rw. sTevrraa. V Ljubljani, i torek 13. avgusta 1918. .Slovenski Narod* za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej . . K 50 — pol leta „ «... 25 Četrt leta „ » . . • 13*— na mesec (, «... 4 50 velja po poŠti: za Nemčijo celo leto naprej . . . . K 55 - za Ameriko It vse druge dežele -elo leto naprej . ... K 60 VpraSanjem glede In cr»tov se naj priloii za odgovor dopisnica ali znamka Vpravnlatro (spoda;, dvorišče levo). Knaflc^a ulica it 5, telefon ftt 85. Uhaja vuk dan ivaiar |a«aa-all it • dalja la praiaika* inserati se računajj po ooraoi)eri$a prostori m sicer l mm visok, ter 54 ram Širok prostor: enkrat po IZ\vin., d/akrat po 11 vin., trikrat po 10 v. '"»slano enak prostor) 30 vin., »rte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Prt večjih insereihh ni do^ovoru- Sovi iiaročaUi qsj ijsije|9 airjtiti* velu f 19 aikualol. ~aa) *» samo plsuenc aaročbe drez paslatre deaax|a se ac ujrein aikalor szirati „Jfarolaa tUaaraa" talafo 1 it. 8s. celo leto naprei x>] leta .Slovenski Narod" velja v LJubljani dostavljen na dom ali če te bodi ponj: . . . . K 48 - I četrt leta „ .....24'— I na mesec „ 4 — Posanaztta številka velja 30 vinarjev Dopisi naj se lranklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Oređatitvo i Knaflova aUca s L 5 v L nadstr. levo), telelon it 34 Slovenski dnevi v Ljubljani. Ljubljana se bliža slavnostnim dnevom, ki bodo pomembni in izredno važni za ves slovenski in jugoslovanski narod. V petek dopoldne se končno osnuje tako rezko pričakovani in tako potrebni Narodni svet. v petek pa se vrši skupna seja državnozborsk^u Jugoslovanskega kluba z jugoslovanskimi brati in zastopniki češkega in poljskega naroda. V nedeljo se odpeljejo gostje in domačini v Št. Janž k odkritju Krekove spominske plošče. Spored liu&9janskih slavnosli je sledeči: Dne 16. avgusta: Ob pol 10. dopoldne otvoritev seje NS.. ki se vrši v posvetovalnici na magistratu. Spored posvetovanja: Poročilo o pripravah za NS.; pravila: konstituiranje predsedstva NS.; program delovanja; debata in predlogi; stilizacija in sk'eoanje o predlogih; volitev odsekov. Seja se prekine od pol 1. popoldne in se nadaljuje popoldne od 3. do 6. ter evemueino drugi dan dne 17. avgusta od 9. do 10. ure dopoldne. — Ob pol 7. na južnem kolodvoru pri brzovlaku sprejem čeških in poljskih gostov. Dne 17. avgusta: Od 9. do 10. ure konec posvetovanja NS. Ob 3. popoldne seja Jugoslovanskega kluba v srebrni dvorani Uniona, na kar se vrši isto-tam (srebrna dvorana Uniona) ob pol 5. skupna seja Jugoslovanskega kluba, češko-poljskih gostov. Narodnega sve:<-ta in došlih jugoslovanskih zastopnikov; ob pol 9. prijateljski sestanek v veliki dvorani hotela Union. Odkrit{e Krekove spominske plošče v Št. Janžu. Železniška uprava ni ugodila prošnji pripravljalnega odbora za posebni vlak iz Ljubljane v št. Janž. Obljubila pa je. da bo dala na razpolago primerno število vagonov. Slovanski gostje in ljubljanski udeleženci Krekove proslave ^ bodo odpeliaii za to iz Ljubljane z icJnim jutranjim vlakom, ki odhaja z glavnega kolodvora ob 8. uri. V Št. Jaricu bo ob 11. uri slovesno cerkveno opravilo s slavnostnim govorom pha-telja dr. F i n ž g a r j a. takoj po opravilu pa slovesno odkritje dr. Krekove spominske plošče na šentjanškem žup-nšču. Plošča bo vzidana nad sobo, kicr je dr. Krek po navadi bival, kadar je bil na obisku pri svojem prijatelju gospodu župniku Bajcu. in kjer je tudi um.i. Izdelal jo je naš Dolinar in nosi pred no-kijnikovo relifno sliko naris: V tej hiši je umrl dne S. oktobra dr. Janez Ev. Krek. — Po slavnostnem odkritju se bo vršil na čast s'ovanskim eros'om b:mkci. Ob celi doleniski progi so prinrave za dostojen sprejem gostov v polnem teku; posebno živahno pa se rripravla Št. Janž z okoh'co, da probavi nepozabnega dr. Kreka, ki je bil tako rad med njimi in ie med njimi snoval svoie velike načrte. Veliko zaniman'e za slavnost pa vlada seveda tnal v Liub\hni in bo udeležba gotovo tako ogromna, kakor je pri današnjih prometnih razmer.... sploh mogoče 5 Sova rs s?«! £©s£ge. Svojo udeležbo na ljubljanskih posvetovanjih in slavnnsii odkritja Krekove plošče v Št. Janžu so prijavili dose-daj med drugim: po,v-ka p^Htična voditelja, poslanca grof Skarbek jn ^rofesor Glombinski, tainik Zveze oolskih društev dr. Czernecki. predsednik Češkega svaza poslanec František Star.ek s poslanci Tusariem. Souku^om. Kalino, S'avičkom. Austom. Sedlakom, Bradačem in drugi, poslanec dr. Srgjan Bu-disavljevič in dr.. Kokej iz Zagreba. Gostje bodo dospeli večinoma z brz >-vlakom v petek 16. t. m. zvečer. Ljubljana se pripravlja za prisrčen sprejem. Kaj sedaj? Zagreb, 10. avg. Hrvatska javnost različno presoja držanje svoje peštanske delegacije v zadnjem sporu z \YekerIom in Bartho. Neugodno se nas zlasti dojmi končni ofenzivni ton obeh. Na izjavo hrvatske delegacije, da Hrvati nikdar ne bodo priznali zakona v madžarski obliki, je \Vekerle z medklicem odgovoril: »Oho! To bomo videli!« Bartha je pa v daljšem govoru izjavil, da vzdržuje svoj očitek, da je izjava Hrvatov državi nevarna. — Iz tega razpoloženja proti Madžarom izhaja velika nezadovoljnost z delegacijo, ki je seveda iz vrst koalicije, češ, da je storila premalo in da bi bita morala — ne vemo prav, kaj bi bila morala, samo občuti se, da bi bila morala učiniti nekaj jakega, nekaj uspešnega, nekaj kar bi pomenilo za Madžare udarec med očL Spor glede naslova zakona o vojni obskrbi presoja se s treh stališč. Eno zastopa »Glas SHS.« (jugoslovansko demokratsko glasilo), »Novosti« (brez strankarske ali skupinske pripadnosti) ter nadbiskupove »Novine«. To stališče je načelno: V tej dobi sploh ne gre več za državnopravna reševanja, za svetoštefansko krono, nagodbo itd., nego za to, da se kakor v Avstriji tako tudi na Ogrskem prične zadnji veliki razgovor med nami za končno definitivno ureditev razmerja našega troimene-ga naroda z madžarskim narodom direktno. Sedaj bi torej hrvatska delegacija, to je koalicija, morala pričeti prigodom najnovejšega kršenja nagodbe z velikopotezno politično borbo, morala bi tudi pri nas spraviti jugoslovansko vprašanje v ospredje ter povesti ves narod v jedinstveno bojno črto za uresničenje načela samoodredjenja naroda slovensko - hrvatska - srbsko. Seveda je mogoča debata o tem, ali je sam na sebi malenkosten spor dovolj povoda, da se ta borba začne; in tudi niso li Madžari sami provocirali samo državnopravni spor s Hrvatsko, da spravijo baš samo hrvatsko vprašanje v ospredie in se ognejo našemu celokupnemu problemu; končno ali ni bobe počakati z borbo, dokler se ne poglobi misel narodne koncentracije in se tej politični ideji ne priključi tudi potrebna oi ganizacija. »Hrv. Država« zopet bi rada videla borbo proti Madžarom s svojega starega državnopravnega stališča. Vendar je to stališče gotovo preozko. y tej do- bi ne gre za Hrvatsko, ^mn-^k za ves narod in za državno pravo, ki je go'ovo drugačno in širše, nego obstoječe. Star-čevičeva stranka bo sama trkom časa morala iznova revidirati svojo taktiko in jo spraviti v sklad s svojim novim programom. »Obzor«, konservativec brez izražene politične smeri, zo^ot zahteva, da bi bila morala cela hrvatska delegaciia v znak protesta položiti svoie mandate. Zdi se, da se tudi »Male Novine« (organ dr. Lorkoviča in drugih noveiših disidentov) strinja s tem staMščem »Obzora« in da žele celo demisijo vlade. V bistvu bi se takšna zahteva kri'a z ono na prvem mestu navedeno, s samo eno razliko: »Glas SHS« in drugi »aktivisti« (v borbenem zmislu) zahtevajo ofenzivni izstop, naoad. razvitje našega prapora, — potem bi demisija bila prisiljena in Madžari bi morali ored očmi celega sveta začeti izvajati dušenie, nasilje. »Obzorova« taknka pa bi bPa le brezmiselno ali načelno žrtvovanje narodne vlade Madžarom v dar, pobeg pred njihovim prvim nnmršeniem obrvi. Z demisijo in položitvijo se gotovo ne sme borba pričeti, nego se sme s tem začasno končati. Po demisiji bi se moral organizrati odnor celega naroda proti novemu režimu, moderni khuenovščini. Približno v tem zmislu presoja različna mnenja tudi »Agramsr Tagblatt«. ki stoji bfizu koaliciji. Glavno glasilo koalicije »Hrv. Riječ« pa brani svojo delegacijo, češ. storila je vse, kar se v sedanjem trenutku storiti da. Za več še ni prišel čas. Treba, da ga počakamo m da dotlej štedimo narodove sile. In de facto tudi ostane pri tem. Madžari pa beležijo en formalen uspeh več. Spor sam je pokazal, da je treba nribliževanie in notranje koncentriranje vseh strank pospešiti, ker dozorevajo prilike na Hrvatskem sicer prav počasi, toda gotovo. Drobiž iz Zagreba. Ban je odpotoval s svojim avtomobilom na večdnevni oddih v Cepin. Cene moke in kruha so se občutno povišale. Moka št 0 stane po novi naredbi sedaj 366 K 16 v za 100 kg, št 2 115 K 47 v, št. 6 K 80, v prometu na malo torej 3 K 66 v, 1 K 16 in 80 v. — »Pod roko« zahtevajo že po 14 K za kilogram in najde s« vedno dovolj potrebnih, ki tudi to ceno plačajo. V Petrinji je nek nemški častnik nadlegoval učiteljsko pripravnico na javnem šetališču. Odgnala ga je z ostrimi besedami, radi katerih jo je zavrnjeni seladon ovadil, pa le revica ob-obsojena na tri dni zapora. Na splošno se opaža, da je med vojno po celem Hrvatskem zopet prišla bolj v rabo nemščina. Gotovo je to iz iahkoumnosti, deloma tudi židovski vpliv. Ta grda razvada se drži posebno nekakih mest. V kolikor jih ie konfisci-rajo. se hrvatski listi postavljajo resno po robu tej razvadi. V Zagrebu je po-s< !