na nekaterih zavodih, kjer noben razred ne dosega višino zahtevanega števila, pa vendar ni sledila ukinitev. Pomniti pa je treba, da ti zavodi ležijo v sredini našega državnega ozemlja, Prekmurje pa na severni državni meji, obdani obestransko od Mažarov. 8. Ministrstvo notranjih zadev dosedaj 8e ni razpisalo v Prekmurju občinskih volitev in to iz razloga, ker bi moglo prekmursko ljudstvo tu in tam nezanesljive župane izvoliti. Mi sicer nismo tega mnenja, vendar pa opozarjamo ministrski svet, naj argumentacijo ministra notranjih zadev predloži in priporoči ministru prosvete, da z narodnimi šolami, predvsem z narodno gimnazijo v Murski Soboti odpravi vzroke take nezanesljivosti. Na podlagi teh razlogov v interesu narodne in državne misli je čast zaprositi ministrski svet, da se zavzame za gimnazijo v Murski Soboti ter da razveljavi odredbo ministra prosvete o ukinitvi VI. in VII. razreda realne gimnazije v Murski Soboti. F. Kolenc: Razprodaja velepossstva v Prekmurju. V gospodarskem položaju smo prišli tako daleč, da se kmet danes že ne vprašuje več: Kako bom gospodaril? temveč: kako bom živel? in: Ali bo sploh mogoče živeti? In to ne velja le o revežih s par orali zemlje, temveč o bivših trdnih kmetih s 30 do 50 orali zemlje. Da se resnično bližamo gospodarskemu polomu, najjasneje kažejo eksekucije. Ekse-kulorski boben do sedaj nikdar ni tako pogosto zaropotal, kakor v preteklih mesecih. In vse to se je godilo — ter se godi — radi neplačanih davkov. — Ni jih mogel plačati revež, ker ni imel denarja, ne kmet. ker je imel radi nizke cene živine in poljskih pridelkov, a visoke cene vsega, kar potrebuje priv gospodarstvu in pri hiši, komaj toliko do- mama, gle) to je pravo „GAZEI.A"-milo, kt š.? tako kmsno peni, dn snažno in belo pprilo ter prihrani trud in delo ni ucaniti. kje s:> kupijo najboljša in najrenejša OBLAČILA, ker VSAK VE, da Je to konfekcijska tovarna frm BercacSa d de, s.|oM|ona Ce rabiš sukno. raglan, površnik, usnjat suknji?, obleko za sobe aii sina, poseti detajlno trgovino na Erjavčevi cesti štev. 2 in nc bode li žal. Poskusite in boste prepričani, da se najboljše in najlepše, a kljub temu najceneje kupi PERILO za gospode in dame v Ljubljani na Sv. Petra cesti št. 29 pri F, in I. GOMČAR. hodkov, dn se je z veliko težavo preživel in se obvaroval usodnejše gospodarske katastrofe; za visoke davke pa ni preostalo nikomur denarja. V tem kritičnem času se začenja v Prekmurju delo, ki bi se moglo izvršiti uspešno le takrat, ako bi imel vsak, do najrevnejšega kmeta, tisočake v žepu; — prišlo je do razprodaje veleposestniške zemlje. To smo že dolgo pričakovali, ker smo upali, da na ta način pride tudi mali kmet do toliko zemlje, da bi zadostovala za ohranitev eksistence malih družin. Sedaj pa se revež s strahom vprašuje, kaj bo iz njega, ako se razprodaja resnično tako izvrši, kakor se začenja. V teoriji se vladni načrt ob priliki zadnjih dvanajstin ni videl v popolnoma jasni luči. Res je, da smo takoj v začetku rekli, da je pomanjkljiv in se vpraševali, zakaj ni določena zemlji cena, na kak način se bo zemlja odplačevala, zakaj ni vlada priskočila tudi najrevnejšim na pomoč s tem, da bi dala vsakemu, kdor bi potreboval — in bi kakor moralno, tako tudi materijelno jamčil — večletno brezobrestno posojilo, s katerim bi vsak zemljo plačal. Da pa bo la načrt tako pomanjkljiv in usoden, kakor vidimo sedaj, ko se razprodaja že začenja, si ni nihče mislil. Vladni načrt je predvideval le to, da dobi država 10% od prodajne cene. O ceni sami — koliko naj stane oral zemlje prve, druge, tretje vrste itd. v njem ni govora. In kakor kažejo prvi koraki, ki so jih storili razproda-jalci v tem oziru je ta slran načrta za kupce zemlje najusodnejša, ker ni začrtana meja, kako visoko sme iti razprodajalec v svojih zahtevah, temveč mu je puščena prosta neomejena pot. Da bo šel v tem slučaju oni, ki je s svojo zemljo gospodar položaja — brez ozira na obupne gospodarske, zlasti denarne razmere kupca, ki je že skozi dolgo dobo komaj pričakoval, da bi za nekoliko nižjo ceno prišel do koščka zemlje — do najvišje meje, je vsakemu jasno; to tembolj, kar bo skušal dvigniti ceno tako, da ne bo šlo v izgubo tudi tistih 10%, ki jih dobi država. Da ie temu v resnici tako se ie že pokazalo Agentje so že na delu. Obiskali so občinske urade več bličin in se z občani razgo-varjali v zadevi razprodaje zemlje. Iz teh razgovorov si človek lahko ustvari zanimivo sliko. — Zemlja je — po kakovosti — v glavnem razdeljena v tri vrste. Razume se, da je cena vrstam primerno različna; a nekaj into-resautnega je vseeno pri- tem. V enem kraju je cena : za prvovrstno zemljo 10.000 Din (oral), za drugovrstno 8.000, tretjevrstno 7.000. Takoj v sosednih vaseh pa zahtevajo: za prvovrstno 7.000 Din, drugovrstno G.000 in tretjevrstno 5.000 dinarjev. Zakaj in kako to, seveda nihče ne razume; to tem manj, ker ljudje pravijo, da med kakovostjo zemlje ni take razlike ,kakor med cenami. Ko se je izvedelo za te visoke cene, so si začeli ljudje vpraševati, kaj bo. Saj najmanj 80% reflektantov ne more zadostiti visokim zahtevam prodajalcev. Ako bi se odplačevalo v majhnih obrokih, bi nekako še šlo, a že ob Novem letu plačati najmanj četrti del cene. je pri današnjih gospodarskih razmerah nemogoče. Denarja ni. Kdo pa ga bo šel jemat NaiboljSe in najcenejše kupite maje, volno, trikotažo, rokavice, nogavice, nahrM" nike za šol»rje ia turiste, potrebščine za šivilje kioiačc, čevljarje in sedlarje pri JOSIP P E T E a. t SžC-U LJUBLJANA, poleg Prešernovega spomenika fot Na debelo I vodi.) Na malo! ceni obdana, in luna pod njenimi nogami, in na njeni glavi krona dvanajstih zvezd.t V njih je kakor v prelepih mozaikih zbral vse najlepše in naj-tehtnejše, kar vsebuje o Mariji duhovna literatura. Kakor v vseh svojih govorih se obrača tudi v teh na modernega človeka, ki mu zna najti pot v zadnjo kamrico srca in mu vsaj za kratek trenutek odpreti pogled v neznane nadzemske dalje s>Žena s solncem no bo šla mimo nikogar, ki jo bo čital, ne da bi padel nanj vsaj droben žarek njenega hoinca. Čitaj in rekel boš: Vredno jc bilo (Dr. M. Opeka: »Žena s solncem«. Štirinajst govorov o Mariji. Osmerka. Str 12G — Din 18, po pošti Din 19.50. Založila prodajalna KTD, 11. Ničnian. Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.) »V i.sto d«, dekliški list. Vsebina il. številke: Blagor mrtvim: Slovensko srce: Eva; še o prijateljstvu; 0Ptetanus-r, so ljudska povest, namenjena širokim plastem naroda, a so ljudska povest v najboljšem pomenu besede. Pregljev sMuznik^ je ideal take ljudske povesti, kot nam jih je svoje dni pisal Finžgar in j pred njim naš mojster Jurčič. Dejanje ie tako bogato, da bi pisatelj iz teh bogatih dogodkov lahko | napisal trilogijo In ako bi Pregelj ne pisal tako koncizno, da lapidarno, bi ne bilo mogoče utesniti to ogromno snov na 100 straneh majhnega tiska, j Je zgodovinska povest iz stoletja, lokalizirana na Goriško. Značaj glavnega junaka raste pred ta-! ko; od otroškiti iet do zrelega moža se razvija stopnjema pred teboj. Časovni kolorit zgodovine je prav dobro zadet. Popisi so povsem kratki, skoro bi rekel, v slogu za brzojavko, a «:'.to r.ič manj jasno in ostro očrtani. Pregelj jc plsstik, tako jasno . zna pisati. Primerjaj prizor, kako gre Pavle skozi ! šibe. Tudi humorja je dovel.i v povesti, tako da bo i tudi človek, ki tc hoče nasmejati, prišel na svoj i račun (Mati Jera). Da pri Preglju ne manjka ro-i mantike, ki jo nnše ljudstvo tnko ljubi, mi ni treba : t posebej povdarjati. Ali imamo v slovenskem slov- i ! stvu kaj dosti tako sočnatili žensk, orisnnih kol je i Polona? Mislim, da ne; In stric Malic? Ta lip ! kmečkega paderja — rožurjn. Pregljev slog in je-] zik hvalili, bi se reklo opravljati nepotrebno delo. Je to res godba in kremen obenem. Kar je Glavar za Kranjsko, to je Muznik za Goriško Z.nio bodo Pregeljcvoga Muznika brali š.c tedaj, ko bo Tnr- ' zon in njegova opičja rodbina žc davnaj zapadel i j pozabnostt. Cerkveni vestnik. Cerkvena glasba v stolnici. Danes na praznik Vseh Svetnikov se bo pri pontifikalni škofovi maši ob 10 izvajala Franekova slovesna maša v F-molu. Gradual in ofertorij Griesbacherjev, pesem v čast vsem svetnikom Premrlova. Sodeloval bo orkester Muzike Dravske divizije. — V pondeljek 2. novembra, Vseh vernih duš dan, se bo pri slovesni zadUSnici ob desetih izvaial K o c h o v Re-q u i e m v F-molu, sekvenca koralno. Orlovski vestnik. Dr. A. Ušeničnikovn knjiga: Socialno vprašanje (Orlovska knjižnica št 15), popolna izdaja, se začetkom tega tedna razpošlje vsem odsekom po 1 obvezon izvod. Odseki imajo 16 odstoUcov popusta ter stane knjiga s priporočeno poštnino in za-vojnino vred Din 29 Pri letos predpisanih predavanjih o socialnem vprašanju je tc knjiga za predavatelja nujno potrebna. — Skrajšana izdaja (Orlovska knjižnica št 15 a), kot učna knjižica za člane, je