PuSinlm V (Btoital Leto XVm., št. 287 Ljubljana, petek, 10. decembra 1937 Cena 2 Din C pm v omvo ujubijuos. cuuuijevs attcs • - reietao K «122, 8123* 8124 3126, 3126 tnseratm JdOeieK: Ljubljana. 8eien» burgova Oi 8 — Tet 8892, 8492. Podružnice Maribor: Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova oL St. 2 Telefon St 190. Rakuni pri poŠt ftek. zavodih: Ljubljana St 11 842. Praga čislo 78.180, Wier St 105 24L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—, Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122. 3123, 3124, 3125. 3126 Maribor, Grajski trg St 7. telefon St 2440, Celje, Strossmayer1eva ulica Stev. 1, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Delbos na potu Prvi prestolnici, ki ju je posetil francoski zunanji minister Yvon Delbos na svoji veliki diplomatski turneji po vzhodnem delu srednje in južne Evrope, sta Varšava in Bukarešta. Poset Poljski je bil nedvomno bolj ko v drugih državah, ki jih namerava Delbos obiskati, združen z vrsto kočljivih zadev Nedvomno je bil to eden poglavitnih razlogov, da se je francoski zunanji minister napotil tja najprej, čeprav bi bilo sicer prirodneje, ako bi bil svojo turnejo začel s Prago. Vsakemu diplomatskemu potovanju se posveča danes v politični javnosti velika pažnja, dasi so tako rekoč permanentno na dnevnem redu Saj živimo v zelo vznemirjenem razdobju, ko tako rekoč za vsakim ovinkom preži vojna nevarnost, pa spričo tega Evropa upa na vsak dogodek v diplomatskem področju, da bo prinesel pomirjenje in izboljšanje. Potovanju francoskega zunanjega ministra Delbosa pa posveča evropska politična javnost tem večjo pozornost, ker se je uvrstilo tik za znamenitim Halifaxovim obiskom v Berlinu in ker je o njem znano, da temelji na francosko-angleškem soglasju. Na potu v Varšavo je pozdravil na kolodvoru v Ber"nu Delbosa nemški zunanji minister Neurath. Ta gesta je prišla v zelo srečno izbranem trenutku, kajti brez nje bi gledali zlasti iz Nemčije še bolj nezaupno na Delbosove razgovore Neurathova gesta se zdi v neki zvezi z akcijo, ki se je spletla okrog Halifaxovega obiska in pomeni kljub vsemu izraz pomirjenja. ugoden znak na temnem nebu evropske sodobne politike. Bilo bi pač odveč obnavljati spomine na pota, ki jih je hodila poljska politika zadnja leta, saj se more računati, da so danes pri nas in s">loh v Evropi dobro znana. Poljska zunanja politika se je ustalila na svoji trdno fiksirani osnovnici, ki pomeni brigo za varnost tako od ruske kakor od nemške strani. Dokler sta si bili Nemčija in sovjetska Rusija prijateljici, ki sta skupaj neprijazno, če ne sovražno, gledali na obstoječi politični red v Evropi, je bila orientacija za Poljsko izredno preprosta, saj sploh ni imela izbire. Z veseljem in brez oklevanja se je zato naslonila na Francijo in na zvezni sistem, ki ga je v Evropi zasnovala francoska politika Narekovala ji je tako smer briga za lastno varnost, za svobodo in nedotakljivost državnega ozemlja. Še posebej se je ojačila z zvezo z enako orientirano Rumunijo. ki naj bi še bolj utrdila varnost pred eventualnostmi od vzhoda. Naslednja faza poljske zunanje politike je znana. V isti meri, kakor se je Francija skušala spričo naraščajoče nemške dinamičnosti ojačiti s pritegnitvijo Sovjetske Rusije, ki je sama iskala opore na zapadu iz istih nagibov. se je jela odmikati Poljska. Preklicala ni sicer nobenega dogovora, ' sklenjenega s Francijo, toda odločno se je postavila zoper projekt vojaškega sodelovanja s Sovjetsko Rusijo, ki bi mogel dovoliti ruskim četam prehod nreko poljskega ozemlja. Istočasno ie sklenila desetletno premirie z Nemčijo, kar je prav zelo zmaniMo napetost na nem-škn-noljskih mejah. Prvi knr^nloks vnrašanj. ki so se no-javila ob Pelbosovem početij, se tičejo teh osnovnih razmerij Verjeti smemo, da vztraia Varšava glede Ru segajo notranie raznrtfie tudi v armado. Drugi komnleks problemov pomeni odnnSai Poličke do Nemčije. Varšava ne bo ničesar storila, kar bi brez potrebe motilo nienn nremiHe z TVrlinom Toda Varšava tudi ni tako naivna, da ne bi razumela nemških revi ri nn i «rH čn i h zahtev. čenrav so spdoi naslmdiene le na naslov Avctriie f!pSkns1ova?ke ter Litve 7>kaj nafna^meiši nolitik v Varšavi se dohi\ zaveda, da bi po za-do^+i+vi zahtev na imenovane naslove priSli na vrsto dmorov ob tpi meii 7ato sme Fvror>a za trdno računati da v Varšavi v odločilnih ne moreio pocr>p5ova+i pprnfVo rH-namičnocti +pr ji prir>omoči do iisr^ha Nemara ni slučaj, da se " radnii dobi čiilo kako je t'idi PoticVa ^qin+presirana na pp-odtricnosti Avstriie. Tn se bodo •potrdile vesti, da so v Varšavi sp^aj boli naVlonieni STvora^iimliprifn s ^"p- ŠVnsIova^Vo r>p<»0 SO bili dotlpi 7a poli- sko ve^ia fatalno nravilo da ip pipno Sojino 1p toliVo č«a d^t^pr se np cnro^* iri n® AnomZa v »li d^,ff»m nndrv>čf|j Poiavil se ie ?n+erp canton tema -^f^.vore med Delbosom in Beckom. DR. STOJADINOVIČ V MILANU Slovo od Mussolinija in Rima - Obiski v znamenitih milanskih industrijah - Velike ovacije delavstva za Jugoslavijo Rim. 9. dec AA. Odhod predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča je bil predviden za 0.15 ponoči. Takoj po 23 uri so se začeli zbirati na postaji Termini zastopniki vojaških, civilnih in strankinih oblasti. Na pe;onu sta se postavili dve četi kraljevih karabinerjev Bili so v paradni uniformi V dvorni čakalnici so se zbrali poveljnik mihce general Russo. državni podtajnik za letalstvo general Val-le, rimski prefekt Presti, poveljnik mesta general Siciliani guverner Rima princ Colo-na jugoslovenski poslanik pri Vatikanu Mi-roševič z vsem osebjem našega poslaništva pri Vatikanu. Sedem minut pred polnočjo se je pripeljal na postajo predsednik italijanske vlade Mussolini Godba je zaigrala italijansko himno in Marcia Reale M issoliniju so tako? raportirah. nato pa je pregledal častno četo Ko je kmalu zatem prispe! na postajo dr Stoiadinovič je ftodba zaigrala jugoslovenske himno predsednik vlade pa se je prisrčno pozdravil z Ducejem Nato sta oba predsednika obšla častno četo Do odhoda vlaka se je dr. Stojadinovič razgovarjal z navzočimi odličniki Ko je prispel vlak. je dr Stojadinovič pristopi' k Mussolini ju in se z njim prisrčno poslovil Zunanji minister grof Ciano in minister za propagando Alfieri sta vstopila v vlak in spremljala jugoslovanskega predsednika vlade do Milana Ko je dr Stojadinovič vstopil v vlak se je še z okna razgovarjal z Mussolinijem Ko se je vlak zaee' počasi odmikati, je Du-ce pozdravil z dvignjeno desnico, dr. Stojadinovič pa mahai z roko. Prihod v Milan Milan, 9. decembra. AA. Davi ob 9 50 se je pripeljal v Milan predsednik jugoslovenske vlade dr. Stojadinovič. železniška postaja je bila okrašena z zastavami obeh držav. Ko je dr. Stoiadinovič stopil z vlaka so zaigrali jugoslovensko in italijansko himno oddelek vojske pa je izkazal čast predstavniku Jugoslavije. Zunanji minister grof Ciano je predstavil dr. Sto- jadinoviču prisotne zastopnike oblastev. nato ga je pa spremil v hotel Ca/vour, kjer bo stanoval predsednik jugoslovenske vlade do jutri zjutraj. Prebivalstvo jih je na ulicah navdušeno pozdravljalo. K sprejemu visokega gosta so prišli na postajo milanski prefekt Marzano, armad-ni general Grazzi, pokrajinski tajnik fašistične strank« Pretiš, milanski župan Tesenti, ravnatelj agencije Štefani Morga-gni, direktor jugoslovenske Narodne banke dr. Radosavljevič, jugoslovanski generalni konzul v Milanu Rasič z osebjem in mnogo italijanskih in tujih novinarjev. Obiski industrijskih podjetij Predsednik dr. Stojadinovič in zunanji minister grof Ciano sta se dopoldne ob pol 11. pripeljala z avtomobili v avtomobilsko tovarno Alfa Romeo. Pred tovarno so stali v vrstah mladi fašisti, ki so vzklikali predsedniku jugoslovenske vlade. Tovarniški delavci so sprejeli dr. Stojadinoviča na prvem dvorišču in ga pozdravljali z viharnimi ovacijami Godba je med tem s varala fašistično in jugoslovensko himno. Vsa tovarniška poslopja so bila okrašena z jugoslovenskimi zastavami. Dr. Stojadinovič in grof Ciano sta krenila skoraj skozi vse naprave tega velikega podjetja ter si jih ogledala, v tovarni so predstavili dr Stojadinoviču predsednika delavske organizacije Camporerija in poslanca Borina, invalida iz svetovne in abesinske vojne ter tajnika fašistične stranke za mesto Milan Parienzija, s katerim se je dr. Stojadinovič delj časa razgovarjal. Ob 11.10 sta se dr. Stojadinovič in grof Ciano odpeljala v veliko tovarno Pirelli, kjer izdelujejo gumijaste izdelke. Tudi sprejem v tej tovarni je presegel vsa pričakovanja. Navdušenje delavstva je bilo velikansko. Med sviranjem jugoslovenske himne sta dr. Stojadinoviča pozdravila I brata Pirelli in mu želela dobrodošlico. Pi- relli je predstavil dr. Stojadinoviču in grofu Cianu prisotne inžesnjerje, tudi tu so si ogledali vse oddelke, neprestano pozdravljanj od delavcev, ki so se zbrali tudi na strehah tovarniških objektov. Vzklikali so: »živela Jugoslavija! živel kralj Peter! Živel knez Pavle! živel dr. Stojadinovič!« Med neprestanim vzklikanjem delavstva Jugoslaviji je dr. Stojadinovič zapustil tovarno Pirelli in se odpeljal v znano tovarno Caproni, ki izdelujejo vojaška in civilna letala Tja je prispel ob 12.15 Godba je zaigrala jugoslovensko, nato pa italijansko in fašistično himno. Tudi tu navdušenega vzklikanja delavstva ni hotelo biti konec. Dr Stojadinoviča in njegovo spremstvo je sprejel pri vhodu v tovarno osebno njen lastnik Caproni v družbi predsednika italijanskih letalskih tovarn Rattija, ki je nečak sedanjega papeža V tovarni so bili veliki napisi v našem in italijanskem jeziku. Na prvem obiektu velikanske tovarne je bilo razpeto platno z napisom: »Naš sporazum temelii na vzajemnem spoštovanju naših skupnih pomorskih in kopnih meja.® V družbi zunanjega ministra grofa Ciana, ki je bil v uniformi generala fašistične milice, so dr Stojadinoviču predstavili višje inženjerje tovarne, ki so nato razkazali vse podrobnosti vseh tipov letal in njih izdelovanje Prav tako si je dr. Stojadinovič ogledal tudi druge fabrikate Capronija, kakor n. pr. strojnice in instrumente za merjenje višine, daljave, dolžine itd., ki jih rabi moderno letalstvo. Ogledal si je najnovejše metalce bomb, ki lahko vržejo 50 kg težko bombo 5 km daleč. Ko se je vpisal še v zla*o knjigo Capronijeve tovarne, se je z grofom Cianom odpeljal med ponovnimi velikimi ovacijami delavcev. Ob 13. je grof Ciano priredil dr. Stojadinoviču in njegovi gospe na čast kosilo v guvernerjevi palači. Nato se je predsednik nekaj časa odDOČil, ob štirih popoldne pa nadaljeval obiske v velikih milanskih podjetjih. Ob 20 30 je priredil grof Ciano slavnostno poslovilno večerjo na čast svojim gostom v hotelu Continentalu. Komunike o rimskih posvetovanjih RIM, 9. decembra AA. Štefani: O italijansko-jugoslovenskih razgovorih, ki so se te dni vršili v Rimu o priliki obiska dr Stojadinoviča, je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: Na sestankih, ki jih 1e imel jugoslovenski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič z Ducejem in italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom, se je na temelju proučevanja posebnih in splošnih vprašanj, ki zanimajo obe državi. iasno pokazalo, da se odnošaji med Italijo in Jugoslavijo razvijajo v popolni harmoniji z beograjskim sporazumom z dne 25. marca t. I. Ugotovljeno je bilo. da je volji za prijateljstvo in popolno zaupanje, ki se je utrdila v teh sporazumih, v polni meri odgovarjala politična delavnost obeh sosednih in prijateljskih držav kakor tudi to. da so beograjski sporazumi Se pokazali odlične uspehe. Zato je potreben sklep, da postane to sodelovanje še bolj prisrčno in tesno na vseh področjih in to v skupnem italijan-sko-jugoslovenskem interesu s ciljem, da se utrdi mir in red. Rim, 9. -decembra, AA. »Messaggero« komentira komunike, ki je izšel po sestanku med Mussolinijem^ in predsednikom jugo-venske vlade dr. Stojadinovičem in pravi, da je to sporočilo vnovič jasno potrdilo značaj italijansko-jugoslovenskega prijateljstva in sodelovanja med obema državama. Napram Balkanu, pravi list. vodi Italija politiko, ki stremi za tem, da si vsaka država zagotovi popolno m učinkovito samostojnost ob izključitvi vsakega tujega vpliva. V novem balkanskem ravnotežju je treba videti prvega in najvažnejšega med vsemi praktičnimi rezultati, o ka+erih je govora v kominekeju. Po tej poti, ki jamči balkanskim državam popolno neodvisnost, je treba odločno nadaljevati delo v interesu teh držav samih, v interesu miru in reda. Huitiunija In Francija Delbesovi razgovori v Bukarešti — Nove politične pogodbe ne bodo sklenjene, pač pa novi kulturni in gospodarski dogovori Bukarešta, 9. dec. a. Včerajšnji Delboso-vi protokolarni obiski so dali priliko za prve rarzgovore z rumunskimi državniki. Dopol dne je Delbos obravnaval tri četrt ure vsa vprašanja z Antonescom. popoldne pa poldrugo uro s Tatarescom. Opoldne je bil Delbos skupaj z rumunskimi ministri na obedu pri kralju Po obedu je imel kralj Karol z Delbosom daljši razgovor v navzočnosti Tataresca in Antonesca. Snoči je francoski poslanik Adrien Thier-ry priredil večerjo na čast kralju Karolu. na kateri so bili tudi vojvoda Mihael, predsednik vlade Tatarescu, zunanji minister Antonescu, minister za letalstvo in mornarico, marša' dvora in rumunski poslanik v Parizu Cezeanu. Danes je Delbos razpravljal z rumunskimi državniki o vseh vprašanjih, ki se tičejo Francije in Rumunije. Listi pišejo, da so ti razgovori pokazali popolno soglasje v vseh vprašanjih ter iskreno in čvrsto prijateljstvo med Francijo in Rumunijo Delbos je mogel vnovič ugotoviti da sta Francija in Rumunija ostali zvesti Društvu narodov in načelu kolektivne in nedeljive varnosti, ter da pomenita rumunsko-poljska in francosko-poljska zveza bistven element v sistemu poroštev za mir poleg Male antante ki si jo Rumunija želi čim močnejšo Na tej črti skladnega delovanja Francija in Rumunija ne čutita potrebe po sklenitvi novih političnih dogovorov, pač pa bo Delbosov obisk v Bukarešti služil za utrditev medsebojnega razmerja s sklenitvijo kulturnih in gospodarskih dogovorov. Kolonialno vprašanje! Tudi Poljska se je oglasila s svojimi željami, v umerjeni obliki, lahko bi rekli, za slučaj, ako bi se ta problem načel v smislu kake velike revizije. Sedaj, ko so se pričele resno razmotrivati nemške zahteve po kolonijah, je poljsko stališče postalo aktualnejše in povsem logično je, da sili v ospredje čedalje bolj. Prezgodaj je še meritorno govoriti o njem, toda značilno je, da se do sedaj še ni ustvarilo nikako taktično ali načelno sodelovanje med Berlinom in Varšavo v tem pogledu. Na vseh teh osnovah poljske zunanje politike Delbosov obisk ni mogel ničesar spremeniti. Zato tudi ni mogel ničesar spremeniti na poljski zunanji politiki sami. Lahko pa se je francoski zunanji minister znova prepričal, da si Poljska ne želi ničesar bolj kakor ohranitve in utrditve miru. Če g. Delbos v Varšavi res ni drugega hotel, potem smemo verjeti njegovi izjavi, da je s svojim obiskom v polni meri zadovoljen. Pod enakimi pogoji ga bo lahko zadovoljil tudi obisk v rumunski prestolnici, kjer se mudi ravno te dni Poset v Beogradu, ki je sedaj prvi na njegovem potnem programu, bo te vtise iz Varšave in Bukarešte le še utrdil. Povečanje posojila za rumunsko oborožitev Bukarešta, 9. dec. o. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, so Delbos, Tatarescu in Antonescu razpravljali predvsem o rumunski oborožitvi. Rumunska državnika sta zahtevala, naj bi Francija povečala posojilo, ki ga je dovolila Rumuniji v ta namen. V ostalem zatrjujejo, da sta Tatarescu in Antonescu zagotovila Delbosu, da se Rumunija doslej na lastno pobudo ni upirala sklenitvi pakta o vzajemni pomoči med državami Male antante in Francijo. Rumunija ne zahteva od Francije, da bi se odrekla paktu z Rusijo, opozarja pa, da prav tako kakor Poljska sama z Rusijo ne mara skleniti nikake pogodbe. Tatarescu obišče Pariz Bukarešta. 