PoStnina plačana v gotovini UtoLM štev.ZK U LiuMioni. u četrtek 28 novembra 1929. Cena Din r- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši ledelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2J30, večji inserati peht vrsta Din 4.—. Popusti po dogovoru. In eratni davek posebej. »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 900.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — NaSe telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Pogajanja med Francijo in Italijo prekinjena Francoska vlada je soglasno odbila zahtevo Italije po uvedbi paritete med francosko in italijansko vojno mornarico - Komentarji italijanskega in francoskega tiska Pariz, 28. ncverrubra. Na seji francoskega ministrskega sveta je bilo glavni predmet obširnih razprav poročilo o francosko - italijanskih pogajanjih za sporazum o določitvi razmerja tonaže med f-cncosko ju italijansko vojno mornarico. Razprava je bila zelo živahna ter so vanjo posegli skoro vsi ministri, ki so soglasno nastopili proti italijanskemu predlogu, naj pristane Francija na pariteto tonaže med obema mornaricama. Posebno odločno ie nastopil minister za vojno mornarico Levgues, ki ie podrobno očrtal gradbeni program obeh mornaric ter strategično razdelitev francoskih pomorskih sH na Sredozemsko morje in Atlantskj ocean. Po zaključnem poročilu zunanjega ministra Brianda, ki je podal pregled razgovorov med zastopniki Italije in Francije ter posebno naglasil, da ni podala Italija nikakega pismenega predlo- ga, temveč se zadovoljila z ustmenimi razgovori med njim in italijanskim poslanikom Manzonijem, je bilo soglasno sklenjeno, da se italijanska zahteva zavrne ter neomajno vztraja na dosedanjem razmerju tonaže med obema mornaricama. O tem sklepu je bil takoj po seii obveščen italijanski poslanik Manzoni, ki se je z odgovorom zadovoljil ter izrazil upanje, da se bodo prekinjena po-gajaaia nadaljevala na londonski konferenci sami, ko bo položaj povsem razjasnjen. Pariz, 28 novembra. Francoski tisk pozdravlja odgovor francoske vlade na zahtevo Italije po uvedbi paritete med italijansko in francosko vojno mornarico ter zagotavlja vlado, da stoji v tem vprašanju za njo ves francoski narod kot en mož. Francija se ne more pod nobenim pogojeni odreči sedanjemu razmerju pomorskih vojnih sil v Sredozemskem morju, ki ie zanjo vprašanje življenskega pomena, ne glede na ugled Francije, ki je že tolikokrat dokazala, da je v slučaju interesov miru pripravljena tudi na dalekosežne koncesije, ki so ji morda bolj v škodo kakor v prid. Rim, 38. novembra. Italijanski listi izražajo svoje veliko nezadovoljstvo nad odgovorom francoske vlade na zahtevo italijanske vlade po izvedbi pomorske paritete. Posebno ostro ko-menitirajo Briandovo stališče, da bo Francija morebiti nadaljevala prekinjene razgovore z Itafflo, če se bo ugodno zaključil potek razgovorov med Anglijo in Japonsko, ki zastopa o odpravi podmornic slično stališče kot Francija ter vztraja pri tem, da jih le treba tudi v bodoče obdržati kot pomorsko orožje. italska ponuja Rusiji mir Kitajska je pripravljena vzpostaviti prejšnje stanje na mandžurski železnici - Pričetek mirovnih pogajanj - Konec kitajske državljanske vojne Moskva, 28. novembra. Kitajski general Čangtsuehliang je poslal rus* kemu komisar ju za 'zunanje zadeve Lit s vinovu brzojavko, v kateri Ha obve* šča, da je Kitajska pripravljena vzpo* staviti na vzhodni železnici enako sta* nje, kakor je bilo pred izbruhom kon* ilikta med Kitajsko in sovjetsko Ru* sijo. Bivši direktor in bivši poddirek* tor te železnice bi zavzela svoja prej* šnja mesta, dočim bi se naj o ureditvi ostalih spornih vprašanj takoj pričela pogajanja ter obenem ustavile sovraž* nosti. Litvinov je v posebni brzojavki takoj potrdil sprejem te kitajske po-nudbc ter opozoril kitajskega genera* la, da je Rusija že sporočila svoje po- goje po svojem zastopniku Simanov* skemu v H ar binu. — Za direktorja vzhodne železnice priporoča Jemšano* va, za poddirektorja pa Eismonta. V svrho dogovora o nadaljnih pogaja; njih naj odpošlje Kitajska svojega za* stopnika, ki mu naj da vsa oficijelna pismena pooblastila. Sovjetska Rusija bo za svojega zastopnika imenovala člana zunanjega komisarijata Simanov* skega. Ta dva pooblaščenca naj se dogovorita o kraju in datumu sestane ka kitajsko*ruske konference za mirovna pogajanja. Peking, 28. novembra. Tukajšnji vojaški krogi so mnenja, da bodo Ru* si v kratkem zasedli Harbin. Inozem- ska kolonija v llarbinu se boji, da bodo umikajoče se kitajske čete izro* pale mesto. London. 28. novembra. Rusko pro-diranje v Mandžutlji sc je ustavilo pri Zaganu, postaji vzhodno * kitaj* ske železnice, ki je približno 44 km oddaljena od meje. Šanghaj, 28. novembra. Kakor poročajo, je Čangkajšek izplačal poU drug milijon funtov šterlingov trem voditeljem Kuominčuna, ki so nato ustavili sovražne operacije proti Nan* kingu. Na ta način je Čangkajšek l& hko odposlal proti južnim upornikom mnogo čet, ki so se borile doslej s ^ristaši Kuominčuna. Avstrijska ustavna reforma Konferenca dir. Schobra z večinskimi strankami — Sporazum o razširjenju pravic zveznega predsednika Dunaj, 2$, novembra. Snoči so se nadaljevala pogajanja o ustavni reformi. Z zveznim kancelarjem dr. Scfrobrom se je Sestal po s I. dr. DarmebersT- Pogajanja so trajala pozno v noč- Zvezni kancelar dr. *5chober ie imel konferenco tudi z zastopniki večinskih strank, na kateri je poročal o svojih dosedanjih pogajanjifh. Razpravljalo se Je tudi o spornih točka.i ustavne reforme- IzprcinOmbo položaja mesta Dunaja kot zvezne dežele socialni demokrati slejkoprej odklanjajo. Glede na pravico zveznega 'Predsednika za izredne ukrepe se bo najbrže dosegel sporazum na ta način, da se bo predsedniku z odobritvijo zvezne vlade nnogla dati taka pravica samo za gotove tzadeve. Tozadevni zakon bo taksativno •uvedel vsa podTočja zakonodaje, za katere ta pravica. n& bo veltala, ter bo točno opi-lsal pogoje za izdavanje izredn-iih nar&db. Svojo zahtevo, da se mora o vsakem "zakonskem sklepu na zahtevo ene tretjine •poslancev vršiti ljudsko glasovanje, označujejo socialni demokrati kot neopustlirvo. Meščanske stranke izražajo zato bojazen, ■da bi mogli socialni demokrati rrri vsakem zakonoda'nem delu postaviti parlament pod ^pritisk takega ljudskega glasovanja- Pododbor ustavnega odbora se ie sestal danes. Od njegove seje se pričakujejo nadaljnji •sklepi. Macdonald o razorožitvenih težkočah Pomorska razorožitvena konferenca pred novimi težkocami — Američani se nočejo vmešavati v evropske zadeve London, 2$- novembra« Snoči je bil ministrski predsednik Macdonald v spodnji zbornici gost zastopnikov angleškega mirovnega gibanja, ki ga je priredil svet 2a preprečeni e vojne. Pri te, prilik i jo imel •Macdonald govor, v katerem je dejal: Pomorska rozorožitvena konferenca petih velesil src nasproti novim težkočam-Na posetu v Zedinjenin državah sme razpravljali z ameriškimi oblastmi o različni.i stvareh in smo proučili ves polažai. Naš namen je bil, da ustvarimo popolnoma nove pogoje *a rešitev razorožitvenega vpra- Dr. Bedekovrć na Sušaku — Beograd, 28. novembra. Današnje >\reme: poroča s Sušaka, da je dospel tja kaj šef zagrebške policije dr. Bedeković zaradi bega atentatorjev Babica in Pospi-ši!a na Reko. Zakon o izkoriščanju vodnih sil — Beograd, 28 novembra. Listi objavila ;o izjavo ministra za javna dela ing. Savkoviča, da je izdelan novi zakon o izkoriščanju vodnih sil sanja. Vi se lahko pogajate, kolikor se hočete, toda če manjkata dobra volja in uvidevnost, so vsaka pogajanja brezuspešna. Američani ne bodo sodelovali z nami k-oi zavezniki in se nočejo vmešavati v evropske zadeve. Naše sodelovanje z Zedinje-nimi državami bo toliko časa aktivno, dokler bo vsa zadeva usmerjena k dobremu-Mi ne raoiemo trditi, da so Zedinjene države opustile kako priliko, kadar je šlo za •pomoč kaki veliki stvari- To je temelj, na katerem stani naše sodelovanje z Zedinje-nirrri državami*. Uvoz iz Brazilije Beograd, 28. novembra. Na podlagi finančnega minisrtra ie kralj podpisai zaken o uporabi m inim a. t: h carinskih stopenj za uvoz blaga po ooreklu :z B rz^tie. Nesreča v premogokopu — Duisburg, 28. novembra. V rovu št. 5 premogokopa August Thvssen je vdrla voda, štirje rudarji eo bili ubiti, osem pa težje ranjenih. Razpuščeno albansko-avstrijsko društvo — Beograd, 28. nov. Po poročilih z Dunaja je albanski konzulat izdal komunike, v katerem izjavlja, da eo vsi Albanci, Slani avstrijsko-albanekega udruženja, izstopili iz te organizacije, ki glede na to ne obstoji več. Kakor znano, je bilo to društvo osnovano na željo tiranske vlade in so bili v njem poleg Albancev vplivne osebnosti bivše avstrijske monarhije. Nedavno je nastal spor med albanskimi in avstrijskimi člani tega društva, ki je zato likvidiralo. Vzroki spora ru>o znani. Krščansko-komunistična poligamna sekta Oslo, 28. novembra. V mes-ecu Christi-ansand na Norveškem je policija prišla na sled čudni sekti. Člani