>no omladina orevzela na sebe odij i čenla, ter us'avlia nemški govoreče pasante ali goste po lokalih s prošnjo: »NVmoite šva^čarit. govorite hrvatski!« Pri tem noreti mnogokrat na gluha ušesa, nekateri jei celo grobo odgovarjajo, P'c-sto da oriznava:o svoio ^ogreko. Seveda treba to staro ukoreninjeno zlo odpravi'i. Zakai ^e tudi cenrura meša v ta rosH. ni umevno, zlasti ker se razi. da nil 'o ne na'M'^u'e tujcev, ki bi zares ne zna'i nagega Jezika. Cel ^ ^Hrvatski Dnevnik« (Štadler-*iev) se včacih ra7l5uti nnd dunaj^k'mi be 1,sto*ami Neki bosanski dijak z odliko »e prosil za snrciem na c. kr. vojaško rea'ko na Dnf»**u. Pro~nia je bi'a oebita »ve^en Hc:mat7ucfandigkeit«. Polic za fanta, naj štud'ra med svojimi ter odide kasneje v Prago. Varaždinsko mestno gledališče pri- j čne sezono 14 septembra z dramo »Republikanci« od Zagorke. Frankovci se posvečuj o in priznavajo svoje cSenun-cšja^ije. Zagreb, 9. avg. Te dni so frankovci imeli v Zagrebu nekakšno svoje frankovsko posvetovanje ki so se ga udeležili tudi bosanski trnnkovci Vancaš, dr. Perišić in Boić. Gliha vkup štriha. Na tem posvetovanju je govoril predsednik »lepe stranke« dr. A. Horvat. Citiramo njegov govor po »Hrvatski«, da se vidi, s kakšno politiko se bavi konfidentska stranka: t Govornik se na to osvrće na »otkrića« bana Mihalovića u saboru. Uz odobravanie prisutnika crta prilike, koje su vladale na početku rata. kad niko nije ni mislio ni slutio da će se za i poslije ratovanja sa Srbijom koia je bila neposrednim povodom ovome vsjet-skom klanju, opet sastati hrvatski sabor, u kome će vladati Medakovići i Pribićevići. U ono doba nije bilo parlamenta ni u Beču ni u Pešti i držalo se da će se onda obračunati za uvijek sa srpstvom, a kad tamo grof Tisza je uzeo u zaštitu Srbe u koaliciji, a nas se proglasilo denuncijantima. Pod zaštitom grofa Tisze bila su stanovita gospoda sigurna u Pešti, iz koiega su zakloni-šta o^et do^li u Zagreb. Moć grofa Tisze bila je silna, a zvali su ga »kancelarom monarhiie«! Za to se je tražilo ne bi li se našao koli faktor proti njemu. Držali smo da je tada bilo najprirodnije da se vojnička vlast nobrine. da nestane one ideie. ^roti kojoj je ratovala, a prinomoene drugoj do pobjede. Htjelo se je i nastojalo da se barem pod vojnom urravom siedine sve hrvatske zeml:e. Eto. za tim smo išli (Burno odobravanje.) Nu tijekom daljnjega trajaia-nja rata prilike su se stale mijeniati. Tisza ie bio jači i od vojske, a nase uvje-ren'e ostale da ie pošteni komesarijat protiv takvih prilika bolji od lažnog ttsrtava (Dueotrajno odobravanje i nlje-sak.) To je eto mMio izrabiti ban Miha-lović, koalicija i ostala družba proti stranci prava, da ju umšti ili barem da izazove u njoj raskol. Ali im je bilo uzalud, jer su sami zapali uslijed toga u vrlo nem'lu situaciju.« Frankovci vidijo torej v vojaški upravi garanciio za »njedinjenje Hrvatov« in nas hočejo zajedno oddeliti od Srbov. Resnični njihov račun pa je, da bi potem imeli kot denuncijanti in kon-fidenti več vpliva na oblast ter — blagajne. Bosniaca. Ko so se pred dvema mesecema začeli množiti glasovi o nekaterih nameravanih premembah o državnoprav-nem položaju v Bosni, ko so metropolit Letica, frankovci in vladinovci s Šerif Arnautovićem vred podvojili svoj trud in ko so tudi Madžari počeli zaman pošiljati v Bosno svoje emisarje, da bi pridobili kakšne kimovce za svoie sve-toštefanske namene, hoteli so tudi bosanski Srbi, da se politično razgovore o potrebnih korakih. Ker je Sarkotićeva uprava povsem udušila s silo vsak poli- tičen sestanek, so se obrnili potom vlade na skupno finančno ministrstvo, ki obenem očetovski skrbi za Bosno, da jim dovoli sestanek bivših saborskih poslancev in nekoliko drugih uglednih ljudi iz zemlje. Po treh mesecih je sedaj prišel odgovor, da se sestanek ne dovoljuje. Pa mirna Bosna. Takšne prepovedi seveda ne veljajo za frankovske in turško-musli-manske avditorje in druge politike. — Svet se vkljub temu ne vara. Bosanski molk govori glasneje nego najglasneja deklaracija Madžari še vedno upajo na Bosno, če tudi so doživeli že dovolj jasen in odločen refus. Sedaj so kupili od nadbiskupa Stadlerja njegovo tiskarno za 2?5.000 kron. Njegov izdajalski »Hrvatski Dnevnik« bodo še dalje tiskali, zajedno pa nameravajo ustanoviti tri nove liste, eneea hrvatskega, enega srp-skega (v cirilici) in enega v madžarščini. Srbi in Hrvati so hoteli izdajati svoj dnevnik, toda zanie ni papirja. Pri Muslimanih narodne prilike niso še povsem pročišćene, vendar ie Šerif Arnautović vidno izgubil tla. Mlajši Muslimani so bih pred nedavnim vprašani za svoje mnenie o državnopravnom položaju Bosne in Hercegovine. Zame se je ir^adi sarajevski odvetnik dr. Halidbeg Hrasnica izjavil, da stoji odločno na stališču narodnega jedinstva Slovencev, Hrvatov in Srbov in naše državne težnje. Za niim stoji vsa muslimanska inteligenca in vsi njihovi na-predne:ši elementi. »Bosnische Post« prinaša, da so neke planine po Bosni polne vojnih beguncev ter svari prebivalstvo, da jih naj ne podpira, sicer zadene vsakogar naj-ostreja kazen. itaiDski obisk na Dnin. Lugano, 12. avgusta. Italijanski Tisti poročajo: Istočasno z letali, ki so od-plula na Dunaj, se je dvignilo več težkih Capronijev z namenom, da bodo bombardirali sovražna letališča med Piavo in Tilmentom. Vsak aparat na poti proti Dunaju je imel s seboj 20 kg raznih letakov, nekatere je sestavil Df Annunzio. Polet se je vršil nemoteno, v bližini Dunajskega Novega mesta je letalo, katero je vodil poročnik Sarti, vedno bolj zaostajalo in končno izginilo. Povratek se je vršil čez Gradec in Trst in dalje čez Benetke, kjer je D' Annunzio vrgel na tla svoj povratni pozdrav. Pri Gradežu se je poskušal približati italijanskim letalom neki avstrijski letalec, ni pa mogel doseči njihove višine. D' Annunzio dobiva vse polno čestitk. Hočejo ga celo slovesno sprejeti v rimskem Kapitolu in mu podariti na slovesen način lovorov venec. Državni podtajnik za letalstvo misli, da je posrečeni polet mnogo dvignil italijanski ugled pri zaveznikih. Ves materijal je produkt italijanske industrije, Lugano, 11. avgusta, (Kor. ur.) Nekateri italijanski listi priobčujejo jako dolga poročila o D* Annunziovem poletu na Dunaj. Dopada jim vsebina letakov, obžalujejo pa, da ni mogel metati bomb. D' Annunzia proslavljajo danes v Rimu povodom slavnosti po usmrčenem izdajalcu Nazariju Sauru. Kje so naši »D9 AnnunzrJ« ? »Arbeiter Ztg.