tudi že dntiskana in stane za člane 3 Din, če s* je naroči vsnj 5 izvodov skupaj. Poštnina se plača posebej. Za nečlane je 6 Din. istotako, če je kupiš manj kot 5 izvodov. — Vsak odsek dobi mesečno eno številko »Prosvetnega dela* (namesto dosedanjih »Osnutkov), v katerem so vsa vprašanja v Ušeničnikovi krajši izdaji pojasnjena 7. zgledi iz zgodovine in sedanjosti, tako dn je predavatelju snov olajšana do najskrajnejše mere. Prosvetno delo (št. 1) se tudi dopošlje odsekom še ta teden. Ta številka stane 4 Din, ki naj jih vsak odsek nakaže po priloženi položnici. V«em orlovskim odsekom in orliSkim krožkom! V nedeljo 29. novembra I92S so vrši v dvorani Ljudskega doma v Ljubljani zbor dn!ci»iWov Jug. orlovske zveze. Začetek ob 9 .Spored: L titan,je in odobritev zapisnika zadnjega zbora delegatov; 2. poročila članov predsedstva; 3. poročilo preglednikov; 4 volitev novega predsedstva In preglednikov; 5. sprememba Poslovnika (glej paragraf 282 Poslovnika); 6. ostali predlogi in 7 slučajnosti — V smislu § 279 Poslovnika je vsak od-I sek oziroma krožek dolžan poslati na zbor dele-: gatov svojega zastopnika oziroma zastopnico, ki ; mora imeti pismeno pooblastilo Odseki, ki ne bi j mogli poslati lastnega zastopnika, naj oddajo po; i oblastilo svojemu okrožju, krožki pa svoji srenji (§ 278 Poslovnika). Bog'živi! — Predsedstvo JO Z Telovadna akademija. V nedeljo 8. novembra priredi šentpelerski Orel v Ljubljani veliko telovadno akademijo z raznovrstnim in zanimivim sporedom. No tej akademiji bo sodeloval tudi orliški krožek sv. Peter s popolnomu novimi točkami. Telovadna akademija je v prvi vrsti posvečena zmagi, ki jo je šentpeterski odsek dosegel letos na Stadionu s pridobitvijo prehodnega prapora Orlovske j podzveze v Ljubljani. Opozarjamo že danes na to I prireditev, ki bo nudila s svojim programom vsa-! komur jasen pregled o napredku najbolj ag"neg7 <'1 ■ i -■ <' ega odseka. Dijaški vestnik. Nii rednem občnem zboru »Akademske r-c" •Inf ro oktobra jo bil izvoljen sledeči odbor: pred-sp.dnil: Mtklavčič Maks, phll.; podpredsednik )•• beljak Tine, pliil ; blagajnik Strgnršek Anion, ic:ia tajnik Anžič Srečko, tehn.; knjižničar Rak Mai. pliil. Učiteljski vestnik. Novomesko-čriioninljskif podružnica »Slomšk i ve zveze imn svoje redno zborovanje -Ine 7. novembra v Novem mestu in sicer ol> pni 1" v Rokodelskem domu. N'p sporedu je prediranje o Sa-ir.uvzgoji in dopolnilni občni zbor Udeležba z« i nc obvezna, gostje vabljeni. — Načelnik. ua 30—40% obresti, samo radi tega, da bi z njim odplačal kupnino? Ako bo tako, zemlje ne kupimo, izjavljajo oni, ki so jo dosedaj uživali v najemu. — Takšnih svot nam ni mogoče plačati. Saj niti za davke in vsakdanje potrebščino nimamo denarja. — A kaj potem? Kakor pravijo (prodajalci) morajo zemljo na vsak način razprodati. Kdo jo kupi? Revež, ki jo v prvi vrsti in edino potrebuje — kakor sam izjavlja —, ne. Dobijo jo oni, ki razpolagajo z velikimi vsotami. Ali pa je nn ta način pereče agrarno vprašanje rešeno? Saj bi vendar morali priti v prvi vrsti v poštev reveži, katerim je zemlja za ohranitev lastne eksistence neobhodno potrebna! Ako pa se rešuje vprašanje na ta način, ostane revež tudi nadalje — revež, s to razliko, da je do sedaj upal, od sedaj naprej pa bo lahko klel usodo, Iti je bila nasproti njemu tako mačehovska. Prepozno še ni. Še se da pomagati. A je že zadnij čas. In v tem zadnjem trenutku se obračamo na vse merodajne kroge — tudi na vlado, ki je prej izdelala tako pomanjkljivo načrt — da obrnejo vso pozornost na stvar, ki je za najmanj 60% našega prekmurskega ljudstva življenskega pomena. — Tudi kmet-siromak mora živeti! Na zadnji seji ravnateljstva Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je poročal podravnatelj, kaj so ukrenili za zmanjšanje izdatkov pri tem zavodu. Povod temu je dal ogromni primanjkljaj, ki ga izkazuje letos Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Po njegovem poročilu znaša primanjkljaj do septembra meseca, t. j. za osem mesecev tekočega leta, celih 1,920.000 dinarjev. Če primerjamo letošnji dosedanji primanjkljaj z lanskim celoletnim, ki jc znašal samo nekaj nad 16.000 dinarjev, tedaj vidimo resnost in nevarnost položaja. Da bo pregledno, naj navedemo, kako sc delijo izdatki poizkusne bilance in sicer: hranarina 36.56 odst., upravni stroški 18 odst., bolnišnice 13 odst., zdravila 13 odst., zdravniki 19.4 odst. Iz tega sledi, da so izdatki za hranarino in drugo dokaj normalni, razen v kolikor od teh odpade na zobne poprave in porodnice, pač pa je prekoračena postavka za zdravnike. V drdes dobro SUKNJO ali RAGLAN iz krasnega i:i Prvovrstnega blaga najmodernejših krojev — |ib dobi sajno pri tvrdki ■ "" ........ ritsu ^^Olijju Tako gremo korak za korakom bliže popolnemu ruinu našega bolniškega zavarovanja, če se pravočasno ne bo odpomoglo. Zato je dolžnost vseh poklicanih in prizadetih, da posvetijo temu vprašanju vso pozornost. Ne sme biti vseeno delavcu in nameščencu in tudi ne podjetniku in ne javnosti ter mero-dnjnim faktorjem, ali bolniško zavarovanje uspeva ali propada, ker lahko vseka njegov propad globoko rano ne samo zavarovancem, temveč celi naši javnosti in našemu gospodarstvu. Vsled tega je potrebna pravočasna remedura, da pride zavarovanje v ravnovesje in do življenjske možnosti. Dalmatinski listi so sprožili razpravo o pobijanju malarije v naši državi. Tem povodom prihajajo na dan, da je vsa naša to-stvarna državna akcija, ki stane težke milijone, popolnoma zgrešena. Država gradi namreč po malaričnih krajih drage institute za pobijanje malarije, ki obstoja v glavnem v tem, da dobivajo malarični bolniki brezplačno kinin. S tem pa proti zlu samemu ni prav nič pridobljenega. Malarija se da uspešno pobijati samo na en način: z izsuševanjein močvar, ki so gnezda komarjev, povzročevalcev malarije. Ako bi država le del milijonov, ki jih troši za mala-rične inštitute (samo zavod v Skoplju je stal 75 milijonov dinarjev!) porabila za izsuševa-nje malaričnih krajev, bi v par letih malarija popolnoma izginila. Tako pa se vsa akcija osredotočuje okolu paradnih zgradb in ustanov, od katerih prizadeto prebivalstvo nima skoraj nobene koristi. To ugotavlja med drugimi dr. Jovan St. Kujačič v svoji knjigi »Ma-larična mjesta u Crnojgori«, ki je letos izšla v Belgradu. Mi bi temu le dodali, da je sploh vse to delo države na zdravstvenem polju na isti napačni poti, da se za drag denar snujejo vse mogoče paradne ustanove ki pa ljudstvu, kateremu so namenjene, ne prinašajo veliko praktičnih koristi. Zgled za to nam je zava- rovanje delavstva, ki zaposluje ogromen upraven aparat, od katerega pa zavarovanci izda-leka nimajo tistega, kar so jim nudile prejšnje skromne bolniške blagajne. Tudi tu čutimo vso nesrečo centralizma. Sovjetska komedija. Nedavno jo »Slovenec« poročal, oziroma navajal poročilo nekega češkega publicista, ki je s svojega potovanja po Rusiji znal povedati toliko mikavnega, da bi smatral Rusijo vsakdo, ki je njegovo opisovanje čital, za pravi paradiž. Kaj je na stvari? Polna hvale je prišla iz Rusije tudi neka bavarska študijska komisija socialistov, komunistov in raznih nadstrankarjev. Pripovedovali so, kako delavstvo na Ruskem udobno stanuje; kako so zadovoljni, da imajo vsega, kar potrebujejo. Se celo kaznjenci imajo lepe celice ter si krajšajo čas z igrami in športom, opoldne pa se krepčajo s pečenko! Zdaj se je pa pokazalo — tako pišejo bavarski časopisi — da je omenjena komisija bila dodobra spoteg-njena«. Ruski socialisti sami so zadevo razkrinkali. Vse ogledovanje je bila pravcata komedija. Komisija je bila neprestano pod ruskim spremstvom dn nadzorstvom. Udeleženci niso mogli z nikomer poljubno v zvezo stopiti, z nobenim delavcem se poljubno raz-i govarjati — o ondotnih razmerah. Na tisoče l delavstva so komandirali na kolodvore, da so ob prihodu Nemcev navdušeno vpili: »2i-vio komunizem! Živela tretja internacionala!« Kdor ni maral sodelovati, je bil ob kruh. V javnih zavodih ki so jih smeli odposlanci obiskali, so poprej vse uredili in posnažili. V jetnišnicah so kaznjence odpeljali v druge prostore, na njih mesto pa spravili »prostovoljne« jetnike, ki so si smeli postreči tudi s pečenko... (Liebfrauenbote.) Raznoterosti. 19. Zanesljivim se plr čilo ola;Sa. • n; ;-•> i i t«**«*«** »o TO BI BILO NEKAJ ZA NAS PROSVETNI ODDELEK I Italijanski naučni minister Fidele je izdal okrožnico, v kateri poudarja važnost šole v boju proti kletvini in sramotenju Boga. Šolske oblasti morajo delati skupno z glavnim odborom v boju proti kletvini v Veroni, ki ima v Italiji okoli 2000 pododborov. Od 24.