sekte, ki se je imenovala krščanska občina, so bili pristaši ekstreranega komunizma ki se je izražal v skupni lastnini vsefa stvari, cčlo ščetk za zobe- Tudi žensk© so bile 'ast vseb. Policija je Člane re sekte obtožila zaradi mnogoženstva. Preiskava je zelo težavua. ker so dani prisegli, da bodo varovali strogo molčečnost ter zato odklanjajo vs?ko izjavo. Iz policijske kronike Ljubljana, 28. novembra. Včeraj je bilo na Turjaškem trgu vlomljeno v izložbeno okno čevljarja Franca Škrabca. Tat mu je odnesel par čevljev, vrednih 350 Din. — Železniškemu uradniku Alojziju Novaku, stanujočemu v Podlimbar-ski ulici 6t je nekdo včeraj ponoči odnesel 6 zajcev, vrednih 1C5 Din — Tudi pregledniku železniške proge Ivanu Kumerju je tat odnesel 4 zajce, vredne 250 Včeraj se je pripetila okoli pol 6. na Zaloški cesti manjša prometna nesreča. Ko je privozil šofer avtomobila št. 15.329 z dvorišča Leonisča na cesto, je v istem hipu privozil tramvaj, ki je zadel vanj. Pri karambolu se je avtomobil precej poškodoval in ima lastnik okoli 1000 Din škode. Šofer zatrjuje, da voznik Martin Gole ni zvonil, ta pa pravi, da šofer ni dajal nobenega znamenja, ko je vozil z dvorišča, . Henderson o zunanje- političnih problemih Obnova angleških diplomatskih odnosajev z Rusijo dovanje v rusko-kitajskem sporu Posre- London, 28. novembra. Xa včerajšnji seji »podnje zbornice je zunanji minister Henderson odgovoril na več interpelacij o obnovi diplomatskih odnošajov z Rusijo. Minister je izjavil, da more povedati za gotovo, kdaj bosta angleški poslanik 9 Moskvi in ruski poslanik v Londonu nastopila .-voji mesti. Zagotovil je interpelautom, aa bo uživalo angleško poslaništvo v Moskvi iste pravice, ki bodo priznan e osobju sovjetskega poslaništva v Londonu. Poslaništvi bosta deležni običajnih diplomatskih privilegijev. Nadalje je izjavil Henderson, da se v podajanjih z zastopniki sovjetske republiko ni nikdar razpravljalo o finančni podpori. Na vprašanje, ali bo angleška vlada posredovala za pomirjen je med Rusijo in Kitajsko, ki sta obe podpisali Kello^gov mirovni pakt je Henderson odgovoril, da K»l-logov pakt ne določa nobenih sankcij v primeru njegove kršitve. Določa odinole, da bo vsak podpisnik mirovnega pakta, ki ho skušal [pospeševati svoje narodne interese s pomočjo vojne, izgubil pravico do ugodnosti, ki jih nudi mirovui pakt. Končno je izjavil Henderson. da bo Kitajska apelirala na Društvo narodov. Statut Društva narodov določa v tem primeru posebno proceduro. Zato je najbolje, da se počaka najprej razvoj stvari v tej smeri. Bivši zunanji minister Chamberlain je vprašal, ali so se vršili med Anglijo in Ze-dinjenimi državami razgovori o položaju na Kitajskem in ali so predlagale Zedinje- ne države skupno diplomat>k«t akcijo proti kršitvi Kellogovega pakta od tovjetikc dr zave. Henderson |e odgovoril, da je i«' pred dnevi informiral spodnjo zbornico. la je Anglija pripravljena sodelovati v v .-a U: e i j i, ki ima za namen mirno [oravnavi« ru- sko-kitajskega spora. Doslej pa ni še m na vlada predlagala skupno ikcijo v tej aj-dOVL Ako se to zgodi, je angleška vlada pripravljena sodelovati v skupni akciji za rešitev spora med Rusijo in Kitajsko. Na vprašanje Chamberlaina. ali PO :r.i-gleška vlada obnovila [»očajanja z Zel v nimi drŽavami o rešitvi kitajskorusK tga spora je Henderson odgovoril: Na to vprašanje odgovorim samo to, da angleška vla la proučuje to zadevo.. Kakor | 'm že '7,{.ivu. smo pripravljeni tOdtlorati tozadevno v skupni akriji. Proučil boni predlog. n:i; \:i glija začne s to akiijo. Neki poslanec |a nato r pralni, ali ni ki- tajskoruski -por lahko rešil na kak dflNJ način in uc |*>tom Društva narodov. Ibu dertOn je Odgovoril, da nameravana akcija nima ničesar opraviti z Društvom narodov, ker bi se te akcije udeležile le držav«' pod-pisnioo Kolloggovega pakta, ki so h\- ' nosti angleške države, ki m) nastale l pristopom Anglije k opcijski klavzuli. Ozadje atentata v Vatikanu Na kanonika Smitha je streljala njegova lfubimka, ker k> je zanemarjal Stockhotm, 28. novembra. Gospodična Margerita Gundrun Ramstad, ki je streljala minulo nedeljo na ka* nonika Johna Smitha v Vatikanu, je bila rojena v Stockholmu. Smitha je spoznala, ko je bil še duhovnik v Oslu. Med obema se je naglo razvilo veliko prijateljstvo, tako da je sklenil Smith izstopiti iz rimsko-katoliške cerkve in poročiti se z njo. Kakor hitro pa jc za to zvedel Vatikan, ga je takoj po= klical v Rim. Meseca avgusta je pava* bil Smith Radstadovo, naj ga poseti. Ko je potovala v Rim. je poslal Va* tikan Smitha kot člana neke posebne komisije v Haag. Po povratku v Rim sc jc Smith Ramstadovi dosledno iz* ogibal. To jo jc tako razkačilo. da je sklenila Smitha umoriti. Vatikansko sodišče smatra, da sc jc gospodični omračil um in bo odposlana nazaj na Švedsko. Smith bo vstopil v neki samo* stan. Tragična smrt letalskega poročnika v Lpibljani Letalski poročnik Mihajlo Popović je podlegel operaciji kot posledici poškodb, zadobivenih pri telovadbi Ljubljana, 38, novembra. Te dni je v Ljubljani umrl tragične smrti mlad letalski poročnik Mihajlo I. Popović. Podlegel je operaciji, ki je bila potrebna zaradi notranjih poškodb, katere je po naključju zadobil pri telovadbi. Vojaška komanda je naprosila JSS, naj priredi za skupino mlajših Ietalcev-častni-kov gimnastični tečaj, da se letalci fizično in živčno utrdijo. Savezno vodstvo je rade volje ustreglo želji vojaške komande in tako se je vršil pod vodstvom predmakov JSS gimnastični teča za letalce v Ljubljani, ki je trajal že skoro mesec dni. Udeležilo se ga je okoli 40 častnikov in letalcev, ki so pridno vežbali lahke gimnastične vaje, zlasti pa lahkoatletiko. Poprej e, ko je bilo vreme še ugodno, so telovadili na letnem telovadišcu Ljubljanskega Sokola, te dni, ko je deževalo, se je pa tečaj vršil v telovadnici Narodnega doma. Pretekli petek dopoldne so bili gojenci ghnnastičnega tečaja zbrani v telovadnici, izvajali so razne, večinoma lahke vaje, končno je pa pričelo skakanje čez mizo z zaletom z deske. Razdalja med desko in mizo je bila neznatna, kakor je za skakanje naraščaja. Toda nesreča nikoli ne počiva- Čudno naključje je hotelo, da se je pri skakanju težko ponesrečil mladi poročnik, ki je čez nekaj dni podlegel poškodbam. Poročnik Mihajlo I. Popović je bil tudi med telovadci. Simpatični častnik je bil prav dober telovadec in z lahkoto je večkrat skočil preko mize. Pri ponovnem zaletu je pa med tekom nenadoma spremenil korak. Posledica tega je bila, da je na deski spodrsnil in priletel pri skoku precej trdo ob rob mize. Malo ga je zabolelo, pa je kljub temu takoj vstal in odšel nazaj v vrsto. Nihče takrat ni slutil, da bo imela malenkostna nezgoda tako težke posledice. Popovič je začel nenadoma tožiti o bolečinah v trebuhu, nakar so ga tovariši odvedli v garderobo. V garderobi je legel na blazino, počutil pa se ie razmeroma dobro. Preiskal ga je njegov tovariš, vojaški zdravnik, ki je tudi med letalci, in ugoto- vil je» da srce iKmnaLno utriplje kn u a tudi žila bije normalno. Popović je še nekaj časa ostal v garderobi, potem ie pa odšel domov. Popoldne se je njegovo stanje znatno poslabšalo. Bolečine v trebuhu so bile vedno hujše in končno je bil prisiljen odpeljati se v garuizijsko bolnico. V bolnici ^o K* preiskali in ugotovili notranje poškodbe. Najbrž so se mu bila zamešala čreva. Zato je bila potrebna operacij. Nesrečni poročnik je po operaciji v torek ob 5. zjutraj podlegel. Smrt mladega in nadarjenega častnika, ki je bil zelo priljubljen, je vzbudila splošno presenečenje in potrtost med tovariš', in globoko sočutje s težko prizadetimi svojci. Glede nesreče je bila uvedena preiskava, ki je pa pokazala, da gre samo za nesrečno naključje, tako, da ni nihče odgovoren za njo. Vsi častniki, ki so bili priče nezgode, so soglasno izpovedali, da gre pač samo za nesrečno naključje. Pogreb poročnika Popoviča, ki je umi! v cvetu mladosti, bo danes popoldne oh 1530 iz garnizijske bomice na pokopališče k Sv. Križu. Pokopan bo z vsemi vojaškimi častmi. Blag mu spomin! Sorzna poročila* LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.78. Berkn 13.4^75 do 13.5375 (13.5125), Bruselj 7.8959, Budimpešta 9£&2. Curih 1094.4—1097.4 (1095.4), Oimaj 7.942. London 275—275.80 (275.40). Nenrjorll 56.245 do 56.445 (56-345), Pariz 223.36, Praga 167.45, Tr* 294.35—396.35 (295.36). ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 275.40. Nevvvork S •Pariz 22231. Milan 295.55, Curib 1095.90, Berlin 1351. Dunaj 794, Praga 167.45. Efekti pos- 85, vojna škoda 433. INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.1275, Newyork 515.10, Pariz 20.29, Milan 26.96, Madrid 71.70. Berlin 123.30. Dunaj 72.47, Beograd 9.127787=^. Praga 15.38, Bukarešta 307.30. Budimpešta 90.12, Sofija 3.72125. Varšava 57.75. \ Prvi višji samaritanski tečaj v LJubljani Sfaoa je bi zaročen prvi višji samaritanski tečaj v naši i — Udeležencev ye t>3o 44, izpit ph je potožSo 35 LJubljana, 38. novembra. 