« piše: Vemo žc nekaj časa, da se je D* Annunzio, katerega se je pri nas predstavljalo kot plačanega govornika in domišljavega človeka, ki uganja vojno gonjo z bombastičnimi frazami, v resnici izkazal za moža in je postal hraber letalski oficir. Da izvrši v svoji precejšnji starosti še tako težak in naporen polet to dokazuje šele prav, kako je bilo fino, italijanskega pesnika, ki nam v svoji sedanji vlogi gotovo ni simpatičen, slikati za komedijanta. Kje pa so naši D* Annnn-ziji? Mi imamo tudi nekaj takih, ki so ubirali strune ob vojnem izbruhu in peli jekleno zveneče pesmi. Letati pa nočejo. Stran 2. .SLOVENSKI N a artiljerija sestrelila. Popoldne so napadli Angleži od Rimske ceste do Avre z močnimi silami ter s številnimi tanki. Do večernih ur so Angleži vedno znova obnavljali svoje napade, ki smo jih zavrnili deloma z obrambnim ognjem, deloma v protisunku. Ob **8. so izvršili Angleži tudi severno od Somme nov napad. Z veliko ljutostjo so skušali tu vedno znova izsiliti odločitev, zaman pa so prodirali njih oddelki tankov, da bi napravili pehoti pot. Večji del tankov smo sestrelili, ostali so se vrnili. Ob HtŽ. ponoči so poskusili Angleži na obeh straneh ceste Brave - Corbie zopet napad s tanki, ki smo ga pa zoper zavrnili. Frontni poročevalec VVolfiovega urada poroča: Tretji dan svoje ofenzive so prešli Francozi v frontalen napad na nemško črto med Montdidierom in Matzo. Ker tudi tu ne gre za stalen sistem pozicij, marveč samo za začasno obrambno napravo, so bile nemške glavne bojne sile umaknjene v ugodnejše bojno ozemlje. Francoski napadalni oddelki, ki so po močni artiljerijski pripravi v spremstvu tankov prodrli, so zadeli samo na poslednje čete, katerih strojne puške pa so nasprotniku prizadjale tako občutne izgube, da so se francoski napadi povsod ustavili. Po krvavi obrambi francoskih navalov, ki so se z velikimi izgubami zlomili že pred črtami naših po-slednjih čet, so se mogle nemške poslednje čete v dobrem redu in s prav majhnimi izgubami ter brez izgub na materijalu, odtrgati od sovražnika ter umakniti preko črte, omenjene v armadnem poročilu. Severno od Avto so Francozi in Angleži brezobzirno zastavili močne sile. da bi prišle proti jugu do nemških čet. ki so se med Avto in Matzo znova grupirale ter jim padle v hrbet in razbile proti severu nemški odpor med Alber'om in Sommo ter razvili nemško fronto ob Ancri Silne izgube na moštvu ter velikanske izgube na tankih, ki so bili v velikem številu sestreljeni in zažgani ter leže pred nemškimi črtami, niso pripeljali ententnih čet bliže njih cilju. Boji, ki so se sedaj vneli med Ancro in Matzo. ?e ne smejo presojati po trenotno doseženem uspehu na zavzetem ozemlju ali po njega izgubi, marveč gre za veliko bitko v gibanju, ki trga vsled nemškega načina bojevanja, ki štedi z moštvom, velike verzeli v najboljše bojne čete entente. vzdržuje pa nemške čete za bodoče naloge, pripravljene za boj. Ženeva. 12. avgusta- »Agence Havas« priznava, da sedanje nemške pozicije nemško obrambo tem bolj podpirajo, ker ie nemško artiljerijsko delovanje zadnjih 24 ur močno naraslo, vsled česar se da razlagati, zakaj so se francosko - angleške operacije kolikor toliko ustavile. Berolin, 12. avgusta. Proti novemu sunku entente pri Amiensu so uvedene pro-tiodredbe, ki obetajo popolen uspeh. Nihče ne taji tukaj poteka bitke na zapadu, ki je bila presenetenje in ki je prinesla nasprotniku uspeha. Bila je to reakcija, neizogibna v tako silnem in tako dolgem bojevanju. Ni se treba bati, da bi bilo nemogoče to popraviti in kje drugje doseči zaieljeno zmago. O tem so si v Berlinu na jasnem, kjer je razpoloženje sicer resno pa vseskozi samozavestno. Eno pa se zdi mogoče, da bo treba namreč računati z daljšo dobo, kakor pač domnevajo vsi voiujoči. Dva velika uspeha je pa vendar rodila bitka na zapadu: francoske rezerve so bile močno prizadete in močno je narastla živahna nervoznost entente. Oddaljeno obstreljevanje Pariza tudi pomaga, da se kali preslovesno razpoloženje Francozov. Rotterdam. 12. avgusta, Renter izjavlja, da imajo Nemci slej ko prei na vsej zapadni fronti številno premoč, vendar pa število svežih rezerv entente sedaj prekaša ono svežih nemških rezerv. Danas 12. avgusta. Nemški listi se bavi i o z ozirom na zadnje dogodke na francoski fronti podrobno s sedanjim ooloza-l-n Kemčiie. »Vossiscae Zettung« piše: Ce pomislimo lasmi položaj, lahko rečemo: Kraj napada zadene pravzaprav najmanj občutljivi del naše zapadne irome. Zato ni mogoče govoriti o ogrožanju nase celotne črte, veudar pa ne smerno podcenjevati moralično povzdigo in velikansko propagando entente. Lk> slabega letnega časa imamo nekako še tri mesece. Potem se pri-cno na \ eru težke nevihte, ki velike operacije močno ovirajo. Z eno besedo, mudi se in ker obe stranki želita doseči odločitev še to leto, moramo pričakovan septembra in oktobra še velikih bojev. Za seboj imamo kot operacijsko ozemlje še vse zasedeno ozemlje. Ce je na zunaj tudi kako prebitje neitaj prav lepega, vendar ne smemo Bttsliti, da ie vseeno, kako pride smanje v mase, da ie spiun pride. Naša moč lezi v operaciji m Ludendorii je izjavil: Operacije, to je gioanjc. »Beriiner TageDlatu piše: Ni mišim, da bodo nemški vojskovodje še dolgo pasivni. F ml. hindenourg je sicer povedal vojnim poročevalcem, da potrebujejo čete po skoro tritedeasiun oojin oddiha. Toda sovražnik poireouje odama še bolj. fiiii-denburg in Ludendorii sta dosedaj ie vedno zuaia z ženijalno varianto preokrcimi igro bitk v nova pota. To bosta tudi sedaj iznova dokazala, »Ueutsciic Taceszeiinnc« piše: Obžalovati je na Se izgube na vjetih in topovih. Izguba na ozemlju nas ne sme vznemiriti. 6edaj gre za 10, da spremenimo sovroZm ofenzivni sunek tako, da oslabimo sovražnika. Na krilih napadalne fronte je imel sovražnik nedvomno velike izgube. V sredini so njegove iatabe najbrže majane. Umasni-tev naše ironte na vzhod od Mondidiera ima namen, oslabiti sovražnika na podoben način, kakor se nam je to posrečUo v dajanju bitke med Aisno, Veslo in .Mamo. -►Franki :.:r ter Zeitung* se spominja velike nevolje, ki je vladala v nemškem glavnem star.u proti nekdanjemu državnemu tajniku von Kuhlmannu, ker je bilo vojno razpoloženje v nemški armadi zelo veliko. List pravi nadalje: Upajmo, da nas bo grenki doživljaj tega četrtka spravil vendar končno tako daleč, da naši vojskovodje ne bodo delovali naravnost proti naši polinki in narobe, marveč da bo tudi naša politika primerno podpirala razpoložljiva sredstva. Ce se da to doseči, bomo lahko preboleli tudi vsebino današnjega vojnega poročila. \ Secolo« sodi, da se gre tudi za to. da bi se motilo marljivo delo sovražnih čet za gradbo in utrienje črt in postojank. Napadalci so imeli priliko, ugotoviti, da je avstro - ogrska artiljerila deloma na sekundo in med Canovo in Asiagom po Štirih minutah ljuto reagirala in dosegla ogromne učinke, Na odseka Val- belle, Cela del Rosso in Cola del Echele prihaja italijanska obramba vedno bolj v napad. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 11. avgusta. Ljutejši motilni ogenj v Lagarinski dolini in ob spodnji Piavi. Naše baterije so provzročiie požare in raspršile delavsko moštvo za sovražnimi črtami. Pet sovražnih letal je bilo v zračnih bojih sestreljenih. BOLGARSKO URADNO POROČILO. 10. avgusta. Zapadno od Ohridskega jezera so naše postojanke z bombami razpršile več irancoskih infante-rijskih oddelkov. Severno od Bitolja in v?hodno ob Črni je bilo obojestransko topovsko streljanje včasih precej živahno. Južno od Doirana so poskasile angleške napadalne čete večkrat približati se našim jarkom, mi pa smo jih s svojim ognjem pregnali. žeho - Slovaška fronta. Berolin. 13. avgusta. > National Zeitungc poroča iz Curiha: Oatt slovaške cece so zasedle Samaro, strmoglavile boliševiško vlado in aretirale okrog 300 boliseviških pristašev. Bolištviki so si s svoiim terorizmom naJiooali tako sovraštvo domaoeera prebivalstva, da so Ceho - Slovaki la z naporom vseh moči preprečili, ličan ie bolj so viških vjetnikov. Dun&i. 13. avg\i-ra. 'FremdenbLof.t poroča i* Moskve: Moskovska sovjetska vlada ie sklicala v Moskvo izredno zborovanje ruskih so viol d v. ki na i se peča z današnjimi kritičnimi razmerami v sovjetski republiki. Dunai. 13. averusia PanaSaji »Taer-blatt< poroča iz Londona: Ententine držttve so pooblastile Ansrliio. da ukrene vse poirebne vojaške in pomorske odredbe v varstvo neodvisnosti in samostojnosti Rusiie. Centrum te angleške akcije je v Arhangelsku. Mockholm 10. avgiista. (Kor. u~ V n..-.lavni ?e;i potrozrr.ul-ke kad«:^1? stranke so se prebrala pisma Miliuko-va. v katerih se te z ivzemal za zvezo z Xemeijo ter izvajal, da obstojata za Rusijo samo dve možnosti: Razpad v male države, ki bi se Dozneje v počasnem razvoju zopet strni ie v veliko državo tili p., nemška orijentacija, za katero ima tudi Nemčija največji interes, ker želi mo'no Rusijo. Vinaver se je izrekel proti Miliukovu ter izvajal, da ni vzroka ormstiti sedanjo angleško orijentacijo kadetov, na kar so kadeti sklenili, da vstrajajo pri svoji sedanji politiki. Kijev. 12. aveusra. (Kor. urad.) Listi poročajo, da so nomike čete južno od Kijeva razpršile in uničile čete v starki h kmetov. Kijev. 