-26. oktebra je bil v Rimu prvi kongres, ki se je pečal s tem vclevažnim vprašanjem. UNIVERZE. Po prevratu je izdala Jugoslavija 225 milijonov dinarjev za univerze, 110 za belgraj-sko, 01 za zagrebško, 24 za ljubljansko. Belgrad je dobil 0.257 odstotkov vseh državnih izdatkov, Zagreb 0.213, Ljubljana pa 0.069 odstotkov. ZhiiHSTVENA EKSFEDiCIJA V ATLANTIKU. Nemška za dve leti določena ekspedicija po Atlantiku jc prvič znanstveno opazovala podmo ske b.ke. Dognala je, da teče iz Severnega Atlantika v veliki globini do 3600 km južno od ekvatorja tok in da pride v tej oddalji od ekvatorja spet na površino. Od juga prihaja enak tok proti sevru. V tej vodi se nahaja hrana za kite. Ekspecicija bo študirala gibanje rib v Atlantiku. Morje med Afriko in Ameriko so doslej štirinajstkrat preiskali; sedaj gredo v južnotečajne pokrajine in nato preit vzhodu. Ladja se imenuje »Meteicr«. RUSKI KuiiuOG PRODIRA. Namesto angleškega premoga se uveljavlja na Francoskim zmiraj bolj nemški in ruski premog. Letos se je dogodilo prvič, da je ^.la množina nemškega premoga v glavnem francoskem pre :•' govnem pristanišču Rcuena večja kot množina angleškega premoga. Najnovejše presenečenje za angleške premogarje je bil pl*. tovor 3000 ton premoga iz okraja Doneč v Rusiji; za tem je prišla druga po-šiljatev, -*>?0 ten, tretja pošiljr.tev je pa na poti. Fraticii^i premogovni trgovci izjavljajo, da je ruski sptracitni premog iste kakovosti kakor angleški, da je pa kljub daljši vožnji bistveno cenejši. ZANIMIVO ODKRITJE NA LABRADORJU. Amerikanska arktična ekspedicija pod vodstvom Donalda Mac Millana je našla na polotoku Labradorju razvaline, po katerih sklepa Mac Millan, da je bila tam nekdaj večja naselbina normaaskih VVikingov, ki so baje odkrili Severno Ameriko že davno pred Kolumbom. Prihodnje leto se namerava Mac Millan vrniti v te kraje, da bo razvaline naprej raziskoval. CESARICA ELIZABETA IN BUBI-LASJE. V dnevniku Konštantina Kristomana, učitelja grščine cesarice Elizabete, beremo: Danes smo srečali žensko kratko ostriženih las, rdečega ohraza in odločne hoje. Srpo je gledala cesarico, pozdravila je ni. Elizabeta je rekla: Dama je duhovita, ker ima kratke laso; bojim se pa, da si jih je dala samo zato postriči, da bi jo |nieli za pametno. Ce bi si dala jaz oslriči laso iz prepričanja, zato, ker Obiskovalci pokopališča ne pozabite, ustaviti se v »šentpeterskem bazarju« Ljubljano, Sv. Martina cesta 8 — kjer si lahko ogledate bogato zalogo manulakturnega blaga po zelo nizkih cenah. — Perilo po meri! jih smatram za nepotrebne, bi padli ljudje po meni kakor volkovi. — Prav je imela. SE NE SPLAČA. Na Danskem jo mlad moški vlomil na pošto in je vzel 100 pisem. Hotel je samo vedeti, s kom njegova nevesta dopisuje. RADIO. Angleška radio-družba je imela v preteklem letu 85.000 funtov čistega dobička. Rekla je pa zmeraj, da nima nobenega dobička, in je nastavljene umetnike prav slabo plača-i la. Sedaj jo bodo prijeli. DOBRI DRŽAVLJANI. Skupina v Ne\vyorku živečih italijanskih državljanov je sprožila misel, da bi začeli z | zbirkami za odplačilo italijanskega vojnega dolga. PALAZZO VENEZIA. Znameniti Palazzo Venezia v Rimu sedaj predelujejo. V prvem nadstropju se bodo vršili državni sprejemi, v drugem nadstropju bo zasebno stanovanje Mussolinijevo in njegova delavnica. i KOLIKO POŠTNIH URADOV JE NA SVETU. Najnovejši Gothaer Kalender prinaša o tem zanimive podatke. Vseh poštnih uradov j na svetu je 335.000. Od tega pride na Evropo 170.700 pošt, Ameriko 78500, Azijo 00.700, Avstralijo 10.700 in na Afriko samo 8500. Ako izračunamo še, koliko prebivalcev odpade na en postni urad na posameznih kontinentih, tedaj vidimo, da je na prvem mestu Avstralija, | kjer pride že na 1200 prebivalcev ena pošta, potem je Amerika s 4900 prebivalci, Evropa z 9930, Azija s 55300 in končno Afrika s 79.500 ljudmi. IZHLAPEVANJE VODE IZ RASTLIN. Znano je, da dmajo rastline na spodnji strani listov majhne luknjice, reže, skozi katere oddajajo vodo. Kakor človek, ki se tembolj poti, čim večja je vročina, tako oddajo tudi rastline ob hudi vročini tem več vode v zrak. Učenjaki so začeli računati, koliko vode more posamezna rastlina oddati, ter so prišli do neverjetnih številk. Nobe je izračunal, da odda breza s približno 300.00 listi na dan do 60 litrov vicde. Botanik Haberlandt pa je dognal, da odda bukev tekom enega leta do devet tisoč litrov, 1 ar s 400 bukovimi drevesi pa 3600 hI vode. KAKO PONAREJAJO DRAGE KAMENE. Vsakdo lahko uvidi, da mnogoštevilni kameni in biseri v raznih nakitih, ki jih vidimo po izložbah, ne morejo bili pravi,ker se taki nakiti lahko dobe že za razmeroma nizko ceno. Zemeljski zakladi pa končno tudi ne razpolagajo s tako množino, kolikor je pride na trg. Ker hoče imeti sedaj že vsak človek kak 1 okrasek na sebi, so začeli draguljari, da zadovoljijo želje širšega občinstva, sebi pa napolnijo žepe, ponarejati drage kamene. V ta namen si naberejo najfinejšega in najčistejšega i kremenjakovega peska, ki ga stale v visoki temperaturi. Nato mu primešajo raznovrstne kovinske okside, v kakršni barvi pač želijo Interesente vabimo brezobvezno na ogled naše krasno zimske zaloge OBLEK in SUKENJ. JOS. &0JSHH - LJIIBLJHH9I. kamen napraviti. Tako n. pr. pobarva bakrov oksid kamen češnjevo rdeče, da izgleda kakor pravi rubin. Ko to zmes še primerno razčistijo in ohlade, jo dajo brusit kot prave demante, rubine itd. TI kameni se od pravih jako težko ločijo, ker so mnogo trši od navadnega stekla in imajo čistejši blesk. NEMAREN PISMONOŠA je umrl pred dvema letoma v nekem londonskem predmestju. Te dni so prezidavah hišo, v kateri je stanoval, in so našli ogromno množino pisem, ki jih pismonoša najbrž vsled lenobe ni oddal. Poštna uprava jih je sicer takoj razposlala, a kaj, ko je večina te pošte šo Iz svetovne vojne! Pismonoša je s svojo nemarnostjo napravil gotovo precejšnjo zgago. Dognano je že. da je dva ženina pripravil ob nevesti; dekleti nista dobili pisem od svojih izvoljencev, ker so ostala pri pismonošl, pa sta se sčasoma naveličali čakati in sta se poročili z drugima. Pa je bilo najbrž še več takih slučajev. Pravijo, da bi jo pismonoši sedaj gotovo posvetili, če bi bil še živ. Zlobni jeziki so pa takoj izvohali, da je eden izmed »nesrečnih« ženinov rajnemu pismonoši še prav zelo hvaležen ... ZELO KORISTNA RIBA. V boju proti malariji so začeli tudi v Italiji uporabljati malo ribico »Gambusia hol-broocki«, prinešeno iz Amerike. Ribica požre vsak dan povprečno 1500 ličink muhe malarija, se zelo hitro množi, prenese vsako temperaturo in se prav dobro počuti v stoječih vodah, gnezdih one muhe. POSNEMANJA VREDNO. Hessenska vlada v Kasselu je izdajala doslej seznam pijancev. Sedaj pa je začela izdajati tudi seznam pretepačev in ga razpošilja gostilničarjem. Na podlagi tega seznama gostilničar dotičnike lahko kar odstrani, ZA ZOBE. Dvorni zobozdravnik angleškega kralja Harry Baldwin je v londonskem društvu za ljudsko zdravje predaval in je izvajal, da je najboljši način za ohranitev zob ta, da uporabljamo kot ustno vodo čašo vode, v kateri je raztopljena čajeva žličica soli. ŽIVIO PARAGRAF. Nekaj nenavadnega se je prigodilo ne-j davno nekemu češkemu čevljarju. Izpreha-jajoč se po železniški progi je zapazil, da so j tračnice ua nekem ovinku odvite. Mož je tekel, kar so ga noge nesle, do bližnje čuvajnice to javiti in je na ta način rešil bogvekoliko človeških življenj in pa materijala, toliko več ker je bilo ravno na tistem kraju skalovje, ob katerem bi se bil vlak brez dvoma ves razbil. In zdaj bo vsak pričakoval, da so vrle-j ga čevljarja primerno nagradili. Ne, doživel | je nekaj povsem nepričakovanega: on ki je 1 storil hvalevredno delo, rešil morda veliko ljudi, je bil... kaznovan z globo 20 čeških kron zato, ker je hodil po železniški progi- CUDNA OBSODBA. Belgijsko vojno sodišče je obsodilo svoje-časnega poveljnika v Antwerpenu nemškega ; generala v. Bescherja na 15 let ječe in con-1 tumaciam, ker je bil dal podreti nekoliko 1 kažipotov na cestnih križiščih. Med tem pa jo ta general že davno mrtev. — Isto sodišče pa je obsodilo na smrt tudi nemškega generala | Bornefeldta zaradi umora, požiga in tatvine, i Ta general je zdaj profesor na univerzi v, Halle. EVINA JABLANA. Na Ceylonu raste med raznimi drugimi posebnostmi tudi drevo, ki mu pravijo »Evina jablana«. Njegovo cvetje zelo lepo diši, sad pa js na zunaj podoben jabolku. Zunaj je po-marančaste barve, znotraj temruordeče. Vsak sad pa ima nekako znamenje, kakor da bi bil kdo že odgriznil en kos. Jabolko je strupeno. HITRA KUPČIJA. Knjigotržec Edvard Goldstone iz Londona jc na svojih aeroplanskih potovanjih izvedel, cia se nahaja nekje prava kopija Gutenbergovo aeroplan, nazaj v London, nazaj na Dunaj, in je tam biblijo res izsledil. Lastnik je zahteval svoto, ki je Goldstone ni imel pri sebi. Brž v aeroplan, nazaj v London, naza jna Dunaj, in kupčija je bila sklenjena. Gutenberg je dal tiskati prvo biblijo leta 1455., drugo leta 1456. BARVA MORSKIH RIB. Ker je morje jako globoko, nc prihajajo sclnčni žarki do dna, temveč segajo kvečjemu do 150 m globoko. V globočini morja vlada torej popolna tema. Temu primerna je seveda tudi barva rib. Od solnčnih žarkov namreč ne sedajo vsi enako globoko, temveč se modri žarki najprej odbijajo — zato je morje modre barve—, zeleni sežejo malo dalj, rumeni še dalj, a najgloblje prodirajo rdeči žarki. Zato so tudi ribe, ki so blizu površja, modre in vijol-čne barve, globlje nahajamo zelene ribe. p tem rumene, v globočini 150 m sc nahajajo že rdeče, in od tam proti dnu pa žive samo brezbarvne in prozorne ribe. Gospodarstvo. Borzni teden. D. P, — Ljubljana. 