9. dec. br. V zvezi z razgovori. ki jih ima v Bukarešti francoski zunanji minister, se doznava, da ie bil piri današnjih razgovorih dogovorjen oficielni Tatarescov obisk v Parizu. Obisk je določen za sredo januarja in naj ponovno manife«tira trdnosl franeosko-rumunskega zavezništva, zvestolio Rumunije do Društva narodov in do načela kolektivne varnosti. Pri tej priliki to imel Tatarescu e francoskimi državniki važne politične razgovore. Program obiska v Beogradu Beograd, 9. dec. br. Program obiska francoskega zunanjega ministra Yvona Delbosa v jugoslovenski prestolnici je v glavnem že določen. Delbos bo prispel v Beograd v nedelio 12. decembra ob 9 dopoldne. Na kolodvoru ga bodo pozdravili člani vlade z min. predsednikom dr Stoiadinovičem na čelu, diplomantski zastopniki držav Male antante in Balkanske zveze ter člani francoske kolonije Delbos bo stanoval v vili, ki jo je dal na razpolago beograjski indu-strijec Vlada Ilič. Na programu je poleg političnih razgovorov, ki jih bo imel z vodilnimi jugoslovenskimi politiki, tudi avdi-enca pri kraljevih namestnikih in kosilo na dvoru. Min. predsednik dr. Stojadinovič bo priredil Delbosu na čast svečano večerjo v Gardijsikem domu. Pri tej priliki bosta dr. Stojadinovič in Delbos izmenjala zdravice. Naslednjega dne priredi obed francoski poslanik, nakar bo sledil sprejem novinarjev, pri katerem bo objavljen komunike o beograjskih razgovorih. V torek se bo Delbos s svojim spremstvom odpeljal na Oplenac. kjer se bo poklonil grobu kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Na povratku z Oplenca bo položil na Avali venec pred spomenik Neznanega vojaka. V torek 14. decembra ob 22.50 ho odpotoval Delbos iz Beograda v Prago. Smrtna nesreča egiptskega škofa London, 9. dec. b. Po semkaj 'ospeMb oo ročilih ee ie na po'etu v .Tubo ob Belem Nilu smrtno ponesrečil po«levrK'eči eginV- i škof Flerbert Bulen. Tudi pilot letala, ki so ga škofu dale na rjiznolago britansko obla eti v Egiptu, se je ubil. Kitajci bodo branili Nanking do skrajnosti Vse japonske zniagoslavne vesti preuranjene — Bitka za Nanking se bo šele pričela Šanghaj, 9. dec. o. Vesti z nankingškega bojišča so sicer v mnogem protislovne, dejstvo pa je, da se do&edaj Japoncem še ni posrečilo vdreti v mesto. Nasprotno kaže vse, da je Kitajcem vendarle uspelo utrditi se neposredno na mestnem obzidju in zadržati Japonce, da se bodo morali pripraviti na veliko bitko, če bodo hoteli zavzeti Nanking Rdeči vrh, ki je 3 km vzhodno od Nankinga in ki so ga Japonci že pred včerajšnjim zavzeli, je celo zopet prešel v kitajske roke. Sedaj so Japonci ob južnem delu obzidja razpostavili tisoč vojakov tako zvanega •bataljona samomorilcev«, k' naj bi na dano znamenje pristavili k 10 m debelim zidovom lestve in poskusili zavzeti del obzidja. preko katerega bi potem japonska vojska izvršila odločilen sunek in zavzeli Nanking. Vsekakor japonsko vrhovno poveljstvo že računa z močnejšim odporom kitajske vojske vzdolž nankingškega obzidja, ki je dolgo okrog 30 km. Mnogo strateško zelo pomembnih točk je še vedno v kitajski posesti. Danes razen letalskih napadov in topniškega obstreljevanja posameznih okrajev pred Nankigom skoraj ni bilo bojev. Na obeh straneh so v vsej naglici na novo razporejali svoje čete, Kitajci pa so še bolj pospešili svoja poslednja utrjevalna dela. Le na zapadu so si Japonci prizadevali, da bi prodrli do zapad-nih vrat Če bi jim to uspelo, bi imeli Kitajce v precepu. Kitajski vojski bi ne preostalo ničesar diugega, kakor da se kljub vsem težavam in oviram umakne čez široko Rumeno reko. V Nankingu je sedaj 50.000 dobro oboroženih vojakov, pripravljenih za odločilno borbo. Kitajci »o v ostalem Nanking 2e sami na pol razdejali. Vsa skladišča v pristanišču so že pogorela. Razstrelili so tudi vse arzenale. Tudi vodovod je uničen. Razstrelili so elektrarno in popolnoma uničili vse lepe palače v vladnem okraju. Le park okrog Sujatsenovega mavzoleja je ostal nepoškodovan. Japonska vojska se sedaj razvršča okrog mestnih vrat »Solnčni vzhod« in »Slava«. Japonski rušiilci so nazdejall veliki nasip pri Kiangjingu in prodirajo sedaj x vso naglico po reki navzgor proti Nankingu. Po najnovejših vesteh so Japonci opoldne zavzeli nankingško predmestje Taučav, iz zapadne Kitajske pa prihajajo vesti, da se je maršal Čangkajšek z glavnim delom svoje vojske in z vso letalsko silo umaknil v ozemlje med Nančangom in Kiakjangom v pokraiini Kiangsi Kiakjang leži oh Jang-ceju, 250 milj daleč od Nankinga. Japonski ultimat Nanking, 9. dec. br. Opoldne je na ukaz vrhovnega poveljnika japonskih čet na Kitajskem, generala Macui, neki japonski letalec metal na Nanking letake, v katerih poziva poveljnika nankinške obrambe, naj do jutri opoldne izroči mesto Japoncem in pošlje svoje pooblaščence, da se pogajajo o predaji kitajske prestolnice. Če do tega roka mesto ne bo v japonski posesti, se bo začel splošen napad od vseh strani in z vsemi razpoložljivimi sredstvi. General Macui naglasa v svojem ultimatu, da želi oouvati znamenitosti kitajske prestolnice, če pa bodo Kitajci ostali trdovratni, bo dal mesto bombardirati tako, da ne bo ostal niti kaiman oa kamnu. Boji v Španiji Bombardiranje republikanskih postojank pri Madridu Letalska bitka nad Palmo Salamanca. 9 dec. br. Glavni stan generala Franca poroča, da ni na aragonski fronti zaradi neugodnih vremenskih prilik še vedno nobenih bojev, pač pa so se pred Madridom začele nove operacije. Republikanske utrdbe okrog španske prestolnice so bile danes ves dan pod hudim topniškim ognjem dalekometnega topništva frankov-cev, glavno akcijo pa je na obeh straneh razvilo letalstvo Republikanski letalci so bombardirali več krajev v zaledju in napadli tudi Francove baterije Več bombnikov je priletelo nad Palmo di Mallorco. kjer so vrgli več bomb V zraku se je vnela kratka bitka med letali obeh taborov. Fran-kovcem se je posrečilo, da so sestrelil' 13 republ;, toka. EOučadno Je bil v bližini g. Alojz ki je imei lovsko puško. Oddai proti psa ki ga Je na mesta ubfL \TfcrttfM ono že, da Je s tem stvar konico Je nezaželjni gost našel svoj ko-Toda takoj naslednji dan se Je pojavil drog pes to Je og-rizel g. štajerja ter pomočnika lz špecerijske trgovine g. Zajca. Bakteriološka preiskava možgan psa, ki > vfrrianfc g. Petršafeovo, Je ugotovila pasjo steklino. Zdatf Je bflo treba pokončati Se dmugega. Kakor smo poročali, ga Jettfl ir torek posestnik Južna v Gradacu. Me ne se pa, če se ne klati po Beli kratfl-nl de katera stekla žival, kar Je popolnoma mogoče spričo dejstva, da se Je pes, ki se Je priklatil v nedeljo popoldne, spopadel z mnogimi drugimi psi v mestu ter jflh Je ogrizeL Val razsodni lastniki psov sami priznavajo, da so strogi ukrepi na mesta kaikior le kdaj. V marsikateri hiši pa Je seveda veffEka žalost zaradi izgube svestega čuvaja- Prizadetim osebam sta noffla nojno pomoč tukajšnja zdravnika, nakar so bili odpravljeni v LJubljano v Pasteurjev zavod, kjer so dobili injekcije, nakar so se lahko takoj vrnili domov. Vse ogrizle osebe, katecih šfevfflo Je precej visoko, so se prijavile ofolasbvom zaradi zdravljenja. ObJasbva bodo enkrat za vselej odločno napravila red v pogleda klatenja številnih psov, M so v Črnomlju in okolici pra- Ob groba ravnatelja Ivana Tomca Ljubljana, 9. decemfora V torek popoktne smo ga spremili na njegovi zadnji poti. Tužen je bil sprevod iz Ceste v Rožno dolino štev. 20, kjer je pokojni dotrpel. Kljub izredno krepki naravi je moral umreti prezgodaj, po komaj 3 letih upokojitve. Rodil se je 9. januarja 1877 na Kairiov-ški cestL Po gimnazijskih študijah je vstopil kot pripravnik v tobačno tovarno v Ljubljani, kjer je služboval z malima presledki do upokojitve. Njegovo strokovno znanje je bilo vzorno. Kdorkoli njegovih tovarišev Je potreboval nasvet, se je zatekel k Tomcu. Ker so bile splošno znane njegove velike sposobnosti in zasluge za tobačno tovarno, je bil leta 1926. imenovan za ravnatelja te tovarne, odlikovan pa je bil z redom sv. Save IV. stopnje in Jugoslovanske krone IV. stopnje. Med tovariši je užival zaradi svoje koncili jantnosti, objektivnosti in simpatičnega občevanja največje zaupanje, že pred vojno so ga stalno delegirali kot poverjenika na sestanke društva uradnikov tobačne režije, kjer je z vso odločnostjo uveljavil zahteve uradaiištva. Kot predstojnik — ravnatelj ni poznal strankarskih vplivov, objektiven in dobrotljiv je bil, zato ga je uradništvo in delavstvo visoko spoštovalo. Ni mu bilo usojeno uživati vsaj še nekoliko let sreče v svoji nad vse ljubljeni družini, ob strani skrbne in samo za njega in svoje otroke se žrtvujoče gospe soproge. Ko so si po tolikih očetovskih skrbeh sinko inž. Ivo in hčerki gospa Karmen in Danka dogradili srečne domove na uglednih položajih, jih je moral zapustiti. Neutešljiv udarec je zadel vso ugledno rodbino in vse nas, ki smo ga poznali in spoštovali. Ohranili ga bomo v trajnem častnem spominu. Slava mu! Prijatelju Mlado življenje se je poslovilo •. • Radeče, decembra. Tih večer. Nočne sence vstajajo iz dolin Sopote in ovijajo s temnim ovojem ponosne razvaline Starega gradu. Iz cerkvenega stolpa se komati slišno izgubljajo v mraku milo doneči zvoki večernega avet Ob take«! tihem nedeljskem večera Je splavala k večnemu pokoju utrujena duša mladega, človeka, absolviranega juri-sta Štefka Korena, katerega misli in hrepenenja so bila tik pred uresničenjem. V cvetju mladosti si šel za premnogimi tovariši pred Pravičnega. Tvoja mladost je bila posuta le z ostrimi trnjem, ki je polagoma prisililo tvoje telo, da je klonilo pod pretežkim bremenom. Junaški boj se je bdi med tvojo jekleno voljo do življenja in kruto sovražnico človeštva. Ni bil to boj enakega z enakim, kajti takrat bd tvoje všteštvo zmagalo. Dragi prijatelj, sosed in tovariš, ah naj ob slovesu hvalim vrline tvojega značaja? Ne, kajti 'kdor te je poznal, te je znal ceniti in spoštovati in še tako lepe besedice ne morejo doprinesti ničesar k svetlemu liku tvoje osebnosti. Boril si se, trpel že v vzorni mladosti z očesom, vedno uprtim v luč. Vendar mi narekuje prijateljska dolžnost, da posebno poudarim izmed tvojih lepih lastnosti tvojo neuklonljivo voljo in ljubezen do študija, katera je bila nam, radeškim študentom, zmerom vzor in ideal. V tej lastnosti si bil dosleden do skrajnosti. Dobro se spominjam onega dne, ko sem odhajal v šolo brez tebe in si mi z žalostnim glasom rekel: »Kako srečen si, ker si zdrav in lahko študiraš! A jaz? Daleč so Se cilji mojega hrepenenja — kdo ve, če jih dosežem kdaj! Ko bom ozdravel, bo treba hiteti, hiteti, ker daleč je še kraj miru in počitka!« Niti on niti jaz nisva tedaj slutila sedanjosti. Dragi Štefko! Tvoj duh bo nam, tvojim tovarišem, svetilnik v vseh nemirnih časih, ko išče človek utethe vsepovsod drugje kakor pa v delu.! š. V ' V Dražim Ljubljana, decembra Velika, sfrwa, mrzla se dviga ob Ljubljanici stanj cukrarna. Stara cukrama! Krhke lesene stopnice vodijo v njene mračne prostore, kjer rkotSh. ždijo spomini. Stene so popisane z imeni, poslikane s smešnimi figurami, napo! zabrisanimi od vlage in časa. Naša ušesa ne slišijo skrivnostnega pogovora sten in preperehih predmetov med njimi. V prvem nadstropja na desni gori luč. V nizki sobi se zbirajo možje in žene iz predmestja. Gnetejo ee ob pregraji. Na drugi strani eo razpostavljeni čudno pomešani predmeti: okvirji za okna, plinska peč, ure, mreža za otroško posteljo, damski klobuki. Dražba. ★ — Hoče kdo tole luč? — tfradnik dviga veliko petrolejko. — Izklicna cena pet kovačev. — Ljudje molčijo. Tam zadaj nekdo leno poavi: — Tri kovače! — — Kdo da? — Nihče se ne zgane. Uradnik monotono izklicuje: — Enaintrideset ob prvem... ob dragem ... Dve minuti tišine. Izk lice van je »e ponrv-lja: — Enaintrideset ob prvem .ob drugem in — Nič. In ... ob tretjem 1 Stenska ura. Moška športna obleka, izklicna cena 180! Molk. Nekdo iztega roko za hlačami. — Široke so. — Saj so še nove. — 180? Pokažite no! — Uradnih drži hlače visoko dvignjene. — Plačano 50! — kliče nekdo. Zopet se prične izklicevanje. Enainpetdeset ob prvem... ob drugem in... Nihče ne kupuje. Uradnik polaga izkli-cane predmete in posega za drugimi. Devet damskih klobukov. Po pet dinarjev. Smeh. Uradnik opominja: — Gospoda, tu ni nič smešnega! — Damski klobuki leže na mizi. Žalostna slika ogoljene klobučevine raznolicnih trakov in okraskov vzbuja smeh. — Za futer za cokle bi bili dobri. — — A? — — Hoče kdo kopalno banjo? 300 dinarjev je cena. — Zopet smeh med ljudmi. — Kaj se pa smejete? — Uradnik jezno gleda po obrazih, ki bi se radi smejali, četudi po cpni starih damskih klobukov aH kopalne kadi. — Kaj se pa norca delate iz nas! Kakšne so to cene! Za tri sto dinarjev dobimo že novo. — Nastaja prepir. Ljudje se prestopajo, spogledujejo, zadirčno odgovarjajo. Na vrsti je plinska peč. — Kdo hoče plinsko peč? — Nekdo mrmra: — Saj nimamo plina. Se kolna ne premoremo. — Srebrna zapestnica za trideset dinarjev. Stara gospa od bog ve kje rz predmestja boječe vprašuje: — kakšna pa je? — — Kupite jo, mati, — se ji simejejo. Srebrna verižica. Pet m trideset dinarjev. — Pet! — — Sest! — šest ob prvem ... — Dajte! — Svetel obroč izgine v žepu starih hlač. Po tleh se je zakotalil dinar. — Kako se pfsete? — — Janez... m tako dalje. * Vedno več ljudi prihaja Trgovina se počasi razvija. Srebrne vratne verižice. Stenska ura. — Mreža za otroško posteljo, vidiš? — Mlada zakonca ogledujeta mrežo. Čisto dobra bi še bila. Toda ... Velika slika razpetega Krista. Nekaj knjig v cirilicL — Kdo da več? — Nihče ne ponudi ničesar za knjige m Krista. Brez zanimanja gledajo na dolge, skuštrane lase razpetega boga. — Šivalni stroj Singer, kdo ga hoče? — Par ljudi se preriva naprej. — Koliko ga cenite? — — Pet kovačev je cena. — — Singercal — vpijejo. — Ali šiva? — Odkrijte ga še enkrat! — Uradnik dviga pokrov s stroja in izklicuje monotono: — 60 k prvemu... šestdeset k drugemu ... Doli po stopnicah odmeva njegov uradni glas. — In... k tretjemu! — K. S. Fen pobira sneg Ljubljana, 9. decembra. Saj ga poznate, starega znanca? Kadar ga pomeso južne sape prek gorskih slemen, da z vso močjo plane v doline, se po deževtndh, vlažnih dneh oddahnejo, spro-ste pljuča, naglo posuše ulice in vlažne hoste. To je f6n, podsončnik, južni veter, ki za razliko od vlažnega in čemernega, dež prinašajočega juga vedri nebo, podi deževne, cunjaste oblake in na visoko odpne obzorje svežega ovzdušja. Po močnem deževju na praznik so v noči na četrtek vode še bolj narasle in Ljubljanica je davi dosegla pod trimostjem rekordno višino. V jutru se je sicer zve-drilo, pritisnil je pa fen in naglo pobiral sneg s streh in travnikov. Topli in suhi tropski veter je prava smrt za sneg in ne gledie na višino, tali belo odejo v planinah prav tako kakor v dolinah. Potoki snežni-ce se zlivajo v struge, postalo je toplo kakor pomladi, še davi je bilo v Ljubljani 2° C nad ničlo, ob 14. je živo srebro doseglo v r»vki že 12 stopinj! Tople sape vejejo r- mestu kakor da bi v prenasičeno vlago naenkrat odprl dobro zakurjeno, ogromno kmečko peč. Vlažni depresijski jedri severno in južno Alp sta se prestavili proti vzhodu, večje severno jedro pa srka za seboj preko alpskega grebena južni zrak. Za nekaj časa je vlage spet manj, zato pa bodo reke komaj zmogle sproti odvajati vode. 