1*2. averusra. (Kor. urad.) Že mesece skuša ententna pronesranda slikati noložaj v LTcrajini v temnih barvah, ker ji na gre v njen koncept, da vlada tu pod gospodstvom centralnih držav mir in red. Naiprei ko ie bilo mesto Kijev popolnoma mirno, je Reu-teriev rad razširjal ronolnoma izmišljene vesti, da ie prišlo v mestu do velike vstaje, da ie bil he^man oblegan v svoji palači in da ie bil težko ranjen. Potem ie prišla za spoznavalce tamošnjih razmer smešna pripovest. da ie herman prostovoljno odložil svoie dostojanstvo in ie prenesel na nekeua mladega avstrijskega nadvojvodo, ki da je izjavil, da hoče prevzeti to mesto. Sedaj je nasedel celo tako uerleden nevtralni list. kakor >Berner Bund<: vsekakor z N^m^em sovražne strani razširjenemu noro^iht. da je izbruhnila v "Ukrsizni nroti hetmanovj vladi in vladi Nemcev velika vstaja kmetov in da so kmerie oboroženi s stroiimi pu§kam; . topovi ter da nastopajo sk toai z delavci, socitalnimi revoln^ijonarci in menj-ševiki. Število vstafiev znaša — eujte in strmite — nad 200.000 mož. Res ie le. da se ie svojčas revolucij o nar no gibanje v Rusiji razširilo tudi na Ukrajino in da ie bilo ravno zaradi teera *re-ba. da pridejo nemške Sete, da napravijo red in mir v deželi. Iz ooesra oasa obsojajo v LTkraiini zlasti v ved^o r.r*-mimih južnih pokrajinah enbernii^ Kijev še posamezne čete. Političnega cilja te čete nimajo. Njih namen ie samo napad na gradove, vefie postaje, samo rop in plen. O kaki kmečki voiski 200.000 mož. o kateri pišejo fantastični ententni propagandisti, ni čutiti m ničesar. Moskva. 8. avgusta. (Kor. urad.) Na progah Riasante - Rusaievka - Sis-ram, Insa - Simbirsk. Kustt?revka - Se-mečino. Moskva - Kasan j. je ustavljen 03ebni promet. Moskva. 11. avgusta. Korespondent >Frkf. Zrg.c brzoiavlja: Novo glasilo levih socijalnih revolucijonariev je razglasilo takoj po kiievskem atentatu, da je bil fm. Eiebhorn umorjen na ofi-'h'elni strankini sklep: tudi ta umor ie organiziral Kereniskega voini minister Savinkov. Murmanska fronta. Moskva, 8. avgusta. (Koresp. urad.) V Kronštat je dospelo 200 mornarjev iz Mur-mana. ki so se branili, bojevati se proti sovjetom. Mornarji pripovedujejo, da je murmanska železnica na mnogih točkah razdejana da ententa brezobzirno nastopa In da se prebivalstvo nič ne b riga za ententne čete. Berottn, 12. avgusta. (Kor. ur.) »Ber-liner Tageblatt* predlaga, da naj se skliče glavni odsek državnega zbora, ki mora zahtevati od vlade odkrito izjavo o ciljih nemške zunanje politike, pri čemer gre v prvi vrsti za razmere na Finskem, Poljskem, Litevskera, v Ukrajini in prav posebno v severni Rusiji. Berolin. 12. avgusta. (Kor. ur.) Državni tajnik za zunanje zadeve von Hlntze je odpotoval v veliki glavni stan, da se razgovori z državnim kanclerjem. Helsitujfors, 10. avgusta (Kor. urad.) Neki list izve\ da stoji oddelek finskih rdečih gardistov, prilično 200 mož. pod vodstvom angleških častnikov blizu finske meje severno Ttihte. Bile da so že rnanjSe praske s finskimi četami za varstvo meja. — Od druge strani se potrjuje, da so se čete zaveznikov že pred dnevi približale Petrosavodsku, ki da ga imajo sedaj že v rokah. Ukrajinsko - ruska mirovna pogodba. Kijev, 10. avgusta. (Koresp. urad.) V seji finančne in preračunjevalne komisije je predložila ruska delegacija seznam za razdelitev v poštev prihajajočega ruskega državnega dolga Ukrajinska delegacija je izjavila, da pade na Ukrajino nekako petina državnih dolgov in celotnega premoženja, kakor to odgovarja Številu prebivalstva ukrajine in ukrajinskemu deležu pri dosedanjih državnih dohodkih. Ukrajina zahteva tudi svoj delež na premoženju onkraj ukrajinskih mej ter se nahaja večji del ruskega premoženja v Veliki Rusiji. Del zlatega zaklada se mora neodvisno od tega izročiti kot ekvivalent za prevzetje papirnatega denarja. Berolin. 12. avgusta. (Koresp ur.) Pogajanja, ki so se vršila zadnji teden z ruskimi delegau z ozirom na brest - litovske pogodbe glede političnih, gospodarskih, finančnih in junstičnih vprašanj, so končana. Tukajšnji zastopnik ruske sovjetske republike Jofte je odpotoval z vej ruskimi delegati v Moskvo, da poroča o uspehu pogajanj in da doseže čim prej odločitev svoje vlade. Preselitev nemškega poslarušt^a iz Moskve. Berolin. 12. avgusta. (Kor. urad.) O okolnosti preložitve nemškega po5lan:Štva iz Moskve v Pskov, pt*e »Lokalanzeigen: Predvsem je treba priznati, da je sovjetska vlada potrdila resno stremljenje, da hi se sporazumela z Nemčijo in njenimi zavezniki na podlagi miru v Brestu Litovskem. Temu nasproti se je pričelo takozvano socijalno revolucijor.arno gibanje levice, ki je zapihalo na svoje zastave brezpogojni teror. Gibanje je našlo svojo podporo v entemi in tudi v Japonski. Nezadovoljnost z boljševiki se jc hitro razširila in stopnjevala ter je gibanje socijalnih revolucijonariev levice hitro naraslo. Prva posledica je bil umor groia Mirbacha, druga atentat na gfm. von Eichhorna. Grof Mirbach je bil pred umorom posvarjen. Njegovemu nasledniku je >lo v Moskvi podobno. Položaj se je v malo dneh prav občutno poslabšal. Časopisje socijalnih revolucijonarjev levice je oraznovalo prave orgije. Terorizem in nesigurnost sta se povečala tako. da člani nemškega poslaništva nNo mogli več zapustiti svojega hotela. Pod takimi okolnostmi je bilo nujno, da se je sklenilo, spraviti nemško poslaništvo na varno že vsled politične potrebe, da se ne izpostavijo dosedanje dobre razmere med Nemčijo In sovjetsko republiko resni preizkušnji. Nova šta-cija poclir'>tva v Pskovu fe zamišljena nekako kot onazovalnica. Od razvoja dogodkov v Rusiji in od razgovorov v velikem glavnem stanu bo odvisno, kako dolgo bo naše poslaništvo ostalo v tem mestu. Pri fem bo tudi soodločalo, kako bo sovjetska vlada praktično stopila v stik s poslaništvom na njegovem novem sedežu. Dr. Helfferich je odšel včeraj zvečer v veiiki glavni stan, da poroča ter bo ostal tam več dni. Berolin, 12. avgusta Avstro - ogrski poslanik baron Fran je izjavil po razgovoru s Helrierichom. da ne bo nastopil posla-niškega mesta v Moskvi. Ta njegov sklep je samo začasen. London, 12. avgusta. (Koresp. urad.) V^Ied korakov švedske vlade v Moskvi, sta bila iznurena angleški in francoski konzul. Pariz, 10. avgusta. (Koresp. urad.) ^Temos* poroča, da so boljševikl v Moskvi zaprli francoskega generalnega konzula Grennardsa, načelnika francoske vojaške komisije Lavercrnea in Lavergneovega so-trudnika Macona. Stockholm. 12. avgusta. Ruska vlada se te dni preseli v Kronštat ker ie položaj v Moskvi vedno nevzdržrejši. Ljenin in Trockii sta že dospela. Stockholm. 12. avgusta. Angleški in francoski konzuli v Odesi so bili pozvani, da zapuste mesto. Politiliie vesti. = O jako važnih, usodo monarhije zadevajočih zunanjih vprašanjih se je razpravljalo v avdijenci ojrrskega ministrskega predsednika dr. \YekerIeja pri cesarju dne 11. t. m. TaKo poroča »Az F.stc z Dunaja. = Nov vsenemški list na Dunaju. Vsenemški aneksijonisti začno izdajati na Dunaju s podporo nemške in avstrijske težke industrije nov dnevnik »\Yie-ner Mittag«, ki naj vpliva na avstrijsko javnost v zmislu vsenemških načrtov. = Bojeviti nemški železničarji. V nedeljo in včeraj je zborovala na Dunaju državna zveza nemških železničarjev. Gospodje so zaradi lepšega malo potožili o slabih časih, v ostaiem pa nesramno ščuvali proti Slovanom in socijalnim demokratom. Pogrevali so staro laž, da zamenjujejo češki kmetje živila le še za orožje, pa poživljajo nemško prebivalstvo, naj orožja ne oddaja, ker ga bode rabil Še nemški narod sam. Zveza poživlja naposled svoje pristaše, naj se z vsemi sredstvi, če treba tudi z orožjem v roki, upro eventualnemu štrajku. = Dramaturg Jaroslav Kvapil Iz-gpan iz Ogrske in Hrvatske. Zagreb, 12. avgusta. Listi poročajo iz Reke: Češki pisatelj Jaroslav Kvapil, dramaturg češkega Narodnega divadla v Pragi, se je zdravil več tednov v hrvatskem ko-polišču Cirkvenica. Včeraj se je pripe-liol na Reko. Na kolodvoru ga je pričakal oddelek ogrske državne policije, ga aretiral in odvedel na policijsko stražnico. Tam ga je obvestil službujoči uradnik, da ie izgnan iz dežel ogrske krone in mora po najkrajšem potu zapustiti »sveti ogrski teritorij«. Ugovori in protesti niso izdali nič; v spremstvu policijskega organa se je moral s prvim vlakom odpeljati preko meje. In krona sv. Štefana jc rešena pogibelji... = Najenostavneje sredstvo proti lakotL . Splitska »Nova Doba« piše: »Rumburger Ztg.