5 posebnun odlokom je dalo ministrstvo za narodno zdravje pred meseci inicijativo za prirejanje višjih samaritanskih tečajev. Nižji taki tečaji se v naši državi prirejajo če nekaj let z velikim uspehom med ljudstvom, v šolah in raznih socijalnih ustanovah. Vse priznanje Pa gre krajevnemu odboru Rdečega križa v Ljubljani, da je pri. redilo prvi višji samaritanski tečaj v Ljubljani, ki je torej tudi prvi te vrste v državi. % O velikem pomenu samaritanskih tečajev* za povzdigo narodnega zdravja in higijene nihče ne dvomi Ljubljanski odbor Rdečega križa pod predsedstvom neumornega dr. Otona Fetticha je v tem pogledu pri nas oral ledino m žanje že zdaj lepe uspehe. Prav točno je predsednik sinoči ob zaključku višjega samaritanskesa tečaja označil Rdeči križ med nami pred vojno, rekoč, da je to bilo društvo, ki ni koreninilo v našem narodu, ker je bilo samo zbirališče vpokojenih avstrijskih oficirjev in jare gospode, ki jim je bila resnična zdravstvena povzdiga naroda deveta briga. Delovanje Rdečega križa danes pa dokazuje, da si je v svesti važne misije, ki jo vrši za narod in to s pomočjo naroda samega. Lepšega dokaza za to ni, kakor onih 35 udeležencev višjega samaritanskega tečaja, ki so včeraj položili pred komisijo zdravnikov Izpite in dobili lične diplome, s katerimi so dobili pravico delovati kot saraaritam. In ti udeleženci niso bili morda iz meščanskih krogov in niso prišli k predavanjem o zdravstvu, da bi si preganjali dolgčas. Udeleženci so iz delavskih vrst, delavci, mali obrtniki in delavke v tovarnah, strežnice, šivilje itd., ki so si prikrajšali ure počitka po napornem dnevnem delu v obratih in prišli poslušat, kako lahko pomagajo bližnjemu v nesreči. Kakor so danes v vsakem kraju postaje gasilnih društev, tako bodo v kratkem v slehernem kraju ustanovljene samaritanske postaje, ki bodo vršile še važnejšo socijalno misijo med narodom, v slučaju nesreč, nezgod in posebno še v času epidemij, katastrof itd. Kader za te postaje izobražuje iz naroda krajevni odbor Rdečega križa s pomočjo socijalnih in higijenskih zavodov ter z nesebično požrtvovalnostjo naših zdravnikov. Rdeči križ je priredil pod okriljem OUZD nižji in višji samaritanski tečaj. OU23D je povabila v ta dva tečaja delavce In delavke, ki so se odzvali v lepem števi- lu, se udeleževali vestno in vztrajno vseh predavanj m končali tečaje z uspehom. V nižjem tečaju je bilo 40 predavanj, 18 teoretičnih in 20 praktičnih; od 50 udeležencev jih je položilo izpit 43; predavali so pa vodja tečaja dr. F. Mi s, dr. M. Rus, dr. Otraar Krajec in uradnik OUZD g. Bole o anatomiji, fiziologiji, prvi pomoči, negi bolnikov in ranjenih, o Rdečem križu in ženevski konvenciji Sinoči je pa bil slovesno zaključen tudi višji samaritanski tečaj, ki je pričel 1. oktobra. 44 udeležencev je poslušalo 15 predavanj, od teh 6 s filmi Izpit jih je polagalo od 17. ure naprej 35; štirje zaradi bolezni niso mogli k izpitu. Predavali so jim vodja tečaja dr. Fran ta Mls, dr. T. Jamar, dr. I. Pire, dr. Jakša, uradnik Higienskega zavoda g. HuhelJ in tajnik RK g. MaT narič o zdravju v hiši, o šolski higijeni, duševni in obrtni higijeni, o tuberkulozi, alkoholu, o pobijanju nalezljivih bolezni, o borbi proti raku, o dečji higijeni ter o Rdečem križu in narodnem zdravju. Po izpraševanju kandidatov — v iz-praševalni komisiji so bili dr. Zaje, dr. O. Krajec, dr. M*s in odbor RK, — jih je nagovoril vodja obeh tečajev dr. Fr. Mls. Lepo je očrtal njih vzvišeno socijalno nalogo in dolžnost in hkratu s porazno statistiko o številu jetičnih, sifilističnih in umobolnih v naši državi pokazal, kako je potrebno samaritansko delo med ljudstvom, ki mu preti degeneracija ip pogin, če ne bomo sami pripomogli, da se higijensko in zdravstveno dvigne. Nato le nagovoril samaritanke in ^ama-ritance predsednik krajevnega odbora RK g. dr. Fettich. Zahvalil se jim je za požrtvovalni in nesebični obisk in jih vzpodbujal k samaritanskemu delu med ljudstvom. Pozdravil jc tudi navzočega zastopnika mestne občine g. dr, M. Zamika, zastopnike tiska, zahvalil se je vsej javnosti, ki je prizadevanje Rdečega križa ppdpirala. Okrožnemu uradu, ki je dal na razpolago prostor in učne pripomočke in gg. zdravrt-kom-predavateljem. Absolventi tečaja so se nato g. predsedniku zaobljubili, da bodo svojo samaritansko nalogo izvrševali vestno in nesebično. V imenu samaritanov in samaritank sta se prirediteljem in posebno še voditelju tečaja zahvalila g. Škrlovnik in gdč. Zvonka Kete ter mu izročila lep šopek cvetlic z darilom. Za celibat uradnic ali proti Pofckxxffe se uradnici, ko mora izpolniti materinsko do — Eden, ki je strašno hud na poročene uradnice tost! 22 Vestno in pazljivo sem čitala vse dosedanje odgovore na anketo celibata urad-idc- Zato naj mi bo dovoljeno povedati nekaj misli. Prav pravite, g. I. R. »O vestnosti žene in uradnice ve govoriti le tisti, ki jo ima<. Sem poročena uradnica ki zato ne zanemarjam urada in ne doma- 2ena, ki ljubi moža in deco, je gotovo vestna doma in v uradu- Mnogi učenjaki so že pisah, da daje ljubezen vzpodbudo k delu- Marsikateri šef bi ne zamenjal svoje vestne poročene uradnice za novo neporočeno moč. Tudi ni skoraj nikoli prepira v takem zakonu, kj^r služi tudi žena, kaj H ona razume moža mnogo bolje in mu pomaga kot raka prenašati sferb za preživljanje svoje družine in dostikrat tudi za onemogle starše. Očita se nam, da v uradu razpravljamo o zakonskih dolžnostih- Vprašam pa vas, neporočene uradnice, koliko vas pa Je, ki nikoli v uradu ne pokratmjate o svodih idealih, kje ste bili ta ali oni večer, kako je bilo na plesu, v gledafliscu itd. — Mislim, da je ni, kar roko na srce. povsod se dobi izleme. Res je, da poznam tudi take zakone, kot napr.: zakon brez otrok, mož zasluži menecno če« 4000 Din — a žena je uradnica, mož inženjer — žena uradnica, mož advokat — žena učiteljica, hčerka bogatega trgovca — uradnica. Take uradnice rade v resnici zanemarjajo urad, ker se zavedajo, da je mož inženjer, advokat aH oče bogat trgovec. Hodijo v pisarno ne iz potrebe, pač pa, da potratno svojo plačo za Itjksus- Za take uradnice naj se uvede celibat ne glede na to, ali ie poročena ali ne, Dalje poznam zakon, mož državni uradnik z enako plačo kot moj mož, toda s to razhko, da je ona I ©po doma, ima 1 otroka, ki Je po cele dneve nedelje in večere prepuščen služkinji — ona pa elegantno oblečena v kožuh /t od i po plesih, zabavah in ji ne manjka ničesar« Tudi ona zasluži, ker Ima bogatega domačega prijatelja. In takih žen je tudi dovoli — toda prav imajo, nihče rhn ne očita, da odjedajo drugim kruh. Pravijo, kdor nima toliko, da bi preživ-Hal Ženo, naj se ne ženi- Z Ludmi takih nazorov ie vsaka debata bob ob steno. Mar je še premalo gorja in nezakonske dece na svetu? VI. k] ste za cettbat uradnic kar brez izjeme, bi stori« mnogo bofie. da bi se znvzeii z isto vnemo za zboljšanje gmotnega pcfožaSa poročenih državnih uradnikov, fcnti m podlagi tega bi bflo tudi vpra-nradnie zadovoljivo rešeno. Kdor pa ne zua ceniti delo poštene žene, je cinik brez duše in srca. Saj pravi predsednik čehoslovaške republike Masa-ryk: »Kadar mora, Žena — mat j uradnica, učiteljica, delavka pustiti delo, da izpolni materinske dolžnosti, povišajte tako ženo, globoko se poklonite materi. Ona izpolnjuje veliko dolžnost, daje narodu bodočnost«. Poročena uradnica-23 Za a4i proti? Na vsak način sem za to. da gospe izginejo iz pisarn* Razlogov za tako željo je silno veliko, proti pa m^nda prav nobenega. Prvi in morda največji razlog je velika brezposelnost. So gospe po javnih in privatnih službaa, ki so samt* dobro plačane. Će bi bile slabo, bodimo prepričani, da ne bi hodile več v službo, ker bi doma dekla več pojedla kot gospa zaslužila. Mesta takih bi lahko zasedli družinski očetje, ki bi na ta način zasigurali obstoj družine. Ali bi bila morda gospa kaj prikrajšana radi izstopa? Ne in da. Ne: Doma ne bi bilo treba plačevati ene ali morda tudi dveh služkinj; red bi bil v družini, če bi se ii o n a posvetila; otroci bi imeli mater, ki je tako nimajo. Sai družinski očetje vemo, da se otrok naveže na tistega, ki se zanj briga in s katerim je otrok stalno v stiku. Ali je morda to mati, ki je ni doma? Ne, služkinja ali stara mati* Saj poznam mnogo družin v katerih se otroci še ne menijo za mater. Služkinja jim je v°č- Po mojem mnenju bi bilo tudi manj ločitev, če bi bila vsaka žena samo žena in mati. Tako pa pride v službi v dotiko z raznimi gospodi in tako dalje. Saj poznamo pregovor: Priložnost naredi tatu! Tako je v mnogih primerih tudi tu- In posledice? Najprej prepiri, potem pa ločitev, otroci pa trpe. — Ce pa gospa pusti dobro plačano službo, je pa tudi prikrajšana. Manj bo sredstev na razpolago za puder in šminko, za ondulacijo, toalete, za razne zabave itd. Toda, aii bi se mati pomišljala med izbero: ljubezen otrok in harmonija v družim — udobno življenje, na/novejša moda in zabava brez prvega? Mati ne bi pomišljala. Ce le pa gospa brez otrok — in