31. oktobra 1925. Skozi cel teden ni bilo beležiti večjih iz-prememb v tečajih. Omeniti je pravzaprav edino le fluktuacijo vojne odškodnine; tudi v Zagrebu je bila skozi cel teden tendenca mirna. Promet je bil ta teden v Ljubljani dovolj velik; trikrat večji kakor prejšnji teden. Za državne papirje cel teden ni bilo večjega interesiranja. Vojna odškodnina je v drugi polovici tedna celo popustila tako v Ljubljani kakor v Zagrebu. V torek je notira-la v Ljubljani 334 den., v petek 330—334. Investicijsko posojilo je bilo v Zagrebu zaklju-čevano po 80. Promet je bil v Ljubljani v vojni odškodnini in investic. posojilu. V bančnih papirjih je beležiti neizpremenjene tečaje; ed'no Praštediona je v Ljubljani padla od 980 bi. v sredo na 060 bi. v petek. Zaključki so bili na borzi v Celjski in Merkantilni. Tudi za industrijske papirje je bila tendenca neizpremenjena. Edino Trboveljska je popustila; v četrtek 348 den., v pondeljek i>bu zaklj. Promet je bil edino v Trboveljski. V naslednjem podajamo tečaje začetkom in koncem tedna: 7% invest. posoj. 26. okt. 80 den., 30. okt. 79 den.. vo.;na odškodnina —, 330—334; kom. zadolžnice 20—23, 20—22; zastavni listi 20— 23, 20—22. Celjska posoj. 201 zaklj., 201 zaključek; Ljublj. kred. 230 den., 230 den.; Mer-kantilna 100—105, 102 zaklj.; Praštediona —, 960 bi.; Kreditni zavod 175—185, 175—185. Strojne tovarne 120—123, 120—123; Trbovlje 360 zaklj., —; Vevče 120—128, 120—128; Nihag —, 38 -40; Stavbna 100 -110, 100—110; Še šir 141 dem, 145—147. Tržna poročila. Cene kozuhovini. Zadnji mednarodni sejem za kožuhov iuo v Lipskem se je vršil od 12. do 17 oktobra t. 1. Kakor znauo se kupuje na ten sejmih vedno večje partije skupaj na aukciji Uprava Ljubljanskega ve'°;ejma je prejela o zadnji prireditvi, oz. o cenah sledeče poročilo: kupčija ni bila baš živahna. povpraševale so večinoma beriinske tvrdke, medtem Uo .ie primanjkovalo inozemskih kupcev Za letošnjo sezijo se išče zlasti divji in domači zajec, krt, dihur, podlasica in tudi kuna, vendar po zmernih cenah. London se zanima za balkanske lisice slabše in srednje kvaiite/e. Za plemenite kože je malo povpraševanje in so radi tega cene padle za 10 do 15 odstotkov. Notirale so (preračunjene v dinarje: lisica poljska 320—360, lisica planinska 300—480, kuna belica 450—650, kuna zlatica 650 do 850, dihur 100—190, jazbec 50—78, vidra 650—1040, podlasica bela 40—55, podlasica rujava 4—11, srna letna 32, srna zimska 58. zajci zimski 20, veverice 13—17. krti l.oO—4, mačke črne 32—55, mačke li-sasle 14—20. Seveda se na našem trgu ne more doseči takih cen kot jih notira Lipsko. Ne sme se prezreti, da je tipska aukcijska roba imporina in je pri navedenih ceuah že vkalkuliran transport, izvozne in uvozne carine. Na vsak način pa dajejo cene inozemskih tržitč primeren pregled o vrednosti našega domačega blaga. Cene čirine, telet in prašičev v Ljubljani dne 31. oktobra 19S5. Voli prvovrstni za kg žive teže Din 10—11, voli rejeni 9—9.50, voli za vprego 8 do 8.50, biki težki prvovrstni 10—11, biki rejeni 8—9, krave debele 8—S.50, krave rejene 7—7.50, krave ldobasaiice 3.50 -4, telice pitane 9—10, telice rejene 8—8 50, teleta težja debela 12.50—13, teleta re-iena 11.75—12, teleta zaklana 15—15.75, prašiči špeharji živi 16—16.75, peršutarji 12.75—13.50, banaški Špeharji težki prvovrstni 18—19, banaški špeharji lažji 17—17.50 dinarjev. — Cene goveji živine so se deloma ustavile na sedanji višini, vidi se pa, da so prodajalci bolj popustljivi pri cenah in se dosežejo tuintam tudi nižje cene, ker je že več blaga na ponudbo. Mesni trg pa je prenapolnjen z blagom, ker blago nekoliko zastaja. Tako, da se kaže padanje cen pri govedi, zlasti pri manj rejeni živini, ki se sedaj težko proda. Telečja kupčija ni več tako živahna, ker je več zanimanja za kupčijo s prašiči radi za to primernega vremena. Sir. (Poročajo Združene mlekarne d. d.) Svetovna tržišča sira stoje v znamenju naraščajočih cen, dasi ima Holandska zelo veliko produkcijo. Kupci, pred vsem Angleži, Francozi in Belgijci, pokupijo vse, v kratkem poidejo tudi zaloge v Nemčiji. Tudi Amerika ;ma naraščajoče cene. Ementalec notira: Berlin pol kilograma Mk 1.73, Dunaj S 7.15, Dunaj notira dalje: polementalec S 5.30 do 5.50, Parmezan 6 50 do 7, gouda 3.40 do 3.00, gorgonzola 4.60 do 5.20. — Naš domači ementalski sir je v ceni še vedno zelo labilen. Radi obile produkcije in poman]- Kotlarski in k'eparski POMOČNIK išče službe. Naslov v upravi lista pod št. 7280. Sprejme se takoj UČENEC pri tvrdki Ivan Perdan nasl., špecerijska veletrgovina v Ljubljani. Kot ZAČETNICA ozir. praktikantinja — želi vstopiti v kako trg. pisarno gospodična s 4 gimn. razr. in trg. tečajem, vešča pisarn. del, slov. stenografije in strojepisja. Gre 3 mesece brezplačno. - Ponudbe pod »Začetnica J. Š.« štev. 7253 na upravo »Slovenca«. kanja izvoza ni pričakovati, da bi se cene zboljšale. Nasprotno nam dela že Avstrija konkurenco na domačem trgu, ker izvaža zadnje čase večje množine k nam. Radi boljše kvalitete ima dosti uspeha, predvsem v sredini naše države. Uvoženi saleburški in predarlski ementalec se pri nas detailira kot pravi švicarski ter ima v detajlu ceno Din 90—100. Potrebno bi bilo, da se naša lastna produkcija bolje zaščiti. Tržne cene v Ljubljani. Goveje meso v mesnicah Din 16—19, na trgu 15—18, kilogram telečjega mesa 17—20, svinjega mesa 20—27.50, slanine 22.50—29, masti 30—31, koštrunovega mesa 14—15, kozličevine 20. Perutnina: piščanec 15—22, kokoš 25—30, petelin 35-50. raca 30, gos 60—100. Domač zajec 15—30, divji zajec 25—60, poljska jerebica 15 do 18, gozdna jerebica 25, kg srne 20—35. Liter mleka 2.50—3, kg surovega masla 40, masla 45, eno jajce 1.75. Kilogram belega kruha 5.50. črnega in rženega 4.50. Sadje: kg luksusnih jabolk 8, jabolk I. vrste 8, II. in III. vrste 2.50—5, kostanja 2.50—5, orehov 10 Din. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani, dne 31. oktobra 1925. Konkurz. Razglašen je konkurz o imovini Ivana Kordiša, trgovca v Ljubljani. Prvi zbor upnikov 7. nov.; oglas, narok do 5. dec. 1925, ugotov. narok 19. dec. 1925. Vpisi v trgovinski register. Vpisali sta se nastopni firmi: »Pri Amerikancu<, tvorniško izdelovanje sešitih odej, oblek, perila, trikotaže itd., d. z o. z. v Celju (250.000 Din); »Ekgance< oblačilna d. z o. z. v Ljubljani (60.000 Din). Koiinska tovarna hranil d. d v Ljubljani. Ustanovni občili zbor bo 11. novembra 1925. Pokrajinska sveia, jv.grm. vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru je na svoji odborovi seji dne 22. avgusta sklenila, da organizira iz vrst naših vinogradnikov stalne poročevalce o stanju naših vinogradov in o vinski trgovini. V ta namen je razposlala zveza lepemu številu vinogradnikov navodila, o čem in kako naj vsakomesečno poročajo, s prošnjo, da pozvani svojega sodelovanja ne odrečejo. Nekoliko se jih je odzvalo ,večina pa ne. Ravno sedaj po končani trgatvi bi bili podatki iz raznih krajev naše vinorodne Slovenije o kakovosti, o množini ter o cenah mošta posebno zanimivi ter za zvezo vinogradnikov potrebni, da more v pozitivnem slučaju dati interesentom, zlasti inozemskim kupcem, potrebna pojasnila. Pokrajinska zveza vinogradnikov trdno pričakuje, da bodo vsi naprošeni poročevalci čimprej poslali zvezi svoja poročila Borze. Dne 31. oktobra 1925 Denar. Zagreb. V današnjem prostem prometu so bili sledeči tečaji: Italija 223—223 50 (222.63 do 225.03), London 273.50—273 75 (272.75—274.43), Newyork 56.35—56.50 (56.03—56.63), Pariz 238.61 (238—242), Praga 167.375—167.50 (166.48-168.48), Dunaj 7.955-7.96 (7.91—801). Curih 10.88- 10.885 (10.84125-10.92125). Curih. Belgrad 9.20 (9.20), Pešta 72.70 (72.70), Berlin 123.55 (123.50), Italija 20.50 (20.52), London 25.135 (25.1375), Newyork 518.86 (518.75). Pariz 21.725 (21.80) Praga 15.375 (15.375), Dunaj 73.10 (73.15). Bukarešt 2.4625 (2.475), Sofija 3.75 (3.80), Atene 6.90 (6.80), Varšava 86 (85), Amsterdam 208.75 (208.75), Bruselj 23.375 (23.55), Madrid 74 37 (74.35), Kopenhagen 130 (129), Stockholm 138.85 (138.85), Oslo 106 (106), Carigrad 2.925 (2.92> Ar-gentinija 213.50 B:m mt ^ ■ . 'v. - • - \ * , i i® ili®l 8§ I ■.....