« prinaša statistične podatke o lakoti na severnem Češkem in poroča, da je obolelo tam vsled lakote blizu 23000 ljudi. Od teh jih je umrlo okoli 4%. Pri nas v Dalmaciji so take statistike nemogoče. Naši listi ne smejo poročati o smrti vsled lakote. Lansko leto so orožniki brzojavno obveščali namestnistvo v Zadru, ako ie kdo umrl na lakoti. A ker so se ti slučaji vedno množili, je našlo c. kr. namestnistvo izboren lek: naročilo je župnim uradom in orožniškim postajam, da smrtnih slučajev vsled lakote ne smejo* niti javljati, niti uradno zabeležiti. »Nova Doba« pristavlja: Bilo bi dobra da pošlje nase namestnistvo svoj recept tudi v Prago. Ponehala bi potem tudi na Češkem bolezen vsled lakote. = Glasilo vojnega ministra na Ogrskem prepovedano. Budimpešta, 1.3. avgusta. Ogrska vlada je odtegnila poštni debit poluradnemu glasilu vojnega ministrstva »Danzers Armeeztg.« in prepovedala razširjenje po Ogrskem. List je prinesel pred kratkim par ostrih člankov proti ogrskim zalite vam po samostojni armadi. Ti napadi so bili predmet ogorčeni interpejaciji in živahnim razpravam v zadnjem zasedanju ogrskega državnega zbora. Objavljena prepoved je posiedica teh razprav. as Profesor Zdiechovvski črtan Iz profesorskega zbora. Krakov. 12. avgusta. Naučno ministrstvo ie obvestilo profesorski zbor krakovske univerze, di j c vlada črtala profesorja dr. Zdie-chowskega iz seznama krakovskih vse-učiliških profesorjev. Zdiechovvski je navdušen poljski patrijot in se je mudil med vojno v Rusiji. Sedaj živi na Litovskem. — Bodočnost nemškega uradništva. Bavarski naučni minister dr. Knilling ie imel daljši pogovor z uredniki večjih berolinskih listov, katerim je izjavil med drugim: Največ skrbi mi dela vprašanje, kaj bo z našimi uradniki, ki nikakor ne morejo živeti od svoje plače. Državni prispevki ne zaležejo nič. Uradnik mora porabiti svoje zadnje prihranke ali pa mora stradati in uradm-štvo bo kmalu popolnoma proletarizirano. In kar ie najhujše: nemško urad-ništvo, dosedaj med najbolj poštenimi na svetu, se je v vseh plasteh že zelo. zelo približalo nevarnosti korupcije, ne da bi mogli ta razvoj preprečiti. = Obtožba proti romunski vladi. Romunski senat se je pridružil obtožbi poslanske zbornice proti bivši vladi Bratianu - Take - Jonescu. Pri bivšem ministrskem predsedniku Bratianu se ie vršila v Jašu hišna preiskava. = Volitev kralja na Finskem. Hel-singfors, 10. avgusta. (Kor. urad.) Kakor se čuje, bo izredni deželni zbor sklican že za 27. avgusta, da voli kralja. = Nevtralno mirovno posredovanje. Dunaj, 13. avgusta. Poluradno se izjavlja, da so vesti o mirovnem posredovanju nevtralnih držav neutemeljene. Na zunanjem ministrstvu ni o tem ničesar znanega. Vendar pa kažejo take vesti, da je tudi v nevtralnem inozemstvu želja po miru vedno intenzivnejša in da za to ni izključena možnost, da se nevtralci slej ali prej res združijo k skupnemu mirovnemu koraku. = Nevtralnost Španije. španska vlada objavlja uradni komunike o zunanji politiki, o katerem pravi: španska zunanja politika ostane neizoremenjena. Stroga nevtralnost je za Španijo živ-Ijenska potreba in omogoča izdatno varstvo španskih narodnih interesov. == Enotno višje poveljstvo ln Lk>yd George. London, 10. avgusta. (Reu-ter.) Lloyd George je imel danes v Nevvportu govor, v katerem je govoril o uspehu zaveznikov na zapadni fronti. Rekel je, da je samo prav, da se del uspeha pripisuje enotnemu višjemu poveljstvu. Ta zmaga je velika komplicirana operacija, v kateri igrajo svojo vlogo Angleži. Francozi In Amerikanci. Enotno vrhovno poveljstvo nam je omogočilo doseči zmago na Marni ter na Sommi. Gre nam prav dobro, ne smemo se pa prevzeti, ker boj Še ni končan. Zanašati se moramo na svojo odločnost in pogum in še naprej moramo izvrševati svojo vlogo v tem dolgem boju. Govoreč o težkočah z delavci, je rekel: Vzrok je pomanjkanje premoga. Angleška potrebuje premoga, potrebujeta ga Francoska, Italija. Mariborsko pismo. (Od našega dopisnika.) V Mariboru, 12. avgusta. Podraženje kruha in moke. Tudi naše mesto je sprejelo vest o podra-ženju kruha in moke z očitno zono. In kako bi ne! Revni sloji, ki itak komaj in komaj dihajo, naj sedaj imajo kar čez noč neprimerno obdačeno to, kar jim je prva in zadnja misel, predno gredo na delo in ko gredo z dela: kruh! — Še bolje: želodec. Površni in lahkomiselni so doslej vedno trdili, da je želodec edini davka prost; danes bodo drugih misli. To novo obdačenje kruha je korak, ki ga zgoraj pač niso premislili, kot bi ga morali. Iz Industrijalnih krajev ne pridejo nič kaj prijazne vesti in celo naše mesto izgleda kakor razburjeno mravljišče, čim le premotriš nižje in najnižje sloje. Će tudi bo šlo i to brez posebnih vnanjih posledic v svet, gotovo je, da k dobremu ne pripomore. Mizerija z dobavo kruha je pri nas tako velikanska, da n. pr. minoli teden niti delavci - težaki niso dobili svoj kruh, kaj še navadni delavci ali srednji sloju Je to vzrok nečuvene malomarnosti našega mestnega gospodarskega sveta, kajti izostal je ves obljubljeni dovoz ln vsi obetani priboljški. Sedaj, ko jim voda v grlo teče, zopet obetajo, da se bo kruh dobival štirikrat na teden, trikrat ga pa zopet ne bo . . . Nove razmere! Koliko poboljška v prehrani se nam je obetalo — ln uspeh? Široke plasti plačujejo z davkom svojih želodcev milijarde deficita dunajskega >vojnožitno - prometnega urada«, ali boljše: one vračajo, na čimer je gotovo kopa Židov obogatela. Kaj se godi v Spielfeldu. Skoro vsak dan se peJje na stotine in stotine ljudi, po veliki večini Mariborčanov pa tudi Gradčanov proti Radgoni ln Ljutomeru Južno od Mure — torej v skrajne Slovenske gorice, — kupovat prepotrebnega živeža Toda, dogaja se, da ljudem neka soldateska bodisi že v vstopni postaji ali med vožnjo, ali pa v Spielfeldu, prebrskava nahrbtnike, gre v svoji posuroveiosti tako daleč, da odkriva — ženska krila, in konč- nra. siev. .SLOVENSKI NivAUD', dne lo. avgusta 191» orran s. no pobere v največ slučajih nabrani živel. Da je temu tako, je mano ie precej po nemškem časopisju. Zelo, zelo malo znano pa je, da so v premnogih slučajih ti »kontrolorji živiU — enostavni nasilniki, tam okoli komandir., ki na u način vrše rop živil, da sami ceno pridejo do jedi. Da je temu res tako, priča par slučajev, ko so pogumni potniki zahtevali legitimiranje . . . Čudno je zadržanje namestnije v tej zadevi- Nekdo je cenil škodo, ki se s tem ravnanjem napravlja ubogim param, že sedaj na V* milijona kron, kajti povrne se seveda nič: ne živež, ne denar, ne na-hrbtuik. Tako se gospodari že danes! V Pragerskem nižje Maribora baje že imamo vzgled vzornega našega c. kr. prehranjevalnega gospodarstva. Tamkaj so določili prostor, koder se ima naložiu oddani krompir in žito. Toda kraj je docela ali boljše nezadostno zavarovan in živeč iako nerodno zmetan, da ga prihaja že sedaj dobršen del v nič. hno kot drugo tuije. a to že neki tako zelo. da je tam okoli tež-rvo bivati. Tudi pravijo, da je segnilo že tamkaj od centrale za sadje 16 vagonov jabolk in zgodnjih hrušk. — Kakor vse kaže. <*e bomo letos od nove letine res odebelili. Ce ne bo miru, bo sila na zimo, za to pa nemalo skrbe naši prehranjevalni uradi, nezmožna vlada in popolnoma pokvarjen *erklc. V Račjem zaplenjeno olje, a katerem smo že poročali, je torej defini- ;ivno izgubljeno in pojde v kolomazne svr-e. Pri tem naj še omenimo nečuven slu-j?j: pred par dnevi je dobilo c. kr. okrajno glavarstvo od >centrale za mast in olje na Dunaju« pismo, v katerem daje vodstvo centrale, potem ko Izreka svoje začudenje nad zaplembo po glavarstvu, le - temu ukor. Ali ni to višek židovske impertinence? Videti je, da so gotovi izakovci res že mnenja, da so vse v državi (kar bo sicer menda kmalu) sicer bi si tako podjetje, ki je vendar privatno, ne dovolilo česa takega Vreme je že kake tri tedne sem zelo neugodno. Prve dni je solnce vsaj za par ur prišlo izza oblakov, sedaj pa je ie cele dneve deževno, oblačno in hladno kot oktobra. To je seveda zopet vsemu v kva-: nedozorela žima polja nihajo žalostno, da Človeka srce boli. Sadje se ne more prav razviti; postaja črvivo, gnije in se ne more osočiti. Grozdje pa večinoma izgleda, da Bog pomagaj. Viničarji fn vinogradniki pravijo, da bodo letos grozdje namesto pre->ali, tolkli, kakor jabolka in hruške. Zdravstveno je to vreme tudi zelo nevarno. Siri se influenca L dr. To je danes že radi ore-lirane nekaj strašnega. Kamor človek pogleda, povsodi bleda beda, za njo na grozi lakota s svojim zadnjim koncem. Reši nas vojske in klanja in daj nam miru, jedi in svobodo! Dopis iz Ptuja. (Od našega dopisnika.) Ptuj, 8. avgusta 1918. Kako si polnijo žepe. Te dni je neslo 12 letno dekle dva zavitka užigalic. Na vprašanje, kje je dobila zavitka, je povedala, da so ji jej prodali ozir. zamenjali pri Orniku. In kaj menite, koliko sta veljala zavitka? 