PoStnl na plačana v gntovhiL Leto XIV.. štev. 302 Ljubljana, petek 29* decembra 1933 Cena 2.— Din Upruvnistvo. Ljuoijana, Knafljeva lUica 5. — relelon St 3122, 3123, 31Z4, 3125, 3126. tnaeratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. - Teleton 6t 2455 Podružnica Celje Kocenova ulica St 2. — Telefon št. 190. tiačunl pri pošt ček zavodih: LJubljana št 11 842, Praga čislo 78.180, Wipn 4t 1 as 241 Udarci po madžarskih imperialistih Štiri predavanja grofa Bethlena v Londonu, ki jih je madžarski tisk označil za revizionistični uspeh prvega reda, so postala silno nevšečna zadeva za Madžarsko. »Jutro« je že priobčilo mnenja nekaterih vplivnejših angleških časopisov o Bethlenovem revizionističnem konceptu in ne more se trditi, da bi bile te izjave ravno ugodne za Madžare, oziroma za njihovo službeno politiko. Morda bi se bil dal zakriti Bethlenov neuspeh, ako bi madžarski tisk ne bil na dolgo in široko zavlekel njegovih izjav in tako prisilil ostalo javnost do reakcije. Bethlenovo podjetje je bilo propaganda za »neokrnjeno Madžarsko«, zato ni moglo ostati skrito doma, obenem pa je s tem vzbudilo pozornost evropske javnosti. Hud udarec je prizadel madžarskemu grofu znani angleški publicist Seaton Watson, ki je bil prisoten pri Bethlenovem predavanju v londonskem Kraljevem institutu za mednarodne zadeve. Po pravilih tega zavoda predavanja in debate ne prihajajo v javnost in ako bi bil predavatelj diskreten, bi bil tudi Seaton Watson ne izdal svojih ugovorov, ki jih je iznesel v teku debate. Ker pa je madžarski tisk obesil na veliki zvon »sijajna izvajanja, ki so vso angleško javnost prepričala o pravičnosti madžarskih zahtev«, je smatral tudi Watson, da je rešen vseh ozirov, ki mu jih nalagajo pravila. Priobčil je v angleških listih avtentično besedilo svojega odgovora gro-fovskemu predavatelju in s tem popolnoma vzel vsak pomen Bethlenovi široko zasnovani akciji. Seaton Watson je odgovoril predvsem na Bethlenovo današnjo miroljubnost in konciliantnost. Spomnil se je treh govorov predavatelja iz časa sve^ovn? vorne. Dne 3. marca 1917. je dejal Bethlen v madžarskem državnem zboru: »V mirovni pogodbi si moramo zagotoviti, da bo pretežni del srbskega naroda dobil eksistenčne pogoje v mejah habsburške monarhije.« To pomeni, da je zahteval aneksijo Srbije. Pri isti priliki se je dotaknil tudi Rumunije in dejal: »Ta država nam mora plačati odškodnino, toda ne v denarju, marveč z ozemljem.« Kar zoret pomeni, da je hotel pripojiti del Rumunije Madžarski. Že v predvojni Ogrski so imeli Madžari komaj relativno večino nad drugimi, po teh aneksiiah pa bi bilo nesorazmerje še bolj kričeče. Grof Bethlen pa si je madžarsko nadvlado kljub temu prav lahko oredstav-Ijal. V debati o splošni in enaki volilni pravici v ogrskem državnem zboru 1. marca 1918. je dejal: »Vprašanje demokratizacije je vprašanje življenja in smrti madžarskega naroda na Erdeljskem.