- •- , v Sp' ■■ * Najmanjši fotografski j..p?rat, posebno važen za kriminaliste. Kongres brez besed. V Parizu se je pred kratkim vršil mednarodni kcmgres gluhonemih. ČeDrav je bila dvorana polna zborovalcev, in so se govorniki vrstili drug za drugim, je bilo vendar vse liho. Nesrečni ljudje so govoriH samo s svojo mimiko, in moralo je biti nekaj prav dobrih govorov, kajti ploskanju ni bilo kraja. Na kongresu so bili gluhonemi delegati iz Amerike in Azije, med njimi tudi slikarja Bi-sari in Mjore, kiparji Amor, Ebstein in Chopin, pesnik Gayore, avtor »Notranje Zvočnosti«. Predsedoval je E. Graf, ki je odlikovan od častne legi'e radi zaslug v vojni. Svrha kongresa je bila ustanovitev mednarodne zveze gluhonemih, nabiranje denarnih sredstev, otvarjanje zavetišč itd. Pariški listi poročajo, da je bil ta kongres zelo gen-Ijiv, in apelirajo na javno dobrodelnost v korist teh nesrečnikov. Kakor znano, je gluhonemo »govorico« potom mimike izumil Abb6 de 1'Eppee pred 200 leti. Razstava kanarčkov. Razstavo kanarčkov-harcarjev, žlahtnih vr-vivcev in ostalih vrst kanarčkov ter križevcev bo priredilo leios o božičnih praznikih društvo za var-sivo ptic Poleg cvetlic, ki spremene razstavo v pravcati vrt, bodo na ogled vsakovrstne ptičje kletke z vsemi pritiklinami ter najrazličnejša ptičja krma. Kdor namerava razstaviti svoje kanarčke, naj izvoli vposlati svojo prijavo najkasneje do 20. novembra t. 1 na naslov: Drago Kramaršič, Ljubljana, Kolezija, vila Svetič, nakar se mu dopošlje prijavnico. Nečlani morajo ob tej priliki vstopiti v društvo. Razstava te vrste bo v Jugoslaviji v prvič Za gojitelje kanarčkov-harcarjev bo razstava vele-važna, ker bodo ocenjevali strokovni sodniki po najnovejših predpisih, kakovost petja in delili go-jiteljem odlikovanja po zaslugi. Ln razstavo se zanimajo pa tudi kupci in jih jc javljenib že nekaj iz Služkinjo za vsa hišna dela, ki zna dobro in samostojno kuhati, sprejmem k majhni družini. - Naslov pove iz prijaznosti uprava lirta pod štev. 7339. DIJAKE sprejmem na stanovanje in hrano. - Kje, te izve v upravi pod it. 7362. Kleparski vajenec se takoj sprejme proti dogovoru. - Stanko KEZELE, kleparstvo, Bohoričeva ul. 3, Išče se POTNIK na provizijo za prodajo ma-terijala gradbene stroke v Sloveniji in Hrvatski. Pojasnila pri Stavbni dražbi, Levstikova 19. 7246 Pomočnik pekov, obrti, vdovec, sposoben vsakega dela v obrti, zanesljiv, išče stal- ?e kSoUtžb! poslovodja Naslov v upravi pod št. 7131. Pekovski POMOČNIK mlad, v svoji stroki dobro izurjen, ki bi bil voljan tudi raznašati pecivo, išče službe. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod štev. 7301. Trgovska UČENKA ki se je it 2 leti učila, nadarjena, poštena in nad vse marljiva, išče mesta v trgovini. - Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Vastna« štev. 7276. UČENKA v boljšo trgovino na deželi se sprejme. Biti mera čedne, živahne narave, zgovorna in ki ima nekaj predizobrazbe. Če zna nekaj šivati, ima prednost. — Naslov sc izve v upravi lista pod šifro: »Gorenjsko«. vajenec | pozor, | Enonadstr. HIŠO obrt* °KjT, * povc^uprava ^iMI U «f!0 ' ____ _________1..: — —„I: i k« v islove z navedbo cene znizuiu lviii. ne tu- i______ mudit gojitelje, da pravočasno začno z ve?bo in trenažo tako ,da pride na razstavo čim boljši materijah Razstava bo obsegala tri oddelke in sicer pridejo v oddelek A) harcerji lastne vzreje, prvolet-niki, v oddelek B) vsi drugi harcerji, žlahtni vr-vivci, v oddelek C) pa vse ostale vrste kanarčkov in križevcev (bastardov). V oddelku A) in B) mora razstaviti vsak gojitelj najmanje 4 ptice (ena kolekcija), vsako ptico v svoji kletki, pevski omarici. Kletke in omarice naj imajo obliko, ki je običajna za kanarčke-harcarje, t. j. dolžine 25 cm, ši-rine 16 cm in višine 20 cm. V oddelku C) se lahko razstavi 1 ali več ptic. Oblika za kletke teh ptic je poljubna, vendar naj bodo kletke čedne in pri. pravne. Naznanila. Šišenski Orel priredi danes ob pol 8 zvečer v samostanski dvorani žaloigro »Mlinar in njegova hči«. Vljudno vabi odbor Šcntpetersku prosvetno društvo priredi v pon-deljek 2. novembra ob 8 zvečer v svojih prostorih v Župnijski ulici 1 predavanje »Potovanje po Mace-doniji« Izvajanja bodo pojasnjevale skioptične sli-ke — Člane in prijatelje vabi k udeležbi odbor Občni zboi »Leonove družbe« se vrši dne 12. novembra ob 3 popoldne v posvetovalnici KTD v Jugoslovanski tiskarni Dnevni red: 1. Poročila odbornikov ? Poročilo preglednikov 3 Volitev sedem novih odbornikov. 4 Slučajnosti Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa je svojčas objavil poziv na zbiranje prispevkov za v ruskem ujetništvu se nahajajoče, katerim naj se omogoči vrnitev v domovino Znesek ki se je nabral v to svrho. jo tako neznaten, da ne zadostuje niti za vrnitev ene same osebe ir niti ne da bi se vsoto izplačalo poslati v Rusijo, oziroma v Kino v svrho razdelitve med naše tam se nahajajoče ujetnike. Zato je odbor sklenil, da prejeto vsoto hrani do nadaljnjega kot poseben sklad in če hi se kasneje še nabralo zadosti denarja, se bo cel znesek porabil v namenjene svrhe fe pa ne bo zadostnih prispevkov, porabil bo denar za obče društvene namene - Oblastni odbor. Izpred sorfišča. Soba št 28. V tej sobi je marsikako dopol. dne jako živahno. Obravnavajo se namreč na (raz-licnejši manjši pregreški in prestopki, ki pa izzovejo včasih kljub temu jako živahne u zanimive prizore. Slike se vrste kaj hitro druga za drugo in se menjavajo prizori, dn se zdi človeku, posebno če gredo .azpravice sodniku urno izpod rok. kot bi bil v kinematografu. - Ev0 par prizorov: Sodnik pokliče soprogo nekega trgovca, ki je bila obtožena, da je prekupila v svrho nadaljne razprodaje okoli pol devete ure dopoldne na trgu od neke kmetice 44 jajc. Prekup jestvin je namreč na trgu do gotove ure prepovedan. 2ena je priznala, da je res kupila jajca v prepovedanem času, toda kupila jih ni za trgovino, marveč izključno le za lastno vporabo. kar pa je seveda dovoljeno. Ker je tudi njen mož potrdil, da se njegova -žena za trgovino prav nič ne briga jo je oprostil. - Nato je sledila slika iz Zelene jame. Tam ie našel neki deček na smetišču papirnat zavojček ki je bil napo njen s samimi kovači Bilo je neko soboto zvečer Fant je nesel denar domov in je tudi povedal, kje ga je našel. Mati je vzela denar ga preštela -' bilo je 21 kovačev - in spravila, češ da bo počakala df se morda oglasi lastnik sam Denar je izgubil naj brz kak delavec, ki se je vračal po hližniei domov Slučajno zena v pondeljek ni šla v mesto in tore ni naznanila najdbe policiji Zvedelo se je pa že v pondeljek. da ima ona izgubljeni denar Obtožena je bila. da je hotela prikriti najdeni ienar. Ker pa pričevanje in njeno ravnanje vendar le ni moglo ugotoviti, da je imela žena res namen denar prikriti in ga zase porabiti, kar je tudi z ozirom na njeno socialno stališče in dobro ime verjetno, jo je sodnik oprostil z blagohotnim poukom, da' na] drugič najdeno blago takoj prijavi policiji — Za tem vstopi v avorano mlad fant Miha P. Sodnik ga nagovori: »No fant. ti si pa ribe lovil, pa so te grugi vjeli. Povej, ali si kaj vjel?« — »Prav nič gospod, prehitro so me zalotili. Prosim odpuščanja!« — »Zakaj pa se nisi preje pobotal z lastnikom ribolova. On bi ti bil, kot trdi sam, gotovo odpustil?« — »Bal sem se, gospod!« — »No. ker še nisi bil kaznovan, si še mlad, in ker nisi nič vjel. imaš — same pet dni zapora!« — »Hvala gospod! Z Bogom I Nikadar ne grem več s trnkom k vodi< — Mlademu ribiču je sledil neki bivši skladiščnik večje ljubljanske Ivrdke. Obdolžili so ga, da je izvabil od neke ženske v Ljubljani 300 Din in sicer pod pretvezo, da ji preskrbi obrtni lisi za prodajo špecerijskega blaga Žena mu |e denai res izročila mož pa ga jo porabil zase. nakar je ostala žena brez denarja in obrtnega lista Obsojen je bil radi prestopka goljufije, češ da je pripravil ženo z zvitim prigovarjanjem v zmoto in izvabil od nje 300 Din, katere pa |e porabil zase, na 14 dni strogega zapora Obsojeni pa se je pritoži I in je ugotavljal pri drugi obravnavi, da ni imel namena žene goljufati. Dokazal je z dvema dopisoma, da je res poskušal dobiti obrtni list. dobil pa je take informacije, da so mu podrle vsako upanje Ker je bi! takrat slučajno tu>ii brezposeln, je preostanek re,-porabil zase, toda imel je trden namen, da ta preostanek ženi povrne. Senat je možu verjel ter ga oprostil, toženko pa je zavrnil za odškodnino na pot civilne pravde Vojvodine, Belgrada in tudi iz Italije. Opozarjamo ^TamaaCTaa^vig.TiBig^gači n-------------rr-inmnmiwwi hhiiimiiH iii «tt—Trrn—........m——niiriTTUT Suha bukova in mehka štev. 729S. POZOR! »Slovcnca« pod POZOR I Vsako vl *. kakor: punčke, konjičke, mi-klavže, parkeljne, različna med. roba, prvovrst. keksi, otr. biškoli, šampanjci, bibi itd. priporoča ccnj. preprodajalcem po najnižji ceni izdelovalec T. NOVOTNV -Ljubljana, Opekarska cesla 26. Glavna zaloga: Dunajska ccsta št. 9. 7270 Prodajalka mlajša moč, z dobrimi spričevali, izučena v delikatesni in šp,;c. trgovini, išče službo v mestu ali na deželi. - Ponudbe pod »Poštena« upravi. "Elegantna SPALNICA" iz trdega lesa, obstoječa iz 1 postelje z vzmetom in žim-nice, noč. omarice, tridcln'.