6 jajec je moralo dekle dati za nju. Meščan mora producentu plačati za jace 60 vin. Ornlk pa zahteva za zavitek užigalic 3 jajca, to je 180 v, je 1 K SO vin. Ne čudimo se sedaj, da si kupuje ta ljudski osrečevatelj zemlje kar za milijonske svote! Soli nebo! Tako so namreč razglasili v Ornikovi prodajalni ali kaj je že tisti lokal; oddajala se bo sol le proti zameni. Naše ženice so seveda hitele kupovat sol. Pa čudo! Pri Orniku sta veljala 2 kg 1 K 40 v, v drugi prodajalni pa 80 v! Dobro, da ima Ornik zamašena ušesa ker ga baje rado trga. ker drugače bi bil gotovo slišal zelo pobožne želje naših gospodinj, ki bi mu pa ne bi bile po godu. Čudimo se pa, da se takemu izkoriščanju ljudstva ne napravi konec; saj okraj, glavar Netoliczka ima za marsikaj prav bistro oko, to - le pa, kar počenja njegov prijatelj, pa kar noče videti. Sirotišnica v Ptuju. Ornik je razposlal nek oklic za prispevke, iz kojih bi se zgradila sirotišnica v Ptuju. Poživlja vojne dobičkarje naj darujejo davke, ki jih morajo plačevati iz vojnega dobička, za sirotišnico. Sklicuje se v oklicu na svojo pri tukozvanem »Madchen- in Studentenheim« dobljeno prakso. O. njegove metode poznamo! Oba omenjena zavoda sta nemško-nacijonalnl gnezdi. Ptujska gimnazija je bila že pred dobrimi 20 leti zavod, na katerem je bilo zelo veliko Slovencev. Tudi profesorji so bili večinoma Slovenci ali vsaj slovenskemu dijaku pravični gospodje. Ko pa je začel paševati Ornik, se je na mah vse spremenilo. Število slovenskih dijakov in profesorjev je kopnelo od leta do leta Naši fantje so morali iskati gostoljubnost drugih učnih zavodov. Poleg ptujske gimnazije pa Je vzrastel »Studen-tenheim«, kojega je Ornik napolnil z najslabšim nemškonacijonalnim dijaštvom iz vseh vetrov države in tudi še preko nje mej. Sedaj si je pa mož iztuhtal, da ponem-čevalno delo kljub Šnopsu, kljub Štajercu in kljub terorju ne gre prehitro od rok. Prav po turško misli napraviti paša Ornik! V sirotišnico misli zbobnat našo, vsled krute vojne osirotelo deco. da jo tu po svojih valptih vzgoji v janičarje. Vemo. kam pes taco moli! Da, sirotišnic bo treba a te ne bodo i nne smejo biti pod patronanco uskoka Omika. Na slovenski zemlji, s krvjo naših mož in sinov nanovo priborenl zemlji, ne sme nastati niti eden Omikov zavod! Slovenskim otrokom, otrokom Jugoslavije, slovenske sirotišnice! Slovensko se uče! Jugoslavija je na nohodu! To čutijo najbolje naše nemškona-cijonalcL Učijo se slovenščine, seveda skrivaj. A, pravijo, da ni nič tako skrito, da bi ne bilo očito! Tu in tam si pošepetavajo na uho, češ, ta in ta se že uči slovensko. Ml pa upamo, da nas naši poslanci, ki nas tako vrlo zastopalo. Id se tako možato bore za naš spas. rešijo ne sedai. ampak v bližnji bodočnosti, ko bomo prosto dihali v svobodni Jugoslaviji, teh slovensko se učečih nemšikonacijonalcev. Vsepovsod dvojna mera! Za štajerski srednji stan Je osnovana takozvana »Landes - BekleldnngssteJle«. Hudo le. si danes niti za denar ne moreš omisliti tega kar rabiš. Prosiš, moleduješ, pisariš", rotiš in zakllnjaš, a vse fe zaman. Čevlji raztrgani. skoro bodo komolci zvedavo tu-kali v beli dan. a pri tistih tam v frradcn ne naideš usmiljenja. Pač pa dobe taki, Jd so \r\Vo rrA^ni. da vselej zvedo, ko se komu konfiscira blago in si ga oaJotptto potem. kolikor jim drago. Torej tudi pri tako važnih napravah dvojna mera! Dnevne vesti. — Vojna odlikovanja. Ponovno je bilo izrečeno cesarsko pohvalno priznanje nadporočniku Albertu Krivcu 97. p., ponovno cesarsko pohvalno priznanje ie bilo nadalje izrečeno strojni-škoobratnemu vodii prvega razreda pri mornarici Antonu Gomiščeku. Nadalje ie bilo naznanjeno najvišje pohvalno priznanje rez. nadporočniku Andrejku S 1 a i k o , poveljniku stavbene stotnije 25/97. za izborno službovanje pred sovražnikom. — Odlikovana je gospodična \ era GregoriČ, hči gosp. pri m triju dr. v . Gregoriča, z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje za požrtvovalno službovanje v voja.-ki bolnišnici. — Novih naborov ne bo! C. kr. ko-rospondenčni urad razglaša, da so neutemeljene vesti o novih črnovoiniških prebiranjih, o katerih smo poročali po dunajskih listih tudi mi Novih naborov za enkrat ne bo. — Darila vojnim vjetnikom v Italiji. Franciji in Angliji. Kakor poroča švicarski Rdeči križ v Bernu, more i.^ti potom svoie podružnice v Barceloni pošiljati našim vojnim in civilnim vjetnikom zdaj tudi obleko in obutev. Pri tem pridejo sledeče vrste oblek v postov : >A. I.c 1 obleka iz slabše bomba-ževine. cena 45 K: >A. II < 1 obleka iz bombaževine za 00 K: >Cevlji<: 1 par čevljev, goleniee iz sukna, za 60 K. — Z južne železnice. Andrej Vrečko, inšpektor in prometni kontrolor, ie premeščen iz Gradca v Ino-most. adjunkt Josip F ur lan iz Borovnice v Zidani most. adiunkt Fran B r a n d 1 iz Gorice v Trst. Xa novo ie sprejet aspirant Viktor Hauptman za Zagorje. — Okrajni Šolski nadzorniki se podržavijo. Za nadzornike z visokošolskimi študijami veli a pravilnik za srednješolsko učitelistvo, nadzorniki iz liudskošolskcga učitelistva se uvrste v osmi činovni razred. Tri petine nadzornikov vendar se uvrsti v sedmi činovni razred. — Začasno ie vpokojena učiteljica v Ribnici Viljeraina B e n i n g e r. — Kulturni delavci vojvodine Kranjske. Preieli smo: Kie ie agilnost učitelistva! Ali res mine vsa možatost ob kasna tem zelju, suhih hruškah, praznih žepih in zapiskih polnih dolgov*! Ne čudim se mlajšim učiteljem — tem so vezane roke docela. A Vi drugi! Kje ste koleginie. kie stareii učitelji? Ali ni vsakemu srce polno gneva, ko sprejme prvega 83 K ali 109 K, ali celih 190 K. če si učitelj že 30 let in povrh še voditelj! Dvignimo glave, pomagajmo si sami! Skličite sestanek vseh učiteljev in učiteljic predno se začne novo šolsko leto — in sicer v Liubliani. Xe pustimo, da se nas tepta, pokažimo da znamo biti še ponosni, da ne dovolimo, da se nam roga da nas pomiluje ves svet. Kdo more zameriti, če s krulečim želodcem in raztrganimi čevlii nočeš pred deco! Za aprovizacijo imamo polno posvetovanj in sestankov. Res lepo in hvalevredno. A kaj pomagajo polna skladišča blaga in živil — ko pa zaslužiš cel mesec za en sam čižera. — Učitelji s kmetov. — Povrat c. kr. ravnateljstva državnih železnic Trst. V maju 1915 v Wels na Zgor. Avstrijsko preloženi-c. kr. ravnateljstvo državnih železnic Trst konča svoje uradno poslovanje v Welsu dne 14. avgusta 1918 in prične isto na svojem glasom organičnih predpisov stalnem mestu v Trstu, ulica Gi-orgrlo Galatti štev. 9, z dnem 19. avjru- sta 1918. Povrstek ekspoziture c. kr. ravnateljstva državnih železnic iz Ljubljane v Trst se izvrši v drugi polovici meseca avpru.-ta t. 1.. tako da bode s 1. septembrom 1918 c kr. ravnateljstvo državnih železnic Trst zopet nerazdeljeno, normalno v Trstu urado- valo. — > Deželna zveza za tuiski promel na Kranjskem« naznanja prometnim interesentom, da namerava meseca oktobra sklicati shod za Gorenjsko in sicer na Bledu, pri katerem nai bi se cela vrsta strokovnih zadev spravila v razgovor. Zaradi tesa se vabijo interesenti, naj >Deželni zvezR do 15. septembra t. 1. svoie žel ie. predloere in slučajne pritožbe pismeno naznanijo ali pa v zvezini pisarni v Ljubljani, Dunajska cesta 18. dalo na zapisnik, S tem bi se zborovanje najholie pripravilo. — Deželni muzej. V četrtek, dne 15. avgusta (praznik M. B.) bo deželni muzej za brezplačen poset odprt pred-poldno od 10.