List 5 Gospodarske stvari. Bolezen rakov. Krški raki, ljubljanski raki in sploh kranjski raki so dobro poznani po širokem svetu. Tujec , ki priđe ali na svojem večem potovanji skoz kranjsko deželo, ali še bolj oni, ki se bolj zanima za naravne lepote njene, bodi-si, da v naglici pogleda v slovečo postojnsko jamo, ali pa se poda v Bled, raj slovenski, da se oddahne v prosti naravi in okrepča svoje vsled mestnega življenja pešajoče zdravje v čistem zraku gorate naše slovenske strani, vsak tujec brigal se bode razun za znanstveno zanimivo človeško ribico, za naše po za-služenji sloveče rake. Rak je pri nas in za nas prav malo pomenljiva žival, naša domača gospoda jo sicer prilično uvrsti med druge jedi navadno na postne dni, izrekoma se postreže ž njimi, ako imamo pri mizi gosta tujca, toda reja in lov rakov bil bi za našo deželo prav malo pomenljiv, ako bi se za rake plačevala samo ona uborna kupnina, katero dajejo za-njo domačini. — Enako velja tudi o naših izvrstnih ribah izrekoma o postrvih, siilcih in o somih. Gospodarski pomen za našo deželo dobijo raki še le po izvažanji v druge kraje, kamor se jih zmiraj lahko speča, kolikor bi jih bilo, in to po takih cenah, da se prav dobro splača, pečati se z rakorejo in z rakolovom. Kupci za rake nahajajo se povsod tam , kjer so bogati ljudje, ki hočejo jesti dobrih jedi in jim ni treba gledati na ceno. Za nas je tedaj glavni rakovi trg Dunaj, Berolin, pa tudi druga veča mesta in pa oni kraji, v katerih se poletni čas bodi-si zarad toplic ali čistega zraka ali zarad lepote narave in druzih ponuđenih kratkočasnosti navadno zbirajo bogataši. Dobro znane so naše rakoreji ugodne vode, med temi se ve, da v prvi vrsti ne mrzla Krka z lepimi, rodovitnimi bregovi, pa tudi Mirna s svojimi stranskimi dotoki, Ljubljanica s stranskimi potoki itd. RaKoreja in trgovina z raki prinašala je naši deželi, dokler nam še kuga ni pomorila rakov, leto za letom veliko tisuč goldinarjev, lepe dohodke dobivali so lastniki ribištva, zaslužili so ribiči in tudi kupci z raki spravljali so lepe dobičke. Kdor ie imel priliko opazovati izvažanje rakov v poletnem času na naših kolodvorih izrekoma na kolodvoru ljubljanskem, videm-skem in v Brežicah, lahko se je prepričal, kako sila pomenljiva je bila ta trgovina za našo deželo, pa tudi o tem, da je lahko razumljivo dobro ime, katero vži-vajo krški in ljubljanski raki po širokem svetu. Danes bi zastonj iskali rakov po večem delu naših rek, pa bi tudi zastonj iskali krških rakov po vnanjih trg1'1:. Izjemoma nahajamo doma še tu in tam zadnje sledove rakovega plemena, sicer pa je pobrala vse huda kuga. Prej, kakor pri nas, nastopila je kuga, pi rakih uže v druzih deželah na Nemškem in na Francoskem, tudi tam pokončala je rakov rod do malega in zato začeli so učenjaki, naravoslovci in zdravniki opazovati prikazni, naravo, posebnosti in tek te bolezni. „Novice" omenile so lansko leto prilično , kaj in kako je opazoval to bolezen sloveči učenjak francoski Pasteur to kugo. Pred njim opazovali so jo drugi in tudi poleg njega opazujejo jo drugi, pa kakor se pri novih, pa dostikrat tudi pri starih boleznih, izrekoma pri vseh z imenom „rak" godi, tako godi se tudi do zdaj s to kugo: pride neznano od kod, pokonča vse svoje žrtve, in zopet zgine neznano kako in kam. Vendar pa se strinjajo vspehi vseh novejih preiskav kužnih bolezni sploh in enaki pri rakovi kugi v tem, da je naravno znamenje vseh v majhnih živih, iz sebe sila množečih se organizmih, to je, bitjih najniže vrste, katere so nalezljive ali vsled dotike, ali po sredstvu vode, zraka ali druzih živali in reči. — Taka nalezljiva organizma opazujejo učenjaki pri koleri, pri vročinski bolezni, pri vročinski pljučnici, pri enakih živinskih kugah, in dokazano je, da se te bolezni dajo prenesti umetno na druge zdrave organizme, pri nekaterih pa se je tuđi dokazalo, da se ravno s cepljenjem dajo take kuge večidel z dobrim vspehom zabraniti. Pri rakovi kugi opazoval je noveji čas profesor dr. H ar z troje bolezni, katere se sicer navadno vse imenujejo kuga pri rakih zato, ker jih popolnem pokončajo. /\ 1. „Distomatosis astacina" povzročeno pa* „Distoma cirrigerum v. Baer". — To opazoval je ni. rakih gornje-avstrijski, dalje v Monakovem, v najobiH nejši meri pa v jezeru „Kochelsee" , kjer je poginilo približno 1,200.000 rakov. 