-omare z zrcalom, umivalnika, mize, 2 stolov, naprodaj po zelo ugodni ccni - Naslov v upravi lista pod štev. 7305. z vrtom, KUPIM v mestu , . „ i" •- . i ali v neposredni bliž. mesta, so naproda) po polovični ah , zelo znižani ceni. Ne za- "". ... , .. prilik"! ' uPravl 'is'a štev. 7241. ugodne HeSijcva cesla 30/1., desKO. !izu Ljubljane, ob glav. cesti, v vasi Ježa št. 22, post Črnuče, p;'oga Kamnik. Nova ! zidana pritlič. hiša, klet, tri j sobe, kuhinja, vel. delavnica, i priprav, za vsako obrt, trgo- > vino ali gostilno. Poleg gosp 1 poslopje s svinjaki, skednom. šupo in hlovom Okrog hiše I vrt, njive in polje (1 oral in i 36 sežnjev). Na željo se dobi še 7 oralov zemlje. - Poizve i se: HINKO PRIVŠEK, Ljub- 1 ljana, Gosposvetska cesta 8. 1 plača najbolje »FRUCTUS«, j Ljubljana - Krekov trg 10. lepa, namizna, obrana, cirka 5000 kg, proda KMETIJSKA ZADRUGA v Šmart-r.em pri Litiji. 7335 Dne 1, novembra 1925 25 konj. sil, že rabljeno, kakor tudi JC?- JARMENIK 700 mm, vse v dobrem stanju, želi kupiti neka industrijska tvrdka. - Ponudbo s pogoji naj se pošljejo na ag?p. komis. pisarno PERO S. VUKOTIČ, Podgorica -Črna gora. 7336 Jane, Novi Vodmat — Društvena ulica št. 61. za d e1 a v -i n i c o s i ».čem v mestu; preuredim ga iz vsakih prostorov. Najemnino plačam do 1 leta naprej. - Ponudbe upravi lista pod »Selitev«. 7279. se prodajo po nizki ceni1 v skladišču IVAN OGRIN Konjušna ulica - Ljubljana. - Dostavlja se tudi na dom Telefon 426. 7030 NAJBOLJŠA so oglasi v REKLAMA >: Slovcr.cu« oidVtjisca naprodaj. Ugodna cena lepa lega. - Vprašati: Ccata v Rožno dolino 10. bi. Vrtače Pri Cotičo na Martinovi cesti — dane* FINF DOMAČE JflP- Mntttftn ^ iii 'iShll IF S kupi m o več vagonov. Ponudbe na: Hmeljarno — Žalec. 30.000 Din posojila na štir mesece z 20 % obresti ir dobrim jamstvom se išf' takoj. Ponudb, pod »Sigui nost« št. 7342 upravi lista F100 rwa!dhorn' poučuje privatno absolvc konservatorija - Naslov upravi pod Vztrajnost 7' en se proda Naslov se »Slovenca« parni sin' po nizki ccni izve v upi rw„l Alcv. 72/ Vsaka drobna vrstica B?it i'50 nll vsnka besed« SO par. Najmanjši S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamkol Dvokolesa: najceneje in največja .ulopa pri »Tribuna« F. B. L:, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Pneumatika M dvokolesa, motorje, otroške vozičke iz najboljših nemških, francoskih in angleških tovarn, na veliko in malo pri F. Batjclu, Ljubljana, Karlovska cesta šte«. 4. Holenderji za dečke in deklice od 4 do 8 let — se dobijo po prav ni/ki ccni pri tTribuna« v Ljubljani, Karlovska c. 1 Triciklji in mala dvokolesa Otroški vozički za dečke ia deklice na krogličnih ležiščih, z verigo, izdelana kot normalna dvokolesa v manjši obliki pri Francctu Uatjelovcm v Ljubljani, Zvonar-ska ulica štev. 1 Mehanična delavnica. Posebni oddelek za popravo dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Lmajliranje z ognjem. Stara dvokolesa se popolnoma prenove in shranijo čez zimo, »Tribuna« F. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta 4. Šivalni stroji za domačo rabo, Šivilje, krojače in čevljarje — po znižani ceni pri Batjelu, Ljubljana, Karlovska cesta 4 •Mamice, ne zamudite rilike si ogledati velike izbire vsakovrstnih modelov po čudovito nizkih cenah v tovarni »Tribuna«, Karlovska cesta št. 4. Motorji: »Frert« in druge angleške znamke v zalogi; velika izbira po konkurcn"aili cenah. — Franc Baljel, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Ceniki dvokoles, motorjev, otroških in igrač-nih vozičkov, šivalnih strojev in delov franko. 1 rodaja na obroke. »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska c. 4, Irfračni vozički in Stolice 2a otroke, zložljive kot stolček in mizica za učenje v hoji. — Igračni vozički več vrst v poljubni velikosti — se dobijo po znižani ceni v tovarni »Tribuna., F. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta 4. Cenj. damam naznanjam, da otvorim začetkom novembra Otroška POSTELJICA, dobro ohranjena, z žimnico na ,, , v . vzmeti, se proda. Naslov v nove učne tečaje »p™* iista POd «ev. 73«. za izdelovanje DAMSKIH KLOBUKOV za lastno rabo. Vpisovanje in pojasnila vsak dan od 10—1 popoldne v v modnem salonu dobro vpeljana, se da v najem zaradi bolezni. - Pismena ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kuhinja«. 7340 Bukovo oglje najceneje in najboljše — na vagone in na posamezne vreče H. SKALA, Ljubljana — Mirje št. 4. 4620 Denar pada! Zato kupi brž turške srčike — najboljše vrednostne papirje (iranki) in hkrati srečke z milijonskimi dobitki. Vsaka zadene. Izguba nemogoča. — Pojasnila brezplačno. — Pisma na upravo »Slovenca«! s pristavkom: »Turške srečke«. 7039 PREMOG- ČEBIN VColfova ulica 1/11. - Telefon Sli dobi se garant, medicinsko biološkim sredstvom lupljenja kože sigurno in popolnoma neškodljivo za 10—14 dni, in sc zgubijo vse pike, mehurčki, rumene mrlje, ne-snažnost, rdečica lica, nosa, bledost. Nova koža postane zelo lepa, žametasto mehka in elastična, in izgled lica za veliko let porolajšan. Din 135.— Orthodo*- aparat, s katerim se vsaki bodisi kakor grdi nos garantirano v kratkem času spravi v željeno obliko Din 135.— Rector za formanje ušes Din 60.— Schroder - Schenke d. d., Ztirich, Berlin, zastopnik Milan Hoika, Zagreb, Kukovi-čeva ulica 8 a. - Zahtevajte cenikcl 7311 A. Vivocf-Mczetič1 Lepa soba Ljubljana, Pred Škofijo 21/11 OKROGEL GABROV LES Kupim od 1. novembra do 1. aprila vsako množino okroglega gabrovega lesa, od 25 cm debelosti in 1 m dolgosti naprej; na vsak meter se dopušča po ena zdrava grča. Zanesljivo plačilo! Stavite vaše ponudbe franko vagon na naslov: Drai-otin Korošcc, Rečica ob Paki. Majhno hišico T Ljubljani, z lokalom, takoj kupim. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 7341. žiifiplce oiodroce, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divane in drugi tapetniške izdelke — dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku — Krekov trg Stev. 7 (poleg »Mestnega doma«), HLAPEC Za trgovino, močan in pošten, se takoj sprejme. — Kje, pove uprava Slovenca pod številko 7359. , ui/[■•.■' ■ ' x,-v« . i K».r« -r«! J * ■mmm 131 PlOflni salon Popravila . ____ _______ ■■■■■■amMMMiiBMmiiMTOiimro _ . Po najniijh cenah Lep baržunast klobuček že od Din 150-— naprej Sv. Petra cesto štev. 2f (Poleg hotelo Tra&nih) Potrebščine zo modlstinje z znatnim popustom Prekro.evanje spatri oblike. — Nulna popravila v šestih urah Ediuo najboljši £jVa|nj StfOJS so 'le IIC-S znamke Gritznei, Adler, Phonlx za rodbino, obrt in industrijo. Posamezni deli za stroje in Lamerz igle. LJubljana blizu Prešernovega spomenika Pouk brezplačno. M. Težak Zagreb, Gunduličeva ulica brol 13 priporoča cenj. usnjarjem vse v njih stroko spadajoče potrebščine; ribje olje, degras C. I., strojilna olja „Hessna", vse vrste eks-traktov in kemikalij ter usnjarskega orodja, dalje šelaka in tragantov. Pletilne stroje lastnega in najnovejšega patenta, nemškega izdelka, poljubne vrste, najfinejše kakovosti, kakor tudi navijalne in krtačne aparate z vsemi potrebščinami, popolni pouk v pletenju, na željo s stanovanjem, popravila in popolna prenovitev starih strojev nudi in vabi na ogled strojev v lastni zalogi kot najboljšo reklamo in sigurno pridobitev vsakega reflektanta. FRAN KOS, LJUBLJANA — Židovska ulica 5. Glavni zastopnik največjih tovarn za Jugoslavijo. "ftgitirajte za naše časopise' FRANCOSKA LINIJA —■milili imiiiiiiniiiii — ■um im miisi »m mu i ......n« i« m— mt~ttw w Kupujte samo prvovrstno domačo svinjsko mast znamke jI ■ P. Lastni izdelek tvrdke Janko Popovič v Ljub! ani Najnižje dnevne cene! Solidna postrežba! Razpošilja se v sodili po 50, 100 Ln 200 kilogramov. NajMtreišf, najudobnejše 'n najnove 5e ladije odhajaio vsak dan iz IYI rzi) ja, Bord*rt-x-«a fn Maore za HIVIE s KO, »sistem WE mm, KUBO murnu®, ujineti Y, HKGE T«HIJO isd. Ud. Tretji rasred sestoji iz »ZBOLJSANE KABINE, z 2 ali 4 posteljami »NAVADNE KABINE« z 2 ali 4 postel.ami »MEDKRO JA. z 8,10, 20 posteliami Vožnja iz luke vkrcavanja do Nevv Jorka ■> :n pol dneva do Santosa llirazilija! 