takia je tudi precej, ker otroci danes niso v modi, poleg tega pa v marsičem ovirajo — pa tem prej iz službe! Sploh bi bilo želeti v današnjem družabnem živi j en* u več smisla za sočloveka. Ali je to pravično, da po nekaterih rodbinah služita mož in žena in si privoščita luksnis. v drugi pa radi brezposelnosti stia-dajo? Ali ie to socialno, da služi gošna za modo — dekleta brez eksistence r-a se mora'jo prodajati, da dobe vsaj za najpotrebnejšo hrano? Ali imate poročene gospe sploh kaj vesti v teh vp/ašarinh? časi so težki, zato si od reči te nepotrebne stvari in privoščite soljudem vsaj najpotrebnejše- C* more delavec s tisoč dinarji preživljati več-čiansko rodbino, bodo nidi tako zvan: boljši sloji s »francoskim sistemi*.m< mogli shajati z mnogo bofjšo m>Žev3 plačo' Manj luksusa in več ljubezni drt bližnjega, pa bo šlo! Ce se to uvehavi, n«» bo v*č treba Pisati deJdicatn na stodiiarske nankovce »Zate sem prodala svoj** nedolžnost< Sedaj pa še besedo o gospeh - učiteljicah. Katera ni mati. Je spim škoda i7-gubrjati besede. O tistih gosp**h pa, ki so matere v pravem pomenu besede, oa: Učiteljska služba zahteva posvetitev vs^ pozornosti otrokom- Ali more to učiteljici — mati? Ali niso njene misli večkrat ali pa vedno pri njenih otrocih? Ali more obojim posvečati vso pozornost? Menda ne. Ali enim aii drugim. Poleg tega pa razne >ka-tastrofe< v družini. Mislim, da te »kata-strofec ne padejo vedno na glavne počitnice. Ali pri tem nič ne trpi pouk? Da pa takoj odgovorim na eventualni odgovor, naj navedem primer. V zadnjem času se je obravnavalo na neki taini seji (tajni samo radi prizadetih) sledeče: Neki učiteljici se je obetal vesel dogodek v rodbini Po tem je dobila bolnrški dopust, da se malo opomore. Dopust je pretekel, opomogla se pa še ni. Dobro: pa Še malo odmora- Prišle so počitnice. Po počitnicah pa pride prošnja za zopetni dopust- Poleg pa zdravniško izpričevalo, da se zopet bliža vesel dogodek. Službodajalec se menda ce smeje... Ali v takih primerih ne man ka vesti? Ker gospa poučuje tak predmet, da ga ni. če nje nt. menda ne bo niače rekel, da pouk ne trpi. Ni zastonj padla opazka: »Na, tu imaš poročeno učiteljico« Poleg tega pa veliki kader brezposelnega učiteUstva! Prepričan pa sem. da mnoge poročene, ki so v službi, soglašajo s tem, da omožena ženska ni za službo. Toda njih nihče ne goni, same se pa težko odločijo- Zato je treba apelirati in tudi javno pritisniti na služboda alce, da nehajo s to prakso. Nadomestnega materijala imao dovolj in v mnogih primerih celo še boljšega. Saj nam je vsem znano, najbolj pa še gospe m samim, da imajo gospe v službi izjemno pravico. Ce jim ni ka prav, se takoj našobijo ali pa še kaj hujšega. Pa naj si dovoli kaj takega neporočena uradnica, če si upa! Ona mora biti lepo pohlevna in ubogljiva ter pridna, če hoče obdržati skižbo. Oni prvi pa vsega tega ni treba in laako gn-«i: »Pa germU Saj ima kara — k možu! Na račun poročenih v mnogi.i pisarnah sarajo neporočene. V pisarnah nastane nezadovoljstvo in godrnlanje, katerega bi ne bilo, če bi se napravil red: poročene k družini, druge pa v službo — in s ceste! Koliko socialnih problemov bi bilo rešenih kar na hitro roko. Konec naj bi bil: Vsi se moramo združiti v močno falango in zahtevati od javnih in privatnih služboda j alce v, da pomedejo s poročenimi uradnicami! Izključujem pa posamezne upoštevanja vredne primere. Mestna občina dela novo pragmatike za mestno uslužbenstvo, v kateri ie paragraf: Omožene žene ven! če se bo to povsod delalo, bo bolje za vse. —d—r. Ljudsko vseučilišče v Celju V ponedeljek 15. t m. je predaval v nabito polni predavalnici v trgovski šoli dr. Henrik Turna, obče znani slovenski alpinist in ugledni kulturni delavec, »O pomenu in razvoju alpinizma«. Izhajajoč od ustanoviteljev alpinizma, — Angležev, — je predavatelj v kronološkem redu podal v kratkih obrisih razvoj in stanje alpinizma v Avstriji Švici, Italiji, v Skandinaviji, v Nernčiji, na Poljskem, na Madžarskem, v Franciji, na Hrvaškem, v Češkoslovaški, Sloveniji. Bolgariji in Srbiji Zlasti je povdarjal pri tem opisu značilnosti alpinizma pri teh narodih. Med Jugoslovani so se prvi in to L 187-4 posvetili alpinizmu Hrvati, katerih planinsko udruženje šteje danes že 8000 članov, Slovenci smo jim sledili leta 1893. in se lahko kvalitativno kosamo celo z alpinisti na Angleškem, dočim je med Srbi, ki so ustanovili planinsko društvo šele 1. 1902 in katero šteje sedaj komaj 500 članov, prav malo zanimanja 23 alpinizem. Naloga Hrvatov in Slovencev je, da pritegnejo čim največ svojih bratov Srbov v krog jugoslov. alpinistov. Trtie momenti alpinizma, t j. šport, ljubezen do narave in spoznavanje prirode, kažejo vsestranski pomen alpinizma. Kdor zasleduje in združuje vse te tri momente na svojem potu v veličastne višine gora, le ta je pravi alpinist Vsebino alpinizma ge predavatelj nazorno pokazal z dolgo vrsto krasnih naravnih zimskih in poletnih posnetkov. Ob spremljevanju slik nas je peljal predavatelj v duhu iz Gornje Savinske doline skozi Logarsko dolino preko Kamniških planin v naše Julijske Alpe ter vpletal vmes pripovedovanje o svojih doživljajih na tem potu, ki ga je dr. Turna neštetokrat prehodil. Poslušalci so si bili ob koncu 2 urnega predavanja vsi edini, da tako zanimivega in užitka polnega predavanja že dolgo niso slišali v Celju. Uspeh bi bil popoln, če bi celotno predavanje izšlo v tisku. Zalibog je Ljudskemu vseučilišču ski-optikon na razpolago le na trgovski šoli v predavalnici, ki pa je bila za dr. Tumovo predavanje veliko premajhna ter lepo število Celjanov ni moglo prisostvovati predavanju, kajti gneča je bila že itak velika. Ljudsko vseučilišče pa bo poskrbelo, da bo dr. Turna še najmanj enkrat v tekoči poslovni dobi predaval. Prihodnje predavane se vrši v ponedeljek. 2. decembra ob 20. istotako na trgovski šoli. Predava šolski uprav, loško Bizjak: »Potovanje ob jadranski obali od Crne gore do Sušaka in obisk zgodovinskega gradu Visoko pri škoiji Loki.« Predavanje spremljajo skioptične slike. I dbanes ptemljera t u4> 4., 6.. v -n v. u-Neka:, cesar LUrt i ^c n | .J-ila! Umotvor vekkeza Mtj&tra E. W. ML KNAU- JI a ii e t (mhvhoi Nancy I>r«xeL CharJes Mor ton, B<*r-> V ru>n, Mary Dmwan Rezervirajte vstopnice ItMtniCno] Pole« tega: Najnovejši »Oh iurmf.. eCUni kino matica Telefon 2124 Razstava naših mladih umetnikov Nekaj novega v Ljubljani bo umetniška razstava našib mladih umetnikov v ceutru-mu mesta G. Josip Z a 11 a, trgovec z felez. nino je pravkar moderno preuredil svojo prodajalno na Dunajski cesti (poleg gostilne pri >Figovcu<) in jo je odstopil našim mladim umetnikom, da prirede v njej božično prodajno razstavo slik in grafik. Ker je g. Zal ta odstopil lokal brezplačno, bo vstop prost Vsakomur je torej omogočen brezplačen pose t in ogled lepega števila izbranih umetnin, ki bodo na prodaj. Na ta način se bo nudila eenj. občinstvu ugodna prilika nakupa originalnih domačih umetnin, s katerimi 6i lahko najprimerneje okrasijo svoje domove. Umetnine lahko porabijo za Miklavževa in božična darila ter ne le sebi, ampak tudi svojim prijateljem in znancem napravijo veliko veselje. Težka je izbira pomembnih, trajno vrednih in obenem ne predragih daril. Radi tega so naSi mladi umetniki sklenili, da bodo cene razstavljenim delom kolikor mogoče nizke. Organizacijo razstave sta prevzela gg. akad. slikarja Miha Maleš in Olaf Globoćnik. Razstave se udeleže: Niko Pirnat, Peter Loboda, Mira Pregljeva, Fran Pavlove«, Olaf Globofnik, Miha Male?, Ivan C&rge, Janez Mežan, Stane Cuderman in Franc Stip-lovšek. Razstava se otvori na narodni praznik v nedeljo ob 10. dopoldne. Odprta ostane 10 dni, in sicer vsak dan od 10. dopoldne do 9. zvečer. Velika udeležba občinstva pri tej originalni in vsekakor velezanimivi prireditvi gotovo ne bo izostala! (Presveta Repertoar. Začetek ob 20. zvooer Četrtek, 28. novemtea: »Grob noznt&ciega vojaka«. Red B. Petek, 29 novembra: Zaprto. Sobota, 30. nov.: »Brez ljubezni«. Izven. Medel ja, 1. decembra: Ob 15. uri »Jane« zek-Xosanček danes opozarjamo vse ljubitelje operete. KOL CD AR. Daaes: Četrtek, 28. novembra kasMi-n-i: Eberhapd, p-a vosi avti i: 15. no-venbra. Peč. posta. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Grob neznanega voj*ka. B. Opora: Ocreojslti sJavoeflc. A. : KJoo Matica: Stirr>« vtm*L kino Ideal: Nova gospoda. Kino U ubija tiski Dvor: Zamorci v svetov« vojni «B Eati pav. DEŽURNE LEKARNE. Daaes: Bohinc, Rimefca c««ta; Leiastefc. R*s-Jeva cesta. — Po zadnlih voutvab oa Češkoslovaškem &eje poslanska zbornica 67 poslancev - Sokolov, to se pravi 16 več kakor jih je pa bik) v prejšnji zbornici. Toda ne samo to. Sokoli imajo tudi absolutno večino v Štirih poslanskih klubih- Pri republikanski stranki ie od 46 poslancev 27 Sokolov, v narodno - socialistični stranki od 32 — 19, v narodni demokraciji celo od 15 poslancev 11 Sokolov in v obrtniSki stranki od 12 — 9. V teh klubih se torej brez volje Sokolov ne more nič sklepata Slično razmerje je rudi v senatu, kjer je 32 senatorjev — Sokolov namesto prejsnji.i 29-Od 24 republikanskih senatorjev je 14 Sokolov, od 16 rrarodmb socialistov 12, od S narodnih demokratov 3 in od 6 obrtnikov tudi 3. Na za dni i predsedstveni seji je COS skJeniia, da posije vsem Sokolom poslancem m senatorjem pozdrav in pa resolucije VII. sokorske s&upscme. Ko bo skiican parlament, pa bodo vsd bržkone pozvani na skupno sejo, da se pogovore o skupnih so-kolskih stvareh. — Izredna sela SS. Dne 2&. oktobra se je sestalo v Pragi predsedmitvo Zveze siovanskeca sokolstva k izredni seji pod predsedstvom pTedsedaikoveffa namestnika br* Zamorskega, Starosta JSS br- Oan&I je poročail o pripravah za rlet v Beogradu 1P30. PredsednfcStvo ie vrelo na »nanje, da bo dne 13. novembra v Pragri seja načelni-šrva SS. Uvažujoč vse okolnosti, ki so spremljaje sodbo in usmrtitev vladitmirja Gartana, je sklenilo predsednrsrvo tale prodaš: »Zveza JS je globoko presunjena poslušala poročilo o preganjanju slovanskega žlvija v Italiji, čigar višek je bila prenagljena usmrtitev Vladfcuirja Gortana. Zveza čisto razume bolest jugoslovanskih sokolskih bratov, ki so z odtrganjem jugoslovanskega ozemdja in z niega prikl;učitvijo k Italiji izgubili 5 odličnih sokolski.! žup in veHko število cvetočih društev, katerim je v današnjih razmera j eksistenca popolnoma onemogočena. Zveza obsoja tako ravnanje, ker nasprotuje prinoiporn človeštva in kuiture«. Sport — Tek ujedinjenja. Akademska Sporuru Kiuib Pr^TKrrje proredi letos drtagic nacionalno športno proslavio državnega ujedanjenja. Letos k imenovana rjrrreditev tem bolj pomembna, ker sc vrši v popolnoma u}e*£njend orZavj j -g*<> . Z ozarom na satn ^ravo^iava: soačaj p^ire^-ive Iz rrvoM pokrovitelji g- «*ž- Seroec. ban dravske banovine, darovati ra zraasovalca glavne proge krasen srebrni prenodcu pokal. v M Je po osoctfcifa g. arfa. Sgvoćaca izdetoia tmbUaoska ♦%'ttflca FLsch.5. Tuda ostaJfi plascrajnj tekmovalci s< pribore v trajno pose&t darila, ki so nmet-nisko izdelana soeoisJoo za bo prireditev Pla-ke.e so is čistega brona, odedane po načnu t. Đorlsa KaJša* pri naSem domačem podjetju Strojne tovarne in livmroe d. d. Tekmovanje suma bo iotos tadS nnioao peMobito o« reiv4ačfios«« 73'2<1: sodelovanja sneanJUi tekmovalce. M bodo sudca' natoGtrejšo koricurenco cnaokna . i;xa*ksna rivafloma lErfji in Primorja, la s^rno ■nb setbi LiTvenuo, aađitopka z ozirao oa zr. ■- . IcirvdlA'e kompJeftno- Zuoanjšm tekroovVo*«] prednhčita znana tekača g D. Stciaoov.ć. c.'an 5K Soko iz Beograda, naš oajbotfti maratocs*.; ts'va^ ofincMomk in veđeratni državni pni na dcige p:cge. ter z- Komer Karoi, nas -ojjk k! starta ra barve JLAS VUra-*i «i iz Zasrrtna in vefta za najboljšega te'cača na do'gi noje v Zagrebu. Ostro konkurenco j t* bo4o r. od ili na5i tekači Sporn, BkpflBat ra Pevko. Radioprogram Radio-Ltubijana Pefnfc, 29. novembra. 12.30 Reproducirana glasba; 13: Časovna napoved. Korza, reproducirana glasba; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 17.30: Koncert ra-dioorkestra; 18.302 Športno predavanje »Primorja«; 19: Goapodinjska ura, gdč. Krekova; 19.30: Italijanščina, poučuje dr. Stane Leben; 20: Predavanje o slovenskih Clasbenih hstih (dr. A- Dolimar); 20.30: Večer radio-orkestra; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. • Dnevne vesti. Gg. poverjenikom Vodnikove družbe Družbina uprava prosi gg. poverjenike, da po možnosti pobero članarino za I. 1930. obenem, ko razdele članom knjige za tekoče leto. Za družbo je to velikega pomena: Ako vsaj do novega leta pošljejo članarino vsi letoš/nji člani, potem lahko uprava pravočasno določi višmo knjižne naklade m ne more se zgoditi, kakor je to bilo letos, da bi »Vodnikova pratika« že pošla v trenutku, ko se pTično knjige šele razpošiljati. Takisto bi ne šli družbi v izgubo težki tisočaki, ki bi jih lahko dobila na obrestih, ako bi vsi stari člani poravnali lefcnino do novega teta. Pomislite: 18.000 članov po 20 Dim, to je 360.000 Din. Koliko obresti bi ta velika vsota dala v 10 mesecih, to je od I. januarja do 1. novembra! Družba bi za ta denar lahko izdala še eno knjigo! A tako? Člani drže 20 Din v svojem žepu, od tega pa nimajo koristi ne onj. Še manj pa družba! To naj gg. poverjeniki uvažujejo iai po tem r a vina jo! — Vse naše čitatelje in naročnike v Tria? u obveščamo, da začne naša uprava z 2. decembrom pošiljati >Slovenski Narod« z avtobusom Ljubljana-Tržič. Naročniki bodo dobivali naš list v hotelu Lončar, kjer naj ga po prihodu avtobusa ob 19.15 dvignejo. V prodaji se bo dobil naš list še istega dne v trgovini g. Ivana Teuerschuch in v trafiki g. Miha Megušar. Opozarjamo prebivalce Tržiča na to ugodnost tem bolj, ker je >Slovenski Narod< najcenejSi dnevnik v Jugoslaviji in edini popoldanski list v dravski banovini. — Imenovanje v banski upravi. Za agrarnega inšpektorja pri banski upravi savske banovine je imenovan direktor agrarne direkcije v Ljubljani dr. Josip Sokolić, ki je bil svoj čas sicer imenovan za direktorja agrarne direkcije v Ljubljani, toda služboval je v Velikem Bečkereku — Poslanik Angielinovič v praški trgovski zbornici. Nas* poslanik v Pragi dr. An-igjelinovič jo posetil v torek v spremstvu *šefa konzularnega oddelka Dušana DajiCi-£a predsedstvo praške Trgovske in obrtne zbornice. Odličnega gosta ie pozdravu* rpredsednik zbornice Amošt Grossmaun z generalnim tajnikom dr. Sarokom. Dr. An-igjelinavič in predsednik Grossmarm sta govorila o nekaterih važnih vprašanjih, nanašajočih se na gospodarske stike med (Češkoslovaško in Jugoslavijo, posebno pa o možnosti njihove po»gIobitve na te-nsjju tesnejšega sodelovanja gospodarskih zbornic obeh držav in meroda/nih činitelje v. — Iz finančne službe* Vp oko jen je nadzornik finančne kontrole pri finančni drrek-c$H v Ljubljani Franjo B u r g e r. — Fz davčne službe. Davkar Alojzij Gr-movšek je premeščen od davčne uprave v Gjusrgevcu k davčni upravi v Noveai mestu, d a/v kar Rudolf Žeslin pa od davčne uprave v Višnji gori k. davčni upravi v Gfurzjevcu- — Iz prometne službe. Imenovani so pri direkciji državnih železnic v Subotici za šefa sekcije za vzdrževanje proge dosedanji šef sekcije za vzdrževanje proge v Vinkov-edh Milan Šega, za nadzornika proge X. sekcije za vzdrževanje proge v Vinkovcih Ljudevit Pelikan, za šefa sekcije za. vzdrževanje proge v Splitu dosedanji nadzornik proge Ivan Petek. — Sprememba naziva naših državnih železnic Po odredbi prometnega ministra se bodo nazivale naše železnice odslej »jugo-slovenske državne železnice<. Stare napise na vagonih bo treba zamenjati z novimi. — Izplačilo 22odstotne poravnalne kvote Slavenske banke. Eonkurzni upravitelj Slavenske banke sporoča, da je kraljevi sodni stol v Zagrebu kot konkurzno sodišče s svojim odlokom od 22. t m. proglasil 22% poravnavo v konkurzu kot pravom očno. Prav tako je s svojim sklepom od 25. L m dvignil konkurz nad skupno premiSno in nepremično imovino Slavenske banke. Izplačilo 22% poravnalne kvote je poverjeno Prvi hrvatski Štedionici v Zagrebu, ki prične takoj izplačevati upnikom drugega razreda kvote na vložne knjižice, kakor tudi na terjatve po tekočem računu. Kvote na terjatve pri centrali Slavenske banke izplačuje Prva hrvatska Štedionica potom svoje centrale v Zagrebu, na terjatve pri podružnicah Slavenske banke v Brodu, Beogradu, Celju, Dubrovniku, Ljubljani, Mariboru, Osijeku, Sarajevu, Sušaku in Subotici pa potom svojih podružnic v teb mestih. Kvote na terjatve pri podružnicah Slavenske banke v Kranju, na Jesenicah in v Škofji Loki izplačuje Jadransko - podunavska banka, podružnica v Kranju. Kvote na terjatve pri podružnicah Slavenske banke v Murski Soboti in Gornji Radgoni pa isplaćuje podružnica v Mariboru. Vsi upniki po vložnib knjižicah se pozivajo, da v svrho izplačila kvote osebno predložijo hranilne knjižice pri imenovanih plačilnih mestih, kjer se morajo zaradi izplačila kvote javiti tudi upniki po tekočih računih. — Brezposelnost v septembru. Po podatkih centralnega odbora za posredovanje dela je ostalo od avgusta 4405 brezposelni/i delavcev in 1385 delavk- V septembru se ie prvavilo 13.215 novih brezposelnih delavcev 1385 delavk. Borze dela so posredoval za 2572 delavcev in 496 delavk. Odpadlo je v septembru 9789 delavcev in 1232 delavk. Koncem septembra je bilo brezposetoiSi 5259 delavcev in 1396 j-lavk. V septembru so dobili brezposelni 76.1S9 Din redne, 29.958 izredne poojpore, 10-466 Din potnih stroškov in 2500 TMn v naturali ja h. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da ni pričakovali nobenih bistvenih izpre-mecnb. Včeraj je bilo po vseh kra^ii naše države megtleoo m oblačno. Najviša temperatura je znašala v SpKtu 12, v Ljubljani 11.2, v Skopiju 11, v Zagrebu in Sarajevu 10, v L!ubjjani °, v Mariboru S stopinj-Davi je kazal barometer v Ljubljani 768 9 Ponos za ponose, spisal P. Stadler, za slovenske odre priredil J. Špicar z originalno P. J. —Ij Vstopnice za novinarski koncert se dobe r predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trga. Opozarjamo cenjeno občinstvo, naj si jih pravočasno preskrbi, da ;>ri večerni blagajni v Unionu ne bo tolikega navala, kakor je bil Se vsa leta. V predprodaji si lahko vsak iibere sedel, kjer mu najbolj ugaja, doeim je bilo pri večerni iagajni na dan koncerta doslej vedno ie ■e razprodano tako, da so se morali iado-oljiti s stojišči eelo tisti, ki bi bili radi cli sedete, pa jih ni bilo. Letos ie *ani-Tianje za novinarski koncert še posebno ve-iko in tato je tem bolj priporočljivo preskrbeti si rstopniee ▼ predor od a ji. —Ij Glasbeno društvo >Ljubljana< si je izbralo za nastop na novinarskem koncertu J. Brnobičevo »Na poljani<, lep, polifonu mešan zbor. ki ga je nekoč izvajal pod skladateljevim vodstvom »Slavec-:, in pa znano dr. A. Dolinarjevo »Venček narodnih ILc >Ljubljana< je lansko leto pod vodstvom dr. Dolinarja uspešno koncertirala po Češkem. — ij Pevsko društvo »Ljubljanski Zvone se na novinarskem koncertu spomni blago-^okojnega pisatelja Milana P u g 1 j a in po- • v n'f^ov ?T-omin niegovo po J. PavČiČu krasno komponirano pesem >Če rdeče rolo zapade sneg« za mešan zbor. globoko občuteno skladbo. Društveni ženski zbor pa nastopi z v Ljubljani še neizvajano Adamičevo živo pesmijo »Zgodaj vstala mlada je de-vojka^ na Golarjev tekst — >LjuMJaa«ki Zvon« praznuje 1. 1990 251etnico svojega obstoja. —Ij >Slavec« nastopi na novinarskem oacertu s svojim moškim zborom, v kate-~em je tudi društveni pevski naraščaj z Ba-jkovo narodno 2>Oblaki so rdeči<, 6 popu-irno. blagoglasno Jerebovo »Pelin roza< 'n s precej težkim dosedaj le enkrat po ^evskem zboru Glasbene Matice ljubljanske izvajanem razigranem, živahnem raeša-•m zboru »Aprile. »Slavec< zadnje čase pod pevovodjo g. Repovšem pridno o>- —Ij Rezervni oficirji se opozarjajo na določila čl. 474. službenih pravil I. del, glasom katerih so dolžni na državni praznik v nedeljo 1. decembra 1929 prisostvovati cerkveni svečanosti, ki bo ob 10. v stolni cerkvi sv. Nikolaja- Kdor nima uniforme, naj prida v civilu. Pol ure prej se čda-ni zbero vpi-sarni Zveze rezervnia oficirjev (Kongresni trg l), odkoder bo skupen odhod. — Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani- —Ij Za Miklavža priporočamo Ciril Metodov koledarček Kraljevič Marko. Dobi se v vseh knjigarnah in nekaterih trafikah. Cena 6 Din. 667/n —U Klavirski koncert- Ena najnadarje-nejših pianistk gdč. Jadviga Poženelova nastopi tudi v letošnji sezoni s samostojnim koncertom v ponedeljek 2. decembra v Pil-harmonični dvorani. Gdč- Poženelova je ljubljanskemu občinstvu že dobra znanka s svoju prejšn ih samostojnih koncertov. Po končanem konservatortju ie študirala še dve leti v Franciji In Španiji ter bila učenka znamenite umetnice-pianistke Blanche Selva v Parizu- Začetek koncerta točno ob 20. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. —Ij Krajevna organizacija jugosl. emigrantov (Orjem) v Ljubljani opozarja V6e člane, da se vrši v torek, dne 3. decembra ob 8. uri zvečer redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Občni zbor bo v areni Narodnega doma (soba »Preporoda«) vhod z Bleivi-eisove ceste. Dolžnost Članov je, da ee ga polnoštevilno udeležijo. Odbor. —Ij Splošni kurz češkega jezika bo, kakor lani, v št jakobski mestni šoli in sicer začetniški in nadaljevalni. Vpisovanje se bo vršilo danes v četrtek 28. t m. ob 18. v št. jakobski šoli. Vpiše se lahko v kurz »sak-do. Opozarjamo na ta kurz vsakogar, ki bi 3e rad naučil češčine. Znanje češkega jezika odpira Jugoslovanu vrata v bogato ćežko literaturo in v razumevanja vseh ostalih slovanskih jezikov. —Ij Morala ge. Dulske! To izborno komedijo, ki je dosegla pri obeh dosedanjih predstavah nadvse lep uspeh in žela burno odobravauje pri občinstvu in kritiki — ponovi v soboto dne 30. nov. šentjakobski gledališki oder. _ Predprodaja vstopnic od petka dalje v trgovini Peter Sterk nasl. Miloš Karničuik, Stari trg 18. — Na to ponovitev opozarjamo cen j. občinstvo! — Ij Opozarjamo cen j. odjemalce, da ie razstava in prodaja vsak dan odprta ter vljudno vabimo tudi one z dežele na neobvezen ogled. P. Magdić, Ljubljana, Aleksandrova cesta ŠL 16. 163/n —U Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — sekcia Ljubi.ana vabi člane in njihove spremljevalce k ogledu novega mostu na Zidanem mostu, ki se bo vršil v soboto, 30- t. m. Od jod iz Ljubljane s potniškim vlakom ob 12.20. Vodil bo inž. dr- Miroslav Kasal. —Ij Moške, damske obleke za NOVINARSKI KONCERT takoj zlika, očisti VVallet Ezpres, Stari trg 19. 669-n nogavice z žj60m in stanoviten ie parfum, ki ga vsebuje milo Elida Favorit. Ono ima vse dobre lastnosti, ki jih zahtevamo od res dobrega mila/ je blago in čisto ter polepšava polt.KIjub temu, da se močno peni je zelo izdatno in to vsled njegove izredne kvalitete. —U Soko] L vabi svo;e čamstvo na proslavo narodnega ujedinjenja v nedelja 1. decembra ob 11. uri dopoldne na Taboru-Po proslavi svečana zaobljuba vseh novo pristoplih članov in članic ter onih. ki iz kateregakoli vzroka še niso opravili svoje zaobljube. Članstvo, udeleži se proslave v čim večjem številu! —1] Dramski tečaj ZKD. ZKD naproša gojence II- letnika dramskega tečaja, da se udeležuje;o točno in redno pesečajo sestanke vsak torek in petek ob 8. uri zvečer v Kazini- Vabljeni so tudi gojenca I- tečaja, ki sodelujejo pri vprizoritvi Hlapcev in Po-hujšania. Iz Celja Najboljše, naftrapejfe. salo u najcenejše! —c Avtobus mesta Celja bo vozii od petka 29. novembra dalje na progi Celie — Dobrna po istem voznem redu, kakor je vc*tl v preteklem poletju. Zjutraj bo od-ha;ai iz CeJja ob 7.45, iz Dobrne pa se bo vračal ob 8.45, tako da bo zanesljivo še dobil zvezo na osebni vlak Ljubljana — Maribor, katerega je sedaj že večkrat zamudil. Popoldne pa bo vozil ob istam času, kakor doslej. Po<što za Dobrno, ka bo prispela v Celje ponoči, bo vozil avtobus zjutraj, ostalo pošto pa, ki bo dospela v Celje čez dan, pa bo vozil iz Cela popoldne-—c Porotno zasedanje- Poleg že objav-lenih porotnih obravnav v zadnjem porotnem zasedanju je razpisana kot četrta razprava za torek 3- decembra dopoldne razprava proti Josipu Tumšflcu, Francu No-voselu in Antonu Isteniču. ki so pred meseci vlomili v delavnico kroiaškega mo1-stra Antona Oražma v Gledališki ulici 9. —c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu in njegovi bližnji in dalna okolici, da bo uradoval referent Zbornice za TOI v torefc 3. decembra od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Gremija trgovcev Celje, Razlagova ulica 8. pritličje, levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se vljudno vabijo, da se pri njem zglase v določenem času. —€ Drag upor. Hlapca Antona K. je predsinočujem ustavil na Slomškovem trgu stražnik in ga opozoril na razne pomanjkljivosti na vozu in konjski opremi, kar seveda ni v skladu s predpisi mestnega cest-nopoiieijskega reda. Seveda je stražnik vprašal Toneta tudi po cenjenem imenu. Tone pa ni nič odgovoril in je brez obotavljanja pognal konje, da bi nadaljeval vožnjo proti domu. Stražnik ga je moral s silo spraviti na policijo, kjer je Tone dejal, da je bil prepričan, da ga stražnik dobro pozna. Pa bo zato moral šteti lepe kovače v korist mestnih ubožcev. Obravnava proti madžarskim zastrupljevalcem Čez 14 cku se prične v Budimpešti ^ozacSoea^ffia obravnava proti toieti-ca*ra iz okolioe Sofoc&a, ki so zastrup- | lijaUe svoje moče in sorodolk-e. O tej aferi smo z& obširno r^ročali. Motiv 3točitx>v It 1>U potop po -posestvih. Mnogi so za^strnipljeaii že pred vojno in manjkalo je samo še nefeafl let. »pa bi tbHi zločini pozahlieni. Policija je uvedk cfcSiiroo irežskavo in odkepali so 50 IrapA V 48 ipriirnerli so nas;i v s&rotodem djrobovju arzeoi. Obravmva se bo vršila v etapah in nastopijo bo nad 100 prič. Vtse zločinke ne pridejo pred sox££oe, kajti dve sta se Že obesMi. dve sta pa zblazneli. Te dni se je umaknila roki pravice j še ena obtoženka, ki se ie zastrupila z i arzenom. Na obtožni klopi bo sedelo 30 zaistruipljevalk. Državni pravdttifik zahteva snurtno kazen v 10 pnroerilh. Obravnava proti zastrmpUevailtkaim v Sc4-noiku bo največja senzacija, kar jih pozna zgodovina madžarske jirstice. 250 deklet na dražbi Nedavno se je vrnil iz Afganistana angleški trgovec, ki nravi, da so razmere v tej orijentalski deželi neznosne. Atmosfera je zelo napeta, poseb* no v Kabulu, kjer so usmrtitve na dnevnem redu. Teror se nadaljuje, toda ljudje so na že vajeni Mnogi pod« pirajo sedanjega vladarja, ker jim obeta življenje v izobilju. Po porazu plemena Hagaraz, ki je bilo do zadnjega zvesto bivšemu kralju, so priredili veliko svečanost. Premagano pleme je moralo jamčiti za svojo zvestobo s tem, da je izročilo pristašem novega kralja 250 najlepših deklet. Ker pa potrebuje kralj v prvi vrsti denar, je odredil, naj prodajo vseh 250 deklet na javni dražbi. Povelje je bilo izpolnjeno in dekleta so prodali za 15.000 dolarjev. Morilci Liebknechta in Luxem-burgove pred sodiščem Berlinsko drža vino pravdništvo je ore^^elo v nedePio katzensko ovadlbo proti vodji avstrijskega Heimwehra rnajorau WaJdernaru Pabsru zaradi nagovarjanja k umoru Karla Liebknechta in Rose Luxerriibuirg:. V utenrieljitvl je rečeno, da je major Pabst zapovedal kapitajn-u Flug-Hartun^u in nadporočini-ku Vog'hi, naj prepeljeta Karla Ueb-kn-eehta in Roso Luxe»mibnirg iz hotela »Eden« v ječo. V resnici sta pa doMa od ndega povelje, naj ju ustrel-rta. Kot priči Tiastoprta državni tažtielj Joiros, ki je hi?l nedavno suspendiran, in pa pon basta. V Bosni so osli polovico manj* ši nego na Dunaju.