'amerikanska guma "PERMA TU< nI dražja, a zato boljša MAT vesli I o— Spet lokalni vlak LJaMjanaFolJe-Za- K>g. 2e večkrat smo morali ostreči upravičeni želji rodnih potnikov, ki ae vozijo e tem lokalnim vlakom v Ljubljano in domov. Opozarjali emo n« nedosiatke. ki vladajo v tem vlaku. Priznati moramo, da je načelništvo postaje upravičenim pritožbam tudi vedno ugodilo. Tokrat smo bili napro-šeni, da bi ai kdo iz uredništva »Jutra« sam ogledal, kako močno natrpanih a potniki je vseh pet vozov, ki tvorijo ta lokalni vlak. Ogled je ipotrdil, da so pritožbe potnikov po vsem upravičene. Odkaj je nastopilo deževno vreme ki je zapadel sneg. so kolesarji pospravili svoja vozila v shrambe m se vozijo s tem vlakom v Ljubljano in domov. Toda vlak ima vedno pet voz, ne glede na to, ali išče v njem prostora sto ali tristo potnikov. Ce hoče potnik zvečer na ljubljanski postaji vstopiti v voz. ga že opo7ori sprevodnik: »Ne morete not', je poln«. Hočeš vstopiti v katerega ostalih voz. slišiš isto opozorilo. Kaj z>iaj? Zrineš se noter fn stojiš stisnjen v gručo. Zrak je neznosen, k temu še utrujenost po celodnevnem delu. Ni prav nič čudno, da kateremu izmed po nikov postane slabo. V imenu teh dnevnih potnikov, ki se ne vodijo zastonj, naprošamo znova postajno načelstvo, da v< pregleda, koliko voz je potrebnih, in da dd potrebne vozove vlaku na razpolago, iia bo do mogli utrujeni delavci, delavke in uradniki posesti po klopeh. Še eno prošnjo V hkrati zahvalo imajo potniki za ljubljansko postajno načelstvo. Hvalevredno je. da se izklicuje tudi aihod lokalnega vlaka. Toda če se je iziklicanje uvedlo, naj ho tudi redno, zakaj potniki eo se jeli zanašati in čakajo na jzklicanje odhoda Zgodilo se je pa, da je vlak odpeljal že tuli brez izkiicaiija. In pravilna naj bo izgovorjava krajevnih imen. Potniki na peronu se od srca za smejejo, ko slišijo: »U Devic' Marij' u Pnle«. Recimo vseeno pravilno: »K Devici Mariji v Polje«. Iu— Na 85. rednem občnem *®ru Društva medicincev ji Ul izvoljen naslednji odbor: predsednik: Blaž Rftak, podpred-I sednik: Marko KorSič, tajnika Peter žiža I ln Stanka Sušterfočeva, blagajnika Slobo-I dan Grobelzuk in Oskar Končan, knjižni-I čarja Nlko Kooak ln Gorazd Gorjanc, go-I spodar Bdo Predanlč, revizorja Vekortav I JaneHč in Lojze Korsika. I u — Sentjakobčan! ponove poslednjič I zabavno Kranjčevo komedijo »Skedenj« I Jutri in v nedeljo ob 20.15. Igra, ki vsebuje I mnogo komičnih situacij in duhovitih do-I mislekov, Je bila sprejeta pri vseh dose-I danjih uprizoritvah z velikim navduše-I njem. Gledalci so se nasmejali od srca. I Kdor se hoče nasmejati, naj poseti pred-I stavi, ki sta poslednji v letošnji sezOni. u— že od 16. oktobra 1987 Je VBe de-I lavstvo Strojnih tovam in livarn d. d. v I LJubljani brezposelno, ker Je prišla druž-I ba v finančne težkoče in ni mogla izpla-I čati mezd. Družba Je zaprosila za porav-I nalno postopanje izven kookurza ter se I bo vršila prva razprava šele dne 7. janu-I arja 1938. Ker Je delavstvo že pretekli I mesec izčrpalo vse podipore pn raznih so-I cialnih ustanovah ter je sedaj pripuščeno I lakoti in bedi, Je zaprosilo oblast kakor I tudi Gremij trgovcev za nabiralno akcijo, I ki je sedaj oblastveno dovoljena. Zaupni-I ški zbor zaradi tega vljudno naproša ©e-I njene tvrdke kakor tudi posameznike, ki I so pripravljeni žrtvovati kakšen dar v ka-j terikoli obliki, da oddajo na naslov: Zaup-I niški zbor Strojnih tovam in livarn d. d. I v Ljubljani, Delavska zbornica, Mikloši-I čeva cesta 22./a I. nadstropje desno (L I vhod od kolodvora). n— Namesto venca na grob ravnatelju I totačne tovarne v P. Ivo Tome« je daroval g. Julij Zupan, lastnik Baj-Dama. 200 din za božifnico vojnim invalidom. Oblastni odbor mu izreka v imenu vojnih žrtev toplo zahvalo. | u — Dar mestnim revežem. Namesto venca na grob pokojnega g. Filipa Bizjaka je daroval krznar g. Ivan Wanek s Sv. Petra ceste 100 Din za mestne reveže. — Mestno poglavarstvo se darovalcu za lepi dar toplo zahvaljuje. u— Oglarji med seboj. Včeraj so iz Litije pripeljali na kirurški oddelek 28-let-nega oglarja Marka Lun<ča. ki je po rodu iz Stare reke v savski banovini, zaposlen pa je v gozdovih nad Litijo. Oglarji so se za praznik Brezmadežne malo pozabavali v gostilni, ako so se ruapili žganja, je nastala zdražba. Na poti proti Kopam v gozdu je prišlo nato do splošnega pretepa, med katerim je eden izmed oglarjev zgrabil za sekiro in udaril Luniča po glavi. Prebil mu je lobanjo, da je Lunič obležal . nezavesten. V bolnišnici so Luniča takoj operirali, vetndar je njegovo življenje v j nevarnosti. j u— Sezona zimskih sukenj. Kraja zimskih sukenj je v času snega in mraza nekaj precej vsakdanjega, a redki so primeri, kakršnega je doživel na praznik v sredo neki dobrodušen mizarski pomočnik. Povabil je prijateljico Marico na nekaj uric zabave v neki lokal v Kolodvorski ulici in bil Je v resnici kavalirski, kar se tiče jedi in pijače. A v takšnih primerih je moški zmerom slabši računar od ženske, in medtem ko je dekle ves čas ostalo budno in bistro, se je fant kmalu naslonil na I mizo in zaspal. Ko so ga ob policijski uri I dvigali s stola in ga ljubeznivo spravljali I čez prag, se je le s težavo domislil, da je I bila Marica ž njim, pa da se je zdavnaj na tihem poslovila in šla A še bolj žalo- I sten kakor po nji je bil po suknji, ki mu je ves čas lepo visela za hrbtom, pa mu" I je izginila brez sledu- Gostilničar mu ni I mogel pomagati drugače, kakor da je iz- I razil sum, da jo je odnesel najbrž kak ne- I pošten gost. Mizarček je na ulici še stražniku potožil svojo tragedijo, pa se je mi- J mogrede spomnil, da bi bila suknjo ute- I gnila odnesti tudi Marica. Brž sta zavila s stražnikom v eno sosednjih ulic, kjer ;e I Marica doma, in tam sta pred hišnimi vrati v resnici že od daleč opazila čudno postavo, ki je pravkar vtikala ključ v ključavnico. Bila je Marica, oblečena v fantovo suknjo, ki ji je segala skoraj do peta Takoj na cesti so uredili prvi del računa s tem, da Je suknjo dobil lastnik I nazaj, Marica pa je morala na policijo. Tam je povedala, da je suknjo vzela samo zato, da bi jo poklonila svojemu dragemu, I nekemu brezposelnemu slikarju, ki je brez nje. 1 * Delegacija jugoslovenskega Sokolstva v Pragi io Krakovu. Z včerajšnjim opoldanskim brzovlakom sta se odpeljala iz Ljubljane na glavno skupščino COS in sejo Zveze slovanskega Sokolova L namestnik staroste SSKJ br. Engerbert Gangl ia tajnik SSKJ br. dr. Milan Arsenijevič. Jutri bosta naša delegata položila venec na grob pre-zidenta Osvoboditelja Ma^aryka v Lanih, popoldne se bosta udeležite seje COS, zvečer pa slavnostnega koncerta, ki bo otvoril zletno leto. V ponedeljek 13. t m. bosta odšla v Krakov, kjer bo seja predsedništva Zveze slovanskega Sokolstva, ki se je udeležijo Cehoslovaki, Jugosloveni, Poljaki in Bolga- • Najcenejšo knjigo postavlja na slovenski knjižni trg založba »Cesta«. Zbirko »Zgodbe brez groze« prejmete na naročilo po dopisnici broširano za 10 din, v platno vezano za 15 din. Založba »Cesta«, Ljubljana. Knafljeva ulica 5. • Novi grobo*! V Ribnici na Dolenjskem Je umrla učiteljica gospa Ivana Rožmanova. Pogreb bo danes ob pol 11. — Na Ponikvah ie umrl g. Florjan Germovšek, posestnik in gostilničar, star 72 let. K večnemu počitku bodo ugledinega pokojnika spremili danes ob 10. — Pokojnima blag spomin, žalujočim nase iskreno sožalje! • Poplave v Južni Srbiji. Vse reke v Južni Srbiji se polagoma znižujejo, a razlito vodovje povzroča še vedno veliko škodo. Ko bodo vode odtekle, se bo sesedlo mnogo slabo zgrajenih hiš. V kočanskem srezu so narasle reke in hudourniki odnesli tri džamije in 5 mlinov ter porušili šolo in občinsko poslopje. Ceste v okolici Bitolja so še zdaj ponekod za pol metra pod vodo. Orna Reka se je znižala za 10 cm. Vasi na njeni levi obali so popolnoma odrezane od Bitolja. Na bitoljski trg že več dni kmetje iz okolice niso ničesar prinesli Skoplje j« srečno prestalo letošnjo poplavo. Hidrocentrala na Treski je med poplav?^ vzdržala pritisk od 8 milijonov kubiCnih metrov To je ugotovila zdaj komisija strokovnjakov, ki je razpravljala j tudi o regulaciji Vardarja. Precej časa je I bil zaradi poplav prekinjen promet na pro-I gi Niš—Prahovo, ki pa je zdaj po napor-I nem delu spet ureien. Ni pa še urejen I promet na progi JagcKlina—Cuprija. j * Darežljiva občinska uprava. Ker so I se v občini Veliki Kikindi gmotne razme-I re poboljšale, se je občinska uprava spom-I nila svojih nameščencev in revežev. Vsem I uslužbencem je zvišala plače od 40 do 110 I din na mesec, za revne občane pa je do-I ločila 70 stavbišč, da si tam s pomočjo I občine zgradijo hiše. * Spor med dubrovniško občino In nje- j I nimi nameščenci je star že nekaj let in j j je šel že skozi vse administrativne edini- I j ce. Zdaj je pred upravnim sodiščem v Du-I brovniku. V zadnjem času je videti, da bi I občinska uprava rada zadevo rešila brez ozira na odločitev upravnega sodišča. Ob-I činska uprava meni, da bi se dal spor rešiti na ta način, da bi uslužbenci sprejeli I pragmatiko, ki je bila uveljavljena leta J 1929., pozneje pa ukinjena. Po mnenju občinske uprave je ta pragmatika za uslužbence ugodna in tudi denar za njeno iz- j vedbo je že pripravljen. * Predbožifni izletniški vlak na Dunaj j odpovedan. To soboto bi moral kreniti iz Zagreba (odnosno iz Ljubljane) posebni I predbožični izletniški vlak na Dunaj. Ker pa seni javilo zadostno število izletnikov je vlak odpovedan. * Bolniki so povsod. Zato je neobhodno potrebno, da ee pazi na urejeno prebavo. I Zdravniki priporočajo Darmol odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne na- I stopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25.801'37. j * Zakaj potemnijo noži? To ni tako važno j vprašanje, bolj važno je kako jih bomo spet j očistili, da positanejo svetli in da jih pri tem seveda ne opraskamo. V tem primeru I pomaga samo VIM, univerzalno čistilno sredstvo, ker čisti temeljito in prizanesljivo I vse predmete, boljše in navadne. * Obledele obleke barva v različnih barvah ;n plisira tovarna TOS RETCH. 1. Eno srce — ena RADENSKA. Ii LJubljane u— Po zgledu drugih univerz, ki imajo tudi lepe akademske pevske zbore, se je pred 10 leti započela akcija, da se tudi na I ljubljanski univerzi osnuje pevski zbor Akcija je odlično uspela in zbor je postal tra- I dicionalna in častna ustanova visokošolcev ljubljanske univerze. V letošnjem letu praznuje zbor 10 letnico svojega uspešnega in trudapolnega dela, ki naj doživi svoj praznik v ponedeljek dne 13. decembra t L ob 20 uri v veliki dvorani Uniona s koncer- J tom izbranih slovenskih umetnin in narodnih pesmi. — Prodaja vstopnic se vrši dnevno od 8. do 19. ure na univerzi v vra- I tarjevi loži. Zaradi velikega zanimanja pohitite z nakupom vstopnic. n— Predavanje Prirodoslovnega društva. 0 »Arteriosklerozi« odnosno poapnenju na- j šega žilja bo v dvorani Delavske zbornics predaval v četrtek 16. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice docent dr. Ivan Matko. šef internega oddelka splošne bolnice v Ljubljani. Tema je izredno pomembna, ker I ja baš arterioskleroza vzrok raznim več ali mani težkim obolenjem na srcu, črevesiu možganih itd. Večina srčnih ii? možganskih kapi ima izvor v arteriosklerotičnem oholemu krvnega žilja. Pa tudi različni starostni znaki kot pozabljivost, težka hoja, revma tične bolečine so v zvezi z arter''o«iklero7r I »e mor* razvit' do raznih škodljivosti. I Svoje zdravje si moremo bistveno varovati, I če smo o tem predmetu točno itoučen . Pre S davanje bo spremljano s projekcijo raznih I slik, ki se nanašajo na to zavratno bolezen, I katere izvor prav za prav še ni pojasnjen I i.n tudi se nimamo v rokah zanesljivega I sredstva v bo Hi? nrnti nrt»r:o<3k1prozi. I I n— Koncertni večer mlade pianistke Na- ; de Brankovičeve bo drevi ob 20. v mali I ' filharmonični dvorani. Nada Brankovičeva je I s koncertirala v minulih dneh na Dunaju in j vsi dunajski listi pišejo zelo laskave ocene I 1 o mladi pianistki. Pravijo, da je Nada Bran- I * kovičeva za svojo starost pravi fenomen. V \ najpohvaleneiših besedah pišejo o njeni igri in o težkem sporedu, ki ga je izvajala. ( Isti spored, kakor ga je imela Nada Branko- ' vičeva minule dni naštudiranega za Dtumaj, 1 istega bo igrala drevi ob 20. Na sporedu eo ( dela Bacha, Scarlattija, Beethovna. Webra, ( Schumanna, Chopina, Debu?syja, Tajčeviča I in Liszta. Vse. ki se zanimajo za klavirsko I < igro in predvsem za mlade talente, opozar- 1 jamo in vabimo na nocojšnji klavirski ve- I I čer v mali filharmonični dvorani. Prodaja I vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. I [ n— VIII. koncert Ljubljanske filharmo- I 1 nije bo v petek 17. t. m. ob 20. v veliki dvo I rani hotela. Uniona z dirigentom dr. Her- I r manom Scherchenom. Na programu so Mo- f zart, Brahms ter dve izvirni deli dr. Svare £ in Zebreta. Vstopnice bo iz prijaznosti pro- ž dajala blagajna kino »Uniona«. a— Ravnatelj kmetijske vzorne In kon- L trolne postaje g. inž. Bogdan Papež ie na 1 tem službenem mestu že dve leti in ni bil l za ravnatelja šele zdaj imenovan, kakor je bilo zadnjič navedeno med vestmi iz držav- j; ne službe, ko je napredoval v višjo uradni- j Sko skupino. s Borba sa znanost in ljubezen v prekrasnem in napetem velefllmu LUC V MEGLI DANES POSLEDNJIČ i FIlm lz časa Friderika Velikega PLES NA DVORI) (Daa schone Fr&ulein Sehrmgg) V glavni vlogi Hansl Knoteck Predstave danes ob 16., 19.15 in 2L15 url a— Umrla je v sredo v Gosposki uMei 80 v starosti 63 let babica ga. Elizabeta Ker-tova, roj. Kiklova, včeraj pa je umrla na Gesti na grad v starosti 73 let zasebnica ga. Uršula Hojnikova, roj. Perčeva. e— Žrtev napadalcev. V soboto so Štirje moški v Rimskih toplicah napadli 251etnega. v rudniku v Hudi jami pri Laškem zaposlenega rudarja Franca Dornika s Trnove gore (pri Sv. Krištofu in ga nevarno poškodovali po glavi. Dornika eo oddali v celjsko bolnišnico. Iz Maribora noje^icu ui živcem d diaztfivega delovanja ina,bU4eMime mi MANUD AKTURA, MESTNI TRG 24 * Večer mlade slovenske literature v Kočevju. Jutri ob 20. bodo v dvorani hotela »Trst« recitirali iz svojih del štirje zastopniki mlajše in najmlajše literarne generacije, Lojze Zupane, Joža Šeligo, Tone Seliškar in L. Mrzel. Zupane in Mrzel bosta čitala prozo, Šeligo in Seliškar pa iz svojih zbirk socialnih pesmi. Za večer ki bo prvi te vrste v Kočevju, vlada v vsej narodni javnosti, a posebno še med delavstvom. živahno zanimanje. Na sporedu so samo dela, ki v živem stiku z življenjem obravnavajo pereča vprašanja naših dni, tako da bo večer obenem umetniško dostojna manifestacija za boljšo, pravičnejšo ureditev življenja naroda in družbe. Naša nacionalna kultura se v središču našega nemštva tokrat prvič predstavlja na poprišču umetnosti in poezije, zato je dolžnost slednjega zavednega Slovenca iz mesta in okolice, da s svojo prisotnostjo povzdigne večer. u— Znatno razširjenje karlovškega in dolenjskega mosta se naglo približuje svojemu koncu. Znano je, da je promet na tem mostu, ki veže vso dolenjsko stran tako za pešce kakor tudi za večje in manjše tovore preko Grubarjevega prekopa z mestom ,kar najbolj živahen, zlasti še, ker teče po njem tudi enotirna proga tramvaja. V zadnjem času se je moral ves pešlki, vozovni in tramvajski promet vršiti le po polovični mostovni strani, ker so razširjali obe stranici hodnikov. Ves promet je med gradnjo, ki jo je izvršila stavbna tvrdka Vili Battelino iz Rožne doline, usmerjal Vsakokratni službujoči stražnik. Sedaj je ta most za promet odprt po vsej širini in se poleg tramvaja lahko srečavata še dva voza. Razširjena hodnika za pešce sta že dobila trdno betonsko podlago, na katero se je asfaltno podjetje Antun Res, ki je pravkar opravilo večje popravilo asfaltnega hodnika od palače zavarovalne družbe »Sava« na Sv. Petra cesti, preselilo tjakaj, da položi na obeh stranskih hodnikih debelejšo asfaltno ploščo. Desni hodnik Je že dobil debelo železno ograjo, ki so jo porabili od prejšnjega mosta. Sledi mu še nastavek ravnotake ograje na levi strani, na kar bo karlovški most v najkrajšem času kot v splošnem dovršen izročen prometu. Vsakdo soglaša v tem, da Je bilo popravilo tega mosta kot velevažna prometna žila res skrajno potrebno in moremo z gospodarskega stališča to prav toplo pozdravljati. Za društva, šolo In dom cenene klno-aparate in epidiaskope: Zahtevajte ravnokar izišli kino-cenik DROGERIJ1 GREGORIČ dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5. * Zanimanje Angležev za naše Primorje. V Splitu se mudita dva ravnatelja velike londonske turistične agencije, ki delata sporede za izlete turistov v prihodnjem letu. Zatrjevala sta, da je v Angliji veliko zanimanje za naše Primorje, a da imata naročilo, ogledati si tudi druge kraje v notranjosti države, ki bi prišli kot letovišče za Angleže v poštev. Za obisk primorskih letovišč spomladi je pri agenciji že zdaj prijavljenih preko 3.000 interesentov. Foto-amater ji! Svetovnoznana tovarna »KODAK«, priredi fotc predavanje z diapozitivi in klnofilmi v naravnih barvah v petek, dne 10. t. m. ob 20. ari v dvorani konvikta v Frančiškanski ulicL Predava g. Kattolicky lz Dunaja. — ^stop brezplačen. — Od 18.