76. itnnta. I Htljari, i iMrtjit. I. april« lfli. XL1X. lito .Slovenski Narod" vef]a v tfubljanl na dom dostavljen: a v npravništva prejeman. odo leto napcej poi lela a Mrt teta „ m« mesec a K 24-— • 12— • . 2-- celo leto oaprej pol leta m četrt leta m na mesec _ 11-— 5-50 1-90 Dopisi naj se frank iraja Rokopisi tt ne vračajo* SredBittvo: Knailova ali ca it 5 (v priuiciu levo J ttlelCD it 34. 4mm anfpr tsvz«am*l medelf• ta pravnike. Inserati veljajo: peterostopns petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po U viau za trikrat aH večkral po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Postao vrsti 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. * Upiavnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije« inserati i. t d, to je administrativne stvari. mesna iiiilHis velja tO vinarjem ———— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. -Narodna tlakama" telefon it 89. .Slovenski Narod- telit pO p©iH: za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • pol leta m m m • četrt leta . . • • na mesec m m m m K 25-— . 13'-. 6-50 . 230 za Nemčijo! celo leto naprej - • • IK 33*^ za Ameriko in vse drage deželen* celo leto naprej « • • K 35.-: -* Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka* Vpravcištvo (spodaj, dvorišče levo), Knailova ulica ŠL 5, ielelon st.83* Bombe na Postojno. NASE NEDELJSKO URADNO POROČI! O Dunaj, 2. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Položaj je neizpremenjen. Danes zjutraj so metali sovražni letalci bombe na Postojno. Dva moža sta bila ubita, več ranjenih. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fin!. NAŠE SOBOTNO POROČILO. Dunaj, J. aprila. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Včeraj se je delovanje na posameznih točkah fronte na obeh straneh zopet pričelo. Ob tolminskem mostišču, v odseku Bele in na fronti v Dolomitih, je prišlo do več ali manj živahnih topovskih bojev. Italijanske napade med Veliko in Malo dolino in pri Schluderbachu, smo zavrnili. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 fer, fml. • m m ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 30. marca. (Kor. urad.) V odseku Rovereta navadno artiljerijsko delovanje. V Suganski dolini so bili odbiti manjši sovražni napadi zapadno Tesoba. Na pobočjih Col di Lana praske patrulj na smučeh z ugodnim uspehom za nas. V dolini Bele in ob srednji Soči živahno artiljerijsko delovanje. Naša artiljerija je obstreljevala neko na cesti pri Bogatinu korakajočo kolono, je poškodovala sovražne obrambne pozicije na Slemenu in je razpršila čete, ki so prodirale iz Po-ljubina. Na višinah severozapadno Gorice je trajal artijerijski dvoboj z veliko intenzivnostjo ves dan. Ponoči je pod-vzel sovražnik po pripravi skrajno močnih rezerv silen napad, ki se je pričel s severnega konca podgorskih višin in se je v kratkem raztegnil na na vso fronto do hriba Sabotina. Posebno razljučen je bil boj v odseku Pevmke. Večkrat odbit je ponovil sovražnik vsakokrat s svežimi četami svoje brezuspešne krvave navale. Končno je bil, zmeden vsled protinapada z naše strani, pognan v beg in nam je pustil 150 vjetnikov, med temi 5 oficirjev. Na kraški planoti pogostoma artiljerijske akcije. Vzhodno Selc so jurišali naši na močan sovražni okop, kateri so obdelovali trdo že nekaj dni, so ga vzeli z bajonetom in so odbijali številne sovražne protinapade še v noč. V teku tega sijajnega podjetja smo vzeli sovražniku 202 vjetnika, med njimi 7 oficirjev, 2 strojni puški, eno metalo bomb, nad 100 pušk in mnogo municije in zabojev z bombami. Dunaj, 1. aprila. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana: Italijansko uradno dnevno poročilo z dne 24. marca vsebuje opombo, da so italijanske čete v Cordevolu razširile svojo posest na obronku severo-vzhodno Sasso di Mezzodi, dalje da so zasedle kraje Fallazza in Ruaz v dolini Te italijanske trditve se najbrž naslanjajo na dejansko izvršeni napad Italijanov proti Fedaji nad Besculom, kateri napad pa ni mogel dati nikakega razširjenja italijanskega prostora iz tega preprostega vzroka, ker se je popolnoma izjalovil. V italijanskem uradnem poročilu dne 29. marca navedena trditev, da so bile na Cimi Val Piana, med Val di Calamento in Val Cam-pello naše delavske patrulje napadene in razpršene, je prosta izmišljotina. V omenjenem odseku sovražni ogenj n1 motil nikakih del ali razpršil delavcev Avijatični navali na Italijo. Listi poročajo: Italijansko poročilo o najnovejših avstro - ogrskih avijatičnih navalih javlja, da so bila bombardirana mesia Pordenone, Su-gana in Monte Belluno. Nad Sugano se ie pojavila vsa zračna flota, nad Bellunom dva aparata. Italijanska cenzura je dopustila samo poročilo o težkih poškodbah v Trevizu. Tudi Sandano in Piare sta težko poškodovana vsled bombardiranja. Povraiek Cadorne. Lugano, 2. aprila. (Kor. urad.) Sel generalnega štaba Cadorna se je vrnil v Italijo. Z obmejne postaie je poslal brzojavke na Joffreja in Dou-glasu Haivra, da se zahvali za prijazen sprejem v njunih glavnih stanih in izreče svoje občudovanje ter ju zagotovi, da morata zbog svojih kreposti in velikanske defenzivne organizacije doseči konečno zmago v boju za pravico in kulturo. Italijani ostanejo pri svoji fronti. Iz Berolina poročajo, da pišejo švicarski listi: Pariška konferenca ni dala, kakor je bilo to sicer že par-krat konstatirano, Italiji obveznosti, da mora napovedati Nemčiji vojno, in tudi ne. da se mora bojevati še na kaki drugi fronti razven na italijanski. Salandrovo in Sonninovo poročilo. Preko Lugana poročajo 1. aprila: Takoj ko je došel v Rim, je izjavil Salandra napram politikom, s katerimi občuje prijateljsko, da je dobil v Parizu vtisk, da vživa Italija sedaj v Francoski največje in najod-kritosrčneiše simpatije. O dejanskem uspehu konference pa ni hotel ničesar povedati in je menil samo, da je Italija s sklepi lahko zado oljna. Vprašanje ladijske prevoznine ie temeljito premotreno in doseglo se je, kar je bilo mogoče. Gotovo p;i mora biti Italija pripravljena na velike žrtve krvi in blaga in na mnoge utesnitve in pomanjkanja, katerih učinkovanje pa bo blažila najbrže sopomoč zaveznikov. Tudi Sonnino je rekel, da je zadovoljen s potekom konference in general Dallolio je slikal vnetost, s katero se dela v municij-skih tovarnah. Iz izjav obeh ministrov se da posneti, da se bo vršila prihodnja konferenca četverozveze v Rimu. ASOUITH V RIMU. Rim, 1. aprila. (Kor. urad.) Angleški primier minister Asquith bo sprejet danes od papeža v avdijenci. Na svojem povratku obišče Asquith italijansi glavni stan, kjer ga sprejme kralj Viktor Emanuel. Na konzulti. Pri pojedini na konzulti sta menjala zunanji minister Sonnino in premierminister Asquith napitnice. Sonnino je rekel: Pozdravljam vašo ekscelenco z živahnim zadovoljstvom v imenu italijanske vlade in kot zvest tolmač toplih čustev vsega naroda. Vaša navzočnost vtr-juje v nas zavest prijateljstva, katero je združevalo naši vladi in naša dva naroda tekom tolikih zgodovinskih dogodkov. Prijateljstvo Italije in Anglije temelji v globokem in splošnem čustvu zaupanja in simpatije kakor tudi v stvarni harmoniji političnih in gospodarskih interesov. Te stare vezi so sedaj vtrjene s pobratimstvom orožja in »vczjio, po« godbo, ki veže nas na hrabre plemenite narode, s katerimi skupno bojujemo brezprimeren boj za pravico in svobodo narodov. A s q u i t Ši je odvrnil: Ko prinašam Italiji, njenemu kralju in njegovim vrlim Cet^m in pomorskim bojnim siiain izn.z i: Še solidarnosti in polno naše zaupanje v triumf stvari, ki nas veže, Želim izreči svojo živo zahvalo za srčni in navdušeni sprejem, katerega sem bil de'ežen. Oba dva naroda zastopata danes kljub oddaljenosti, ki ju loči in kljub različnosti temperamentov bolj kot kedaj moč vezi, ki se združujejo že več