« V času, ko je bil Galgotzv poveljnik Pfcmvsla, je bilo po ulicah toliko blata, da je bilo zelo težko priti v trd* njavo. Nekega dne je lilo kakor iz škafa in general je dal brž poklicati župana, njegovega namestniki in tri občinske svetovalec, ki so takoj prišli v salonskih oblekah in lakastih čevljih. Občinski očetje so mislili, da bodo z generalom pili čaj, toda Galgotzv jih je nemudoma pozval k ogledu blatnih cest, po katerih so morali gaziti blato do gležnjev. Med ogledom je Galgo* tzv mimogrede godrnjal in preklinjal malomarnost občinskega sveta, češ. da bi blata ne bilo, če bi bile ulice tlakovane. Kmalu so bile vse ulice popravljene in tlakovane. 50 Prijel ie Hepburrha za rame in mm oomasra'l vstati. — Upam, da je vani zdaj odleglo. AH morete sama hodii-ti? Njegova roka je bila zelema. PrSel je Hepburna ood oaad'uho im ga odvede! oo hodn'3ku k dvfeaCu. Zaprl ie vratca in pritisnil na ffimTb. Dvigalo je ne-stfšno drselo najvzRor. IzstoprJa sta na-rarvnost v veliko sobo. Podobna ni 'bila mobe ni oitiih, katere je Hepbunn dotlej videl. Spomfinja&a ga je na stransko toainelico v starinski katedral1!*. Imela je visoka gotska okna in obciki iz rwj?n'encis:a lesa so šegah* visoko pod strop. Luči so bile stonjite v stenaih tako, da bi človdk mn'slfl, da žare stene saune po sebi. B&a ie soba, kaforšno more opremčti bogatašu samo tumekiik. Po sobi so se -razlega Iti nežni afkordi orgeilj. toda orgije sttme in mož, ki ie Lgirai so bde skrite v mraku v oddaljenem koncu sobe. Hepburn se je ustavi s svojim spremljevalcem pred rnzflcjm naslanjačem iz terezilJGffi'C.cra hrasta. — Op^os-tste, da vas nadlegujem, to- . toda z.crafbM'i SO jo že lažni prsii in vse orizaldeMaflije je bita zaman. Po-sfcusU je vstati, toda naslanjač je bii fsaittrjen k tlom. Kar jc zaslišal repo t dvigala in del z •fesom ooite stene se je premaknil. V sobo je stopila "Ro-sam-unda hi od-tetrtma. se je zaiprk za njo. — Izvolite sestri, gospod-ičria Greyjeva, — je dejal Hepburnov spremljevalec prijazno. — Sem oseibni tajnik ffo-sipoda Prior a, ki bi rad vamta obema pojasnil položaj. Rosamunda se ie ozrla na Heobiinifa m stopnja korak naprej, riepbuimi je hotel vstati, todia žica se mu je zajedla v. zapestje. Zaškr!a>al je z zobirni in osnaihmil nazaj. — Vse je v redu, Ro>.ain>mnida, — je vzkliknil na videz veselo. — Ta Daso vam ne stori nič žateiga — saj ne sme. Pri besedi »Dago« so se orne Evra-zitjčeve oči srdito z a iskrile. Rosajrnain-da je stopila k Hepbutrrau in mu položila roko na ramo. — Biila sta morda presenečena, — je radailjeval Priorov tajnik, — da srno vaju iztrgati iz rok gentlemaoia Golen-sel Gospod Prior želi, da vajma to zadevo pojasnim, ker ima tehtne razloge, da ne stori tega sam. Gospod Prior jc bQ na »Ordeaizi«, ko se je potopilla, in v Ajnglitk) jc pri sipe I včeraj po«pold'ne. če se ne motiim, ste presenečeni, gospod Heptorn. .— iPannik »StnatteMan« bi moral pri-s&erti v Glaisjgow šetle danes . . . pred dvaiiiajstittni urami, — ic dejal Hepburri pcesenečeno. — Ah, dla, gospod Prior se je rešil na rKifcrejsejn parn^ku »Nordic«. Po povrat- ku je zvedel, »da mu namerava njego v prijatelj Colenso prekrižati račune. Me raizumete ? — Ne, ne razumem vas, — je odgovoril Hep6unn. — Sioer pa, kaij imajo vaše podle intrige opraviti z naima^p — Vse, — je odgovoril Evrazijec flegmatično. — Takoj se prepričate, da je res, kar pravim. Codenso je nedvomno izrx)[linjevaJ povelja gospoda Priora — mafelim v prizadevanju uničiti dokumente proti mjernu in njegovim prijateljem, da, tudi proti Prioru. Menda ni treba omerejati jeklene dvorane pokojnega Nevila Greya. Toda Colenso ie nameraval polastrtt se nekega dokumenta in izrabiti ga proti svojemu po-glarvarju. Še drva druga sta bila v zvezi z njim. Gospod Prior pa ni držal rok križem. Zato sta zdaj tu m zato nista več Colensova gosta. Colens je že prejel zasluženo kazen, je pripomnili tiiho, — Kad pa hoče Prior z nama? — je vprašal Hepburn. — MisIrJ sem, da je to jasno tuda manj inteligentoerrau človeku, — je na-daljevial Priorov tajnik. — Gospod Prior hoče odstraniti iz jeklene dvorane Nevilla Greva zbirko dokumentov, ki bi mu utegnili škodo«vati. To je povsem jasno. — In zakaj tega ne stori? — je vprašal Hepbunn ogorčeno. — Bas zato potretoirje vas in gospo-diično Greyjevo, — je odgovoril tajnic prija-zno. — OmeoiiM ste korrtbinacijo ključavnice. Gospod Prior bi vam bdi zelo hvaležen, če bi mu dali njen opis. Avtomobil stoji pred vrati. Gospod Prior se orJpelje vsaik čas v London. — Cirjte, — je dejail fleDbujni. — po-ložrmo vse flaše karte na miizo. Povem vam, čemu sva Sla z R-osaorrundo v je-(kJlono dvorano, čeprav so vam najini razlogi najbrž dobro znan-i. Nevilđe Grey je spravil Rosairound'ino mtater v ieoo. V jekleni dvorani je še nekajj do- kaKov, ki i odpro jetoiška vnaita. Kaj misK-te, da izdava novo komtbinaoio Mjučavolce kormikoli, razen na'jrjnib pri-ja-teti'jev ? Se vam zdi to mogoče, gospod tajnik? — Toda verjemite mi, gospod Prior je vajin priijatelj, — je dejal Priorov tajnik priliznjeno. — Sad bo menda res, — se je zasmejal Hepburn in se oizrl na žico, s katero je bil privezan k naslaejaču. .— V zahvalo za kombinacijo kflju-čavnice stori gospod Prior vse, kar je v njegovih močeh, da osvo;bodi gospo Greyjevo in opere njeno čast. To je cbltjnbil pod častno besedo. — je nada- le v a! — Čast! — se je zasmejal Hepburn, Tajnik ga je srdito pogledal in zakričal: — Ali ml odgovorite? John Prior nastopi Nekaj časa jc bilo vse tabo. Hepburn je čutil, kako drhti Rosairmndana roka na njegovi rami". Potem so tudi orgije nenadoma ufrhnile. Vse luči na stenah so ugasnile. Z drugega konca sobe so se blfžali tibi koraki. Prišlec v fraku je bil suh mož aristokratske zunanjosti, sivin las in izrazitega asketskega obraza. Imel je profil rimskega senatom in tenke prste glasbe nika. — To jc sam gospod Pnior, — je za-šcpetal ta-jnJk in d;a. 2^atoj jc torej preža la v n;eni nekaka zver? Zakaj je sovražni vse ljudi? Hepbunn se je spomni-;, kaj 117:1 je prepovedovala Raquej. — Krerrip&lj! Ta grozna starodtuvna m&a Daljnega vzhoda, ki je ra;zmesarila njegovo grlo in jezik talko, da je onemel, je napravila iz njega ipoiialbljenca, izobčenega iz človečke družbe že od mPadiih nog. Bilo je nekaj neiizrečeno pa'tetičnega in strašnega v tem možu z dnšo glasbenika in srcem neusmiljenega tirana. Lepe ustnice Johna Priora so se pre-mfflcaie an njegov pogled je bi'1 uprt v tajnica. — Da »gospod — je dejal tajnik. — Pojasnil sem jima položaj. Obrnil se je k Hepburn u 'in Rosanmin-dt, ki je še vedno stala pri naslanjaču. — Gostpod Prior hoče takoj slišati vajin odgovor. Mu hočeta pojasniti komfoinacijo ključavnice? Hepjbunn je videl v mislili prizor v ovčarjevi koči v gorah za Črnim na-sipoin. Rosa»mjund!a je dejala, da si mi saibeležila nove kombinacije ključavnice, ker je bSIa samo obrnjena stara. Zato s« ni bilo bati, da bi jo kdo zavohal — sfcrivriost je bMa na varnem, do-kl*er saarra ne snreffovorita. — Ne po\rem, — je odlgovoril Hepburn. — To je vaša zadnja beseda? — Da, — je odgovoril Hepburn sa-mozarvestno. John Prior je gLedal dobro minuto svojemu -tajniku v obraz, po tejn so se pa začele njegove -ustnice znova hliiro premilkati. Evrazrjec je prečitail gospodarjevo poveđije. Ves prestrašen je stopal korak nazaj. Potem je stopil k Ro-samundi in jo prijel za roke. Dekle se je obupno branilo. Toda tajnikove roke so jo držaie tako krepko, da se ni mogla ganita. — Fhistite jo, lopov! Hepbumi je poskusil vsta*ti, toda žica se nru je še bolj zajedla v zapestja. Prvič je pogledal Jotau Prioru naravnost v oči. Miraz ga je sprelete!. Strasna sila vsemogočne osebnosti je bila naofeana na tem obratzm. Naenlkrat je Hepburn razume!, zakaj dirbite vsi ijudje pod tem pogledom. Napeti je moral vse sile, da ni povesili oči. V smeihfeju Johna Priora se je zasvetil žarek zmagoslavja^ ko se je obrnil proč. Počasi je korakal na drugo stran sobe. Iztegnil je roko in odiprf v steni skrivna vratca, za katerimi se je prifcaizala omarica. Evnazijec se je tSio zasmejal. — Gospod Prior vama pekaže zanimiv spomin na svojo domovino. Prijeten ta spomen ni nič kaj posebno. Toda inorda vama raizveže jezik — a