—20. ure razstava Kodakovih Izdelkov. Pri motnjah v prebavi, napihnjenusti, vzpehanju in igagi, povzročeni po trdi stolici. je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne »Franz-Josefove« grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino Prava »Franz-Josefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za Iztrebljanje črevesja Ogl reg 8. br. 13. 485/SS POKAŽI SOSCDU -tflKO SVETLOBO Dflje-juao ♦ Bolgarska knjiga o naši državi, v zadnjih letih nas obiskujejo Bolgari v vedno večjem številu posamič ali pa v skupinah. da bi se spoznali z našimi ljudmi An razmerami. Ker pa so vsi taki obiski prekratki, niti ni časa, da bi si bolgarski gostje poiskali pri nas najzanimivejše, kaj šele, da bi si vse ogledali. Dober vodnik po Jugoslaviji bo zdaj za bolgarske izletnike knjiga, ki jo je že dal v tisk bivši načelnik turističnega oddelka direkcije bolgarskih državnih železnic Georgi Kanazirski, ki je eden izmed prvih bolgarskih strokovnjakov za turistično propagando. Njegova knjiga bo izšla v bolgarskem jeziku, njen naslov bo s-Jugosla-vija« in po svoji vsebini bo bolgarskim izletnikom najboljši vodnik po vsej Jugoslaviji. Knjigi bodo priloženi zemljevidi vse države, vseh večjih mest, med tekstom pa bodo lepe slike. * Smrt uglednega predstavnika češke kolonije v Zagrebu. V Zagrebu je umrl upokojeni gradbeni nadsvetnik inž. Josip Chvala, ki je bil eden izmed najstarejših in najuglednejših predstavnikom češke kolonije v Zagrebu in onih sinov bratskega češkega naroda, ki so si pridobili s svojim delom velike zasluge za jugoslovensko kulturo. Pokojni Chvala se Je rodil leta 1848 v horoviškem okraju, srednjo šolo in tehniko pa je dovršil v Pragi. V naše kraje je prišel že leta 1873. kot asistent pri gradbenem uradu nekdanje vojne granice. Zapuščeni Liki je mnogo koristil s svojim delovanjem ter položil temelje njenega gospodarskega napredka Po njegovih načrtih so bile zgrajene mnoge ceste, mostovi vodovodi, in druge naprave. Dolga leta je poučeval tudi na gradbeni šoli ter bil predsednik izpraševalne komisije za avto-rizacijo civilnih tnženjerjev. V Veetnlku hrvatskih inženjerjev in arhitektov Je napisal dolgo Vrsto dobrih razprav. Za svoje zasluge v češki koloniji v Zagrebu je bil izvoljen za častnega člana Češke besede. UGOiJMy£4 Vremenska ooročila Dozdevno vreme v decembru po stoletnem koledarju Dan je dolg 8 ur 39 minut do 8 ur 24 minut in se do 22. t. m skrči za 19 minut, do konca meseca naraste za 4 minute. P. 10. Lavretan. lepo sončno, topleje Mati B. S. 11 Damaz vetrovno P krajec ob 2.12 N 12 Aleksandei močni nalivi lz Krškega kr— Utr/nii Je. Poročala smo o nenadni smrti por^estnika Martina Bizjaka iz Gornje lep* vasi, ki sa ga nagli mrtvega v luži ojb banovinski cesti blizu Malega tr» na. 76&aj so ugotovili orožniki, da gre za nes^efio, ki Jo je zakrivil alkohol. Usodnega večera Je bil pokojnik v neki gostilni r» Ardrem. Ko se Je vračal v trdi temi sam proti domu, Je zadel v mlako in t vi-njenoati utonil. Iz Ptuja J— Odgovor pisca članka Katajeva: »Kvadratura kroga«. y začetku gledališke sezone sem bil nsuprošen od članov gledališke družine, da prevzamem nehvaležni possd pisca kritik posameznih gledaliških iger, M Jfii bodo podali naši dile-tanti. Napisal sem že več kritik, v katerih sem ocenil posamezne komade tako, kakor si to zaslužijo diletantje, nisem pa pisal kritik kakor za poklicne igralce. Pisec gornjega članka se je zelo obregnil ob režiserja Jožeta Borka, ki je poklicni režiser z večletno prakso in ki je absolvent praške dramske šole. v članku je polno žalitev. Sem več kt deloval kot igralec pri Dramskem društvu in zato sem lahko tudi v prvi vrsti upravičen oceniti delo naših požrtvovalnih igralcev. Iz moje kritike, ki je bila objavljena 23. t. m. v »Jutru«, se je lahko vsak čitatelj prepričal, da ni sama hvala, marveč je tudi graja nedostatikov. Pisec trdi, da je bilo občinstvo zelo nezadovoljno in da jih Je veliko zapustilo gledališče, med njimi tudi on sam. Pisec je bil v trenutku ali slep ali pa gluh, da ni slišal posameznih opazk gledalcev, ki so igro kot tako v celoti zelo laskavo ocenili. Sicer pa mi Jg tudi nerazumljivo, kako more nekaj^ trditi, Česar ni videl in ne slišal, ker zapustil gledališče med predstavo. Priporočam piscu članka, da v prihodnj^ dobro premisli, predem iznese svoje kxtične besede na papir, da s svojim krilnim očesom ne pokvari onega, kar je ^»ramsko društvo s požrtvovalnimi igraV-i in s težkim, večletnim trudom ustvayfio. Pomisli naj, da poklicni igralci va^/Ujo posamezno igro do tri tedne po cele dneve, dočim žrtvujejo naši igralci svo< prosti čas in to ponoči, ko vadijo včasih tudi do 1. ure po polnoči, če bomo upodabljali nasproti našim diletantom ta-nestvarne kritike ki so mogoče naperjene samo proti gotovim osebam brez vsakega povoda, potem se je bati, da se želja piscu, da vprizorijo še več iger, najbrže ne lbo izpolnila, ampak ravno nasprotno, da bomo ostali brez gledaliških predstav. Sicer pa bi bilo na mestu, da bi se pisec gornjega članka podpisal s polnim imenom. Našim marljivim igralcem kličem: Po začrtani poti naprej! C. B. j— Zvočni kino Ptuj predvaja jutri ob '20. uri in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Tarzan zmagovalec«, za dodatek pa Alfa zvočni tednik ter film o naši državi. Iz Ljutomera 1J— Akademija SoRola. Kot zaključek proslave 1. decembra je priredil Sokol 5. "L m- uspelo telovadno akademijo, ki je privabila v Sokolski dom številno občinstvo. Sodeloval je tudi salonski orkester pod vodstvom br. Zacherla. Po uvodnih besedah br. staroste so se vrstile telovadne, pevske in godb ene točke pestrega sporeda. Nastopili so vsi telovadni oddelki in pokazali, da so prav dobro pripravljeni Za nekatere točke je želelo občinstvo, da bi jih ponovili, kar pa zaradi obširnega sporeda ni bilo mogoče. Vmes je je nastopil tudi pevski zbor z nekaterimi pesmimi, ki so poživile siporeid. Dne 6. t. m. pa je društvo pripravilo svoji mladini Miklavžev večer z nastopom lutk in obdarovanjem ve^ sto otrok. ij— Smrtna kosa. V Noršincih je umrl posestnik g. Franc Vaupotič v 82. letu starosti. Bil je v prejšnjih časih godec in gasilec, zato so ga spremljali na njegovi zadnji poti gasilski tovariši in mestna godba. Prizadeti rodbini naše sožalje! Ij— Ljutomerfane opozarjamo, da bo jutri 11. t. m. v Murski Soboti koncert slavile-ga francoskega violinskega virtuoza Roberta Soetensa, ki ga spremlja Orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom dirigenta prof. L. M. Škerjanca in francoska pianistka Suzanne Roche. Lanskoletni koncert tega umetnika je napolnil in navdušil dvorane v Ljubljani, Celju in Mariboru. V nedeljo 12. t m. d« bo koncertiral z istim sporedom v Ptuju. Na obe prireditvi opozariamo nase glasbeno občinstvo, di ne zamudi izredne ugodnosti in čuje izvajanje svetovno slavnega virtuoza. Ij— Zaradi slinavke in parkljevke, ki se je pojavila v lendavskem srezu. je sresko načelstvo prepovedalo ves promet z živino med naš',m in omenjnim s rezom. Most in brodovi na Muiri so zastraženi. Bolezen. ki zelo razsaja v Franciji in Nemčiji so najbrž prinesli sezonski delavci iz Francije. Tudi promet s sirovimi kožami je v srezu omejen. Iz Murske Sobote mr— Morski Soboti se obeta jutri 11. t. m. poseben umetniški užitek, kakršnega naše mesto že dolso vrsto let ni bilo deležno Ta večer priredi svetovno slavni francoski violinski virtuoz Robert Soetens koncert v dvorani Sokolskega doma. Umetnik, ki se nahaja pravkar na turneji po Jugoslaviji, se ie odločil, da ponese glas o francoski violinski kulturi po vseh večjih krajih naše države. zato posuti tudi naše mesto. Spremlja ga komorni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske, ki smo ga že evojčas imeli veselje pozdraviti. Poleg orkestra sodeluje tudi francoska pianistka Su-zanne Roche, stalna spremljevalka virtuoza na vseh njegovih velikih koncertih v inozemstvu in v Parizu. Lani je koncertiral Soetens v Mariboru in Celju, kjer je povsod žel ogromen uspeh pri navdušenem občinstvu. Na ta izredni dogodek v našem družabnem in glasbenem življenju opozarjamo vse ljubitelje glasbe, da ne zamude posebne prilike! ms— Osebna vest. Za davčnega višjega kontrolorja je napredoval g. Grmov&eik Alojzij. šef davčne uprave v Murski Soboti. Čestitamo! ms— Avtobusni promet. Na naših avtobusnih progah promet od leta do leta rase. Poštna uprava bi storila prav, če bi tudi na progi Murska Sobota—Lendava postavila večji avtobus v promet. ms— Samomor. V svojem stanovanju se je obesila vdova Terezija Pintaričeva. 2e prei enkrat si je skušala e skokom v vodnjak vzeti živi'en je. vendar so io takrat še pravočasno rešili. Vzrok samomora so ne prijetne družinske razmere. Točno plačil) »Jutru« naročnino Varuj svo)ceiD zavarovalnino GoipodaritTO Državne finance Finančno ministrstvo objavlja t »Službenih novinah« Običajni mesečni pregled o gibanju državnih financ za mesec oktober in za prvih 7 mesecev tekočega proračunskega leta. Kakor v prejšnjih mesečnih, so bili tudi v oktobru državni davčni dohodki po večini večji nego lani. Dohodki od neposrednih davkov 90 znašali 248 milijonov Din in so bili pri tem za 5.8 milijona Din manjši nego lani. To zmanjšanje Je posledica nazadovanja manjšega donosa splošnih neposrednih davkov v primeri z lanskim oktobrom za 24.7 na 150-5 milijona Din, medtem ko se je donos posebnih davkov (poslovni davek) in izrednih davkov v primeri z lanskim oktobrom povečal za 18.9 na 97.5 milijona Din. D®-nos trošarin se je nekoliko povečal na 73.0 milijona Din (plus 0 9), donos taks se je dvignil na 104.8 milijona Din (plus 12.9), donos carin na 93 8 milijona Din (plus 10.5) in donos monopolov na 177.9 milijona Dn (plus 8.6). Znatno so narasli dohodki državnih železnic, ki so znašali 257.3 milijona Din, to je za 46.5 milijona Din aM za 22»/» vee nego v lanskem oktobru. Narasli so tudi dohodki rudnikov ca 29-5 milijona Din (plus 2.6) in dohodki gozdov na 10.6 milijona Din (plus 3.1). Končno je omeniti povečanje dohodkov pošte, telegrafa in telefona na 44.9 miljona Din (plus 3.3). Dohodki v razdobju april - oktober Razvoj državnih davčnih dohodkov v prvih sedmih mesecih tekočega proračunskega leta je posebno zanimiv v zvezi s predlogom proračuna za leto 1938/39, ki kakor znano, računa z znatno višjim donosom državnih davkov V prvih sedmih mesecih tekočega proračunskega leta je znašal donos državnih posrednih in neposrednih davkov kakor sledi (v milijonih Din): april - oktober neposr. davki trošarine takse carine na leto okrog 90 milijonov. Ce bo torej uvoz ostal na sedanji višini, tedaj Je računati, da se bo donos carin povečal ▼ primeri s sneskom, ki je predviden v tekočem proračunu, za 265 milijonov Din, medtem ko predvideva predlog novega proračuna le povečanje za 120 milijonov. Tu tiči precejšnja skrita rezerva proračuna. Ce je bilo že treba povišati carinski ažijo, tedaj bi bilo na mestu, da se razlika porabi za znižanje državnih davkov, zlasti onih, ki so bili v teku najhujše krize uvedeni samo kot začasni. Najmanj so se povečali monopolski dohodki, ld so znašali v 7 mesecih t 1. 1217 milijonov, to je za 83 milijonov (6.7%) več nego lani, toda le za 57 milijonov (4.9%) več nego pred dvema letoma! Dohodki državnih podjetij Tudi dohodki državnih podjetij kažejo letos presežek v primeri z lanskim letom. Naslednja primerjava nam kaže rzvoj dohodkov državnih podjetij za prvih 7 mesecev tekočega proračunskega leta v primeri z istim razdobjem prejšnjih dveh let (v milijonih Din): - oktober 1935 1936 1937 1167 1177 1405 112 136 178 55 40 57 251 262 292 1935 1936 1937 1180 1318 1520 472 498 523 572 600 685 422 445 609 2646 2861 3337 skupaj Donos neposrednih davkov, trošarin in taks je znašal v sedmih mesecih tekočega proračunskega leta 3337 milijonov, to je 476 milijonov ali 16.6% več nego lani v istem razdobju in za 691 milijonov ali za 26% več nego v istem razdobju pred dvema letoma. Najobčutnejše je naraščanje carinskih dohodkov, ki so bili v sedmih mesecih tekočega proračunskega leta za 164 milijonov ali za skoro 37% večji nego lani v istem razdobju. V primeri s proračunom za tek leto je bil dejanski donos carin v sedmih mesecih tekočega leta za 102 milijona večji, kar da preračunano na celo leto 175 milijonov. Tu pa še ni upoštevan bodoči večji donos zaradi povišanja carinskega ažija od 1100 na 1200 milijonov Din, kar bo pri sedanjem obsegu uvoza znašalo drž. železnice rudniki gozdovi pošta, teleg., telef. Dohodki državnih železnic so bili letos za 228 milijonov Din ali za 19.4% večji nego lani. Nasproti proračunu znaša povečanje v 7 mesecih 212 milijonov, kar da proraču-naino na celo leto 362 milijonov. V predlogu novega poračuna pa je predvideno povišanje nasproti sedanjemu prorač.mu le za 343 milijonov. Pri enakih železniških dohodkih, kakor so v tekofem leta, je torej že dano ve? nego popolno kritje v novem proračunu predvidenih veJfjih izdatkov in je i* tega naslova docela nepotrebno vsako povišanje železniških blagovnih tarif. Pri državnih rudnikih znaša povečanje donosa v 7 mesecih tekočega leta 40 milijonov Din ali 29.5%, v primeri z 1. 1935 pa 64 milijonov Din ali 57%. Dohodki gozdov so sicer za 17 milijonov več*i nego lani, pri čemer pa Je treba upoštevafti. da so ▼ preteklem letu zelo nazadovali zaradi sankcij. Pri pošti, telegrafu in teVfonu pa vidimo povečanje dohodkov za 30 milijonov ali za 11.5%. Večji Izdatki Vzporedno z naraščanjem dohodkov eo se povečali tudi državni izdatki. Celotno povečanje izdatkov v primeri z izdatki v istem razdobju lanskega leta znašajo 955 milijonov Din. Od tega povečanja izdatkov odpade 333 milijonov na večje izdatke za vojsko in mornarico, 244 milijonov za večje izdatke železnic i;n direkcije za gradnjo železnic, lo3 milijonov za večje izdatke pri državnih dolgovih, 30 milijonov na večje izdatke za pokojnine, 26 milijonov na večje izdatke notranjega ministrstva itd. K sporazumu s francoskimi obiigacionarji že v ponedeljskem »Jutru« smo poročali o sporazumu s francoskimi imetniki srbskih predvojnih posojil in 7% stabilizacijskega posojila iz 1. 1931. Po tem sporazumu, ki velja za dve leti, bo Jugoslavija plačala za polletni kupon 4% srbskega uni-fieiranega posojila iz 1. 1895. 24 frankov in ustrezajoče zneske za ostala predvojna srbska posojila, za polletni kupon 7% mednarodnega posojila iz 1. 