nego pol stoletja potom jednakih načel in konvergence niunih političnih in gospodarskih interesov. Angleško ljiKJstvo je zasledovalo z enodušno simpatijo heroični boj italijanskega naroda za osvoboienje in enotnost Tsoda je hotela, da v naivišjem tre-notku, ko so bile ogrožene njimr skupne aspiracije in načela, sta se nahajala oba naroda v priiate^sk'* zvezi, da brantta stvar svobode in da pravici vseh narodov, toliko sla bejšili kolikor močneiših, pripomoreta do uvnževanja. Močni vsled edinosti vseh naših zaveznikov bomo nrestali skupno najtrše sknšnie z neomajnim raunamem v končni triumf, ki potrdi te bistvene pravice. Asquith v Vatikanu. — Deputacija italijanskega časopisja pri A s q u i t h u. — Sprejem na Kapitolu. Rim, 1. aprila. (Kor. urad.) Premierminister Asquith je šel z angleškega poslaništva pri Kvirinalu v Vatikan. Njegova avdijenca pri papežu je trajala okoli 20 minut, njegov poset pri kardinalu državnem tajniku, ki je potem vrnil poset v Rimu angleškemu poslaništvu pri Vatikanu, ie bil šc krajši. Nekoliko ur kasneje je sprejel Asquith deputacijo italijanskega časopisja, v katerega imenu je izvajal predsednik Torre v francoskem jeziku: \squithova navzočnost pomeni namen Anglije in Italije, da bosta postopali skupno do končne zmage in da ustvarita z družitvijo svojih gospodarskih in vojaških sredstev nov evropski položaj, ki zajamči pravično ravnotežje narodnosti in svobode narodov. Asquith je odgovoril v angleškem jeziku, publicist senator Maciorino Ferrais je fungiral kot prevajatelj: Zastopniki Anglije in italijansko časopisje so se vedno razumeli. Anglija zasleduje simpatično gibanje Italije za neodvisnost in Italija zato prav ceni temelje angleške politike, ki se niso nič izpremenili. Angležem bi bilo žal, ako bi ne imeli v sedanji vojni, ki določa bodočnost, svobodo in svetovno kulturo. Italijanov na svoji strani. On sporoči angleškim žurnalistom, da je Italija pripravljena za vsak napor za triumf svobode in za priboritev zmage. Potem je šel Asquith k slovesnemu sprejemu na Kapitol, kjer je izrazil župan knez Colona spomin Italije na generoznost in simpatijo Anglije poleg zaupanja v triumf svobode in pravičnosti. Asquith je odvrnil, da je prišel, da zagotovi Italijo, da Anglija trdno veruje v stvar svobode in pravičnosti in da razglasi nepreklicno odločitev Anglije, da bo maščevala pravico slabejših narodov in ne bo trpela nikakega kršenja onih socijalnih in elementarnih zakonov, ki so bili ustaljeni po stoletja trajajočih bojih. Kapitol v Rimu je najpriprav-nejši kraj, da se podkrepi svetost skupnih evropskih zakonov. Zvečer je bila oficijelna pojedina na poslaništvu, kjer sta Asquith in ministrski predsednik Salandra v svojih napitnicaji izmenjala samo želje za vladarski družini in za veličino in Dtocvit obeh dežel DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Iz Turina poroča korespondenč-ni urad: Na letališču v Mirafiori jc padel na tla dvokrovnik Farman, ker je zadeJ ob drugo letalo. Pilot, vojaški letalec, je ubit. Rim, 1. aprila. (Kor. urad.) Uradni list poroča: Generallajtnanta Bo-dria in Giardina in trije generalma-jorji so stavljeni na dispozicijo. Ge- nerallajtnant Oueirolo je bil zopet poklican na svoje poveljniško mesto. Preko Lugana se poroča, da je došlo v Genovo več velikih ameriških parnikov z žitom. V Neapolju pričakujejo štiri parnike. Tako se bo mogoče z žitom iz Amerike malo pomagalo proti velikanskemu pomanjkanju žita v Italiji. Ruska ofenziva ustavljena. NAŠE SOBOTNO POROČILO. Dunaj, 1. aprila. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: Rusko boiišče. Pri Oliki so vzeli avstro-ogrski oddelki neko sovražno prednjo pozicijo, zasuli ruska kritja, razdajali, ovire ter se nato zopet vrnili v ~ašo glavno pozicijo. Jugo - vzhodno od Siemkcvcev smo preprečili sovražni poskus, potisniti svojo črto v širini 1000 korakov naprej na razdaljo, ugodno za naskok; preprečili smo to z artiljerijskim ognjem in protinapadom. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. * * SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin. 1. aprila. (Kor. urad.) VVoIffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Zdi se torej, da je ruski naval za enkrat opešal, naval, ki so ga izvršili s 30 divizijami, to ie nad 500.000 možmi in s čudovito množino municije za te krajevne razmere v času od L do 28. marca proti razsežnim odsekom armadne skupine general-feldmaršaia v. Hindenburga. Vsled hrabrosti in žilave vztrajnosti naših čet ni imel ta naval nobenega uspeha. Kako velik cilj so zasledovali s> temi napadi, je razvidno iz tegale povelja ruskega poveljnika na zapadu, z dne 4. (17.) marca št. 537.: Čete zapadne fronte! Pred pol letom ste močno oslabeli, z majhnim številom pušk in patron zadržali napredovanje sovražnika, ter zasedli svoie sedanje pozicije, ko ste ga ustavili v pokrajini, pripravni da prebije vaše črte, pri Mo-lodečnu. Nj. Veličanstvo in domovina pričakujeta sedaj novo junaštvo, da preženete sovražnika z meja države. Če boste stopili jutri pred to visoko nalogo, sem prepričan z ozirom na svojo vero v vašo hrabrost, v vašo globoko udanost carju in vašo vročo ljubezen do domoviie, da boste izpolnili svojo sveto dolžnost napram carju in domovini ter da boste osvobodili svoje brate, ki vzdihujejo pod Igom sovražnika. Bog nam pomagaj pri naši sveti stvari! Podpisan generaladiutant Evert. Seveda se mora. vsak poznavalec razmer čuditi, da so tako pod-vzetje pričeli ob letnem času, pri česar izvedbi lahko nastanejo vsled koonenja snega od dne do dne opasne težkoče. Izbiro časa ie pač mani pripisati prosti volji ruskega vodstva« kakor pritisku trpečega zaveznika. Če seda] razlaga uradni ruski vir ustavitev napadov v tem času samo z izpremembo vremena, ie to gotovo le polovica resnice. Najmanj ravno toliko, kakor omehčana tla« so udeležene na tem sklepu tudi izgube; po previdni cenitvi iih računalo na najmani 140.000 mož. Pravilno bi torej reklo sovražno armadno vodstvo, da se »velika« ofenziva doslej ni udušila samo v močvirju, marveč v močvirju :n krvi. Vrhovno armadno vodstvo. NAŠE NEDELJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 2. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko in jugovzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H d f e r, fml. * NEDELJSKO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 2. aprila. (Kor. urad.) VVoIffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Položaj je v splošnem neizpremenjen. Na fronti vzhodno od Para-novičev je bilo bojno delovanje živahnejše, kakor doslej. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 29. m a r c a. V okolici Dvinska traja boj. Južno od Dvinska mestoma silen artiljerijski ogenj. V pokrajini zapadno od Naroškega jezera smo vrgli sovražnika iz južnega dela gozda južno od vasi Mokrice ter s svojim ognjem zavrnili iato sledeči sovražni protinapad. V okolici Ognin-* skega kanala mestoma silen infante-rijski ogenj. Pri vasi Somino so premagali naši oddelki žične ovire neke sovražne postojanke ter vrgle sovražnika iz njegovih jarkov. Nemci so zbežali na ono stran kanala. So-* vražni letalci so metali bombe v okolici vasi Lubča in Luninjec (55 km severovzhodno od Pinska). Na fronti ob srednji Stripi smo zavrnili sovražne poskuse priti bližje do naših jarkov.Na celi fronti kopni sneg.Moč* virnate pokrajine ob jezerih so preplavljene. Povsod, ne samo na jugu, marveč tudi na severu se pokrivaj led rek in jezer z vodo in kopni led ob kraju. Kopnenje zelo "debele snežne odeje na potih provzroča za giba* nje artiljerije na celem severu izred* ne težkoče. 