13 dni do Buenos Airesa (Argentinija) 17 dni Vse potnike prevažamo z brzovlakom do luke vkrcavanja Posebna pozornost se posvečuje poljedelcem ki žele potovati brezplačno c 5aa ^aolo, Brazilija ..FRANCOSKA LINIJA" nlmrc posredovalcev nc nadriplsnrlev Vse ln( rtnaclje bre'.j» aino dajo »gcncije Ljubljana - IVAN KMAKER, Kolodvorska 41 BEOGRAD — Karad ordjeva 91 ZAGREB - Mibanovičeva 4 VEL BECKEREIi. Aleksandrova 1 BlTOLJ • Krnila Pelra 33 Strojnega inženjerja z izkušnjami v elektrotehniki, iščemo za nadzorovanje vseh nadnevnih strojnih naprav ter central in delavnic. Družinsko stanovanje na razpolago. Ponudbe na Svinčeni rudnik, Mežica V IE IL I K A prodaja damskih plasčevl K. \ Trpninl športni Din 400' - . modni uF) Sevjol 5"O' -, Velour In Smr-Velour laia 721) -. clatki snk-neui SUU'-, lini modno-aukneni U0»' . MODELI Velour s 'Biberette« koio loa)' —, modno >ukno s »F.leetrik« 1.130'—, Eskimo Velour s 1'unterkanin lliiU'-, nujnovejAl moduli 6 Cliinchilln Opusom 'Jfillll - SOiin*— v veletrgovini Siemeckl, Celje, S,ev 18. Cenik r.aslonj. Vsaki kupec dobi diirovuico Bencinski moior 6 HP, originalni LANGEN & \VOLF, malo rabljen, z regulatorjem in 240 kg težkim zamašnjakoro — dalje Dijnamo motor 6 HP, za istosmerni tok, se vsled vpeljave moč. energije ZELO UGODNO PRODA. Zelo pripravno za razsvetljavo kakega hotela ali po-dobno — Ogleda se pri »ADRIA«, tovarna sladne kave, GLINCE pri Ljubljani. 7290 umi Naša nova vrsta štev. 3967 Din 269. Pri izberi čevljev bodite bolj pazljiv?, kot ph izberi klobukov. - Neugodni čevlji omejijo Vašo sposobnost, onemogočijo Vaš uspeh, skrajšajo ugodnost in škodijo zdravju. Prinašamo novo vrsto, ki odgovarja vsem zahtevam. To je uspeh našega dela, našega izkustva in naših strokovnih študij po vsem svetu. Vsakdo mora poskusiti našo novo vrsto. Oni, ki more kupiti samo 1 par čevlfev, mora nositi samo to vrsto. Tisti pa, ki ima denar|a za več parov čevljev, si mora nabaviti čim preje to vrsto, ker je za izlete in potovanja nenadomestljiva. Ta vrsta je naše priporočilo, ker Vas hočemo najbolje postreči. Jjfi&mg Ker opustimo različne predmefie, rozprodajamo sledeče: Izredno nizke cene! Izredno nizke cene! Razen Sega za iesensfoo sezono prvovrstne, Črne ln rjave, z dvojnimi liodpSail. za v*ako vrfme, Cnie in rjave, vse velikosti nizke, prvovrstne, od » mn. v vseli oftllkah. izredno nizke cene! damske, prvovrstne, 9 ana^ke, 159 Din. lagaHSHM^oaBEBBiiB PodružKlcs: Maribor, Kamnik, Konamesfo, Piial, Raueh, Hišnike, EkspczHnrs: Preaalfe BrznjaoJsz: Trpesha Telefoni: 139, «46, 453 Imršnjs nss Ssaisčsss posle naftofnele I?? ifalnlantasje IVAN m in sin Ljubljana, liojposvBtsKa cesta 2- Naj bolj »t Šivalni stroji in pletllnl a troji. — Ikborna konstrukcija in elegantna iz-vriitav i« tovarne v Lincu. — Ustanovljena 1.1807 — Vezenje poučuj® brezplačno. — Posamezni deli. — 10 letnn garancija. — Pisalni stroji .ADI.KR' in .UHANI A'. Kolesa ie prvih tovarn .DORKOPP', STYB1 A, ,WAFFENHAO' in .KAVSER' Otroka keplfano Granta. 1W (Potovanje okoli sveta.) Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B. »Bližino oceana je začela naznanjati cela vrsta močvirij. V takem močvirju jim je poginila kamela, ostale pa niso hotele za nobeno ceno naprej. K ing in Gray sta morala ostati pri njih. Burke in \Vills sta nadaljevala pot proti severu. Po strašnih težavah, na katere v zapiskih samo namigujeta, sta prispela do točke, kjer je pliina preplavljala močvirje, a morja vseeno še nista videla. To je bilo 11. februarja 1861. leta. — Tako torej podjetna moža nista mogla naprej? je vprašala gospa Helena. — Nista, gospa, je odgovoril Paganel. Močvirna Ha so se jima udirala pod nogami. Misliti sta tudi morala na to, da se vrneta k tovarišem v Willsovem gradu. Žalosten povratek, lahko mi verjamete! Slaba in izmučena sta se komaj privlekla do kraja, kjer sta jih čakala Gray in King. Nato se je vračala čctvorica Po poti, po kateri so bili hodili, proti Cooperjevi reki. »Ne morem vam popisati trpljenja, nevarnosti tega popotovanja, ker ne vemo nič podrobnosti. Tistih listov niso našli v zapiskih. A verjemite mi, da je moralo biti strašno. »Tako so torej prišli aprila meseca v Cooperjevo dolino, a bili so samo še trije. Gray je podlegel prevelikim naporom. Tudi štirje veiblodi so poginili. Vendar pa je tolažilo Burkeja upanje, da so rešeni sam in tovariši, če pridejo do Wilisovega gradiča, Mor iih čaka Brahe z zalogo živil. Up jim je podvojil jjoii. Tako so se vlekli naprej še dneve in dneve. Dne 21. aprila zagledajo v dal javi ograjo, ki so jo bili ^rni postavili okrog gradu. Opoldne so v Willsovem padu!... Prav tisto jutro je odpotoval Brahe, potem ko jih je bil zaman čakal celih pet mesecev. —• Odpotovali jc vzkliknil Robert. — Da, odpotoval. Zla usoda je hotela, da jc od- potoval baš tisti dan. Pisemce, ki je je pustil Brahe, ni bilo .staro niti sedem ur! Burke ni mogel niti misliti, da ga dohiti. Zapuščeni nesrečniki so se za prvo silo pokrepčali z živežem, ki so ga bili tovariši pustili v koči. A kje so bila prevozna sredstva, saj jih je lpčilo še stopetdeset milj od reke Darling! »Tedaj se je odločil Burke, proti volji tovariša Willsa, da skuša priti do avstralskih bivališč, ki leže na pobočju gore Brezupa, šestdeset milj od Willso-vega gradu. Odidejo. Od obeh velblodov, ki sta še preostala, je prvi utonil v blatnem pritoku Cooperjeve reke. Drugi ni mogel narediti niti koraka več, zato ga je bilo treba pobiti in pojesti. Hrana jim kmalu poide. Ubožci se morajo hraniti z »nardo«, vodno rastlino, ki ima užitna semena. Ker ni drugod vode in nima jo posode, da bi jo prenašali, se ne morejo oddaljiti-od reke. Požar jim uniči lcočico in vse, česar je treba za taborjenje. Izgubljeni so! Ne preostane jim drugega kakor da se pripravijo na smrt! »Burke je poklical Kinga: »Le par ur mi je še živeti, je dejal; glej, tu je ura in tu so zapiski. Ko bom mrlev, želim, da mi daš v roke ia-le samokres in da me pustiš tako. kakor bom ležal, ne da bi me pokopal.« To so bile zadnje besede velikega raziskovalca. Izdihnil je naslednje jutro ob osmih. »King je tekel prestrašen, zmeden, da najde kje kakega domačina. Ko se je vrnil, je bil tudi \Vills že mrtev. Kinga pa so sprejeli domačini Avstralci, pri katerih je živel njih borno življenje, dokler ga ni meseca septembra našla ekspedicija M. Hovitta, ki so jo poslali hkrati s. Piuleyevo in Landboroughovo, da poišče Burkeja. Tako je torej od štirih raziskovalcev, ki so prehodili Avstralijo, samo eden ostal živ.« Paganelova povest je napravila vse poslušalce zelo žalostne, ker so nehote pomislili na kapitana Granta, ki je morebiti blodil kakor Burke in tovariši po tem žalostnem delu sveta. Ali so ponesrečeni mornarji ušli grozotam in trpljenju, ki so pokopalo drzne raziskovalce? Ta misel so jim je nehote usiljevala, tako da so stopile Mariji Ornutovi t ze v oči »Oče, ubogi moj oče! je mrmrala. — Miss Mary, miss Mary! jo je hitel tolažili John Mangles, take grozote so samo v notranjščini avstralske celine. Kapitan Grant je v rokah avstralskih divjakov kakor King, kakor King bo rešen tudi on. Vaš oče ni bil nikoli v tako strašnem položaju! — Nikoli, je ponovil Paganel, in še enkrat vam rečem, draga gospodična, da so Avstralci gostoljubni. — Bog vaju usliši! je vzdihnilo dekle. — In Stuart? je vprašal Glenarvan, ki jih je hotel odvrniti od žalostnih misli. — Stuart? je odgovoril Paganel. O, Stuart je bil srečnejši, in njegovo ime je slavno v avstralski zgodovini. Ze leta 1848. je John Mac Donall Stuart, vaš rojak, prijatelji, pokazal, čemu se bo posvetil, ko je spremljal Stuarta v puščave severno od Adelaide. Leta 1860. je samo z dvema spremljevalcema, pa brez uspeha poskusil prodreti v avstralsko notranjščino. Ali Stuart ni bil človek, ki se da oplašiti. Prvega januarja 1861. leta je zapustil Chambers-creek kot poveljnik odločne enajstorice. Ustavil se je komaj šestdeset milj od Carpentarskega zaliva; ker pa mu je zmanjkalo živeža, se je moral vrniti v Adelaido, ne da bi dospel na cilj. Vendar pa je imel postim, da je poskusil še enkrat srečo. Napotil se je s tretjo eks-pedicijo, ki ji je bilo usojeno, da dospe na lako za-željeni cilj. »Državna skupščina južne Avstralije se je toplo zavzela r:n to tretjo ekspedicijo in ji dovolila podporo v znesku dveh tisoč funtov šterlingov. Stuart je ukrenil vse potrebno, kar so mu narekovale dolgoletne skušnje. Pridružili so se mu naravoslovec Water-house, stara prijatelja Thring in Kckwick, dalje Woodforde, Auld in drugi, skupaj deset mož. S seboj je vzel dvajset usnjenih ameriknnskih mehov, od katerih je vsak držal trideset litrov. Dno 5. aprila 1862 so se zbrali vsi člani naše družbe v globeli Newcastle-Water nad osemnajsto stopinjo južne širine, to se pravi na kraju, čez katerega Stuart prvič ni bil mogel priti. Črta njegove poti je bil približno stoenaintri-doseti poliNevnik, torej sedem stopinj zauadno od Burkeievccu. 1 = 111 = s 'S .a S Ol Q M) S -1 £ « i § CD g S > O JS « 2 o c 5 o; B « » £ V N ® '5 .S B O c. 'Č? > J* C ® -s M 0> sn > N .E, 0 > 2 "o S £ 5 & >u -o C £ 6 a in U J .3 ® X) »—I > N rt • H O) « ME!!!= ElllEill Objava. Iz kancclarije Oblasnog Monopol-skog Inšpektorata Zagreb, 26. oktobra 1925, br. 20.094.