1931 pa 30.50 franka. Za imetnike naših državnih obveznic pomeni ta ureditev vsekakor znatno zboljšanje. Po dosedanjem sporazumu je Jugoslavija plačala le 15% v francoskih frankih, 55% v funding obligacijah, 30% pa je vplačala v poseben fond za amortizacijo obveznic z odkupom na borzi, medtem ko dobe sedaj francoski imetniki ves kupon izplačan v francoskih frankih. V zvezi s tem zboljšanjem položaja francoskih imetnikov teh obligacij se je tudi tečaj obligacij na pariški borzi v zadnjih dveh mesecih dvignil za okrog 60%. Seveda pa so bile zahteve francoskih obligacionarjev mnogo da-lekosežnejše. ker so zahtevali plačilo v višini protivrednosti zlatih frankov. Na podlagi razsodbe haaškega razsodišča iz leta 1929. je namreč naša država leta 1930. sklenila sporazum s francoskimi obiigacionarji, ki je bil uzakonjen in ki priznava predvojnim srbskim posojilom, da gre za dolg v zlatih frankih. Obrestna služba bi se po tem sporazumu morala vršiti tako, da bi naša država plačala od leta 1930. do 1935. 65% zlate vrednosti, od 1. 1935. do 1940 56% itd., tako da bi v razdobju od leta 1955. do 1958 plačala celih 100%. Ker znaša polletni kupon 4% posojila iz 1. 1925. (pri 500 frankih nominala) 10 zlatih frankov, bi morali do 1. 1940. plačevati za vsak kupon 5.60 zlatega franka, kar je pred lansko devalvacijo franka ustrezalo vsoti 27 papirnatih frankov. Medtem pa je prišlo do devalvacije francoskega franka in bi morali danes, če vzamemo za podlago zlate franke, plačati skoro še enkrat toliko. V resnici pa bomo plačali 24 frankov, kar predstavlja za malenkost manj, nego bi morali plačevati v nedevalviranih francoskih frankih. Francoskim obligacio-narjem torej zaenkrat nismo priznali večjega plačila zaradi lanske in letošnje devalvacije francoskega franka. Podobno je tudi z vnovčenjem kupona 7% stabilizacijskega posojila iz 1. 1931. Tu znaša polletni kupon 35 nedevalviranih frankov, v prihodnjih dveh letih pa bomo plačali 30.50 franka. Za plačilo kuponov v gornjih zneskih pa je predvidena valutam garancija v obliki relacije nasproti angleškemu funtu. Vrhu tega smo se obvezali letno plačati 25 milijonov frankov za amortizacijo obveznic z odkupom na borzi. Ponovno povečanje salda v novem kliringu z Italijo Medtem ko smo v drugi četrtini novembra zabeležili malenkostno nazadovanje salda naših terjatev v novem kliringiu r Itali jo, se je ta saldo v tretji četrtini novembra zopet povečal za 2.6 milijona lir. najnove'? izkaz za zadnjo četrtino novembia pa zaznamuje novo povečanje za 2.8 milijona Mr, tako da je saldo ob koncn meseca dosegel že vsoto 40.6 milijona lir in je računati, da bodo morali naši izvozniki še dalj čaea čakati na vratni red izplačila. V starem kU-ringu je eicer zaibeieženo občutnej&e zmanjšanje salda za 4.0 na 84.0 milijona lir, kar pa se vela nima nobenega vpliva na vrstni red izplačila v novem kiiringui in gre to le v korist Narodne banke, ki je odkupila skoro vse terjatve v etarero kliringu. Saldo naših terjatev v kliringu s Nemčijo, ki je v drugi in tretji četrtini novembra nazadoval od 14.4 na 11.7 milijona mark. se je v zadnji četrtini zopet uvignil za 0.3 na 12.0 milijona mark. Med aktivnimi kliringi je še omeniti povečanje salda v kliringu s Poljsko za 0.7 na 15.7 milijona din, kliringa s Turčijo za 0.2 na 7.7 milijona din in kli-rimga z Bolgarijo za 0.2 na 1.3 milijona din. Med pasivnimi kliringi kaže nadaljnje naraščanje naš klirinški dolg v Češkoslovaški, ki se je dvignil za 3.5 na 144.6 milijona Kč. Povečal se je budi naš klirinški dolg v Ru-aiuniji za 0.7 na 29.8 milijona din in naš klirinški dolg v Belgiji za 0.2 na 417 milijona belg. Zmanjšal pa se je naš klirinški dolg v Madžarski za 0.6 na 7 0 milijona din • in naš klirinški dolg v Franciji za 0.4 na 7.8 milijona franc. frankov. Skoro nespremenjen pa je ostal naš klirinški dolg v Švici, fei se giblje na višini okrog 2.1 milijona šv. frankov. Pred trgovinskimi pogajanji z Avstrijo Prejšnji teden smo objavili informacije dunajskega tednika »Die BOrse« o možnostih trgovinskega konflikta med Dunajem io Beogradom. Avstrija ugovarja predvsem naši zahtevi, da bi morala našo koruzo plačevati v svci'x)dnih devizah, medtem ko izvažamo koruzo v Nemčijo proti plačilu v kliringiu. Avstrija smatra, da je ta zahteva tem manj upravičena, ker je avstiij^ka trgovinska bilanca z Jugoslavijo vedno bolj pasivna. Avstrijski agrarci 6edaj zahtevajo, ia se ta plačila ustavijo in če Jurroshvija ne bi bila s te posebna razstava cest. Jesenski velesejem pa bo od 1 do 12. septembra. Obeetgal bo več posebnih razstav iz področja gospodarstva in kulture. = Licitacije. Dne 90. t. m. bo pri ekonom. oddelku gen. direkcije dri. železnic v Beogradu licitacija za dobavo 10 lokomotiv. Dne 23. t m. bo pri upravi drž. monopolov v Beogradu licitacija za dobavo raznega papirja za potrebe tobačnih tovarn. 12. pešad. polk »Cara Lazara« v Kmševou sprejema ponudbe za dobavo raznega ognjegasnega materiala. Borze 9. decembra Na ljubljanski borzi so se avstrijski Šilingi v privatnem kliringu trgovali po 8.71, za angleške funte pa Je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.68, angleški funti po 238 ln grški boni po 27. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu 14.00, za konec decembra pa v Zagrebu 13.99 tn za konec februarja 18.9950. Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda notirala 418.50 — 419 (v Beogradu je bil promet po 420). Do zaključkov pa je prišlo v delnicah PAB po 215 in v delnicah Trboveljske po 220. OBVIZB Ljubljana. Amsterdam 2395.66—2410.26 Berlin 1735.03 — 1748 91, Bruselj 732.20 — 737.26, Curih 996.45 — 1003.52, London 215.01—217.07, Newyork 4277.26—4313.57 Pariz 14611 — 147.55, Praga 151.43 — 152.54, Trst 225.95 — 229.03. Curih. Beograd 10, Pariz. 14.69. London 21.6050, Newyork 432.50, Bm«elj 734750. Milan 22.75, Amsterdam 240.445, Berlin 81, Stockholm 111.35. Oslo 108.55. Kobenhavn 96.4250, Praga 15.20, Va-šava 81.80, EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Škoda 418.50 - 419, 4°/o agrarne 54 len., 4% severne agrarne 54 den., 6% beglu&e 78 den.. 6% dalm. agrarne 76.50 den., 7«/o etalbiliz-87 den., 7% invest. 95 den., 7% Blair 81 — 84.50, 8% Blair 93 — 94; delnice: Nar. banka 7500 den., PAB 214 — 215, Trboveljska 215 — 230, Gutmann 50 den., Šečerana Osi-jek 165 — 170. Šečerana Vel. Bečkerek 650 bi., Dubrovačka 410 — 430. Occania 395 den., Jadrareka 405 — 430. Danica 50 den. Beograd. Vojna škoda 419.50 den (420). 4•/• sev. agrarne 55 den., 4% agrarne 54 den., 6% becluške, srednji komadi 77.25 den.. 6% da'm. a en ena P*eH«a: 78 7,: kg) baška 175 — 177. bana ska 171 — 178. baška ladja Tisa 177 _ 179. lalja Begej 176 — 178, sremska 77/78 kg 175 — 177, ela- vonska 77/78 k* 178 — 17& Komat bajk« in sremska 104 — 106, banatek« 101 — 102, baška nova, sušena 96 — 97. Oreet bajki, sremski in slavonski m — 194. Bit baška 172 — 174. Ječmen: baški in sremski 68/64 kg 180 - 132.60. Moka: baAa la sremska »Og« ia »Ogg« 272.50 - 282.50, »9« 252.50 — 262.50; »5« 232.50 - 942.50; »•« 212.50 — 222.50; »7« 182.50 — 192.50; »8« 125 — 180. Otrobi: baSki sremski in banat-eki v vrečah 91 — 94. Fižol: baški bdi brea vre« 204 — 206. BOMBA« + Ilverpooi, 8. decembra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: aa dec. 4.4* ({prejšnji dan 4.47), za ma(J 4.5© (4-58), za + Newyork, * 8. decembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: m dec. 7.89 (7.87), m maj 8.00 (7.94). Resolucija Društva medicincev Slovenski medicinci, zbrani na svojem velikem sestanku, smo po temeljitem obravnavanju nove medicinske uredbe prišli do zaključka, da ta uredba ne odgovarja upravičenim in že neštetokrat postavljenim zahtevam Študentov, posebno pa ne zahtevam slovenskih študentov. Glede na to kon-statacijo smo sprejeli sledečo resolucijo. Pri sestavi nove medicinske uredbe kljub obljubam niso bile upoštevane zahteve medicincev, podane v prošnjah, resolucijah, konferencah in sestankih, ampak je bila izdana uredba, ki je šla mimo teh naših zahtev. Ta naša resolucija je poslednji poizkus rešiti vprašaaje uredbe o medicinskih fakultetah. Zahtevamo: 1. da se medicinski fakulteti v Ljubljani prizna 10 semestrov ln da se postavi v Ljubljani nova bolnica s klinikami; 2. da se uredba z dne 12. VI. 1987 takoj ukine Jn uveljavi za vse študente medicine uredba, ki je veljala pred 26. XIL 1936; 3. da se sestavi nova uredba z enakopravnim sodelovanjem gg. profesorjev medicinskih fakultet in študentov. To resolucijo pošiljamo: dekanatu, rekto-ratu, min. za soc. politiko in nar. zdravje, ministrstvu prosvete, ministru dr. Korošcu in dr. Kreku, banu, županu, vsem gg. profesorjem in docentom medicinske fakultete v Ljubljani, tov. društvom v Zagrebu in Beogradu, Savezu medicinara v Beogradu, Zdrav, zbornici, Slov. zdrav, društ. v Ljubljani in Mariboru, Kirur. društvu ln tisku. Društvo medicincev v Ljubljani Predsednik: Tajnik: ROck Blaž fiža Peter Šoferjem dravske banovine Brezplačni 5-tedenski tečajni pouk o Dle-selovih motorjih, ki se bo vršil dvakrat na teden, se prične 7. januarja 1938 ob 19.30 na srednji tehnični šoli v Ljubljani, pritličje desno, soba štev. 5. S seboj je treba prinesti pisalni pribor. Ker je ta tečaj namenjen vsem šoferjem v dravski banovini, se vabijo tudi šoferji, ki niso člani podpisane Zveze. Namen tečaja Je podrobno poučiti šoferje o sestavi in delovanju Dieselovih motorjev. Ker bo to v korist vsakemu šoferju, bi Zveza priporočala čim večjo udeležbo. Prijave sprejema do 2. januarja Zveza šoferjev dravske banovine v LjubljanL • Po kratkem delovanju letečih cestnih policijskih kontrol se opaža že znatno zboljšanje discipliniranega prometa na deželi, žal pa moramo ugotoviti, da prometna disciplina v Ljubljani kot stolnem mestu dravske banovine vedno bolj popušča ter so dokaz temu vedno bolj množeče se nesreče in nezgode. želeli bi. da hi banska uprava storila tudi v mestu energične korake ter enkrat za vselej uvedla red ln disciplino ln to ▼ največji meri za kolesarje in pešce, ker le ti so največ vzrok neštetih nesreč in mno-žečih se nezgod. Promet narašča z vsakim dnem. Zato bi bilo potrebno, da se takoj začne energično x vzpostavitvijo reda ln discipline, ker v nasprotnem primeru bi bilo to z vsakim dnem težje. Od merodajne strani smo bili opozorjeni, da leteča cestna policijska kontrola ustavlja vozače motornih vozil, ki nimajo potrebnih dokumentov. Dokumenti so zato izstavljeni, da se vsak vozač lahko izkaže. Zato pozivamo vse šoferje, katerim je do tega, da se uvede končno red in disciplina, da nosijo vedno in povsod potrebne dokumente, osebne in vozovne s seboj. Obenem apeliramo na vse šoferje, da se strogo drže cestno-policijskega reda, ker v prvi vrsti se moramo sami držati reda v prometu, potem lahko zahtevamo red in disciplino od drugih. Zveza šoferjev dravske banovine. SOKOL Uspela akademija vojniškega Sokola. Ce bo kdaj ostal kak praznik globoko zapisan v naših srcih, bo gotovo letošnji praznik narodnega zedinjenja, ki ga je tako krasno proslavil naš Sokol £e zahvalne službe božje zjutraj se je udeležila velika večina sokolskih pripadnikov. Še lepše je pa bilo zvečer, ko je društvo proslavilo praznik s slavnostno sejo in telovadno akademijo v zelo okusno okrašeni telovadnici. Poleg polnoštevilne udeležbe članstva je bilo navzočih tudi mnogo prijateljev So-kolstva. Ob otvoritvi ie starosta br. Gore-čan Ivan pozdravil vse brate in sestre, nato pa so telovadni oddelki ob petju državne himne pozdravili državno zastavo. Pri slavnostni seji je br. starosta v prvi vrsti izrekel pozdrav br. starosti SSKJ, Nj. Vel. kralju Petru II. in prečital sokolsko poslanico za 1. december. Članstvo se je z navdušenimi ovacijami odzvalo z vzklikanjem našemu vladarju, kraljevskemu domu in domovini. Izvršila se je tudi zaprisega novih članov, kar je dalo vsej proslavi še globlji vtis. Sledila je akademija. Ob tej priliki je br. starosta ra/delil telovadcem, ki so se udeležili letošnjih župnih tekem, diplome in se jim je zahvalil za tako lepe uspehe, ki so jih na teh tekmah dosegli. Saj so društvu priborili nič manj kot 10 diplom. Pri telovadnih točkah b' bi 10 preveč, da bi vsako posebej popisovali. Lahko rečemo samo to, da so telovadci in telovadke v vso akademijo vložili ves svoj trud. Vse vaje so bile lepo povezane in z redko lepoto izvedene. Ob zaključku se je br. starosta prisrčno zahvalil vsem in želel, da bi vsi prisotni tudi v bodoče tako iskreno pojmovali pomen tega praznika za Sokolstvo. Pozval je vse, naj bodo vztrajni na delu, da bomo drugo leto ta dan praznovali v svojem domu pod svojo streho. ' »JUTRO« VL 287, -Farma za srebrne lisice v Ameriki Odlične Kltafke ▼ službi domovine I Železniške olajšave za matere in otroke Nemške državne železnice uvedejo te dni znatne olajšave za matere, bi potujejo z majhnimi otroki. V posebnih vlakih bodo imeli zanje posebne oddelke, v katerih bo kajenje prepovedano in kjer bo prostor tudi za otroške vozičke. Prav tako bo v brzih vlakih na razpolago poseben oddelek za nekadilce v tretjem razredu za matere in otroke. Osebje tx> dobilo nalog, maj bo potujočim materam z majhnimi otroiki v vsakem pogledu v pomoč, v primeru gneče Jih laibko spravijo v višji razred, ne da bi jim bilo tre-bo doplačati Za vsako mater in otroka pod četrtim letom bo moral bati na razpolago sedež. V Ameriki imajo nedaleč od Sinjih gora poseben zaščitni park za srebrne lisice. V tej rezervaciji skrbijo posebni farmarji tudi za to, da je živalim na razpolago pravilna hrana, kar se jim pozneje dobro izplača španska vojna na francoskih tleh Zarota v tmdoarii »kijevske Venere« Osemnajst usmrtitev v Kijevu — Krvav epilog vele- izdajniškega procesa Zopet šahovski kralj Taktik Aljehin je premagal stratega Euweja Na vsakega Angleža štiri ptice Londonska ornitološka družba je izračunala, da živi na Angleškem približno 200 milijonov ptic, to je približno štirikrat toliko, kolikor je tam ljudi. Družba trdi, da je v drugih deželah, n. pr. na Francoskem, dosti manj ptic, kajti le na Angleškem imajo stroge zakone ki zabranjujejo z uspehom lov na ptice in uničevanje njihovih gnezd. Pogumni statistiki te družbe nadalje ugotavljajo, da je v Londonu tri milijone ptic, med njimi 1,800.000 vrabcev. Na vsem svetu je po njihovem mnenju 75 milijard ptic. Kako so prišli do tega števila, je njihova tajnost. Prebivalstvo Zedinjenih držav Po zali nje m ljudskem štetju v Zedinjenih državah ima Amerika 129.257.000 prebivalcev. V zadnjem letu se je pomnožilo prebivalstvo Zedinjenih držav za 828 tisoč duš. Najgostejše obljudena država v Ameriki je New York, ki šteje skoro 13 milijonov ljudi. Krmljenje gosi je spadalo vedno med posebne zoprnosti. Nekoč je bila navada, da so nesrečne živali zapirali v posebno majhne kletke, v katerih se niso mogle gibati, in krmili so jih umetno. Nekjre pa so časnikarji obiskali veliko gosjo farmo, kjer se živali debelijo po modernih načelih. Neko poročilo o tem obisku pravi sledeče: »Vsak dan spravljajo došle gosi v redi-šča. Po sto skupaj jih živi tukaj precej na tesnem, podnevi in ponoči na prostem. Gosi ne potrebujejo varstva, samo miru in zlasti mraza. Ena do pet stopinj pod ničlo, to je najboljša temperatura, da se odebe- lijo. Da bi pripravili živali do zauživanja čim večjih količin hrane, gorijo nad redišči vse noči električne obločnite in razsvetljujejo vse kako podnevi.« S tem, da kratijo živalim tipanje, dosegajo torej to, kar so dosegali prej s tem, da so jim nasilno tlačili koruzo i\li mlince v grla: gosi se hitro debele. To<5a gosjo farmo, kjer drže živali umetno na hladnem in brez spanja, da bi dajale boljšo pečenko, imenuje to poročilo po neki presenetljivi logiki »gosji raj«. Kakšno je nek! šele »gosje peklo?