30. m a r c a. V pokrajini pri Rigl so izvršili Nemci ognjeni napad na mostišče pri Ikskilu. V odseku pri Jakobštatu je sovražnik silno obstrć* Ijeval okolico vasi Epuni (3 km jugovzhodno od Avgustinhofa) ter izvrši! napad; s svojim ognjem smo ga za* vrnili. Sovražne oddelke, ki so prodi* rali v okolici Suseja, smo vrgli nazaj na oni breg reke. Severno od Dvinska obstreljevanje. Južno od Dvinska mestoma živahen artiljerijski in infanterijski ogenj. Sovražni na* pad južno od Vidsov smo s svojim ognjem zavrnili. Sovražnik, ki so gat zbrali zapadno od/ Naroškega jezera v jarkih južno od Mokric, smo s svo^ jim ognjem razpršili. V okolici Ogin-skega kanala živahen artiljerijski ogenj. Južno od Pripjata in v Galiciji Stran 2. .SLOVENSKI NAKOLT, dne 3. aprila 1916. 76. Štev. ogenj In delovanje izvidnih čet. S svojim ognjem pušk smo zbili eno sovražno letalo, ki je pristalo v okolici Trembovle. Oba letalca, enega stotnika in enega poročnika smo vje-11. Na vsi fronti kopni sneg. Z ruske fronte. Vojni poročevalci poročajo o zadnjih bojih na naši ruski fronti, da so izvršile naše čete na fronti ob Pu-tilovki pri Oliki kratek sunek, ki se je popolnoma posrečil dasiravno so se Rusi branili z vso silo. Pet sovražnih baterij je koncentriralo svoj ogenj na napadalce, vendar so ti ruski jarek, ki jim je bil na poti, zasuli ter se nato vrnili v svoje pozicije. Rusi zopet so poskusili akcijo na fronti ob Stripi južno od železnice Brzezany - Ostrov v prostoru pri Sosnovu. V Širini kakih 1000 korakov so napadli južno od ribnika pri Bjenjavi naše pozicije. Gre tu za del fronte na vzhodnem bregu Stripe, ki je bil močno utrjen. Rusi so to takoj izpočetka svojega napada občutili ter se je njih napad že v začetku ustavil. Silen protisunek le nato ruske kolone vrgel popolnoma nazaj ter se jim je popolnoma ponesrečil poskus dospeti tu do brega Stripe. Nemški hidropiani nad Revalom. »Novoje Vremja« poroča, da je priplulo nad Reval 4 do 6 nemških hidroplanov, ki so iskali ruske ladje. Splošno se sodi, da so to znaki skorajšnjih operacij nemškega bro-dovja. Nemiri v Putilovih tovarnah. »Frkft. Zig.« izve o nemirih v Putilovih tovarnah v Petrogradu, da so delavci v neki delavnici linčali osem sodelavcev, o katerih se je izkazalo, da so bili detektivi. Delo je bilo nato baje ust:ni;eno ter 250 delavcev aretiranih, ki jih bodo najbrže ustrelili. poskusi so se ponesrečili. V Cham-pagni je provzročil naš razdiralni ogenj, da so se nemški strelski jarki južno od St. Marle a Py vdrli. Neko nemško letalo, zbito od naših obrambnih topov, je padlo goreče v sovražne Črte severno od Tahure. V Argonih je obstreljevala naša artiljerija čete, ki so korakale proti Va-rennesu. Zapadno od Maase se je delovanje artiljerije v okolici Malan-courta zmanjšalo. Sovražnik čez dan ni poskusil vdreti iz vasi. V okolici * Mort Homma je izvršil sovražnik po silnem artilerijskem ognju proti 6. zvečer močan stranski nap vi na naše pozicije severno od višine 295, spremljan od zapornega ognja, pri čemer se je po^užil granat s plinom, ki provzroča solzenje. En trenutek se je posrečilo Nemcem ustaliti se v nekaterih odsekih naše prve črte, živahen protinapad naših čet pa jih ie vrprel na^aj. Drug sovražni napad, ki so ga nekoliko kasneje izvrš:li zapadno od tam. se je popolnoma ponesrečil že izpočetka. Vzhodno od Mase in v ravnini Woevre /meren topovski ogenj. V gozdu pri- Apre-montu smo obstreljevali sovražna stan oval i šča pri Varvinayu. Naš ogenj na neko streljajočo nemško baterijo ie razstrelil več mtiniciisk'h voz. — Zračni boj. Eden naših letalcev je v boju zbil neko letalo, ki ie padV> v naše črte pri Reppu v okolici Belforta. Bel^fcko poročilo. 31. marca. Po razmeroma mirnem jutru je dobil topovski boj popoldne značaj velike sile, zlasti v odsekih pri Pervvsn in Dixmuidnu. Pomen zavzetja Malancourta. Bero!in, 1. aprila. (Kor. urad.) Voini poročevalci listov naglašajo veliki nomen zavzetja Malancourta. Sovražnik je izgubil z Malancourtom zelo popolno izgrajeno obrambno napravo. Levo krilo francoske armade pri Vcrdunu je dobilo sunek, ki je omajal njene temelje. Od 20. marca napravljena zagata, ki je izpostavljena našemu obstreljevanju, se je seda i močno zmanjšala. Zopet je padel kos ozemlja pred Verdunom. kos, ki je tvoril kritje trdnjave. Francoske pozicije so sedaj še bolj ogrožene, nemške čete pa so si s svojim najnoveišim deianjem dale sijajno spričevalo veselja do boja in sile ter dokazale, da ie takozvano ponušča-me nemške napadalne sile pri Verdu-nu le slenilo naših nasnrotn^kov. s katerim hočHo potolažiti svoje vznemirjeno prebivalstvo. Obstreljevanje ReSmsa. T>Temps« poroča, da so Nemci iznova silno obstreljevali Reims. V ponedeljek zjutraj od 9. do no! 11. je padlo na en mestni del kakih 300 granat težkega kalibra. Padli francoski genet-ali. Iz Ženeve poročajo: V Invalidnem domu v Parizu so odkrili častno tablo v spomin v tej vojni padlih francoskih generalov, katerih število znaša do sedaj že 11. Novi francoski vpoklici. »Frkft. Ztg.« poroča: Zaradi izgub pri Verdunu so poslali francoske rekrute letnika 1917 že pred dvema tednoma na fronto, tako da je vojno ministrstvo prisiljeno vpo-klicati domobranske letnike 1868. in 1869. Vpoklici cženjenih na Angleškem. Iz Londona poročajo, da bodo oženjeni moški od 27. do 36. leta proti 5. maju vpoklicani. Angleško rekrutiranje in angleška zbornica. London, 31. marca. (Kor. urad.) Minister Long je zagovarjal v angleški poslanski zbornici lorda Derby-ja ter povedal, da se je lista oproščenih stanov skrčila, pač pa pustilo zadosti delavnih moči za industrijo in poljedelstvo. Omenil je, da dela 275.000 žensk namesto moških. Carson je grajal mesece trajajočo agitacijo o vprašanju oženjenih in neoženjenih ter napadal vlado, ki v rekrutiranju ni zadela nikdar pravega. Ves načrt Dcrbvja je bil pogre-šen. Velik škandal je, da načrt že sedem mesecev ni izvršen. Nekdo mora biti kriv, toda v tej vojni je najhujše to, da ni nikdar nobeden nič kriv. Edina možnost nepristranskega in pravičnega postopanja je splošna brambna dolžnost. Iz drugega vira poročajo, da je lord Robert Cecil izjavil, da so bile rekvirirane vse ladje v portugalskih pristaniščih, tudi vse v italijanskih pristaniščih, izvzemši tri, ki so bile nerabne. Mac Namara je povedal, da se nahaja 12 nemških ladij z 62.982 tonami v Argentiniji, 8 s 40.659 tonami v Urugvaju in 44 ladij z 32.416 tonami v Braziliji O pariški konferenci. Bern, 1. aprila. (Kor. urad.) Govoreč o parttki konferenci piie »Journal de Geneve- med drugim: Mislimo, da se ne motimo.da je šlo za ustvaritev močne skupne rezervne armade vseh zaveznikov na zapadu, ki naj bo pod enotnim poveljništvom pripravljena operirati tam, kjer bi se pokazala potreba. Delavski nemiri na Angleškem. Kakor posnemamo fz različnih poročil, je delavsko gibanje na Angleškem zavzelo že tak obseg, da je angleška vlada v resnih skrbeh. Tako je prišlo do delavskih nemirov v državnih delavnicah v Glasgowu, strojni delavci v Harlandu in Belfa-stu stavkajo in v Liverpoolu je pričelo stavkati 10.000 pristaniških delavcev. Gre pred vsem za mezdna vprašanja, lahko pa dobi to gibanje še bo-j resen značaj, zlasti ker je bilo nekaj delavskih voditeljev aretiranih. NEMŠKI ZRAKOPLOVSKI NAPAD NA LONDON IN ANGLEŠKO JUGOVZHODNO OBAL. Berolin, 1. aprila. (Kor. urad.) VVoIffov urad poroča: V noči od 31. marca na 1. aprila ie napadla flotilja mornariških zrakoplovov London in kraje ob angleški jugovzhodni obali. Izdatno smo obložili z bombami Ciiy of London, med Londonom in Doverskim mostom, londonske popravljalnice za ladje, se-verozapadni del Londona z njegovimi taborišči za čete, industrijske naprave pri Enfieldu in tovarne za razstrelivo pri VValtham Abbeju — severno od Londona. Nada!?e smo metali veliko število razstrelilnih in vžigalnih bomb na Lowestoff, ko smo poprej uspešno napadli neko baterijo pri Stowmar-ketu — severozaoadno od Harwicha, storili smo nadalje, da je utihnila neka bateriia pri Cambridgu ter tam