« »U smislu naredjenja Uprave državnih monopola Pr. br. 45.964 od 20. oktobra o. g. odr-žače se na 13. novembra o. g. u 11 časova prije podne druga javna oiertalna licitacija za izda-vanje pod zakup prava velikoprodaje duvan-skih preradjevina i cigarpapira za period 1926-1927 god. za slijedeče prodajne reone i to u Ljubljanskoj oblasti za prodajni reon: 1. Velike Lašče 2. Kamnik, 3. Logatec, 4. Lukavica, 5. Radovljica, 6. Ribnica, 7. Škofja Loka. U Mariborskoj oblasti za prodajni reon: 8. Konjice, 9. Marenberg, 10. Rogatec, 11. Slov. Bistrica, 12. Šmarje pri Jelšah. Oferle se predaju u kancelariji načelnika Odelenja Prodaje najdalje do 13. novembra 1925 u 11 časova, a otvaranje vršiče se istog dana u sjednici Uprave državnih monopola u Beogradu. Kaucija za ovu licitaciju polagače se na Blagajni Uprave Državnih Monopola u Beogradu do 12. nov. t. g. do 5 časova po podne. Kaucija je 1% od godišnje potrošnje do-tičnog predajnog reona. Uslovi za ovu licitaciju ostaju isti oni po kojima je vršena licitacija na dan 27. avgusta t. g., a koji su objavljeni u 165 broju »Služb. Novina« od 23. jula 1925 godins. Uslovi se mogu dobiti kod Tvornice Du-. vana u Ljubljani. Svaki nadmetač dužan je da uz svoju ponudit podnese i to: a) uverenje o plačenoj porezi za poslednje tromjesečje; b) uverenje opšt. vlasti da nije kažnjevan za krijumčarska krivice ili djela koja bezčaste i c) uverenje nadležne Trgovačke Komore ili Udruženja da je ispravan i materijalno sposo-ban za obavljanje poslova velikoprodaje u re-onu za koji ponudu podnosi. Oni interesenti, koji bi žalili oferte i kau-cije da šalju poštom, moraju to učiniti svakako prvo 13. novembra t. g. jer se oferti i kaucije, koje budu docnije primljene, nece uzimati u postupak. fkf7f|rmjln Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da rcu£ll£lllll(J. sem začel na Aleksandrovi cesti It. 31 (poprej g. Feliks Pucko) TRGOVINO z DELlKATESAMI, katero bom vodil in izvrševal pod spodnjim naslovom. — Za'ožil sem se z najboljšim v to stroko spadajočim blagom ter bo moja največja skrb, zadovoljiti cenj. občinstvo s prvovrstnim blagom po zmernih ccnah. Posebno se priporočam gostilnam, revstavracijam in hotelom z veliko izbiro raznih sirov, salam itd. po cngros cenah. — Priporočam se naklonjenosti cenj. občinstva ln prosim za obilen obisk. IVAN KRHLANKO, trgovina delikates, Maribor — Aleksandrova cesta 31. 7334 RBBBIHHiaBSBBI&IDI HHaBHBHHffl M H in velour za plftSčc za površne suknji* in modni ševijot za moške in ženske obleke in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po zanesljivi nizki ceni priporoča obče znana tvrdka a ■ H Ej KI B H e Zunanjim naročnikom se dopošljejo vzorci na zahtevo poštnine prosto. Posestvo z mlinom in žago ::,jnp0roPt: da. Posestvo se nahaja v prometnem kraju na Gorenjskem s približno 40 oralov gozda, s precejšnjo množino za izsekanje, 24 mernikov posejanja in 20 oralov travnikov; zraven obširno gospodar, poslopje, vse v dobrem stanju. Hiša priti., z opeko krita, hlev t a 10 glav živine, mlin na 4 teč., žaga samica, vodna moč se da izkoristiti za petkrat poveč. obrat. Popraviti bi bilo treba samo jez. Cena se izve pri lastn. Franc Gogala, Boh. B.;Ia 57, Gor. - Ozira se le na kupce, ki se priglase do 15. nov. zimskega triko-perila, različne moške štofe iz čeških in angleških tovarn, vse vrste barh^nta, prešite in flanelaste odeje, moške srajce od 35 Din dalje in moške zgornje hlače od 50 Din naprej, ter vse druge potrebščine kupite najbolje in najceneje edino le pri IVANU KROŠELJ v lastni prenovljeni hiši na Kette - Murnovi (prej Martinovi) cesti štev. 15. Vzajemni posojilnic) ▼ Ljubljani, r. t. z o. z. na MikloSičcvi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujejo najugodnejše. Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. gssnssraE Leta 1899 se ie bliskovito raznesla po celem svetu vest: se |e našlo v Kaliforniji! Sto-tisote l>udi |e pohitelo tja v divjem begu za srsfio. Mnogi so ]o našli. Dam ni treba vet iskati zlata po Kaliforniji in Avstraliji Zidostule, da si ob pr trebi hu-plte Zlato og-terpentinovera mila, M l vsah tisuSeri komad vsebuje zlatnlh ro 1 frankov. Po-Iskusite svojo srečo! Mnogo zlatnikov se ie že našlo, mo-gote go tudi Di najdete I Siarorenomirana nemSha tovarna Koles in motornih Koles (kvalitetna znamka) odda plačila zmožni, v stroko vpeljani tvrdki svoje samozasfopstvo Ponudbe pod „Seltene Gelegenheit 9108" na J. Danneberg, wien. Singerstrasse l Dopisovanje: francosko ali nemško. "m^Jk V-'V i*'-,t' m _____ m 49 Stritarjeva ul. št. 3 Mestni trg št ev. 26 Sini Mrispsr □ m m Perilo: Trdi ovratniki ........ Din 10 — Moške srajce •/. ovratniki..... Din 42,- Moške srajce z ovratniki, boljša kval. Din 54,— Moške srajce piket....... Din 70,- Moške srajce z dvema ovratnikoma Din 78,- Pletenine: Damske nognvlce Srne...... Din 12,- Din 16,— Damske nogavice angl. moda . . . Din 26,- Moške nogavice ........ Din 8,— Moške nogavice barvaste . ... Din 12,— Moške nogavice finejša kvaliteta . . Din 18,— Damske rokn ice ....,,.. Din 22._ Damske roknviefe tople ..... Din 24,— Mo^ko rokavice tople...... Din 24,— Din 35,— Cevlfi: OtroSki čevlji velikosl 20-25 ... Din 30. Otroški čevlji velikost 26—28 ... Din 40,- Otroški čevlji velikost 20—28 štrapac Din 55. Otroški čevlji h telečje črne kože . Din 85. Fantovski čevlji iz telečje črne kože Din 12(1. Moški čevlji iz telečje črne kože . . Din 150. Moški čevlji iz la boxa . . . Din 175. Moški štrapai čevlji iz rujave kravje kože kovani garantirano trpežni . . . Din 140. Moški štrapar čevlji iz črne kravje kože kovani garantirano trpežni . . . Din 175, - b - u a llsnfail izdelki: Damske torbice ........ Din 70- Damxke torbico boljše.....Din 78.- Damske torbice večja oblika . . . Din 120.- ©trošl«! vozički: OtroSki voziček lak črn .... Din 650,— Otroški voziček lak. črn, finejšl . . Drn 850.— Otroški voziček ponlklan.....Din 1100.— Potrebščine za šivilje in kro'ače in vsi ostali predmeti po najnižjih cenah. m s p □ m m beš (š v e 1 a r j e) želi kupiti stavbeno podjetje. Dobaviti do kcnca julija 1926. Oziralo se bo le na prvovrstne prodajalce. Plačilo v gotovini. Agentje visoko provizijo. Ponudbe z navedbo cene in dobavne postaie na diraUfon« WILFEI.M HENTSCHEL, Dunaj I., Zelinkcgasse 5, IVajlepše darilo! Pozorl Samo 300 Din tranko na dom! Na|ugodne|SI nakup naravnost od tovarne Ta garnitura kuhinjske posode je iz *•« , , - . M,.U(tHi; naibotišeK« aluminija, snežno-beia in Kovinska industrga INl.J $H.B0Hl.nanbor,S.lu desetletja 'rpeina. - Dobavlja se ^ w n( us>|(|o jt n m ra<|avo||( Mlt| Nar0(lle „„„,_ ker ne proti predplačilu an po povzetju. ,em0i ;e „,m bo|)o r„raere dopustile »idriati trajno to usodno ponudbo. Posode držijo In sicer gorn|a vrsla od leve na desno po ea 2 ';«. t "|i 'n I'I. In upodnla vrsta po ca >. i 'l„ I'/», I1 premer ponve O cm. Za cenik znamka 1 Din. Inarral priložili. j Prometni zavod za pr emog d. a. \ V LJUBLJANI : prodaja ♦ PREMOG IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi ze industrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni Čeh' st<>v. in angleški koks r.a livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete Naslov: Prometni zavod za premog d. d. V Ljubljani, Miklošičeva cesla Stev. 15. II. TRGOVCI I Zahtevajte cenik in vzorce čudežnih sveč za Božič edini slovenski izdelek, najcenejši in najholjSt. Bengalične žveptenke, bengalične svečice, BENGALIČNI OGENJ v vseh barvah brez žvepla in smradu za miklavževe večere in gledališke odre. — Lovske patrone vseh kalibrov v razi. bengal. barvah. — Aparat proti vlomu, za vinograde in dr. C e ni k ognjemetnih predmetov se pošlje na zahtevo. »PYROTA«, 1- jugoslov. pirotehn. tovarna, CELJE. Prevzetje gostilne. Vljud. naznanjam, da sem se preselila in prevzela gostilno na Rimski cesti štev. 11 »PRI LAHU« ter se vsem našim prijateljem in z.nancem prijazno pri-poročam za obisk. — Priznano dobra kuhinja in piiača. Z jdličnim spoštovanjem Minka Rus. Najpopolnejši STOE WER šivalni stroj za ilvil e. kro afe in (evl;»r|e ter 23 vsak dom Preden si nabavite stro, i glejte jI to izrednost pri tvrdki L,- BARAGA t>! o rt« Šelenburgova ulica 6/1. Brezplačen pouk 15 .et amstvo Telefon atuv 980. . urejena s pripadajočo hišo in eno parcelo. Tovarna je opremljena z vsemi potrebnimi stroji ter je zelo dobro upeljana. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod štev. 7214, Prva dalmatinska tvornica POSlIdlM CCiMfa Gilardi & Bettiza — Split ustanovljena leta 1865, torej najstarejša tvornica te vrste v Dalmaciji Izdeluje: prvovrsten Poriiand cement zastopnik za Slovenijo Ivan Peslotnlh In drug. L|ubi|ana Resljeva cesta 3 Tel. int. 949 r i Zadružna Gospodarska fcanVa d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 (v lastni palači vts ft vts hotela „Union"). Telefon 5t. 57 tn 470, Račun postno čekovnega urada za Slovenijo Stev. 11.945, v Zagrebu štev 3!).080. | Podružnice: CEUE, DJAK0V0, MARI30R, NOVI SAD. SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: BLED. Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000*—. Daje trgovske kredite, eskomptirn menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, ku|»u|e in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. IE