—12. ure, popoldne pa bo zaprt. — Čevljarska zadruga v Ljubljani vabi grsr. člane iz Ljubljane in okolice na sestanek, kateri se vrši v četrtek, dne 15. t. m. ob 10. uri dopoldne pri g*. Valentinu Mraku, Rimska cesta 4. Prosi se, da se gg. člani v važni zadevi gotovo udeležijo. — Poljski »Kurjer Lvovski^, list, ki stoji blizu poslancu, bivšemu ministru Glombinskemu, poroča v svojem 361. štev. o ljubljanskem >Drustvu ljubiteljev poljskega narodac ter objavlja dosloven prevod našega listka o Poljakih v štev 156. — Tretji brezmesni dan. Uradna >Wiener Zeitung« priobčuje ministrsko naredbo, ki uvaja tretji brezmesni dan. Za brezmesne so določeni: ponedeljek, sreda in petek. Naredba stopi v veljavo s prihodnjim tednom. — Ustanove in podpore za oeence obrtnih državnih učnih zavodov. Kranjsko deželno društvo c. kr. avstr. zaklada za vojaške vdove in sirote nam sporoča: C. kr. ministrstvo za javna dela ie z odlokom z dne 8. aprila t. L št. 10.398 XXI. b odredilo, da se je ozirati uri oddaji državnih ustanov in podpor za učence na obrtnih državnih učnih zavodih pri sicer jednakih okol-nostih na one učence, ki morejo dokazati, da so pohvalno opravljali vojaško službo pred sovražnikom ali so bili pa med isto ranjeni, ne da bi bili vsled tega vojni pohabljenci ▼ smislu § 9. cesarske naredbe z dne 7. decembra 1916, drž. zak. štev. 364. in da se je v jednaki meri ozirati na one učence, katerih očetje so v tei vojni padli. — Umrl je po kratki bolezni Ervin grof Auersperg. Pogreb bo iutri n* Turjaka, — Humanic. Zelo nehumano postopanje pa tudi zelo predrzno se nam je sporočilo o zastopstvu te tvrdke v Ljubljani. Počim dobivajo gotove osebe iz Trsta in Zagreba, prekupčevalci najčistejšega kalibra, čevljev kolikor hočejo in kadar hočejo pri tej tvrdki, lahko čakajo domačini po pol leta ter jih ga. Honig od&lavlia, ce_ zahtevajo v slovenskem jeziku čevlje, češ, da govori samo nemško. Ze 6 let je v Ljubljani in če se ji do danes ni zdelo vredno nauči ti se slovenskega jezika, je to pač dosti značilno za tvrdko. — Tečai za babice. Na c. kr. šoli za babice v Ljubljani se prične 1. oktobra 1918. učni tečaj s slovenskim uIHrs jezikom, sprejme i o se ženske, ki ša niso prestopile 40. ieta svoie starosti in ere. ako so še neomož-ne, so dopolnile 24. k-to. Pn».-.ilke se morajo do 30. septembra osebno zglasiti pri ravnateljstvu imej svane p le s potrebnimi dokumenti. Za tečaj je razpisanih unii 7 ustanov po 105 K. Prošnje 7a usMno-v3 d» 10. septembra pri dot i vnem okraj-n ia glavarstvu oziram i nestoem magistratu v Ljubljani, — Ker tudi steklenic za zdravila primanjkuje, obvestimo občinstvo, da naj prinese v lekarne prazne steklenice za medu-ine in kaolii<*e seboj, akt* hočejo omenjena zdravila kupiti. — Mestna iM--.vetovaln.ica bode v petek 16. t. m. za stranke cel dan zaprta. Umrla ie rodbini g. dr. Ramuvša hrerka Loi.u j'..ispali >o jo danes na pokopališču v Borovnici. Naše r-ožalje! Vagon sena ie zgorel na progi pri Verdu v nedeljo '/.večer. Požar. Neži Blatnikov! na Laščah pri Žužemberku ie zgorel dvojni kozolec z žitom in krmo. Bkoda ie velika. Treščilo ie v kozolec posestnika Petra Ktimra v Stari Oslici. Zgorelo je obilo sena, žita in gospodarskega orodja tako da znaša škoda okoli 7000 K. Kadilnikova koča na (lolici je od IrV. avgusta t. 1. zaprta. Provijant in inventar ni v koči. Dol pri Hrastniku. V proslavo 25-lctr.irc Svojega obstanka priredi Bral-ic» društvo * sodelo vartiSKD t\ M. podružnice v nedeljo, dne 18. avgusta t. !. ob 3. uri popoldne društveno slavnott z gledališko igro, petjem, srečolovom iid. Cistn dobiček je namenjen slovenski šoli v Mariboru in za društvene namene. — Za večerjo je skrbljeno. K obilni udeležbi vabita odbora. Ciril - Metodova podružnica na Ponikvi ob inžni železnici priredi dne 25. avgusta 191S ob 3. uri popoldne veliko ljudsko veselico na prostem pri g. Fr. Žlioarju istotam. Sodeluje vrla že-lezničarska godba iz Zidanega mosta. Xa to prireditev vabimo vse ljube sosede od blizu in daleč s presrČnim: Dobro došli! — Odbor. Franc Trummer, c. kr. nadpoštar v Slovenj gradcu, je v celi slo veni graški okolici znan kot prenapetež. ki mu nemškonaciionalna žilica ne da miru. Ta slovanožrc prišel ie radi svojega dolgega jezika že večkrat v mučne položaje. Pred kratkim časom spravil se je na uglednega slovenskega trgovca Konrada Iršica iz Mislinje. katerega ie po krivem ovadil, da ie na shodu v Bi. Janžu, ki sta ga dne 7. aprila t. 1. priredila državnozborska poslanca dr. Korošec ter dr. Verstovšek, pozival Slovence, da na-i napadejo ter spodijo Nemce. Konrad Iršič iskal si je radi tega pred slovenjgraško sodnijo zadoščenja in c. kr. nadpoštar, ta >steber< vseh slovenj graški h Nemcev in rene-gatov. je pred sodnijo žalostno kapituliral, češ, da on ne more podtikati Irši-ču nič nekorektnega ali pa celo kaznji-vega in da ie najbrže ustrelil kozla orožniški stražmojster . ki ie sestavi: predmetno pismeno ovadbo. Ta ovadba nikakor ni sad fantazije orožnika ampak je sad babje blebetavosti tega pošl-nega junaka, ki je na ta-le način postal za eno blamažo bogatejši. — — Sicer kaj ima c. kr. nadpoštar kot zagrizen Nemec iskati na političnih shodih, ki jih prirejaio Slovenci?! Franc Trummer udeležil se je bil namreč Št. Jan-škega shoda oborožen s palico v družbi drugih slovenjgražkih Nemcev oziroma renegatov, od katerih ie bilo že pred shodom znano, da imajo namen v St. Janžu zgaaro delati in shod ov. razbiti. Ako bi slovenski državni uradnik tako postopal, kakor Trummer, takoj bil bi od višje oblasti discipliniran in najbrže od službe suspendiran. Toda nemškemu c. kr. nadpoštar ju v SI9- ven j gradcu se ne zgodi nič. ni emu je vse dovoljeno, on je takorekoč sakro-sankten. Preljuba pravica, kje si ti!? Mislinf an. Od Bt, Barbare v Halozah nam poročajo: Gospod šolski vodja Ciril V6biČ je nabral med tukajšnjim kmetskim prebivalstvom pri zadnjih štirih vojnih posojilih 219.200 K ter je dobil na podlagi Najvišjega pooblastila od finančnega ministra priznalno pismo za svoje odlično domorodno delovanje. Kino Central v deželnem gledališču. Danes sijajni film »Ahasver« H. del: Velika tragedija ljubosumnosti. — Jutri Marta Nevellv v pretresljivi drami »Neozdravljiva« in originalna komedija »Čokoladne nevesten z Rito Clermont. — V petek in sobota Asta Nielsen v prekrasni drami »Borzna kraljica«. Kino Ideal. Spored za danes, torek. 13. avgusta: »Ljubavna igra«, izvrstna veseloigra v 3 deianjih. v kateri nastopita priljubljeni filmski umetnik V a 1-demar Psilander ter dobra igralka Gudrun Houlberg. Vrh tega se še predvaja senzaoiionalen detektivski film »Fred Rool II.« Režiser Ernst Marischka. v glavnih vlogah Lnis Ralph in Ida Maisen. Spored je prvovrsten in mladini nepristopen. Predstave od 4. ure dalje, zadnja na vrtu ob H9. uro š spremi je van jem gledališke gedbe na lok. Kino Ideal. Zgubile so se 3 blazine od Rimske ceste do frančiškanskega mostu. Najditelj naj jih odda proti dobri nagradi ge. Marti Huber, GUnška cesta šL 5. pritličje.__ __ Spominjajte se političnih preganjancev Prispevke pošiljajte na: dr|« Viktora Salalka, pisma Wianer Zter.« objavlja, da ie notranje ministrstvo sporazumno 2 d^usriini soudeleženimi ministrstvi dovoli Jadranski banki v Trstu ustanovitev delniške družbe >Atlanta. zavarovalna družba v Trstn<. — Lička železnica. Sedaj se razširja ves1, da je vojaška oblast prevzela ?kxb, da se dogradi železniška zveza Oalmaciie s Hrvatako brez odlažanja. Inženirji vodijo svoie posle dalje, kolikor morejo z vojnimi vjetniki. Ali harf se je. da vkljub najboliSi volji delo ne bo dovršeno &e tekoče leto, kakor se ie obetalo in zagotovlialo. Darila. Za šentvidsko narodno Šolo v Trstu so darovali: Marija Stupca, c. kr. učiteljica 20 K: Josip Knavs, duhoven v Dragi, ."SO kron; Kobi 100 K; prof. dr. Anton Breznik 50 K; »Ignotus e Carniola« 50 K; Lojzika Koron 5 K; dr. Fr. Jež 100 K; Alojzij Kokelj, župnik v Vurberjrn, 10 K; I. Dolenc v Sopotnici 20 K; Karmela Hvala, učiteljica v Št. Rupertu, 5 K; A. Waschte nabral na eodovanju Ane Sepe v Klsovcu, 100 K; Marija Petrič, učiteljica v Golcu, 3 K; Zadružna zveza v Ljubljani 500 K: dr. Iv. Subelj na Dunaju 200 K: Vid JanŽekovič. župnik v Svečini. 20 K; A. R. 50 K; Obad Stanko 50 K; Obad Vladko 50 K: posetnflcJ šentvid-skega okraja v Trstu 162 K; Fr. G. 200 K; FrančiSka Knavs 10 K; Mirko Suban 100 K: Danica Tnrk 50 K: Fran Repič v Ajdovša-nl 50 K; Ajdovci 176 K; Križanj pri Trstu zbrali za klopi 700 K. Odslej sprejema darove za šolo razen uredništva »Slov. Naroda« samo Makso Cotič v Trstu, Via S. Francesco 20. Umrli so v Ljubljani: V dežela! bolnišnici: Dne 7. avgusta: Antonija Troha. tovar. delavka. 31 let — Marjana Petrič, cerkve- nikova hči, 36 let. — Justina Potokar, pre- mosrarjeva hči, 5 let. Dne 8. avgusta: Friderik" Schatzer, srn železniškega poduradnika, 13 mesecev. Izdafatel) ia odgovorni urednik r Valentin Kopfftv. Urfntai bi m *HMOmlHmm** stran 4. „SLOVENSKI NAROD" dne 13. avgusta 1918. !8o. štev. Služkinjo, veščo vseb domačih del, iste uradniška družina. — Vpraša se: Sodna nI. 6 L levo, od 11—1 ure opoldne. 