napadli obsežne tovarniške naprave. Končno smo obložili z bombami pristaniške naprave in utrdbe ob flum-berju. Storili smo da so utihnile tam tri baterije. Napadi so imeli skoz in skoz zelo dober uspeh, kakor so mogle naše zračne ladje brezdvomno konstatirati, ker so opazovale številne požare in porušenja. Kljub nad vse silnemu obstreljevana! so se vrnile vse zračne ladie razen »L !5«. Po lastnem poročilu je bil »L 15- zadet ter se je moral pred Themso spustiti na vodo. Iskanje naših vomih sil se ostalo dosle? brezuspešno. Šef mornariškega admiralskega štaba. NEMŠKI ZEPPELINI SO SVOJ NAPAD V NOČI OD SOBOTE NA NEDELJO PONOVILI. Berolin, 2. aprila. (Kor. urad.) VVoIffov urad poroča: V noči od 1. na 2. april so mornariški zrakoplovi znova nanadli angleško vzhodno obal. Topilnice, velike železarne in industrijske naprave na južnem bregu reke Tee ter pristaniške naprave pri Middlenboroughu in Sunderiandu so bile 1 in pol ure bombardirane z eksplozivnimi in vži-galnimi bombami. Močne eksplozije. Dogodki na Balkanu. NEDELJSKO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 2. aprila. (Kor. urad.) VVoIffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Nobenih dogodkov posebnega pomena. Vrhovno armadno vodstvo. NAŠE SOBOTNO POROČILO. Dunaj, 1. aprila. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Ničesar pomembnega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. * SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin. 1. aprila. (Kor. urad.) VVoIffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. Kako si Pašlć predstavlja obnovitev vojne na Balkanu. V pariškem »Matinu« izjavlja srbski ministrski predsednik Pašič da je srbska armada pripravljena za revanšo na Balkanu. Y Srbiji se na- London, 1. aprila. (Kor. urad.) Stavka ladjedelniških delavcev v Liverpoolu je končana. O nemški pripravljenosti. Iz zaupnih sporočil namestnika nemškega vojnega ministra poročajo iz Berolina to-Ie: Minister je sporočil, da ima Nemčija še dosti človeškega materi-jala za nadomeščanje vojske. Zato se ni sklenilo razširiti brambne dolžnosti preko 45. leta. Zlasti je to ugodno stanje pripisati izborni skrbi za ranjence, kateri se posreča veliko število ranjencev zopet spraviti v vojsko. Kakor z ljudmi je Nemčija preskrbljena tudi s surovinami za dolgo. Seveda je treba z nekaterimi surovinami varčevati, toda to ni opasno. Boji in uspehi pri Verdunu so nadalje dokazali tudi izbornost nemške industrije in tehničnih institutov. podiranja in požari so dali dober učinek napada jasno spoznati. Navzlic živahnemu obstreljevanju niso nastale niti izgube niti poškodbe. Šef admiralskega štaba mornarice. Angleško uradrro poročilo, London, 1. aprila. (Kor. urad.) Vojni urad poroča: Včeraj zvečer je bil izvršen zračni napad na vzhodne grofije, katerega se je udeležilo najbrže 5 Zeppelinov. Pokazali so se nad obalo in nad raznimi kraji ob Themsi ter pluli na različne strani. Baje so vrgli 90 bomb na razne kraje. Uspeh ni znan. Tudi se poroča, da so sovražne zračne ladje poletele preko severovzhodne obali. Podrobnosti ni. Zbiti »Zeppelin«. London, 1. aprila. (Kor. urad.) Glasom uradnega poročila Reuterje-vega urada se je neki poškodovan Zeppelin zadnjo noč spustil na morje pred izlivom Themse. Posadko je neka angleška patruljska ladja vjela. Zrakoplov se ni potopil. London, 1. aprila. (Kor. urad.> Reuterjev urad. Dva častnika in 16 mož zrakoplova »L 15> je rešenih ter so bili prepeljani v vjetniško taborišče v Chathamu. Organizacija angleške blokade. Pariz, 1. aprila. (Kor. urad.) Minister Denis Cochin je dobil naročilo, da organizira blokado. Potopljeni parnlkf. Potopljen je bil norveški pamik »Norne«; posadka rešena. Od podmorskega čolna potopljena je bila nadalje angleška ladja »John Pri-tehard«; posadka rešena. Potopil se je nadalje angleški parnik »Diadem« (3752 ton). Novo minsko polje. Amsterdam, 2. aprila. (Kor. ur.) -»Maasboode« poroča iz zanesljivega vira. da je bilo med Nordhindrsko svetilno ladjo in bojo pri Gaioppu položeno novo minsko polje. Francosko mornariško poveljništvo. Viceadmiral Ronarch je bil imenovan za šefa novoustanovljenega mornariškega poveljništva severne francoske mornarice. hajajo sedaj le majhne sovražne sile, ki bodo le s težavo dobile ojačenja, ako se prične ofenziva istočasno na vseh frontah. Po dveh ali treh zmagah zaveznikov bo sovražnikova sila zlomljena. Zavezniki bodo pretrgali zvezo Berolin-Carigrad ter tako skrajšali vojno. Srbski prestolonaslednik v Londonu. London, 31. marca. (Kor. urad.) Srbski prestolonaslednik in srbski ministrski predsednik sta prispela opoldne v London. Sprejeli so ju princ Albert, več ministrov in lord French, občinstvo pa ju je prijazno pozdravljalo. Pozneje je bil prestolonaslednik v palači Buckingham sprejet od kralja in kraljice, ki mu jutri priredita častni zajutrek. Grški protest proti nasilnostim en-tente. London, 1. aprila. (Kor. urad.) »Times* poroča iz Aten: Grška vlada je odgovorila na noto aliirancev glede severnega Epira ter je protestirala pri državah entente proti aretaciji Nemcev in Avstrijcev na Krfu ter v Patrasu. Turška vojna. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 31. marca. (Kor. ur.) Glavni stan poroča: Fronta v Iraku. Nobene izpremembe v pokrajini ob Tigrisu. V odseku Eufrata je napadel neki naš oddelek neko so- vi l^illF ilbllM NEMŠKE ČETE SO ZAJURIŠALE VAŽNE FRANCOSKE POZICIJE PRI VASI VAUX. Berolin, 2. arriia. (Kor. urad.) VVoIffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Pri Fayu južno od Sorame se po kratki artiljerijski pripravi započeti sovražni napad v našem ognju ni razvil. Z obstreljevanjem Bethinviha vzhodno od Relinsa ie provzročila francoska artiljerija svojim rojakom znatne izgube. 3 žene in 1 otrok so biie ubiti, 5 mož, 1 žene in 1 otrok težko ranjen!. V sosedstvu dne 30. marca zavzeiih pozicij smo očistili francoske jarke severovzhodno od Vaucourta v izmeri kakih 1000 m. Na vzhodnem bregu Mase so zavzele naše čete dne 31. marca po skrbni pripravi sovražne obrambne in stranske naprave ssverozapadno in zapadno od vasi Vaux. Ko je bil v tem odseku francoski ogenj proti jutru narasel do največje sile, so izvršili pričakovani protinapad, ki se je popolne ma zlomil v ognju naših strojnih pušk in v zapornem ognju naše artiljerije. Razen zelo težkih krvavih izgub je Izgubil sovražnik pri našem napadu dne 31. marca na ne-ranjenih vjetnikov 11 častnikov in 720 mo ter moral pustiti v nemških rokah 5 strojnih pušk. Obojestransko zelo živahno 'e-talsko gibanie je imelo za posledico številne za nas srečne zračne boje. Zbili smo razen 4 sovražnih leta!, ki so padla onstran naše fronte na tla. pri Hollebeku, severozapadno od Werwicqua neki angleški dvokrov-nik, čegar letalcev smo vjeli. Nsdpo-ročnik Berthold ie pri tem zbil 4. sovražno letalo. Razen tega smo zadeli z obrambnimi topovi jugozapadno od Lensa neko sovražno letalo, k« «e goreče padlo na tla. Izdatno smo obložili z bombam? s četam! močno zaseden! kraj Dombeslie en Argonne, zapadno od Belforta. Vrhovno armadno vodstvo. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin. 1. aprila. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Pri St. Eloiju smo zavrnili angleške napade z ročnimi granatami. Živahni boji z minami so se odigravali med kanalom La Bassee in Neu-villom, Severozapadno od Royeia je bila francoska artiljerija zelo delavna. Sovražne pozicije na fronti ob Aisni smo obstreljevali uspešno. V Argonih in v pokrajini ob Ais-m se vrše silni artilerijski boji. Naši bojni letalci so zbili 4 francoska letala; po eno pri Laonu in pri Mogevlllu (v VVoevru), v naših črtah po eno pri Ville aux Bois in južno od Haucourta tja za sovražno fronto. Francosko letališče Rosnav, zapadno od Reimsa, smo izdatno obstreljevali z bombami. Vrhovno armadno vodstvo. * • m FRANCOSKO URADNO POROČILO. 