  • >Gospode uredjnilke naiprošam, da ne odhajajo nrej, predno ne pridejo.« Leta 1906. je postal Oemenceau prvič miraster. Vajen je bil vstajati zgodaj in kot neumoren delavec se je hotel ob nastopu slntžbe prepričati Če prihajajo podrejeni organi pravočasno v siužoo. V spremstvu svojega taijnika je šel po vseh pisarnah. Bile so prazne in samo en uradinrk je na vso moč smrčal za pisalno miizo. Ministrov tajniik ga je hotel zbuditi, toda Clemenceau je tajnika prijel za roko, rekoč: »Pustite ga, sicer rudi on odide.« Oemencean nteđi rui občudova«! avtoritet. Celo prezidenta Wtlsona, s katerim je -moral včasi v Parszu delat:, na posebno cendl. »Ta človek mi gre na živce s svoifrni 14 toielkaimi,« je dejal nekoč in r>n)pomni!l smeje: »Celo bog se je zadovoljil samo z desetimi zaipovednil« Nekega dne je Clemenceau v parlamentu ostro nastopil proti enemu svojih miin istro v iin mu zabrusil v obraz, da je bedak. »Zalcaj se ga pa sip rojeni kot ministra v svojo vlado?« so gta vprašal začudeno. — »Kaj bi mi mosli priporočiti še večjega 'bedaka ?« se ie odrezal Clemenoean. Ztnuna je Gleraenceaiueva de^indoja ratzlike med Briarrdom in Poincareem: ■>;Briand se ni ničesar naučili in razume vse, Poiincare se je pa vsega naučil in niičesar ne razume.« Nekoč je Clemenceau otvarjal v gorskem mestecu južne Francije javno ustanovo. Žepan ga je poučil, da ie mesto zgrajeno na skali, da bi bilo varno pred Saraceni. »To je morala biti dobra idieda, je menil Clemenceau. — ^Odkar sem tu, nisem videl še nobenega Saracena.« Ko je bil Clemenceau glavni urednik »■Annrore«, je planil nekega dne v mred-nSštvo neznanec in uistreftil z revolverjem. K sreča ni nikogar zadel, krogla je zdrooiUa samo š^po. Ciemenceau je dati zadevo preiskati, potem je pa izja-vijl, da gre za norca in vmil se je k delu. Kroaln je prišel k njemu eden njegovih sotrudnJIkov in mn iizjavil, da dotični ni bil norec, temveč anarhist in da so ga straianiki pravkar ocVedđi V istem hipu se je začUl aretrrančev kMc: »Živela pravičnost!« — »No, vidite, da je res norec,« je dejal Clemencea usodo. »Cnjte, kaj se je prupctilo tnenL Nedavno sem se izprehajal v dtroScem parku v 'HulerijaJi in neka mati jc i zorEa name svojo hčerko.« — »Ka. fc pa storil ta gospod?« jc vprašau ^c-kMca? — »Domovino je reški,« — je odgovorila mati. — »Kakor Jeaiine d*Are, marnica?« — »Da, kakor Jem d"Are, dušica.* — »Zakaj ga pa oteo sežgali?« . . . »No, vidite, jaz čakami,« je prrDomjnil Clemenceau. Kot munistrskii pred'sednirk je bii po-vahljem z \"sem svojim kabinetom k nekemu senatorju na lov. Pri Obeda je sedel kraj njega slaven pisale i.i. Ste izvrsten strelec?« $ra je vipnišul Glć-inencean. — »Kap' še, streljam salo bo, vedno se bojim, da zadenem si^l-da v oni del telesa, kjer tzgmb: hrln-t pošteno ime.« Glemenceau je p^k na. svroje ministre, rekoč: »FVosim, kar irzibeTite.« Potem se je obrnil Nincjc h gospodarju, rekoč: »Utpam, da mu od-kažete boldSe mesto, nego ga >e imel pni cbedn.« Tudi svojiii sottnudinikov ni pardai.-raii. Nekoč se je spri v iranistrakcni svetu s fino/nclnijm mtnhstrom CaillatU-xom. Ko je p!«ešatsti Oafl'Latr^: < ^d2ua iai, jc zalfelical .->ti®er« za nJim: »izginete vendar že z vašimi 40 lasmi!« Clemencea»u sam je 'bfl pa še bolS plešast. Biivšesa preznidenta republike Dc-sohanela je otfkrito zaničeval. Ko so moi sjpoTocFH da je Descnanel padel rz vlaka, ker se je nagnil skozi okno in BZgmbil ravnovesje, je Clemencean vzkliifenM: :To ni mogoče, sag ima prelahko glavo!« Cflernenceau se je hodid lečit v Karlove varv. Nekoč je bal povabljen oa izlet z avioniicfoiloru Pripeloaft so se do gozda, kjer je stal čuvaj, ki jih ni hotel pustiti naprej. V družba ni bolo nikogar, ki bi razoimel nemščino. Zato so se petljali naprel toda kmaftu so naletel na drugega čuvaja, ki jim je ener-dčno zastavid pot Šofer je ustavil in začela so se doiga pogajanja. Gozdni čuvaj ni znal francoščine, izletnikom je bJa pa nemščina španska vas. Ctemeai-ceau je postal nestrpen, končno je pa skočil pokonci m zateričađ na ves glas: »Ich bin der Kaiser von Ftranikreich«. Čuvaj je skočil v stran in safeutiral. Pot je bfla mahoma prosta. Pred ameriškim sodiščem. V sirili Ameriki stoji are ti ranec ored sodiščem. — Kaj je vas privedlo sem? — ga vpraša sodnik. — Dva stražnika. — Po tem vas nisem vprašal, pač pa po vzroka. Ce se ne motim, je kriva pijanost — Priznavam, gospod sodnik, oba stražnika sta bila orjana. Žrebanje t državni razredni loteriji Dne 25. nov, 1929 so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 40.000 št. 34.626 Dim 4000.— štev. 17.929 Din 2000__štev. 30.903, 58.207, 99.800. Din 500.— Štev. 5732, 5747. 5792, 7516, 7518, 7649, 7690, 769S, 14.112, 17.925, 17.944, 17.964, 17:976, 17.9S3, 20.055, 20.080, 20.085, 20.142, 20-153, 20.168, 20.187, 34.610, 34.647, 40.512, 40.529, 40391, 40-557, 55.832. 58.232, 58.357. 58.371, 5S.3S7. 66.625, 66.626, 66.690, 75.767, 75.795. 75.797, 84316, 84325, 84.540, 84.561, 84.604, 84.659. 84.666, S4.699, 91.705, 99.729, 99.773. 99^46, 99.896, 100.738, 100.749, 103.109, 103.177, 103.196. 109.770, I09.S75, 115.641, 120-104, 120.119, 120.187, 120-240, 123.815, 123.893, 123.956, 123.973. Žrebanje se bo vršilo dc 2. decembra 1929. Za tekoči razred so vse srečke razprodane. Dobitke bomo izplačevali od 17. decembra dalje. Za novo kolo bomo pravočasno priložili naročilnice. Srečke pridejo v nromet po 10. decembru. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv Petra cesta št 19« ADICIJSK1 STROJ najnovejše izdelave na zalogi pri tvrdki ŠELENBURGOVA UL. 6 — Tel. 29-80 Makulaturni papir kg d Din 4a-orodaia u«*r»*» "Slov Naroda" >mMa1i o£lasl< Vsaka beseda 50 pv. Plača me lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko! - Na vprašanja brez znamko m» m — nd&ovarlasno. - Najmanjši oglas IM» 5^-*. Drva, premog, koks pri t>vir<£kii »Kurivo«, Dunajska cesta 33. Telefon 3434. Javna skladišča (Ba>!kan). 2552 20odstotne kronske bone copuje Ptička Štedaonica, zaLožta zavod d. d., Osij«k. Desatščina al. 27. 974- Pristen med na prodaj od 100 kig Da.prcj, s posodo vred, po 17 Dan fcg pni Lepjp Josip, mazar. pošta Selnoca ob Dravi. 2620 Prodam zaradi oputstitve oforta dobro ohra-safreoo kovaško orodje in meh. — Poiave se pri Ivan Prešeren. Slov. Javonrfe 3. 2618 Starejšo žensko oziroma vdovo za vodstvo sospo-dmjsbva ižčem za vas v Bosni, 12 km od mesta. Mesečna plača 300 Dan, stanovanje hrana m dobro Tarvnanje. Bdti mora tudi dobra koi-haTica. FVmudbe na nask>v: Ana JovaaKJvtić, učiteljica. Goriraja (Ma-sflaj. Bosna). 2617 Mahovino hrasta a-U sli>v in bučne koščice, suhe in rešetane, kupitjemo. Pomud-be z vzorcem na naslov: G. iHoifcnaim in Co., Zagreb, Ben?sJa-fv-ićeva 3. 2616 Premog la DRVA netfbottSe vrate dob»v*l* L Pogačnflc Bohoričeva 5. Telefon 2059 94-L Prikrofevalni tečaj Krojačem, šavdlia.m. nesvu'am! Poučeval bomo kroie za sezono 1930. PričeJtCik 9. decembra. Damam podk v pofcjutoih uraii. Ugodna plačilni pogoji. Krojno učfHšče, Ljubljana. Si asi tnr 19. Kroji po meri. 2622 in GALOŠE sprejema v popravilo tvrdka M. TREBAR, Sv. Petra cesta 6. Hotel-restavracijo penzijom aLi sanatorij v Krapinskih Toplicah vis-a-vrs kopatešia oddam v najem. Modema zgradba, brez inventarja, v prkiičjn 3 krasni veKki lokaR. 2 manjši sobi za restavracijo in kavarno, kuhinja, loža za pOTtirja in vse potrebne prrtiikiine. v prvem nadsvr.. 10 velikih sob. 3 manjše, vse par-ketirano in oprernkfeno z modernimi pečmi s pečnicarra in rest-cn-ci, sobe za slnžiocad. 2 veliki verandi, ves komfort. angleški klose tu vodovod, naped&ana razsve:!j^-va, klet. kanalizacija, telefon, senčnat vrt ki zeJeofadm vr-t, postaja lisoe avtobusov, žarišče vsega odličnega dntžaboega življenja, odprto poleti in pozimi. Pogodba na več let. Odda se s 1. januarjem 1930. V poštev pridejo samo resni ponudniku zmožni slovenščine in nemščine. Potradbe naslovit-na: Jnrkovič. lastnik. Zagreb. Pri-hz 6. 105'L Za Miklavža ure, brtljanti, zapestnice, obadi, doze za svaldice, srebrni nastavki! — VeUka izbira. Fvan Pak??, Lhibija- Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprt tu k) drugim težbočam želodca priporoča dr. O. Pfcoott. lekarnar v Unb- na, Pred škofijo 15. 2601 «an(. 87-L Dražba posestva št. 55 in 57 na Poljansfci cesti v Ljoboand bo dne 39. novem, ob 10. dop. na sodišču soba 15. Posestvo bo stoii irz dveh haš z gos^>oa4)c treh parcel za stavbišče na Ižamslki cesti_ i b ■ ii ■ i bi n ■ ■ i ■ ii ■ i ■ ■ m ■ D n i ■ ■ 11 p ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ j na diobno in na debelo nudi Asim Arslanaglč, Sara evo za engros pakovano v zabojih po 25 kg netto, cn detail v poštnih zavitkih do 20 kg po ceni 32 za kg. POŠILjATEV HO POVZETJU. najboljši brnski Mogoui Zaamčeno is t o volnene moške to damske blagove cadnfib novosti ca lesensiio in zimsko sezilo razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Siegjel - I in hol — Brno Palackeho tr. 12, Češkoslovaška Največja izbira. Namižje tvorniške cene. Majsolidnejša «zvr*itev vseh naročil. - Ma zahtevo vzore >astont r postn ne prosto - Za : trm taertdL — Za opravo Is istem* dd bsui Oton ChtmoL — Vsi v UabtonL