4C69 Tesarfe ln mlzarfe iftfoti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbi j eno) sprejme ANTON STBINER, Llnbllana. J dr an ova nllca st 11. 175 Fino syk^^ mm damsko obleko ter toaletno milo se ceno proda. — Kje, pove Tratar Hotela Ilirija. 4158 MT Sprejme se ~%B& izurjena šivilja ln učenka. Kje, pove upr. »SI. Nar.« Deklo za vsa sprejme uradniška rodbina. Vpraša se jpolfanska cesta 87, II. nadst4160 Hiša v mestu S6 knpl. — Ponudbe če mogoče z navedbo cene naj se pošljejo na uprav. »Slov. Naroda« pod: „M. T. 4105". SC sprejme v trajno delo. „Modni salon** Bosi Fabčič, Rimska c. 6. Prazne vreče vsake vrste in suhe gobe kupuje Vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma j Kušlan, Kranj, Gorenj. Prešernove slike proliaia in milija do poštam povzetje Iv. Bonač v Ljubljani. Cena sliki 6 kron. «lo .. « najem trgovski lokali ali YeQa skladišča. Kupi se tudi hita, pripravna za trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod »trgovina 4018" na uprav. »Sloven. Nar.« kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.} kupuje po najvišjih cenah. M. BANT, Kranj. 2693 Iščem spretno ki bi bila obenem prodajalka. ~3©3 Josioina Martini, modistinja v Celin, Schmieđgasse stav. 2. — 49/9 listi raiileliit: umetniških, ljubavnin, šaliivih, nabožnih, pokrajinskih, pomorskih, takih s kinematografskimi umetniki itd. dobavlja najceneje Miroslav Eisenraen-ger, Dnna< V., Schonbrunnerstr. 48 Cenovniki zastonj. 38^7 Kupim dobro obran?eao V S 1 B eventuelno se tudi zamenja za živila. — Cenjene ponudbe do 20. t. m. pod „žensko kolo 4153" na poste re-stante, Ljubljana". bw Proda se Uradnik išče STANOVANJI s kuhinjo, 2—3 sobami, v mestu ali t bUilnl meita od avgusta ali septembra dalje. Ponudbe pod ,,Stanc-ile" na postni predal štev. 2, Ljubljana. 3415 Već vagonov živega apna 4002 lata naprodaj felentin URBANĆIC, Ljubljana. • Oddajajo se samo celi vagoni. c (pumpo) za vino; cev iz gumije, dolga 40 metrov, železna stiskalnica (preša) za grozdje, filter za vino, zelo tiri, b!a-gajna (VVertheim), par ročnih blagajn (kaset) 1 pisalni stroj »Adler« in več pisalnih miz. Naslov se izve v uprav-ništvu »Slov. Naroda«. 4145 Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin. Barvila za obleke „TEKLA**. Pralni praški. Čistila za slamnike „STR0-BIN". Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. „R0ŽNI PRAŠEK*' najboljše sredstvo za negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parfimi in dišave. Sredstva za konzerviranje jajc. — — Koncesijonirana zaloga strupov. Potrtega srca Javljava vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da se je preselila v večnost najina nad vse ljubljena hčerka Lonia. Pokopali smo jo danes na pokopališču v Borovnici. Borovnica, dne 13. avgusta 1918. 4151 Dr. Franc Ramovš, vseučiliški docent v Gradcu, oče. Albina Ramovš, licejska učiteljica v Ljubljani, mati. hvaležnih odjemalcev potrjujejo, da uničevalec korenin 5IA-BALZAM v 3 dnevih brez bolečin odstrani knrla očesa, bradavice, roteno koio. Uspeh jamčen. Cena 3K3 lončki 7 K, 6 lončkov 11 K. ZOBORojE. odstrani „FIDB8" pri najbolj trdo- avawnwi vratnem zobobolu, ko so odpovedala vsa sredstva in pri otlih zobeh. Ob neuspehu denar nazaj. Cena 3 K, 3 pušice 7 K, 6 pušic 11 K. Nič več zobnega kamena ali slabega duha iz us* Snežnobele zobe Vam napravi zobni fluid nXXB2S". Takojšen učmek. — Cena 3 K, 3 steklenice 7 K. Podgane, miši r$Zg&Z!3?i& ni uspeha, denar nazaj. Na stotine zahvalnih pisem. Cena 4 K, 3 škatljice 9 K. — Stenice, uši, bolhe, ščurke uniči radikalno z zalego vred „THURA". prašek proti mrčesu zraven 2 K. — 3069 i Cena 3 K, 3 kartoni 7 K, JgMfcNV, Kožice (Kassa) Postfach 12 C 31 (Ogrsko) EDINA SLOVENSKA VELETRGOVINA Z UMETNIM CVETJEM m POGREBNIMI POTREBŠČINAMI ANTON Z. FINŽGAR VARAŽDIN (Hrvatsko). dobavlja samo na veliko i UMETNO CVETJE, HA-GROBNE VENCE, OKRASKE, NOGE IN TAPETE ZA RAKVE, TANČICE, MRTVAŠKE ČEVLJE ITD. ITD. SVOJI K SVOJIM I ~MM 4076 Proda se posestvo, srednje velikosti, z več orali gozda, z gospodarskimi poslopji. Več se izve pri Ivan Srebotntakn, Sv. Jurij *b Tabora, Savinjska dolina, ataler. Spretne likarice se takoj za trajno sprejmo - pri-- KARLU HflNAHNU. ^ -^Vs satiro Pnporoč mo krasn plašče, oaice, kri!a, kostume, nočnehalje, rjs rito. medne ared me:o Športne klo bnke in steznike, elo solidna tvrdku M. Krištofič - Bučar Mubljana, Stari trg 9. Lastna hlsa 2652 Fine otroške oblekce is in krstne oprave, « ničlarice (nularice) dam 1 kg prave kave. Po dogovoru zamenjam tudi za drugo blago. 4147 Ssmuel Pes*cjeve£9 poštni pristav f^^TTrst, Lazzaretts 39. MESEČNA PREVEZA zdravniško priporočena Varuje pred otišča-njem, dobro vsesava, ->ije, komodna in prak-'ična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura E8*-, 12*-, 23- . . eta trpežna K 28 — 36, najfinejša pa S 44.— ln R 50'— Porto 95 vinarjev, v* var5tvo žensk izmivalni aparat 40*—, 45*— S. Po-šiljatev diskretna. — Higijen. blaea trgovina SI. Potokv Dnnal, VI. Stieoecqasse 15. 1199 proda Makao Sever, LJubljana, Wo!fova ulica 12. — 4150 SUHE GOBE In ogrsko rdečo papriko dobavlja slovenska tvrdka Anton Z. Finig s. Varaždin (Hrvatsko). 414U Kutsim aoe suhe Delavec, vajen tudi sodarske obrti, se sprejme takol. - Ponudbe pod: ..Delavec sodarske obrti vajen 4097" na uptavnistvo »Slovenskega Naroda«. x mešanim blagom na deželi na Sp. Štajerskem ali Kranjskem. 4142 zahtevajte takoj cenik neobhodno potrebnih živil pri ko^niaifskeia pod sfu v Mariboru, poštni predal 8. 4143 (iarebe) po najviši dnevni ceni. — •Vlih-ct O-^&fcrn. «rryovee« V žnja - 'rs Pisarna in tud' detaHna trgo-v?n^ tvrdke V eter mm Vzamem vnatam kuoš*n m- Test i»!0 al{. trzfnv-no aH raalo P"sestvo karkoli si bodi vse enako! Naj bode kjer hoče! — Pojasnila sprejmem pod naslov: HTV2. S. oos+e restsnte Kobarid, Primora ;o". 4122 faa Bregu 20? ostane od 15- avgusta do 2. sentembra 4152 S38l8.HI.tl. popoldne ob 4 on (stara šola) v Mosnlah dražbenim potom za dobo 3 let. Hiša stoji rk farne cerKve. ima 3 s'anovalne sobe, kuhinjo, shrambo, klet in eno veliko sobo za prodaja'no, kier se že veliko let izvršuje dobro idoča trgovina z mešanim blagom. Poteg hiše je drvarnica in velik vrt za zelenjavo. — Interesenti se vabijo. — Natančni pogoji se dobe pri županstvu Mosn'e. okr. Radovljica. f5 Kupujem Štefan Sirmoii, £jublia»a9 pod Jranco št. 3. POZOR I Zsršdi vpoklicanja v vojaško službovanje ie lokal odprt samo za prodajo blaga in sicer ob delavnikib samo od 9. do nol 1. £E!3S!fgn8B@BBaSBBBBBaHEBaaB Okroim zdravnik v Kamniku Dr.JuLDeraani le na dopustu 4129 MF* do 27. avgusta 1.1. ~*a$ □ ■■■IBIllIillBlilHSBISIIBII LATILNI sa pogon s sčlo in 3 roko, daSjc Čistilne mlatimlce najnovejžo konstrukcije, elstu-nike, trajerje, fSiikalnice za grozdje in sadje, mlina sa ilto In sadja, gnpelje, slamorei-nice, brzopariEnike,*kotle sa Iganjc, brana In pluga ter razne druge poljedelske stroje is najveCJIh tovaren, zajamčeno dobre kakovosti, ima vedno na zalogi *W zaloga poljedelskih strojev v Ljubljani, Martinova cesta št. 2. Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano in dokazano najboljših „a* ;l „H.;pripravnih za vsako mletev. Dobra In najce-rOCnifl mllnuVy nella postretna vsakemu zajamčena. Fp. Hitti, kino cmai» *l mmm» Sreda 14. ia četrtek 15. avgusta: Neozdravljiva. Pretresljiva drama z Marto Kovali*. Čokoladne neveste. ^,s$Lv%t£žJ. ni sa _Patak 16. Ia sobota 17. avgusta i W*V" ASTA HISL3EN v prekrasni drami Borzna kraljica. mWr Penzija Jerica. Odlična veseloigra. — Sestavil Karfiol. — Rt sa mladino. Piedstave se vrše v delavnikih- ob 4., l/a6., 7. in 9. zvečer, v nedeljah in praznikih ob V2II. dop., ob 3., V25., 6., 1,28. in 9. zvečer. i hraste srbećico, grinte ln drnge kožne bolezni odiravi hitro In s£-(lurno Parato!, domaće mazilo. Ne umaže, je brez vonja, zato uporabnj udi čez dan. Veliki lonček K 5. — , dvoinati K 9.—. Dalie Paratol tre?n: prašek za varstvo občutili ve kože škatljica K 3.-. Oboie se dob' prot, vposiatvi zneska od Paratol-Wer!;e Anciha':::r 1 mer, v Budimpešti V:E-24. Rdua ntca 21. Proda aa še malo rabljen :: kovaški meh v obliki cilindra. — Izve se pri 4C96 Maksa Pohliaa v Kamnika. odi za ol|e 20-50 1 se iščejo. — Pismene ponudbe na upravn, »Sloven. Nareda« po j; „olje 4118". se odda lepa, zračna soba s hrano. Posebni vbod, ele'