30. marca popoldne. Južno od Somme je vdrl sovražnik, izrabljajoč silen hombardement v eksponiran kos naše črte, zapadno od Vermandovillersa in severno od Chaulnesa. Naš protinapad ga je hitro vrgel ven. Zapadno od Mase so izvršili Nemci tekom noči večkrat protinapade na naše pozicije v gozdu pri Avocourtu. Vse naskoke smo z zapornim ognjem, ognjem strojnih pjišk in infanterijskim ognjem, ki je provzročil mnogo škode v sovražmh vrstah zlasti pred jedrom naprave pri Avocourtu. odbili ter so pustili Nemci tam kupe mrtvih. V okolici M eJancourta nobenega novega po-skušenega napada. Vzhodno od Mase in v VVoevru od časa do časa prekinjen topovski ogenj. Nemci so vrgli severno od St. Mlhfela mnogo plavajočih nrn v Maso, ki pa niso napravile nobene škode. V Lotarin-giji je bila naša artiljerija delavna med Domevrom in Bremenilom. Z ostale fronte nerenega važnega dogodka. Dne 29. marca ie vrgla ena naših bojnih zračnih flotilj 15 veliko-kalibrskih pr< iektilov na kolodvor Metz - les - Sablons. 5 na kolodvor Pagnv - sur - Mosclle. V noči 30. marca sta obstreljevali 2 letali kolodvor v Machernu in iMaizicres-les-Merz. 30. marca zvečer. Južno od Somme smo obstreljevali preskr-bovalne kolodvore Puzeaux in Hallu (v okolici Chaulnesa). Zapadno od Nouviona so naši obrambni topovi zbili neko sovražno letalo; padlo je 5 metrov pred našimi jarki na tla. Letalci so mrtvi. Strojno puško tega letala smo spravili v svoje črte. Severno od Aisne topovski boj, ki je bil naperjen proti utrdbenim delem sovražnika na visoki planoti Vau-clerc ter je ime! za posledico močno eksplozijo. V Champagni so zbili naši obrambni topovi neko letalo, ki je padlo pri St. Marie - a - Py v sovražne črte. V Argonih smo namerili silen ogenj na gozdove pri .Malancourtu in Fille Mirte. Ena naši! i mm je provzročila, da so se vdrli sovražni strelski jarki, neka druga je razdejala neko sovražno postojanko pri holmu 2^5. Zapadno od Mase, v okolici Malancourta, čez dan trajen topovski ogenj brez delovanja inianterije. Vzhodno od Mase so namerili Nemci zjutraj silen nap:-d na naše pozicije ob cestah d forta DouatTmont. pri Čemer so metali žgoče tekočine proti nam. \Tapad smo popo'^-rna odbili. Kmal nato so izvrš'11 d rt1 g napad na isto točko, ki pa ni imel večjega uspeha ter je prizadejal Nemcem tudi zelo bčut-ne izgube. V VVoevru od Čast do časa artiljerijski ogenj. Neki močan sovražni izvidni oddelek, ki se je BŠal nriMižati našim jarkom severno od VVeissenbacha v Vogezih, smo s svojim zapornim ognjem raz-pršHi. — Letalska služba. Naše letalstvo je bilo čez dan ::elo delavno. Eden naših letalcev je zbil v rkolici Domrie;!-1 v Chamoigni neko letalo tina Fokker«, k! je padlo goreče v sovražne črte. V okolici Verd u na smo zbili v neposredni Nižini svojih črt 5 sovražnih letal. Naša letala so bila večkrat zadeta, naši letalci na so sc vrnili, nc da bi bili trpeli škodo. 31. marca popoldne. V Argonih smo zavrnili dva napada z ročnimi granatami na Dozicije severno od Avocourta. Zapadno od Mase podvojeno silno obstreljevanje Malancourta. Tekom noči so namerili Nemci celo vrsto napadov v masah istočasno s treh strani na vas, ki je tvorila naprej moleči kot naše črte in katero je držal en bataljon. Po ljuti borbi, ki je trajala vso noč ter stala sovražnika mnogo žrtev, so zapustile čete razdejano vas, katere izhode imamo zasedene. Vzhodno od Mase je bila noč mirna, V VVoevru so poskusili Nemci trikrat iztrgati nam napravo vzhodno od Haudi-omonta. Vse poskuse smo zavrnili. Z ostale fronte ni poročati nobenega važnega dogodka. 31. marca zvečer. Južno od Somme je sovražnik včeraj po artiljerijski pripravi poskusil celo vrsto napadov na naše majhne postojanke v okolici Dompierra; vsi 76. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 3. aprila ismO. Stran 3. v razno četo vzhodno od Nasrija ter 1 jo pregnal v južni smeri, pri čemer ji je prizadejal izgube. Istočasno so presenetili naši prostovoljci zakope tega oddelka ter napravili tam plen. — Fronta v Kavkaziji. Naše čete so polagoma prodirale v dolini Čuruh ter odbijale napade sovražnih izvidnih oddelkov. Na drugih odsekih te fronte nobenih pomembnih dogodkov. — Dardanele. Neka sovražna križarka je obstreljevala na višini Dardanel nekaj časa brez uspeha Elesburnu ter se nato umaknila. Tri sovražna letala, ki so priletela v smeri z Imbrosa, so se morala vrniti proti temu otoku, ker so jih naše baterije v Jenišahiru uspešno obstreljevale. 30. marca. Glavni stan poroča: Nekaj sovražnih torpednih ru-šilcev, ki smo jih zapazili zunaj moril ožin, so naše obrežne bateriie pregnale. Ob fronti v Iraku in v Kavkaziji ničesar novega. Carigrad, 1. aprila. (Kor. urad.) Poročilo »Ag. tel. Millu: Glavni stan poroča: Fronta v Iraku. Noben omembe vreden dogodek se ni pripetil. — K a v k a z i j a. V dolini Čoruk smo prisilili nekaj delov sovražnih prednjih straž, da so se umaknili. V tem odseku napredujejo naše operacije usnešno. — Dar-ć a n e 1 s k a fronta. Dne 30. marca sta napadli 2 naši letaB pod vodstvom stotnika Boedkeja sovražna letala, ki so poletela preko Sedi! Bara. Po boju ie padlo eno izmed sovražnih leta! v mane. Ostala so zbežala v smeri proti Tmbrosu. Neko sovražno torpciovko, ki je bila rriphila v pristanišče Saros, ie pregnala naša artiljerija v smeri proti ctoku Samotrake. Rr-sko poročilo !z Kavkaz?je. 29. marca. V od-eku ob obali so vzdržale naše čete, ki so zasedle ine ob levem bregu Ogandera se izliva pri Ofrju), tekom noči . marec celo vrsto protinapadov enega sovražnika. Vse protinapade smo odbili. Turki so imeli velike izgube ter so se umaknili in • m zapustili v jetnike in en top. Tu-smeri na Erzinghan smo dobili vjernike. Položaj Angležev ob Tigrlsu. »Tasvir i Efkiar« priobčuje izjavo neke osebe, ki se je nedavno vrnila s fronte v Iraku, o Kut el Amari. i3rez dvoma se bo angleška vojna v .Mezopotamiji ravno na tej točki mzbila, obenem pa seveda tudi na celi ostali fronti. Vse angleške čete, ki se nahajajo še na desno ali levo od Tigrisa, bodo morale potem beti. Oba poskusa generala Avlmer-t svobediti Kut el Amaro, sta sta-An^leže 5000. oziroma 2000 mrtvih, dočim število turških žrtev ne presega 350 mož. Vjeti poveljnik angleške artiljerije :*e izrazi! sveje občudovanje preciznega streljanja turške artiljerije. Da obleganje tako dolgo traja, temu so krive terenske razmere. Tudi od Rusov pri Ker-manšahu ni pričakovati pomoči. Amerika in Nemčija. VVashmgton, 31. marca. (K. ur.) Reuterjevo poročilo. Zedinjene države so vprašale Nemčijo, ali ie nemški podmorski čoln potopil ladjo »Manchester Ingenieur«. VVashfngton, 1. aprila. (Kor. ur.) Predsednik senatnega odseka za zu-nanfe zadeve, senator Stone, in predsednik odseka za zunanje zade-v reprezentantski zbornici, Flood, sta se posvetovala z državnim tajnikom Lansingom o vprašanju podmorskih čolnov. Z uradne strani se zatrjuje, da položaj ni nevaren. Vlada čaka na poročila ame- ega veleposlanika v Berolinu, predno bo storila kak nov korak. Domneva se, da se ne bo nič zgodilo, razen če se bo brezdvomno dokazalo, da *e izvršil kak nemški podmorski eoln proti mednarodnemu pravu kak napad. Amerika in »Sussex«. Frankcbrod o. M.. 1. aprila. (K. urad.) Frkitr. Ztg.