2. „Mycosis as taci na" povzročena po ples-nobi podobnih organizmih z vrste Saprolegniacej. Ta bolezen nahaja se pri posameznih rakih navadno v zabojih, v katerih se raki spravljajo, imenovani profesor pa jo je sam umetno napravil, sicer pa se je opazovala na mnogo krajih ob reki Oder. 3. Zastrupenje vode, to je tretji vzrok kuge med raki, katero povzročijo tovarne barvarske, strojarske, pivarne, pa tudi vsakovrstne druge nesnage iz stranišč, gnojišč in odtokov iz večih mest itd. (Dalje prihodnjič.) — 34 42 Bolezen rakov. (Dalje in konec.) Prof. H ar z, ki je kužne bolezni pri rakih vsestransko preiskaval, naglasa dalje, da je v vsakem posebnem slučaji treba preiskati, katere vrste je dotična kuga, ker še le po tem je mogoče misliti na pomoč. Izrekoma ni treba uže zdaj si dalje glave beliti in vzrokov bolezni iskati drugod, ako se dokaže, da se v dotično vodo stekajo strupenine onih vrst, ki so bile omenjene pri št. 3. — Pri takih okolščinah je očividno, da rakom ni moč živeti v vodi, dokler se v njo stekajo strupi, in odpovedati se je ali rakoreji ali pa po primerni poti skrbeti, da se dotok strupenin odpravi stanovitno in temeljito. Glede slučajev prvič omenjene bolezni, povzročene po „Distoma eirrigerum", dosedanje preiskave žalibog še niso dosegle vspeha, toda obširno strokov-njaško opazovanje one bolezni, izrekoma po naravoslovcih in zdravnikih francoskih, daje upanje, da ne bode predolgo čakati vspeha, povoljnega v prvi vrsti o posebni naravi in prikaznih pri oni bolezni, v drugi vrsti pa tudi o pomočkih zoper njo. — Pri d as bržčas one preiskave za sedaj nas škodujočo bolezen ne bodo imele večega dejanskega pomena kot onega, da se prepričamo, jeli bo tudi uže minula bolezen takoj zopet nevarna prihodnjemu zarodu rakov pri nas in izrekoma, po kolikem času po minuli kugi se bode mogla nova zalega rakov z dobrim vspehom devati v naše rakoreji sicer zelo ugodi)e vode. Glede druge vrste bolezni „Mykosis" skušavate pa se vtemeljevati dve teoriji. Ena teh trdi, da se naleze bolezen samo po rakih, to je, po dotiki bolnih rakov z zdravimi. To mnenje si mora se ve da pomagati s sredstvi, katera se morajo uvrstiti vsaj med izredne. Da gre rak za tekom vođe in tako prenaša bolezen ođ spodnjega teka vođe proti višemu, v tem ni čisto nič nenaravnega. Toda v teku vođa nahaja se redno toliko zaprek, da jih rak po naravnem potu nikakor ne more prekoračiti, to so: viši in niži jezovi, slapi itd., ako pa vendar-le najdemo, da kuga rakov prekorači take zapreke, tedaj moramo iskati vsakovrstnih pomočnikov, vider, podgan itd., kateri rakom živim ali mrtvim ali tudi le delom bolnih rakov pomagajo čez one zapreke. Kakor znano, trdi učenjak Pasteur, da ribe prenašajo ono kugo od bolnih rakov na zdrave, in po tem bi se še lože shajalo z ravno omenjeno teorijo, ker je znano; da ribe, izrekoma postrvi, prav lahko preplavajo oziroma preskakavajo tudi više jezove in slapove, posebno ob času drstenja, ali ko jim preti smrt po druzih roparicah. Nasproti pa je tudi znano, da prav velikih zaprek tudi rakova kuga ne prekorači, na pr. je znano, da so v Krki uže pred več časom poginili vsi raki do iztoka njenega na Krki; po podzemeljskem toku njenem od Krke do Račine pa do zdaj vsaj bolezen še ni prodrla in znano je, da se na Kacini in še daljnem teku ravno iste vode nahaja prav mnogo zdravih rakov. Drugi hočejo si razlagati naravo kuge po drugi poti, namreč s tem, da se bolezen prenaša po nesnagi, ki je v dnu voda, širijoča se polagoma od spodnjega teka voda navzgor, pri tem razlaganji sklicujejo se posebno na skušnjo, da se bolezen Mykosis ne razširi po viših stranskih potokih v čistejo vodo, v kateri se pogreša nesnage posredujoče ono kugo. — Pa tudi zoper to razlaganje da se mnogo ugovarjati in treba bo še temeljitejših in velikostranskih skušenj. 43