« Ukradeni carjevi zakladi Drzen vlom v umetnostno galerijo v RockeSellerjevein nebotičniku v New Torku Tatovi so vlomili v neko umetnostno galerijo v Rockefellerjevem nebotičniku v New Yorku in so odnesli dragocenosti v vrednosti več nego milijon dinarjev. Med temi dragocenostmi so posebno kosi iz kronskega zaklada ruske carske družine, ki so jih bili tu razstavili. Komodojski varani Ogromni kuščarji, ki so se ohraniti iz predpotopne dobe Na holandsko-indijskem otoku Komodo-ju živijo ogromni kuščarji, ki so se edini ohranili iz predpotopnih časov. Znanost jih imenuje komodojske varane. Ti varani, ki zrasejo v dolžino do treh metrov in več in ki na zunaj ter po svojem življenju sličijo zmajem iz starih pravljic, so danes pod strogo zaščito. Ko so te živali prvič odkrili, so priSe namreč takoj razne ekspedicije na otok, da jih nalove za živalske vrtove in ker je obstajala nevarnost, da jih tako v kratkem času iztrebijo, je kolonialna vlada lov nanje prepovedala. Le od časa do časa dovoli, da nekoliko eksemplarjev ulove. Neka ekspedicija je pravkar ujela 19 teh živali in jih je 17 tudi žive pripeljala v Evropo za različne zoološke vrtove. Lov na varane se vrši z zankami, pri čemer uporabljajo kot vabo ubite prešiče in koze, živali, s katerimi se varani v prvi vrsti hranijo. Vlada je sedaj lov prepovedala za nadaljnjih pet let. ZA SMEH IN KRATEK CAS »Pod kakšen naslov pa naj knjižim vsoto, s katero je naš blagajnik pobegnil v inozemstvo?« »Za božjo voljo, sli Se ne veiste tega? Knjižite pod zaglavje »Tekoči izdatki«! Tu Je bilo n. pr. umetniško izdelano sveto pismo zadnjega carja, dva hladilca za šampanjec iz zlata in srebra in mnogo draguljev. Da so dospeli v galerijo, so tatovi s kosom opeke razbili samo šipo v vratih. Neki mimoidoči jih je videl in je pozneje izpovedal, da so bili trije moški, ki so imeli že pripravljen avto. Stekel je po stražnika. med tem pa so vlomilci ušli. OstaviM so samo najbolj dragoceni predmet iz zbirke, zlat samovar, ki je bil last carja Aleksandra m. Ženin in nevesta Kakor poročajo iz Varšave, se je v Kijevu izvršil epilog velikega veleizdajniške-ga. procesa, ki so ga imeli tam za zaprtimi vrati. Na dvorišču kijevske jetnišnice so ustrelili osemnajst oseb. ki jih je bilo državno sodišče obsodilo na smrt. Med ustreljenimi je bila tudi primadona kijevske državne opere Petrušinska, 28-let- na ženska, ki so jo zavoljo njene lepote imenovali splošno »kijevska Venera«. Usmrčene so bili obtožili, da so stvorili prevratno organizacijo z imenom »Samostojna Ukrajina«. Zarotniki so se sestajali večinoma v pevkinem budoaru. Med njimi je bil tudi nje zaročenec, junaški tenor Do-nez, ki so ga prav tako ustrelili. V treh dneh čez Ocean Pred važnimi izpremembami v morski plovbi V Newcastleu na Angleškem je družba inženirjev in brodograditeljev zaposlena z izdelavo novega tipa potniških ladij, ki bo pomenil prevrat v morski plovbi. Novi par-nik bo za tretjino večji od »Queen Mary« in bo plul z brzino 40 vozlov, kar pomeni, da bo rabil za potovanje čez veliko lužo samo tri dni. Ta prekomornik bo imel dolžino 1365 pedi, širino 130 pedi, izpodrival bo 110.000 ton in njegovi stroji bodo razvijali silo pol milijona konjskih sil. Brzina 40 milj bi bila celo za vozilo na kopnem znatna, tem večja je potem za ladjo na morju. Vodja laboratorija Williama Froudea v Teddingtonu, G. S. Baker, ki o tem poroča, pravi da bi ne bilo težko doseči sploh za vse oceanske parnike takšno brzino, če bi inženirjem uspelo, da bi zgradili močne stroje z majhno težo. Videti je utopično, da hočejo neko ladjo opremiti s pol milijona konjskih sil, toda ko je 1.1907. Andre Laing gradil »Mauretanijo«, so bili strokovnjaki nad njenimi konjskimi silami prav tako presenečeni, kakor danes nad zmogljivostjo novega parnika. Posebno v Ameriki so delali poskuse, da bi krove ladij oblikovali malo drugače, da bi robove zaokrožili ter mostove nagnili nazaj, s čimer naj bi zmanjšal zračni upor in se zvečala brzina. Toda te male lepotne korekture praktično nimajo pomena. Le radikalne, temeljne spremembe ladijskega telesa bodo lahko prinesle rešitev, ki bo ustrezala zahtevam našega časa. Gasilske akrobacije VSAK DAN ENA Dr. Aleksander Aljehin Sedem let je bil Aljehin svetovni Šahovski mojstar, za dve leti ga je zamenjal dr. Euwe, sedaj pa je uspelo dr. Aljehinu nekaj, kar eo doslej v športu in tudi v šahu smatrali za nemogoče: zasedel je svoj stari prestol. Reči je treba, da si je Holandec v zadnjih dveh letih e svojo skromnostjo im viteštvom pridobil simpatija vseh, tudi tistih, ki eo le neradi videli, da se je moral naj duhovi te jši šahovski igralec naših dni umakniti s prestola. Vsi so menili, da Aljehin pač nazaduje in neke nerednosti v njegovem življenju so to mnenje utameljjevale. Toda Aljehin je navsezadnje pokazal presenetljivo voljo in uvidevnost. Ko je spoznal, da je tudi njegovo šahovsko znanje odvisno od njegovega fizičnega razpoloženja, se j 3 ravnal po tem. Na zadnjih turnirjih je presenečal vse, ki so ga poznali, s svojim abstimentstvom, kar ee tiče tobaka dn alkohola, in ni tajil, da se je podvrgel temeljiti fizični obnovi. Dvoboj, ki se je pravkar končal, pa je pokazal, da se je bil Aljehin tudi v šahovskem oziru dobro pripravil. Zanimivo je pri tem, da ni kazal volje, da bi Euweja premagal strategi čno. Kar ee tliiče izgradnje partij in velike koncepcije, je bil Eu\ve te-meljitejši in metodičnejši, toda taktično ga je Aljahin dosti prekašal. In igra je poka- V bližini St. Laurenta de Cardagrne ob francoako-španski meji se Je sprehajal mlad francoski kmet s svojo sestro im nekim bratrancem, ki je bdi pribežal iz španske. Ko so bili kakih 20 metrov od španske meje, so srečali tori španske orožnike, ki so begunca spoznali. Ta je pobegnil, nakar je med mladim Francozom in orožniki nastalo prerekanje, ki se je končalo s tem, da so orožniki namerili puške na Francoza tn ga ustrelili. Nato so pobegnili, a na kraju zločina so ostavili bajonet. O stvari so poročali državnemu pravdništvu, ki Je uvedlo preiskavo in ugotovilo, da se je stvar odigrala na francoskem ozemlju. Menijo, da bo imela stvar resne posledice. Japonska propaganda često poroča o požrtvovalnosti Japonk v sedanji osvajaš ki vojni na Kitajskem. Toda tudi mlade Kitajke niso nič manj požrtvovalne. Na tej sliki vidimo slovito kitajsko letalko Lejačingovo (v sredi) in Virginijo šangovo, hčer bivšega kitajskega poslanika v čilu, pri samaritanskem poslu v neki šanghajski bolnišnici Windsorski vojvoda (na desni) in njegova soproga (v sredini) »Gosji rajUM. Redišča v temi in mrazu — pravo gosje peklo Ljubezen angleškega vojvode na sodišču Viscount Kingsborough in igralka Zgoraj grof Flandereld, brat belgijskega kralja Leopolda, spodaj Ana Cavendish Bentinckova, vnukinja Portlandskega vojvode. Zaradi njune poroke se zdaj mudita belgijski kralj in njegova mati na Angleškem. Zaradi tega so se v prvem trenutku raznesle vesti, da išče kralj Leopold sebi zakonske družice ANEKDOTA Neimškl učenjak in filozof Wilheim Wundt je bil v neki družbi, kjer so ga posadili poleg mlade, zelo živahne dame, Iki ga Je neprestano kaj vpraševala. Na zadnje ga je vprašala: »Kaj Je prav za prav filozofija?« »Filozofija je umetnost, da poslušaj vprašam ja kakšne lope ženske, ne da, bi postal besen,« Je odgovoril Wundt. Filatelist »Prekleto bodi — toliko znamk imam, m Eteoa ip n» morem nalepiti niti ene!« zala, da je odločala boljša taktika. Celo v partijah, ki eo stale zanj etrategično zelo slabo im ki so imele zanj izgubljene položaje, ee je znal Aljehin izmazati 6 taktičnimi finesamd. Pri tem se je njegova metoda izlkazala za tisto, ki živca najbolj stedi. Eu-we, ki je veljal drugače za duševno zelo umirjenega, je od samega iskanja globljih problemov, od prenapornega duševnega dela na zadnje izgubil živce. Partije je dobro pripravljal, večinoma je dosegel kakšne položajne prednosti, a vendar je gibčnejši Aljehin na zadnje vendarle dosegal boljše uspehe. To bridko spoznajje ie učinkovalo, da je začel Euwe igrati naravnost brezbarvno in nesigurno, začal je spreminjati slog, začel je celo posnemati Aljehina — in je izgubljal. Ob koncu druge in začetku tretje tretjine je bil match že odločen, čeprav je teoretično obstajala možnost, da bi Euwa le zmagal. Zanimivo bo 6 šahovsko psihologi onega stališča slišati iz njegovih ust, kako je prišlo prav za prav do tega, da je izgubil svoje notranje ravnotežje in samozavest. Dr. Maks Euwe V Annemasseu so kazali ondotnl gasilci svoje spretnosti. Na levi vidimo drzen skok a železnega stolpa, na desni ga reševalce na visoki lestvi Pred nekim londonskim sodiščem se je odigral razburljiv dogodek z viscountom Kingsborough am. Ta mcž je likvidiral ro- —B_lml) , n ............i,,,, i m ■ ■ —rn^ammmmmmmmmm Japonska, Nemčija, Italija m antično ljubezensko zgodbo. Kimgsborough, ki šteje danes petdeset let, je imel že leta razmerje z mlado igralko Adelo Royleovo, ki ga je silila, naj se poroči z njo. Viscount s to njeno zahtevo v družinskem posvetu ni mogel prodreti in se je odločil, da razmerje prekine. Toda njegova mošnja se je izkazala ob terj priliki za isto tako zaprto kakor njegovo srce. Umetnica je ostala brez sredstev im se Je obrnila na sodišče za pomoč. Hotela je dobiti odškodnino. Na razpravi so pretehtali vse račune nekdanjega ljubezenskega gnezda. Tako so spregovorili tudi o računu nekega ta-petmika, ki bi moral za svoje delo prejeti še 29 funtov šterlingov. Ko se je viscount pred sodiščem upiral, da bi ta račun priznal, ga je ogorčena igralka pred mnogoštevilnim občinstvom udarila po dbrazu. Plemeniti mož ni trenil z očrni. Izvlekel Je žepni robec in se z njim otorisaL Njegova nekdanja ljubica je izrekla še nekoliko žaljivk in groženj, ki sta jih pa tako sodišče, kakor obtoženec preslišala. Eden največjih japonskih dnevnikov v Tokiu je ponazoril japonsko - nemško' in italijansko zvezo 8 tem, da je razobesil na svoji palači zastave vseh treh držav Junaštvo šanghaj skega stražnika Pri defileju japonske vojske skozi šang-hajske ulice, je bilo ob cestah, po katerih je korakalo vojaštvo, razvrščenih 2500 stražnikov. Junak tega dneva je postal policijski nadzornik Mc Phee. Videl je, kako je neka oseba vrgla bombo proti nekemu japonskemu glelalcu. Potegnil je tega moža v stran in stopil preden,j. Japonec je ostal na ta način cel, in bomba je poškodovala Mc Phaeja, k sreči samo lahko. Po s t a ni i n o s t a ni član Vodnikove dražbe! »JUTRO« K. 287. 7 = PslsE, 10. XTL M3T li oltarni pregled Dr. J. C. Oblak - 60 Pravijo, da 6e nekateri ljudje sploh ne postarajo. Ne duševno, ne telesno. Med njimi je prav gotovo dr Oblak, ki je še nedavno plezal v Karaskih (gl. Plan. Vrstnik 1937) in je danes eden redkih odvetnikov — pisateljev. Rojen 10. grudna 1877 jih doseže danes — 60 Za navadne ljudi ta številka nekaj pomeni, za to sorto pa nič! Včasih ie bil kor.i vsak drugi slovenski inte-ligent literat, danes sta med 100 Ljubljanskimi odvetniki dva (Gruden, Oblak. Glej' Skaberne, »Slovenski advokati in notarji«.), med 50 mariborskimi eden (Šnuderl)! Dane« pišejo med njimi samo resnični pisatelji. Quae mutatio! Oblak je začel že zgodaj pisatelj svati, sa j je bil še skoro otrok, ko je prišel med prvimi v dijaško literarno »Zadrugo«, obenem s Cankarjem, — že te-•v; i!.••'!. i..ko živahen, da se je morai zaradi tega zagovarjati pred strogim predsednikom Dermoto in ga je Ivan Cankar vzel v zaščito kot mlad vzbujajoč se pesniški talent. (Gl. Izidor Cankar v D. I. S 19^:0, Cankarjeva številka). Ob njegovi 50-letniei je tednik 2. i. S. prinesel pod naslovom »Misli ob prirodi, domovini in tuji-nit znaten izbor duhovitih aforizmov iz njegovih spisov, povdarjajoč, »da je pisatelj, ki nima v svojem žanru enakega v slovenski literaturi.« Od tedaj pa je obelodanil toliko spisov, da je moral 1. 1935. v S. B. L. njegov biograf napolniti tri dolge kolone drobnega tiska, kjer pa so našteti le glavni spisi do 1931, od tega časa pa je zopet objavil mnogo najlepših, najglobljih, zrelih spisov, ki samo potrjujejo to, kar je zapisal o njem znani prirodni estet in učenjak Seidl (v »Jutru« 1930), da je »oni erečnik, ki z jasnim in prožnim gledanjem zaznava značilne pri rodne potave, jim da je barvo z bogatim čustvom in zna vlivati prisvojene dojme v lepe besede, pojoče, pravljično zasanjane, vendar resnične, sikratka: da je umetnik, čigar spisi imajo traino literarno vrednost, ker so prava visoka pesem ljubezni do prirode in domovine«. Istega nine-nia je tudi Kajzelj v »Našem alpinizmu«, ki poudarja zlasti njegov lepi, gladki jezik. Že ko je 1. 1905. izdal prvo slovenslko al-pinsko knjižico te vrste »Golica in Kadilni-kova koča« s prvim opisom razvoja slovenske turistike ob osrednji simpatični postavi Franceta Kadilnika in njegovih skromnih popotnih pismih, so opozorili slovenski listi na ta posebni pojav v slov. literaturi. Ko je bil 01.lak še zelo mlad, je pričel izhajati »Planinski vestnik«, ki je postal danes pod Tominškom odlična revija. Že tedaj je .Pl. V.' prinesel nekaj njegovih pe-$m (1894-5). Zapustivši vezano besedo, je ostal vendarle vedno pesnik in postal poleg Janka Mlakarja, ki je bolj humorist, najpopularnejši in najplodovitejši planinski pisatelj, samo resnejši in dokaj globlji. A tudi on d i br*/ humorja, saj ga najdeš tudi >v njegovi prvi klasični popotni študiji »Etna«, ki mu je utrdila izjemno stališče med našimi potopisci« (Wester v S.B.L.). V »Narodu« in »Kurentu« je izšo več njegovih humoresk, v »Jutru« pa njegova satira »Ju-risti« (v več poglavjih), ki pa je bila prekinjena zaradi prevelike občutljivosti prizadetih. Priznaval ga je sam Milčinski. Še kot dijak je napisal znano »Hojo na Matu-rino Špico«. Prisrčno pisano »Mirje« (mladostni spomini, »Kronika« 1935) ji je nekak pendant. Po krivici je uvrstil tu sera S. B. L. niegov krepki esej poglavje o Tavčarju« »SI Narod« 1929), v katerem brani Tavčarja pred izpadi I. Hribarja, prav tako kakor je svoj čas branil Cankarja pred napadi Tavčarja. Ta polemika ie zbrana v knjižnici »Krpanova Kobila« v času. ko se nihče drug ni hotel spustiti v boj z »nevarnim nasprotnikom«. Sam dr. Tavčar mu priznava ^galantno in dec-entno polemično pero«. Toda Oblak zna biti tudi oster. To je pokazal že z.godaj. ko je nastopil, kakor svoj čas Erjavec, v svoji znani »Poti iz Ljub--Ijane v Šiško« proti pievelju, ki je počel poganjati na polju turistične literature. Objavil je v »SI. Narodu« (1897) daljši članek »Naši turistični spisi«, ki je dvignil precej prahu med prizadetimi. Bolij ali manj polemični so tudi njegovi nešteti ideološki članki, zlasti o bistvu planinstva in drugi, v katerih se kaže kot spreten in duhovit debater. Toda s tem njegovo javno delovanje še davno ni izčrpano. Mladostni anali povedo, da se je udejstvoval tudi na glasbenem polju (Spomini na Zadrugo, »Jutro« 1923). Bil je gledališki kritik »SI. Naroda« (1901 do 1902) za opero in dramo, pozneje za Ljubljanski Zvon (1910), ki je prinesel že 1. 