« poroča iz Novega Jorka: Razmotrivanje slučaja >bussex- je manj razburjeno. Tež-kočo odločiti, ali je bil kriv torpedo ali nezgoda, splošno priznavajo. Če bi se dokaza'o torpediranje, se bo zadeva predložila, kongresu. London, L aprila. (Kor. urad.) »Times« poročajo iz VVashinsrtona z dne 31. p. m.: Londonski veleposlanik Zedinjenih držav poroča, da je neki podmorski čoln obstreljeval angleški rušilec, ki je bil rešil potnike parnika »Sussex«. Ipoit?fn"afte se »Rdečega križa11. Volna kriza u lizamstn. Alarmantne vesti, ki so prispele v soboto iz Nizozemske, so vzbudile povsodi presenečenje. Nepričakovane priprave nizozemske vlade, o katerih resnosti ni dvomiti, so bile odrejene brez vsake motivacije in so javnost tako na Nizozemskem samim kakor tudi v ostalih državah precej vznemirile. Komu veljajo te priprave? So li v zvezi z aferami torpediranih nizozemskih parnikov, predvsem s »Tubantijo«, ali so jih povzročili morda drugi veliki, javnosti še neznani dogodki? Tako se je vpraševalo vse in celo sicer informirani politični in diplomatični krogi si v prvem hipu niso bili na jasnem. Med tem so prispela vz Haaga zanesljiva poročila, iz katerih je razvidno, da nepričakovane priprave nizozem. vlade niso v zvezi z afero »Tubantije«, temveč najbrž z dogodki na pariški konferenci. Kaj so sklenili zastopniki entente v Parizu, ne-veda ni znano. Vest, da so m. dr. sklenili izkrcati posebno armado na Nizozemskem ter tako udariti Nemcem za hrbet,se nam ne zdi zelo verjetno — dosedanje izkušnje (vide Dardanele, Solun) ne govore v prilog takim metodam. Verjetnejše je drugo poročilo, ki pravi, da zahte\ I ententa od Nizozemske, da popolnoma zapre sveve meje napram N mčiji, sicer da bo sama najstrožje blokirana. To bi bilo v skladu z ne-onoročenimi načrti četverozveze, Id hoče centralni državi še bolj trdno obkoliti ter vina. če mogoče, vzeti vsako možnost importa. Verjetno je. da se hoče Nizozemska postaviti v bran za integriteto svoje nevtralnosti in da se ne mara deti > heienizirati--. Vprašanje je. ali je pripravljena iti usque ad finem in nastopiti proti ententi. če treba, z orožjem v roki. Razpoloženje na Nizozemskem je bila dosedaj ententi povsem prijazno. Nizozemska ima v vzhodni Indiji bogate kolen ie, ki bi bile v tem trem-tku za njo izgubljene, ko bi se nizozemska armada postavila v vrsto enier*tnih sovražnikov, in konečno je Nizozemska tako navezana na prekomorski import in ekspert, da bi postal v slučaju vojne njen položaj pač zelo pre-karen. Ako se torej odloči Nizozemska res za oster nastop proti ententi, potem morajo biti za njo merodajni motivi, ki bodo premagali vse druge stvarne pomisleke. Najnovejša poročila iz Haaga* skušajo pomen dosedanjih vojaških priprav nekol'ko zmanjšati, zlasti se poudarja, da ni med Nizozemsko in vojuiočimi se državami nobenega d i k 1 o m a t ičnega zapletaja. S tem so za enkrat demontirane alarmantne vesti, da je ententa že izročila nizozemski vladi ultimatum. Tako smo konečno še vedno navezani na razna ugibanja nizozemskih listov in raznih političnih krogov. Iz teh tieibanj se da, kakor smo že poudarili, posneti le toliko, da so nizozemske priprave nanerjene prej proti ententi, kakor pa proti centralama državama, ki sta bili Nizozemski vedno korektni sosedi. Danaiski in berolinski krocr« so tndi prenričani. da se Nizozemska ne bo vdala nobenemu pritisku, ki bi jo smal v resna nasprotstva proti centralnima državama. V naslednjem podajemo najv nejša poročila: Oficijelna izjava o vzrokih vojaških priprav. Haag. 2. aprila. (Kor. urad.) Ko-respon Jen enemu uradu je bilo od meredajne strani sporočeno z vso gotovostjo, da preklic vojaških dopustov ni v zvezi s kakim med Nizozemsko in eno vojujočih se strank obstoječim diplomatični m zapJetljajem. Blokada Nizozemske al? izkrcanje angleške armade. Frankfurt, 1. aprila. (Kor. urad.) Korespondent > Frankfuter Ztg.« poroča rz Haaga z dne 31. marca: Tukaj krožeče vesti, da je Anglija sondirala glede prehoda Čet po nizozemskem ozemlju, so mi bile označene z dobro poučene strani kot neresnične. Izvede! sem iz najboljšega vira, da je niz->zemsko ministrstvo z ozirom na splošni položaj in na sprejeta vpošteva-nja vredna poročila glede možnosti izkrcanja na nizozemskem obrežju smatralo za potrebno, da spravi pripravljenost nizozemske armade na višjo stopnjo. Vse kaže. da je nizozemska vlada trdno odločena, da nastopi proti vsakemu poizkus« kršenja nevtralnosti, odločno z oboroženo silo. Nemško - nizozemski o d -nošaji so popolnoma normalni in ne dajejo nobenega povoda za ^ako vznemirjetile. Rotterdam, 2. aprila, (Kor. ur.) »Maasboode« smatra, da ni izključeno, da bo prišla nizozemska vlada vsled sklepov pariške konference v težaven položaj. V diplomatičnih krogih se izraža mnenje, da Je v bodoče mogoča prav ostra blokada Nizozemske. Kakor je izvedel isti list, so obiskali včeraj poslaniki vseh v Haagu zastopanih držav zunanje ministrstvo, da se informirajo. Vsem se je zagotovilo, da odrejene priprave niso naperjene proti nobeni vojujoči se državi. Svarilo nizozemskemu časopisju. V berolinskih listih čitamo: V Hraju izhajajoči tednik »De Toe-komst«, ki ga izdajajo ugledni nizozemski publicisti in profesorji, kot glasilo, ki naj se bori proti protinem-škim hujskarijam, ostro obsoja postopanje nizozemskega časopisja zlasti v zadevi afere »Tubantia«. > De Toekomst« konstatira, da so nizozemski listi kar od vsega začetka dolžili nemške podmorske čolne, da so potopili »Tubantijo« in da imajo navado klicati za vsako stvar le Nemčijo na odgovor, kakor da bi n. pr. angleške mine sploh ne eksistira-le. Tako postopanje kaže, da se časopisje ne zaveda svoje dolžnosti in še manj opasnosti svojega početja. Kdor položaj objektivno presoja, mora vendar priznati, da govori princip Cui prodest? v prilog Nemčiji in proti Angliji. Toda nesreča je pač ta, da se nahaja časapisje pod \plivom veletrgovcev in paroplovb-nih družb, ki se za nobeno ceno nočejo Angliji zameriti. Poročila nizozemskih listov. Amsterdam, 31. marca. (Kor. u.) Kakor poroča »Handelsblad« iz Haaga, je imel tudi predsednik druge zbornice, Goeran Borgesius, konferenco z ministrskim predsednikom. Glede tajne seje druge zbornice popoldne še ni padla odločitev. Potem, ko se je vrši! včeraj navaden ministrski svet, se je vršila danes popoldne izredna seja ministrskega sveta. Preklic dopustov ne pomeni, da se morajo one vojaške osebe, ki so bile poslane z dopusti domov, vrniti v garnizije. O nenadnih zopetnih vpoklicih v tem trenetku torej ni govora, in se na domov odpuščene čr-novojnike ta odredba vojaških oblasti ne nanaša. Ona le določa, da so že podeljeni dopusti, zopet preklicani in da se za enkrat tudi ne bodo podeljevali nobeni novi dopusti. — Haaski korespondent Handels-blada< pravi v nekem članku, da se ne sme domnevati, da so današnji dogodki v zvezi s :>T u b a n t i o« in da se istotako ne sme misliti na nenadno napetost med Nizozemsko in eno ali več vojskujočimi se strankami ampak le na čisto splošno izpremembo vojnega položaja, v kolikor vsebuje ta sedaj možnost!, ki svetujejo Nizozemski, naj bo še bolj kakor dosedaj na straži. Položaj za Nizemsko je postal r e s n e j š i, a ni vzroka za vznemirjanje. Tudi ni vzroka, da bi se računalo morebiti na neposredno grozečo nevarnost. »Nieu\ve Couram pravi, da neposredno grozeča vojna nevarnost ne obstoja. Z zadevo »Tubantia < nastali nemiri nimajo nič opraviti. Oni izvirajo iz splošnega vojnega stanja, ki stopi, oziroma bo stopil po informaeijah, ki smo jih dobili, v fazo, ki zahteva od nas posebno čuječnost. Če nastopi to, česar sc vlada očividno boji, o čemer pa nismo mogli izvedeti nič gotovega, tekom enega tedna ali tekom enega meseca in če pride potem v splošnem kritično stanje za našo deželo, to nam ni znano. Mi le domnevamo, da bi mogla biti izprememba položaja, ki se jo smatra za možno, posledica predvčerajšnjim končane konference zaveznikov v Parizu. Tako si je mogoče tudi razlagati nenadne skrbi, ki so nastale iz danes razširjenega poročila. Ze včeraj popoldne so se morale vršiti konference v ministrskem svetu, ki so dovedle do posvetovanja vlade z najvišjimi vojaškimi oblastmi in do tega, da se je razmotrivalo o tajni seji druge zbornice. Ta seja se najbrž pred 4. aprilom ne bo vršila. * M a a s b o d e« piše podobno kakor »Nieuwe Courant«, da so ukrenjene odredbe