1897 njegov obširnejši pokrajinsko— zgodovinski spis o Idrijti in njenem rudniku. Ko se je l. 1906. preselil na Koroško, kjer je živel 4 leta, je postal temperamenten borec za nravice slovenskega jezika. Z dr. Miillerjem sta ustanovila list »Korošec«, ki mu je bil dr. Obla> urednik in sta glede na takratne razmere tudii sama pisala. Prepotoval je v tem času vso Koroško. Ko je prišel nrev qt - -irnfroceno oozna- nie koroških razmer rodilo nebroj člankov o Koroški, ki so zagovarjali minimalno jezikovno mejo napram krartkovidnežem, zahteva joči m skoro celo Koroško. Ti članki eo x dokumentarni knjižici »Koroška Slove- nija« (1919) in »Izprehodih po Koroški Sloveniji« (1920). Postal je odličen obrambni delavec itd. Opravičeno je zapisal dr. To-minšek o njem: »Najuuiverzalnejši alpinist je dr. Oblaik«. Veljalo bi pripomniti, da menda ne zamudi gledališke premiere, koncerta in kulturnih prireditev sploh, da je dolgoletni odbornik »Jadranske Straže«, »Prirodoslovnega društva«, častni član SPD, »Kluba koroških Slovencev«, bivši predsednik »Gosposvetskega Zvona« in »Branibora«, priljubljeni predavatelj na večerih »Soče« (tudi ljudske univerze celjske, mariborske) itd., skratka: visoko kulturni človak, ki je tudi marsikaj pretrpel in potrpel, a ostal pri tem vedno vesel in prijeten družabnik, visoko stoječ nad malenkosiimi in neče ni-mi dnevnimi prerekanji. r"repka individualnost, ki z veliko vnemo zagovarja svoje nazore. S svojo odkritostjo si je napravil tudi kakega sovražnika, s katerim obračuna, kakor to le on zna. Zanimivi utegnejo torej biti njegovi »Spomini«. Po povratku iz Koroške se ob nadaljevanju Oblakovega dela kmalu prične doba njegovih potovanj v inozemstvo: po Italiji. Siciliji (Tunis), Franciji, Nemčiji, Poljski, Bolgariji, Češkoslovaški, Lužiški Srbiji, Rumuniji in vseb tamkajšnjih gorovjih, seveda tudi avstrijskih. Rezultat so številne popotne študije, ki se spričo subjektivnih nazorov in načelnih idej bistveno razlikujejo od drugih Idejno je prišel v nasprotje z dr. Tumo, ki poudarja v planinstvu športni element. dočim je »dr. Oblaku, alpinistu etike in estetike, najpopolnejšemu v športu po-duševljenja planinstva, njega bistvo umetni-ško-estetski momente. (Tominšek-Wester v b. B. L.). Najbližja sta dr. Oblaku kot alpi-nistu-pisatelju dr. Julij Kugy in Baumbach. Primerjalna študija »Zlatorog« (Slovan 1910) mu je prinesla hudo zamero pri občutljivem Aškercu, ki ga je ozmerjal zato z germanofilcem (Polemika Tominšek-Aškerc o Trubarja. 1911). Tudi o Kugyjevih delih je napisal temeljite študije (»Planinski Vesit-nikc in »Jutro« 1926, 1931). Kakor Kugy spada tudi Oblak že davno med luposlovce. Višek je dosegel e svojimi pokrajinskimi eseji, ki so prave umetniške slike naše slovenske pokrajine in ki se razlikujejo, kakor pravi njegov kritik, od drugih tako kakor slika od fotografije. Malokdo je našul tako toplih besed za slovensko pokrajino Ln domovino kakor oa, saj so nekatere prava apoteoza rodne zemlje. Sem sina dajo njegove slike »Iz neznanega Štajerja«, predvsem »V vinskih goricah ob Sotli«, »Naše Haloze in Ravna gora« (Pl. V. 1934), »Kalnik« (1936), »Lepota Slovenije« (»Nova Evropa« 1930), »Koroška slovenska krajina« (»Pl. V.«), »Kurešček in njegova pokrajina«, »Obraz in značaj našega Pohorja« (Pl. V. 1935), o katerem pravi pohorski pesnik Glaser, da je »edino resnično doživetij e najbolj poklicanega«, in naposled zilasti zadnji spis v letošnji »Kroniki«: »Slovenska pokrajina — ogledalo narodove duše«. Vedno bolj pa stopa v njegovih spisih v ospredje — filozof, ki tiči v njem od prvega početka, odtod toliko aforiznov, ki bi napolnili lepo knjigo. Njegov apis »Planinstvo—priroda—filozofski problem« v slavnostni knjigi S. P. D. (1933) je najgloblji slovenski filozofski spis z ozirom na planinstvo. Tu razvija svojevrstne nazore o prirodi, dotikajoč se problema vseh problemov, o niču, času in prostoru, izhajajoč iz Goe-thejevskega pojmovanja prirode: priroda je vse! Razvil jih bo še v svoji, že pripravljeni »Knjigi popotnika«, iz katere je objavil že več vrednih stvari. Njegovih spisov v najrazličnejših revijah je ogromno. Kdaj bo zbral te »raztresene ude«? Mi čakamo 'n mu kličemo: Še mnogo vedrih ia plodnih let! P. Karlln Koncert Roberta Soetensa v Ljubljani V ponedeljek je koncertiral v veliki dvorani filharmonične družbe že dober ljubljanski znanec, francoski violinski virtuoz Robert Soetens, ki je na lanskoletnem ljubljanskem koncertu in nanj priključeni turneji po slovenskih mestih dosegel ogromen us.peh. Bolezen mi je dovoljevala le poslušanje radijske oddaje, ki so jo motili telegrafski sitmali. Vzlic temu je vsaj v obrisih dala vbis koncerta, čigar obisk bi smel biti večji vpričo pomembnosti glasbenega dogodka (ali ga bo tudi tokrat kronist »Kronike« vestno prešel?). Soetens je pravkar absolviral obsežne turneje po Avstriji, Rumuniji in Češkoslovaški in bo koncem tega tedna posetil Ptuj in Mursko Soboto. Za spored si je v Ljubljani izbral točke, ki jih je izvajal na svoji letošnji turneji v Srednji Evropi. Handel in Vitali s>ta bila na sporedu re-prezentanta nemškega in italijanskega baroka. Prvi umirjen, velikopotezen, dnugi živahnejši. neugnan Njegova chaconna vsebuje v zarodku vse prednosti slavne Bachove skladbe za solo-violino in v marsičen spominja nanjo tako po tehniki kot po izrazu. V nekaterih va.rijaci.jah ee ji približuje tudi pp grandioznosti koncepcije in prenasi-čanosti izraza. Mozartov koncert ▼ g-duru. Trajno darilo za vso rodbino! PHILIPS - Barkarola 461 edinstveni oktodni snper sprejemnik v ceni, učinku fat elegantnem izgledu, 7 akordi ranih krogov, velika občutljivost, naravna reprodukcija, sprejem brez Cvftganja, 8 valovna področja — minimalna poraba toka. OKBAS IN VESELJE VSAKEGA DOMA. RADIO Mesečno odplačevanje Din 225 - Neobvezno predvajanje pri vseh Philips trgovcih! ki je sledil tema točkama, je napram njima drobčkan, miauciozen, zdrobijiv. Prava ro-koko-tematika, polna gracije, lahnosti. Da ima tudi spevnost tu svoj prostor, dokazuje drugi stavek, melodija polna presrčnosti in vznosa. V drugi polovici sporeda smo čuli no vejše skladbe. Milhaudova pesnitev »Pomlad« je z jasnimi črtami naslikana podoba mladega leta brez vsake nepotrebnosti, zgrajena skoz in skoz tematično, a prežeta od mladostnega, vedrega razpoloženja in nežnosti. Debussyjeve tri skladbe (»Na ladji«, »Trubadur« in »Deklica z lanenimi lasmi«) so priredbe klavirskih, odnosno orkestralnih skladb, ki nudijo violinistu dovolj prilike za spevno in karakteristično izvedbo, vendar niso napisane za instrument in mu ne ustrezajo v vsem. Za Ljubljano je bila novost ciklus treh skladb znanega madžarskega skladatelja Dohnanyija: »Ruralia hun-garica«, v katerih je skladatelj spretno in efektno nanizal slike iz ogrskega podeželskega življenja. Iz njih veije zavzeten temperament, živahnost in bujnost. Napisane so sicer v romantičnem slogu in torej ne prav sodobno, a nudijo izvajalcu mnogo tehničnih in interpretaoijskih problemov. Ta bogati in pestri spored je violinist Soetens izvajal z lahno virtuoznostjo, ki mu dovoljuje izvedbo najtežjih kakor tudi naj-priprostejših skladb. In prav to je cilj prave umetniSke virtuoznosti: vzposobiti umetnika, da lahko v vsako skladbo položi višek znanja in vživetja. V tehničnem oziru zanj ni več zaprek ali težav, zato se posveti docela vsebini in ji najde edino primeren izraz. Soetens je tip sodobnega umetnika, ki ne išče več akrobacijskih težkoč in ne uživa več samo v zmago vanju tehničnih ovir, temveč predočuje samo skladbe globoke vsebine, vredne ponovnega doživljanja in prikazovanja. Razume pa se seveda po sebi, da te stopnje ni mogoče doseči, preden ni premagana nižja stopnja tehnične popolnosti. Tako prinaša Soetens s sabo ves potrebni pribor za virtuoznost, poleg krasote in glo- bine prednašamja. — Pri klavirju ga je spremljala njegova stalma pianistinja, ga. Suzanne Roche z vso potrebno diskretno prilagodljivostjo. Koncert Roberta Soetensa je bil v nizu pomembnih glasbenih dogodkov našega mesta gotovo eden najpopolnejših. L. M. 8. Zapiski Razstava slovenskega slikarja v Beogradu. V Jovana Rističa ulici št. 29 (pri Cvetnem trgu) je otvoril prvo razstavo svojih del širši javnosti še neznani slovenski slikar Rihard Debenjak. Razstava, ki nanjo opozarjamo beograjske SJovence, bo odprta do 19. deoembra t L Dr. Josipa Čerina skladba »Jugoslavija« za mešan zbor je izšla z originalnim besedilom J. Mitroviča in slovenskim prevodom. Dobiva se izvod po 7 din. Skladba bo dobro rabila našim pevskim zborom ob priliki patriotičnih prireditev. Skladatelj je priredil to pesem tudi za moški zbor, obenem pa jo je na mnogoatransko željo instrumenti ral za mali orkester. Glasovi za orkester se dobe pri skladatelju v prepisu. »Ženski svet« (urednice Olga Grahorje-va, Milka Martelančeva Ln Minka Govekar-jeva) je s pravkar izišlim 12. zvezkom zaključil letošnji letnik. Izmed pripovedne proze omenjamo poleg Prennerjeve »Mejnikov« odlomek iz večjega spi6a Mete Kore-nove »Glad«. Vida Tauferjeva je prispevala ciklus sonetov »Jesenski razgledi«. Erna Muser pa pesem »Mati«. Pavla Hočevarjeva se v daljšem članku spominja štiridesetletni ce prvega slovenstkega ženskega lista --Sloven ke«, ki je pričel izhajati pod uredništvom Marice NadliSkove v Trstu. Marica Nadlišek Bartolova je iz svojih literarnih spominov prispevala zanimive reminiscence na pesnika Simona Gregorčiča. Končuje se članek Pavla Plesničarja o pozabljeni goriški pesnici Katinki Staničevi, ki je umrla pred 50. letL ŠPORT Lepi načrti gorenjskih smučarjev GZSP pripravlja za letos medmestne slalomske tekme med Gradcem, Mariborom ln Jesenicami ter velik smučarski izlet v Kranjsko goro Gorenjski zimsko-sportni pod sa vez je začel z Gradcem in Mariborom pogajanja, da bi 6fl v letošnji sezoni izvedle medmestne slalomske tekme med najboljšimi sMomhti Gradca, Maribora in Jesenic. Prve takšne tekme naj bi bile na Pohorju, revanžne pa v planinah nad Jesenicami. Za to tekmovanje naj bi vsako mesto postavilo po 6 svojih najboljših tekmovalcev za slalom, tako da bi bila borba za prva mesta res huda in privlačna. Uprava GZSP je obenem predlagala. naj bi v enaki konkurenci tekmovale tudi ženske, kar bi še bolj povzdignilo zanimanje športnega občinstva. Pogajanja za izvedbo tega tekmovanja potekajo ugodno. GZSP pa se bavi Se z raznimi drugimi načrti. da bi poživil zanimanje za 6miučarstvo. Tako je sklenil, da bo v letošnji zimi izvedel velik smučarski izlet vseb gorenjskih smučarjev v Kranjsko goro. V okviru tega izleta bi bile tudi tekme v vseh smučarskih disciplinah, na katere naj bi prišli tudi mo- čni inozemci. Vse tekme bi imele predvsem propagandni značaj. Po končanem izletu bi bile v Kranjski gori tudi velike smučarske zabave, tako da bi prišli na račun tudi vsi ostali, ki bi ne mogli aktivno sodelovati v tekmah. Načrti gorenjskega podsaveza glede sla-lomskega troboja in smučarskega izleta t Kranjsko goro, so brez dvorna velikega pomena za razmah športnega &nmčan»tva in jih moramo toplo pozdraviti Upajmo, da bo našim agilnim Gorenjcem res uspelo izvesti vse tako, kakor 60 si zamislili in prepričani 6o lahko, da bo vsa naša javnost poiprla njihovo stremljenje. Smučarskega sveta je danes že mnogo po velikih in majhnih kotih naše države, pa je treba samo nekoga, da jih bo potegnil za seboj in jih zbral na velikih prireditvah, ki so zadnja leta baš v smučarskem športu preveč redke ali pa preslabo organizirane. V nekaj vrstah Na.praznik je bila v Zagrebu odigrana prijateljska tekma med Gradjanskim in uradniki mestnih podjetij, v kateri so »modri« zmagali s 6:2 (3 . 0). Rezultat .ie vsekakor nekoliko previsok, če se pomisli, da so bili med mestnimi uradniki v dresih tudi Glaser, Jazbec, Lešnik in še nova pridobitev Gradjanskega — W0lfl. Beograjski SK bo igral to nedeljo v Novem Sadu z Nakom, v Zagrehu pa balo imeli v gostih Viktorijo iz Plzna, ki bo že jutri igrala s Concordijo, v nedeljo pa z Gradjanskim. Za nedeljski občni zbor JNS pripravlja BSK predlog za stalno pokalno tekmovanje v nogometu, v katerem bi lahko sodelovali vsi savezni klubi. To tekmovanje bi se delilo v dva dela, in 6icer v predhodni in zaključni del. kjer bi v prvem igrali po enostavnem pokalnem, v drugem pa po dvojnem pokalnem sistemu. V«.i prijavljeni klubi bi bili razdeljeni v štiri ločen« skupine, in 6icer v vzhodno, severno, južno in za- Sadno. V za patini skupini hi med seboj igra-klubi zagrebškega, ljubljanskega in ba-njaluškega podsaveza. Za finaliste bi prišli v po štev vsi ligaški klubi, dalje pokalni zmagovalca vseh štirih skupin in pa še dva kluba, ki bi se določila po kvalifikacijskih tekmah. Predlog je sestavljen dovolj posrečeno in ima zaradi trenutne situacije v savezu — ki 6e najbrže na občnem zboru tudi ne bo bistveno spremenila — precej izgledov, da bo prodrl. To tekmovanje bi po sedanjem stanju našega nogometa pravza-prav moralo uspeti. Blagajniško poročilo za občni zbor JNS je dal upravni odbor objaviti v posebni Številki »Sporti6te«. Med drugim je iz tega po ročila razvidno, da je imel JNS največ dohodkov od reprezentančnih in pa 1 igriških tekem, največ izdatkov pa za pripravljanje državna reprezentanca. Skupno je imel sa- vez nekaj nad 490.000 din izdatkov in približno toliko tudi dohodkov, tako da izkazuje letni obračun efektivnih 484 din primanjkljaja. Sicer pa se savezni blagajnik _ kakor v6i blagajniki naših športnih klubov — tolaži še s podporo ministrstva za telesno vzgojo, ki mu je obljubljena v bajni višini 45.000 din. . Minister za telesno vzgojo dr. MiletiC, ki se je na povratku iz dravske banovine ustar vil na praznik v Zagrebu, si je tudi tamkaj oglelal športne in sokolske naprave in dal športnim delavcem nekatere zanimive izjave. Med drugim je minister izjavil, da bo zastavil vse sile, da bi se takse na športne prireditve znižale, če že ne popolnoma ukinile. Šport pri nas je delo zasebne pobude-pa je potrebno, da ga država vsestransko podpre, ne pa da mu s previsokimi taksami stireže po življenju. Lepe so te besede, toda od besed do dejanj je posebno v tem vprašanju tajco daleč! H kroniki 501etnice ustanovitve kluba slovenskih biciklistov bi bilo treba pripomniti. da je imel ta klub tudi prvi športni prostor v Ljubljani z lastnim domom, nekako garažo, kjer so se kolesa popravljala in vzdrževala, obenem pa je bila v zgradbi pisarna kluba in garderoba. Na sedanjem prostoru Ljubljanskega Sokola je bilo krasno urejeno in asfaltirano dirkališče z visoko dvignjenimi zavoji, pa tudi lepa tribuna je sfala ob njem. Klub je v poslednjih predvojnih letih kazal vedno manj znakov življenja ter so ga hoteli mladi športniki oživiti. V ta namen so 6e predstavniki mladih Kramar (danes v Celju), bratje Stoparji iz Ljubljane in Goreč ponovno oglasili pri takratnih voditeljih kluba, ki pa so odklanjali sprejem mladih v neumljivi bojazni za klubovo imovino. Posledica je bila. da so omenjeni ustanovili leta 1912. kolesarski klub Ilirija, klub slovenskih biciklistov je polagoma zaspal, prostor pa Ja dobila mestna občina. Kako drugače bi ftel razvoj našega kolfiarskega, športa, če bi bili takratni voditelji rjga kluba imeli nekaj več smisla za mladino in poživili khibovo delovanje; klub bi fte danes obstojal, obnovljeno bi bilo igrišče t. j. dirkališče in mladina bi bila imela sijajno priliko treninga, ki ji ga cesta ni mogla dati. Potrebno je, da se o proslavi 501eitn]ee ustanovitve tega kluba izročijo pozabljenju tudi vzroki, ki so dovedld do ustavitve dela v klufbitt, ki bi bil mogel sivo jo izredno uspeSno započeto športno delovanje med nami ohraniti do danes na primerni višini. Vsekakor ipa ima to odgovornost, da se kolesarskemu spontu pridobljeni in opremljeni prostor ni ohranil do današnjih idni! J. G MK Ilirija. Seja upravnega odbora ln športne komisije bo drevi ob 20. v lovski sobi restavracije »Slamič«. ŽSK Hermes. Izredna seja centralnega odbora bo drevi ob pol 20. v prostorih UJNZB palača Grafike, LZSP. Seja upravnega odbora bo drovl ob 18.30 v kavarni »Uniona« (mala soba). Zaradi važnosti seja za vse obvezna. Smučarski klub Ljubljana priredi jutri v soboto ob 20. v pritlični dvorani restavracije Zvezde pester »Miklavžev večer« in vabi na to prijateljsko prireditev vBe članstvo in prijatelje kluba. Darila oddajite tudi tamkaj od 17. dalje. Pridite v čim večjem številu. Smuk! VESTNIK ZKD lz mariborske ZKD. Novi seznam gle-daliških iger ZKD v Mariboru izide te dni. Seznam je urejen po vsebini iger ter vsebuje znatno število novih iger, ki si jih je ZKD nabavila v zadnjem času. Ker vsebuje tudi druge podatke, važne za društva, ki prirejajo gledališke igre, bo gotovo dobrodošel našim članicam. Razpošiljali ga bomo po naročilu naših društev proti malenkostni odškodnini din 5 za kritje tiskovnih in poštnih stroškov. Včlanjena društva vabimo, da seznam čimprej naročijo. ZKD v Mariboru je kupila nekaj prevodov enodejank (novitet), primernih za silvestrovanje in predpustni čas. Dovoljenje za prireditev teh enodejank daje ZKD proti plačilu avtorske tantieme za prevod, ki je označena v knjižicah. Čim bodo prevoda, ki jih je priredil znani gledališki igralec g. Povhe, prepisani, bodo društvom na razpolago. Pred uprizoritvijo si morajo društva izposlovati dovoljenje ZKD ter plačati prevajalčevo tantiemo, ki bo znašala od 10 do 25 din. Društva naj poravnajo do konca leta članarino ZKD. Onim društvom, ki se borijo z denarnimi težkočami in so v zaostanku s članarino za več let. bo ZKD na prošnjo društva odpisala članarino za prejšnja leta pod pogojem, da plačajo do konca decembra t. 1. članarino za 1. 1937. Društvo, ki želi kupiti pod roko tam-buraške instrumente (sred. berda, I. in II. bugarija L brač, kontrašica in bisernica), se naj obrne do ZKD v Mariboru, kjer dobi potrebne informacije. Včlanjena društva prosimo, da vplačajo Zvezi v smislu sklepa letošnjega občnega zbora po najmanj 5 din od vsake gledališke prireditve za izpopolnitev dramske knjižnice. Dosedaj je še le plačalo 6 društev 31 din za izpopolnitev dramske knjižnice pa smo izdali 1478 din. Društva se naj zavedajo svojih dolžnosti do Zveze in dejstva, da s podpiranjem Zveze podpirajo sami sebe. Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20. urL Petek, 10.: Zaprto. Sobota, 11.: Bela bolezen. Pretnierski abonma. Premiera. Nedelja, 12.: ob 15. Firma, Izvem. Znižane cene od 20. din navzdoL Ob 20. Bela bolezen. Izven. Čapkova epohalna drama >Bela bolezen«, je nesporno ena izmed najpomembnejših ig«r sodobne literature, ki «> bile odigrane v poslednjem času. Delo, ki ga odlikuje predvsem velika aktualnost razvitega problema, dramatična napetost in etična vrednost, bo brez dvoma pritegnilo v gledališče najširše sloje. Češka dramatika je našla pri naši publiki in kritiki izredno živahen odmev, ter se uveljavila kot nam posebno blizu in dojmljiva. Čapkovo delo pa presega v vsakem oziru vse doslej igrane češke igre. Sodelujejo Cesar, Levar, Kralj, Debevec, Skrbinšek. režija je Debevčeva. OPEŠA Začetek ob 20. url Petek, 10.: Zaprto. Sobota, 11.: Ančka. Opereta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja, 12.: ob 15. Amaconke. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. Ples v maskah. Izven. Znižane cene od 30 din navzdoL ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota. 11.: Skedenj. Nedelja, 12.: Skedenj. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 10.: Zaprto. Sobota. 11.: Sodnik Zalaimejski. Red D. Nedelja, 12.: ob 15. Pri treh mladenkah. Ob 20. Patem a cesto. Znižane cena, SJUTRG* SF. 287. 8 Petek, 10. XIL 193T 7PeOce Natale; smrtnih grehov Povest iz Casanovovih dni Quis, multa gracilis Te, puer, in rosa, Perfusus liquidis Urget odoribus Grata, Pyrrha, sub antro? Se se mi je ovila okrog tilnika dvojica rok, neizbežnih kakor pitonov objem, in vroče ustnice, ki so iskale mojih žejnih ust, so zajecljale: »Vito!« Moj strastni nežni dih: »Beatrice!« je utonil v morju poljubov, in če se je kdaj kdo smejal satanovi izkušnjavi, ker se je v objemu ženske sam čutil boga, tedaj sem bil to jaz, tisto rimsko noč v svoji hladnici, kjer je sam Eros pripravljal izvoljencu Horacijevo ležišče iz rož... Roke in čuti so mi bili zvezani z razpuščenimi kodri moje Beatrice; z glavo zakopano v labodje-mehki blazini njenih malih prs, nad cvetočim življenjem, ki se mi je dajalo v dar, sem tako pozabljal zarumenele liste papira in Manijev nauk, dokler mi ni uho mahoma z nekakšno grozo ujelo vprašanja, ki ga je zajecljala preljubljena: »Čuj, Vito, zaradi zemeljskega blaženstva, ki si mi ga dal, ti meni in jaz tebi: ali imaš moč, da me od- 83 vežeš vseh grehov, kar sem jih že storila in kar jih še bom?« Moj pogled je moral biti zmeden in brez volje; zakaj sladki obraz, na katerega je padel tisto minuto Selenin jasni svit, ji je pobledel, ko sem se v trenutnem obotavljanju rahlo izvil iz njenega objema in vprašal: »Grehov mesa in prestopkov človeške slabosti, Beatrice?« Videl sem kopreno, ki ji je zdaj legla na krasno oko, in v nepopisni boli, da jo moram v trenutku najvišje sle in najizbranejše sreče videti trpečo, sem s poljubom otrl solzne bisere, ki so ji viseli na trepalnicah. Zdaj so se njene ustnice, vroče kakor železo, ki ga je ogenj omehčal s svojim žarom, pritisnile na moje uho. Mrzla zona me je oblila. »Tudi smrtni greh, Vito,« sem slišal zdaj, »tudi, tudi... zaradi ljubezni, ki je bil iz nje storjen... pod pečatom izpovedi in po svoji sveti službi, Vito... tudi umor...« V izpovedi, ki je zdaj prišla za tisto brezumno ljubezensko pijanostjo v hladnici, kakor siva pe-pelnica za veselim pustnim torkom, je ovdovela contessa Morosi pod pečatom svetega zakramenta položila v moje duhovniško uho in v moje duhovniško srce obširno priznanje, vedoč, da so mi usta na veke vekov zapečatena s prisego. Ker pa pišem te confessiones v visoki starosti devetdesetih let bodočim rodovom v svarilo in jih spravljene v skrivališču moje samostanske celice, namenjam samo tistemu, kdor jih najde, ne slu- teč, ali bodo kdaj učakale vstajenja — zato se upam povedati tole: Kar je Beatrica storila, je storila iz hrepenenja po meni in v sporazumu s svojim zvestim Cristo-forom. Ko je bil vrtnar vile ob Vii Fontani odšel v Campagno na dopust in ko sta bila s primernim izgovorom odstranila duchesso Marijo della Co-lonna in njeno naglušno kuharico, sta zvabila con-teja v Rim in na vrt, češ da gre za poslednjo besedo o denarnih vprašanjih. Tukaj, v hladnici, ki je bila prizorišče moje sramote in mojega najvišjega blaženstva, je bila Beatrice sama ponudila soprogu kelih z zastrupljenim chiantijem. To se je zgodilo zvečer pred tistim dnem, ko je Cristo-foro s ključem potrkal na palisandrasta vrata knjižnice. Zaradi večnega življenja sem ženi, ki sem jo ljubil mimo vseh drugih na svetu, sam naložil najtežjo cerkveno pokoro, in Beatrice se je brez besede vdala vanjo. Po petintridesetih letih življenja v samostanu spokornic, obsojenih na dosmrtni molk, je odšla v večnost, in še to uro prosim Vseusmiljenega, da bi bil milostljiv njeni ubogi duši. Vodnjar in njegovi hlapci so drugi dan nažli v vodnjaku dele razkosanega trupla, ki mu je manjkala glava. Vse poizvedbe so bile zaman, ker je šla takrat trasteverska redarstvena služba skozi tajno pisarno vatikanske uprave, Beatrice je bila izginila, in o conteju ni bilo več duha ne sluha. Ko sem po smrti duchesse Marije osvojil kuri ji znatno premoženje knezov della Colonna, sem obrnil Rimu hrbet in zapustil službo pri vatikanski knjižnici, kajti zaradi moje bistre preudarnosti pri zagotovljenju tega bogatega darila naši presveti Cerkvi so me bili določili v višje namene. V Krvaveča hostija Na dan svetih apostolov Petra in Pavla v letu zveličanja 1790. so me v baziliki svetega Janeza z običajnimi slavnostmi posvetili za škofa. Ime svoje škofije zamolčim, čeprav se lahko pohvalim, da sta jo moje vzorno uradovanje in strogost moje cerkvene uprave storila slavno po vsej južni Italiji. Ko so mi nataknili prstan, je bilo petdeseto leto življenja že za menoj, in viharji moje mladosti so se bili torej unesli. Počasi mi je naletaval na teme prvi sneg. Kmalu sem se naučil z vrhunca svojega cerkvenoknežjega položaja drugače gledati na svet in na ljudi, in modrost vladajočega, ki vidi zmerom le napake in slabosti drugih, sam svojih pa nikoli ne, se je zdaj od leta do leta bolj polaščala moje duše. Sijajni in duhoviti dvor ljubeznivega Sartorija, ki sem mu služil v Benetkah, mi je bil vzor od trenutka, ko se je v meni prvič porodil častihlepni načrt, da prezida mdodeljeno mi marmornato palačo in svoje škofovsko mesto po velikih zgledih minulosti, kakor jih omenjajo knjige, ki sem jih z gorečo vnemo prebiral. MA1A AGLA§t >I>X'rUU Beseda 1 Din. davek 3 Din. ta šifro ali dajanje naslova C J>l Nv.iinjS. zueaek 17 Din. Mladi gospodje Bgilnii in zanesljivi, ki se žel jj izvežb&Ci v akviziciji z.ivarovaln;h poslov, naj vložijo lastnoročno sp'sano ponudbo z navedbo referenc na jgl o^wt 17 Din. Dvosob. stanovanje s pritiiklinami oddam v novi hiši. Kolezijska ulica 15. pritličje. Ogld od 1. dit> 3. popoldne. 81161-31 Sobo od^da Beseda 1 Din lavek S Din ta šifro ali lajanje naslova 3 Din. Najmanjil tneeek 17 Da. Sobico g posebnim vbodom, električno razsvetljavo, takoj oddam poceni stalni osebi. Simončič, Gosposka ul. 10/1. 31161-23 rmrsmmmmam uESSESSS Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe: Ali hitro. Ali blizu. Brez posredovalca. Častna dns-krecija Do 3W.000. Din 3*10. Dom D bra trgovina, Do božiča 43. 25. december, Februar al: p-znoje Globus, IT:pntfka 100. Inteligenten, Kassa. 4 kamni. Liebe, Ločena prjateljica Mirna soha. Miren Mirno zatišje, Mercedes, Nesrečna Danica, Nesrečen Plačam takoj 300, Pomen življenja, Povjere-nik. Provizija 1000. Plečam, Redna, Razočaran Simpatičen tujec. Solidno. Srečen zakon 1938 Sigurna sreča. Takoj al; pozneje. Tovarna, Uka željna. Vestna in točna. Znamke. Zdrava in ljubka. Razno Beseda 1 Din lavek 3 Dii> t* šifro Ul lajanje naslova 5 Din. Nvim Giova-ne Trieste« in »GLmastica«. Po vojni se je takoj priključil fašizmu. Otvoril je tudi svojo odvetniško pisarno. Poverili so mu razne funkcije v fašistični stranki in po raznih ustanovah. Tako je še sedaj podpredsednik tržaške mestne hranilnice. Goriški pokrajinski tnjsko-prometni svet je bil te dni razpuščen. Vodstvo ustanove je prevzel izredni vladni komisar. RADIO Petek, 10. decembra Ljubljana 11: Šolska ura: >Domc, igra v 3. dejanjih — izvajajo brezposelni učiteljski abiturienti. — 12: Po domače (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Slavni orkestri igrajo (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Ženska ura: Kuhinja v zimskih mesecih (gdč. Cilka Krekova). — 18.20: Francoski operni spe vii (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Poročila o izseljencih. — 20: Operni šrameL — 20.50: Ksilofonske solistične točke (plošče). — 21.10: Klavirski koncert ge. Suzane Roche. — 22: Cas, vreme, poo-očila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Sobota 11. decembra Ljubljana 12: PesteT glasbeni program e plošč. — 12.45: Vreme, poročila. — 13. Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: ZAHVALA Vsem, ki so našega nepozabnega moža, strica in svaka, gospoda ANTONA PERŠUHA spremili na zadnji poti, izrekamo iskreno zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo preč. duhovščini, posebej še preč. g. dekanu msgr. Mešku za prisrčne besede tolažbe na grobu, dalje zdravniku g. dr. Strnadu za njegovo ljubeznjivo skrb v bolezni, gg. govornikom, pevcem, številnim stanovskim tovarišem, zastopniku g. bana, okrajnemu glavarju, gasilcem, Sokolom, številnim darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so nam izrekli pismeno ali ustno svoje sožalje. Slovenjgradec, 1. decembra 1937. ŽALUJOČA RODBINA IN SORODNIKI Vremenska napoved. — 18. Za delopu?t igTa radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. _ 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: Zunanja politika (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Evo tipov ve.tke v«rt€, dobro glejte jim na pn&te! Pisan večer, besedilo in vodstvo Ipi. sodelujejo člani rad. igralske družine). — 22: Čas, vreme, poročila, srK>rel. — 22.15: Za dober konec igra radijski orkester. Beograd 17: Orkestralni koncert in plošče. — 20: Narodne pečmi in napevi. — 21: Orkestralni koncert. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga 19.15: Češke narodne in vojaške pesmi. — 20: Prenos orkestralnega koncerta. — 22.15: Plošče in plesna muzika. — Varšava 20: Orkestralni in pevski koncert. —21.20: Zabavni spored. — 22: Koncert orkestra. _ Dunaj 11.30: Kmečke godbe igrajo (plošče). — 12. Koncert orkestra. — 15.15: Koncert zbora 6lepeev. — 16.20: Plošče po željah. — 18: Narodne pesmi. — 18.15: Ura komorne muzike. — 19.30: Dunajske vojaške godbe. — 20.30: Operetni večer. _ 23: Piesna muzika. — Berlin 19.10: Koncert 6odobne glasbe. — 20: »V zvezdah je zapisano«. — 22.30: Golba za ples. — Munchen 19 10: Ura drobne umetnosti. — 20: V glis- benem kraljfstvu Paula L;nckeja. _ 22 20: Sobotni ples. _ Stuttgart 19 10: Kolo glasbenih instrumentov. — 20: Veseli przori z muz"ko. — 21.15; Kako eo včasi piesiJi. — 2230: Zabaven program s plošč. — 24: Nočni koncert. ŽENSKE SNEŽKE Din 69. AN T. KRISPER Mestni trg 26 FLANELA ZA PERILO črtasta ... od din 6.— naprej enobarvna . . od din 8.— naprej rožčasta . . od din 12.— naprej svileni barhenti od din 24.— naprej v veliki izbiri nudi F. L GORIČAR — LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 29 in 30. Najslajša in najboljša krepilna pijača je BERMET — VINO, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci. — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom.. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci Fruška gora. ZJUTRAJ UPORABLJAJO V VSAKI HIŠI DI AN A francosko vinsko žganje. Zakaj baš DIANA ? 1. Ker ee Je večina ljudi navadila natlratt svoje telo z Diana francoskim vinskim žganjem ln ga s tem ojekleni za dnevno delo in pospeši delovanje kože in cirkulacijo krvi ln ojačl živce. 2. Ker so mnogi nagnjeni k potenju. Je treba vrako jucro telo natreti s krpo, namočeno z Dina francoskim vinskim žganjem, da se odpravijo neprijetnosti potenja. 3. Kdor vliva zjutraj francosko vinsko žganj® v vodo za umivanje, temu ni treba uporabljati dragih kozmetičnih sredstev. 4. Pri krhanju las. pri prhljaju Itd. ima Diana francosko vinsko žganje odličen učinek. 5. Zaradi svojega prijetnega duha in okusa kakor irudl ostalih dobrih lastnosti Je Dlan* francosko vinsko žganje odlična voda za zob« ln izpiranje ust. 6. Kdor dahne zjutraj skozi nos nekoliko fcapllc Diana francoskega vinskega žganja razredčenega v vodi, olajša odmašenje nosnih kanalov lANAt FRANCOSKO ŽGANJE torej jači, jekleni in hladi. Dobiva se v vsaki boljši trgovini. Zahtevajte izrecno DIANA in vzemite samo DIANO. Slabe imitacije energično zavrnite. Na praznik Brezmadežne Je v 49. letu starosti preminula blaga in dobra žena, sestra, svakinja in teta, gospa Ivana M. Rožman učiteljica v Ribnici na Dol. večkrat previdena s tolažili sv. vere. Pogreb bo v petek ob pol 11. uri s sv. mašo v Ribnici. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v Ribnici, Ljubljani, St. Vidu, Dolenji vasi, Stični in drugje. Ribnica, dne 8. decembra 1937. ŽALUJOČI SOPROG in ostalo sorodstvo. Dne 8. decembra 1937 je umrl v javni bolnici v Celju Dr. Pogačnik Marjan zdravnik javne bolnice v Celju. Vestnega in požrtvovalnega zdravnika bomo ohranili bolniki, uprava in kolegi v trajnem spominu. JAVNA BOLNICA V CELJU f V neizmerni žalosti sporočamo, da je nas dobri oče, stari oče, gospod Florjan Germovšek POSESTNIK IN GOSTILNIČAR dne 8. decembra 1937 ob pol peti uri zjutraj v 72 letu starosti, po muka-polnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za vedno zapustil. Pogreb blagopokojnega bo v petek, dne 10. decembra lifS7, ob 10. uri dopoldne na pokopališče k Sv. Marjeti. PONIKVE, dne 8. decembra 1937. ALOJZIJ, EMANUEL in RUDOLF, sinovi; PEPCA, MARA, CILKA in IVANKA, sinahe: JURČEK, MARJANCA, CVETO, BOGO, RUDKO in EMANUEL, vnuki — Ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolt Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Pran Jeran. — Za Inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.