v zvezi s konferenco zaveznikov v Parizu. »T j i d« izvaja, da je upati, da bo uradna izjava napravila konec nemiru, ki je nastal vsled današnjih korakov. Vsekakor bi bilo prenagljeno in bi provzročilo nepotrebno razburjenje, ako bi se razlagalo vladne odredbe tako, kakor da se hoče tudi Nizozemska zaplesti v evropski konflikt Nemški ofici]oznl glas. Beroliit, 1. aprila. (Kor. urad.) _ Vsi listi se j>ečajo % vejtfmi Sk ških pripravah na Nizozemskem. »Lokalanzeiger« naglasa, da se more že danes naglašati z gotovostjo, da povoda za vznemirjeno stanje nikakor ni iskati v nemško - nizozemskih odnos a j i h, pač pa se zdi, da je pariška konferenca entente izhodišče na Nizozemskem opaženega gibanja. AH je pravilno, da je bilo tamkaj sklenjeno, da naj se pozove Nizozemsko, da naj zapre meje proti Nemčiji in ali je bil ta sklep že izvršen, to bo pokazala pač najbližnja bodočnost. Nemčija vsekakor nima nobenega povoda za kako vznemirjenje in more opazovati torej nadaljni razvoj stvari mirno, ker je prepričana, da bosta Nizozemska in njena vlada vedela najbolje, kako naj nastopita proti eventualnim napadom na Nizozemsko. Z nemške strani Nizozemski vsekakor ne grozi napad, posebno toliko časa ne, dokler vztraja v nevtralnosti tako korektno in pošteno, kakor v dosedanjih 20 mesecih vojne. Mnenje dunajskih podučenih krogov. Z Dunaja poročajo: Informirani politični krogi izjavljajo: Priprave na Nizozemskem nas ne vznemirjajo. Motivi nizozemske vlade sicer še niso popolnoma jasni, zdi se pa, da je bila nizozemska vlada neofi-cijelno obveščena, da namerava storiti ententa korake, ki bi ogrožali njeno nevtralnost. Gotovo je, da Nizozemska svoje nevtranosti ne bo opustila, temveč da je odločena jo braniti, če treba, z orožjem v roki. Itozne politične vrti. = Vojvoda d* A varna. V Rimu je umrl dne 1. aprila v visoki starosti vojvoda d' Avarna, ki je bil mnogo let italijanski poslanik na Dunaju. Do spomladi lanskega leta je bi! vojvoda d' Avarna v dvornih in diplomatičnih krogih dunajskih jako priljubljen in dunajsko časopisje, . - 4 je vojvodo d' Avar- no vedno visoko povzdigovalo. Zdaj poročajo listi listi, da je vojvoda d' Avarna bil dvorezen nož. ki je znal ves avstrijski svet varati. Zgodovina bo šele izrekla pravično sodbo. Vojvoda d' Avarna je bi! rojen leta 1843. v Palermu. Služboval je najprej pri italijanskem poslaništvu v Parizu in v Londonu, potem v zunanjem ministrstvu v Rimu in postal leta 1SS6. Drvi svetnik pri italijanskem poslaništvu na Dunaju. Službujoč nekaj časa kot poslanik v Bel-gradu in v Atenah, je prišel v tej lastnosti leta 1904. na Dunaj. Dne 25. maja 1915 ie izroči! avstrijsko-oerski vladi vojno napoved in je na-slednii dan odpotoval z Dunaja v Rim. = Rusko - kitaiska železnica. Iz Pekinga poročajo »Times«, da je bife med Kitajsko in Rusijo sklenjena 2S. marca poeodba glede zgradbe železnice iz Charbina v Blagovješ-čensk s stransko progo iz Mergna v Zizikar. Kitaiska naj bi dobila po vojni tudi posojilo 5 miliionov funtov. — Boji v Mehiki. General Per-shing poroča, da je ameriška konjenica porazila pri Ouerreru 500 mož Villove vojske. Villovi pristaši so imeli 30 mrtvih. Amerikanci samo 4 lahko ranjene. Ville samega ni bilo zraven. Baje si je zlomil nogo ter se skriva severno od Guerrera. Njegove čete so se razdelile na številne mamše oddelke ter pobegnile v gore. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Trak vojaškega zaslužnega križca k viteškemu križcu Franc Jožefovega reda je dobil polkovni zdravnik v Ljubljani dr. Edo Š 1 a j m e r. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil medikametni oficijal v Ljubljani Henrik B r i 11 i. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil poddesetnik 7. saperske-ga oddelka Franc S e 1 i š e k. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili poddesetnik Ivan R i h t e r i č ter infanteristi Jos. Bratanič, Iv. Otorepec in Jakob W i n d e r, 27. domobranskega pešpolka. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: štabni narednik 3. pijonirskega bataljonu Alojzij B e r 11 č • nadlovec 20. lovskega bataljona Rudolf H o r v a t i n in ognjičar 4. trdnjavskega topničar-skega polka Miroslav Hočevar. — Pomen novega grba. Dunajska »Arbeiter Zeitung« se že dlje časa zavzema z veliko vnemo za popolno preuredbo avstrijskih notranjih razmer. Zbrala je vse kar govori za to, da naj se odpravijo sedanje kro-novine in naj se na njih mesto postavijo upravna okrožja. Zaeno s to pre- 1 T^ditvlln zeli tudi rešiti narodnost- no vprašanje. Zdaj je »Arbeiter-Zeitung« našla, da je v tem oziru že storjen prvi korak z uveljavljenjem novega grba. Ta novi grb, ki po uradnem razglasilu predstavlja enotnost avstrijske države, je po sodbi »Arbeiter - Zeitung« odstranil značaj kronovin. Doslej so bile državnopravne individualnosti, kraljestva in kronovine prvotnosti, iz katerih je bila država sestavljena, zdaj pa država ni več skupina kraljestev in de«< žel, nego stoji pred njimi in so kronovine le deli države. »Arbeiter - Zeitung« vidi v tem dokaz, da je država krenila v smer, da se preuredi tako, da bo sestavljena iz upravnih delov. Državni zbor po njenem mnenju ni več zastopnik kraljestev in dežel, nego reprezentant države in nimajo več dež. zbori prvenstva, kakor je bilo doslej vsaj v teoriji, nego drž. zbor. Morda je novi grb res predna-znanilo, v kaki smeri se izvrši notranja preuredba države. — Rdeči križ. Predsedniku Rdečega križa gospodu del Cottu je izročil komite podčastnikov ljubljanske garnizije od prebitka dobrodelnega koncerta, dne 13. marca 1916 za Rdeči križ 1000 K. — Prošnja za oprostitev kmetovalcev. V zadnjih mesecih se je udomačilo, da se prošnje za oprostitev kmetovalcev ali kmetijskih in gozdnih uslužbencev ne vlagajo, kakor je predpisano, potom političnih okrajnih oblastev. temveč neposredno pri poljedelskem ministrstvu. Tudi se često dogaja, da se prošnje za oprostitev izročajo neposredno vojnemu ministrstvu. — Udeleženci se izrecno opozarjajo, da ima tako postopanje za posledico samo zakasnitev rešitve prošnje, ker poljedelsko ministrstvo takih prošenj ne more izročiti vojaškim oblastvom, temveč mora še le preskrbeti poročilo pristojnega okrajnega oblastva. Ravno tako mora vojno ministrstvo o takih prošnjah še le uvesti poizvedbe. V interesu strak samih je tedaj, da vlagajo prošnje za oprostitve pri pristojnem okrajnem oblastvu. — Poštna vest. Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 28. marca 1916 št. 9592/P je od sedaj naprej ustavljen sprejem zasebnih voinojoštnih zavitkov za vojnopoštne urade št. 25, 31. 58, 59, 67. 77, 80. 90, 96, 97, 107, 108, 130, 143, 154, 155. 158, 160. 201, 232, 504, 506. — Odvetniška vest. Ljubljanski odvetnik gospod dr. Suver je s 1. aprilom prostovoljno resigniral na izvrševanje odvetniške prakse. — Osebne vesti s pošte. Poštna praktikanta Miroslav Matjašič in dr. Rudolf Paičic sta imenovana za poštna konceptna praktikanta v Trstu. Na dalje so imenovani: poštar Vojteh Češko za nadpostarja v Dolenjem Logatcu, poštni oficiant Valentin Simonič za poštarja v Trnovem pri Ilirski Bistrici in poštni ekspe-dient Ivan Majhen za poštarja v Travniku na Kranjskem. Poštna ofi-ciantka Marica Boucon je začasno vpokojena. — »Dienstpragmatik«. V znani založbi F. Tempsv na Dunaju (IV. Joh. Straussgasse 6) je izšla lična knjižica pod naslovom »Dienstpragmatik«. ki je važna za uradnike vseh strok. Knjiga obsega vse določbe nove službene pragmatike in jih tolmači tako. da se je iz nje lahko o vsaki stvari hitro in točno podučiti, zlasti tudi v vseh dvomljivih slučajih. Uradnikom bo ta knjiga vsekako dobro doš!a in jim dobro služila. — Iz Pulja v Ljubljano — 17 let potovanja. Neka ljubljanska tvrdka je dobila 31. marca 1916 več dopisnic, ki so bile oddane glasom poštnega pečata v Pulju in v drugih mestih dne 24. j u 1 i j a 1899. V Ljubljano so torej te dopisnice p o p o -tovale skoro 17 let! Ponesrečil se je na železnici neki vojak. Na postaji Rateče-Bela peč je hotel skočiti v vlak, pa je padel pod voz, vlak ga je povozil in je bil takoj mrtev. Prašiča je hotela ozdraviti neka kmetica v Žiberšah v logaškem okraju in sicer je spravila prašiča v sobo da ga pokadi, ali smodnik ni nič koristil prašiču, pač pa je eksplozija poškodovala kmetico na obeh rokah in po obrazu. Umrla je v Zagrebu gospa Milka V o n č i n a. vdova po bivšem sek-cijskem načelniku hrvatske deželne vlade Ivanu Vončini, ki je bil eden izmed najznamenitejših hrvatskih rodoljubov bojne dobe pred banom Maiuraničem. Plemenita pokojnica je igrala v onem času znamenito narodno vlogo in je postala pravi vzor hrvatske narodne žene. Po smrti svojega soproga se je posvetila z veliko vnemo dobrotvornemu deln. Dosegla je starost 76. let. Aretirali so nevarnega vlomilca in dezerterja Gvidona Hajneta iz 2u-žemperka v neki gostilni v Vodovodni cesti. Doslej je bil Hajne trinajstkrat kaznovan. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 8. aprila 1916. 76. štev. uuSponiinivlL — Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu marcu 1916 je 172 strank vložilo 78.512 K 36 v, 137 strank vzdhjnilo 59.015 K 43 v. Stanje hranilnih vlog 2,486.163 K 59 v. Stanje hipotečnih posojil 1,468.955 K 72 v. Denarni promet za mesec marc 1916 393.342 K 14 v. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu marca 1916 je 236 strank vložilo 175.365 K 90 v. 129 strank vzdignilo 112.267 K 54 v, torej več vložilo 63.098 K 36 v. 3 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 3200 K. Stanje vlog 4,283.938 K 53 v. Denarni promet 1,080.262 K 85 vin. tVseh strank bilo le 828. Spoiiiaiti se ot godovi! io roislffflili daoh vojniH potreti Umrli so v Ljubljani: Dne 31. marca: Rafaela Duša, rejenka, 1 leto, Streliška ulica 15. Dne 1. aprila: Ferdinand Blatnik, sin pekovskega pomočnika, 8 mesecev, Emonska cesta 10. — Ljudmila Levstek, žena vpokojenega železniškega pleskarja, 27 let. Sv. Jerneja cesta 41. — Stanislav Strel, re-jenec, 11 dni, Streliška ulica 15. iV deželni bolniintcf: Dne 30. marca: Frančiška Brate, gostja, 60 let. Dne 31. marca: Jernej Ferlan. užitkar. 70 let._ tauhji Ust obsega 4 shraL izdajatelj In odgovorni Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. Mnogi trpe na telesnem zaprtja in se ne brigajo za to. Na to se je pa treba ozirati, zakaj kdor črevesa ne izprazmrje redno, postane betežen, truden, slabovolfen, leniv in težko-krven. Ne jemljite pa želodec slabe-čiht črevo draiečih odvalil nego samo Fellerjeve želodec krepeče ne-dražljivo voljno odvajalne rabarbar-ske krogljice z zn. »Elzakroglice«. 6 Skatljic pošlje franko za samo 4 K 40 v lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 238 (Hrvaško). To dobro želodčno sredstvo bi moralo biti vedno pri hiši. Obenem pa lahko naročimo tudi Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z zn. »Elzafluid« (12 steklenic 6 K franko). (ec) „SRta-meilii ZAHVALA. Za obile dokaze iskrenega sočutja, ki so nam dosti povodom smrti našega iskrenoljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata, svaka in strica, gospoda Jožefa Weibla izrekamo tem potom našo najiskrenejšo, srčno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo si Rokodelskemu druStvu in njega pevskemu odseku za ganljivi žalostinki, si. Obrtno pomožni zadrugi z nje predsednikom bla?. gospodom Ivan Kregarjem na čelu. si. zadrugi kliučavničarjev v Ljubljani pod vodstvom me načelniKa bi. gosp. Jos Rt beka, darovatehem prekrasnih vencev in sploh vsem, ki so spremil nepozabnega pokojnika na njega zadnji poti. | "<» Žalujoči ostali. || ki je najcenejša In najboljša M s krasna*, Sida-med je ravno ,. m . - - tako redilen kakor surovo maslo alf štirikrat cenejSi. 1 zavitek Si da-medu stane samo SS vlaar|or in se napravi iz njega •/4 kg medu, ki stane le do 80 vinarjev. Po poŠti se pošilja najmanj 6 zavitkov po povzetju za 2 krone in za zavoj se zaračuna 30 vinarjev. Če se pošlje denar naprej, se ovoj ne zaračuna. Pazite na zakonito varstveno znamko »Sida« in zavrnite ponaredbe. Naroča se Pri " v LJabl]aal 3, Seljanka ulica 4. ±e rabljen, se proda. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 1107 Stalna strasna liše Gospod po poklicu trgovec Išče hrano pri beljil rodbini. Cenjene ponudbe na upravništvo .Slovenskega Naroda* pod „hraaa 1077". 1077 Lepega domačega $tanouan]c hrena z dvema sobama in kuhinjo. Pismene ponudbe na uor »Slov. Naroda« pod „Zračno 1106". Sodarji par sto kilogramov ima naprodaj le na debelo. K. MILK0VIČ, Moste pri _LJnblJanl,_1055 Absolventinja za izdelovanje sorfov iz mehkega le^a, trgovskega tečaja z odliko in z malo za akord rilo moti i 1 rem ' i'u se prakso išče službe v kaki pisarni, takoj ipPBliaill pri tovarni Kd0| pove uprav »siovensk. Naroda«. b.Tnv w Do.u. 1058 ■ 984 I Trgovci — Pozor I 10.000 kg se Še dobi od 10 kg naprej po & 2*20 kg K. Brandt v LJubljani, Celovška cesta 82. ios> Urtnarsbi vajenec oziroma tudi izurjen pomočn ik se tako! sprejme. Naslov: KAREL STEBLA J vrtnar v Ljubljani, Karlovska cesta 2. 1087 ^Priporoča os b~o izbrane novosti 3 Dunaja. V? fca i^bera okusnih klobukov ja dame in de^ce kofeor tudi begata zalega samih klobukov. JJGI^ S° idno b ago. ćPri^nano ni?%e cene. Pooraviia točno in vestno Zunanja naročila na izbiro j obratno pošto. Samo pri meni se dobi šartljeva moka znamka Samo 1 zavitek rabite za en Šartelj, ne da porabite kaj sladkorja, kvase in več drugih reči. 1 zavitek stane Samo K 1*44. Po pošti se pošilja samo po povzetju najmanj 3 zavitke. Pri poŠiljatvi denarja naprej se nič ne računa za ovoj. Toraj naročite obratno pri razpošiljala* Šartli. moke znamka »H a «in«. IVAN UREK, Ljubljana, , Mestni trg Št 13, (Pod Trančo, Prej j v Borovljah—Koroško.) 024 Zauano Njivi ii tnniik na prodaji Natančneje pove v Celju gostilna »Mesto Gradec«. 1073 Rudolf Kidali, Piran, Istra, »oajatalk v rasp*iillan|a V pari prano in brezkalno I O Iv I blago! posteljno perje In puh od K 1-60 za kg naprej priporoma trgoriaa a pootoljnla perje* In pakom C. J. HAMANN Ljubljana, Mestni trg štev. 8. Ustanovljena 1866. POZOR I Nereelna konkurenca prinaša as trg sa niske ceno napol ali nič očiščene blage. Tega perja se drlo pogosto ostanki mesa in nesnaga, ki sviiaje tete ter bistveno pripomore! da se razvijejo ličinke in stelji. sprejema naročila po zmernih cenah. 1070 I kg praske gnfati......K 7-60 (gnjat) kos V h do 7 kg. 1 „ prekajen kare la . . . # n 7-20 1 „ praške salami 6-50 1 potiske salami.....„ 7-20 1 „ krakovskih gnjatnih salami „ 7*60 I mortadela salami . • . • „ 7*50 I „ pariških salami ....... 7*50 1 „ debrečlitskih salami..... 7*30 1 „ tirolskih salami..... 7*20 I „ bnmšviških salami . . . 5*50 razpošilja po povzetju v pošt zavojih a 5 kg Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane. Izvoz praških gnjati, M. Kohn. 1059 Praga-Žiiksv, HavUčkova nllei št 16./I. Trgovski sotrndnik lat 3s o t o r i s t i za. j si za veletrgovino, se sprejmeta takoj. Ponudbe v nemškem in slovenskem jeziku na tvrdko Henrik Sonda V LJubljani, Mostni trg 17. 1095 :: najceneje pri K. A. KREGAR, Ljubljana ::: Sv. Petra cesta št. 21/23. 1007 Št. 2534. 1102 Mestni magistrat je preskrbel novo izdajo dimnikarskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano« Hišni gospodarji in stranke se na to novo založbo opozarjajo s pristav kom, da se kniižice prodajajo v mestnem ekspeditu, Mestni trg 27/UXt po 20 vinarjev. Mestni magistrat ljubljanski, dne 27. marca l9l6. Jutri v torek 4., sredo 5.. četrtek 6. aprila: Sijajna aktualnost tega letal: Kupčevalci z dušami ti (»Boj proti mednarodni kupčiji Igrokaz v 1 aajaajlk is 4a*hrMaJav dekleti") 41 C5D 74