« Ta izrek vel ja sam po sebi tudi za ostale dele Ogrske. Iz teh citatov je prof. Seaton Watson izvajal, da so Madžari tudi še nadalje hoteli izvajati znano barbarsko nasilje nad drugimi narodi, nasilje, ki bi moralo biti tem absurdneiše, ker bi neznatna manjšina gospodarila nad večino, ako bi se bile izpolnile Bethlenove želje po razširjenju madžarskih meja na Srbijo in Rumunijo. Po vojni je bila na Madžarskem uvedena splošna in enaka volilna pravica, ki pa je živela samo tri leta in ji je napravil konec isti groi Bethlen. »Zato ima,« pravi Seaton Wat-son, »njegova današnja zahteva po plebiscitu na Slovaškem in Erdeljskem prav poseben čar. Madžarski kmet ne sme uživati blagodati demokracije, za Slovake in Rumune pa Bethlen smatra najprimernejšo demokratično obliko ljudskega glasovanja. Natanko toliko vredna je zahteva po plebiscitu v Pod-karpatski Rusiji in na Hrvatskem. Samo naivnež lahko verjame, da bi komaj osvobojeni narodi radovoljno šli pod bu-dimpeštanski jarem, da bi bili zopet deležni znanih laskavosti: »Slovak ni človek,« in stalnega epiteta »smrdljiv Vlah«. Tako odlični angleški publicist. Pa tudi iz vrst samih Madžarov je Bethlen prejel neprijeten, toda zaslužen odgovor. Madžarski izgnanec Laszlo Fenyes je priobčil v »Manchester Guardianu« oster članek proti grofovskemu revizi-onizmu, nakar so ga v Budimpešti postavili pod obtožbo zaradi veleizdaje. Fenyes pa živi na Dunaju, zato je odgovoril na to grožnjo v nedeljski »Ar-beiter Zeitung« ter tako razkril namene madžarske propagande tudi pred občinstvom, ki mu niso dostopni angleški viri. Fenyes naglaša, da je nastopil proti reviziji samo zato, ker na Madžarskem ne sme nihče izreči niti najkrotkejše kritike, ako noče v zapor. Sedanjo mirovno pogodbo so podpisali pristaši Hor-thyja, ki so še sedaj na vladi. Proti odločitvi svetovne vojne ni priziva. Kdor hoče ovreči sedanje stanje, izziva novo vojno. Dalje vprašuje Fenyes današnje mo-gočnike na Madžarskem: »Ko so Srbi, Slovaki in Rumuni zahtevali narodno ravnopravnost na Ogrskem, ali so jo dobili? Ne! Za veleizdajalce so bili proglašeni celo oni, ki so za svoj narod zahte- Naročnina znaša tneatcnc uin 25.— Za inozemstvo Din 40__ Uredništvo: Ljubljana, Knailjeva ulica &. Teleloo 8122, 3123, 3124, 3125, 3126 Mariboi, Gosposk8 ulica 11. Teleton št 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Položaj je razčiščen Stališče, ki ga je zavzela francoska vlada, Je presekalo negotovost v mednarodnem položaju — Težišče se mora znovp* vrniti v ženevo v okrilje Društva narodov Francoski tisk z Pariz, iS. decembra, r. Včerajšnji skiep nancoske viade pod predsedstvom prtoseouika republike g. Lebra-na, s kaierim je irancostva vlada jasno in nedvoumno precizirala svoje stališče v vprašanju razorožitve, je po večmesečnih zakulisnih razgovorih docela razčistil položaj. Problem razorožitve, ki so ga skusali manevri rimske in berlinske diplomacije speljati na stranpota ter napraviti iz razorožitve ponovno ooorozitev Nemčije in ob enem to vprašanje pretvorita v ofenzivo proti Društvu narodov, ie s tem znova usmerjen tja, kamor edino spada, to je v Ženevo, v okvir Društva narodov, kier lahko poleg velesil tudi manjše države enakopravno izrazijo svoje mnenje. S sklepom francoske vlade je ob enem razčiščeno vprašanje neposrednih razgovorov z Nemčijo glede na njene znane zahteve, ki so: povečanje nemške armade od 100.000 mož, kolikor dovoljuje Nemčiji mirovna pogodba, na 300.000 mož z enoletno kadrovsko siužbo; neomejena oborožitev nemške vojske z defenzivnim orožjem; dovoljenje, da se oboroži s težkim topništvom; dovoljenje za gradnjo tankov in vojnih letal; priznanje Hitlerjeve milice (SS in SA) ter končno sklenitev nenapadalmih paktov s sosednimi državami Nemčije za dobo desetih let. Od vsega začetka je bilo jasno, da Francija ne more pristati na te nemške zahteve. Toda z odklonitvijo teh zahtev francoska vlada ni odklonila nadaljn£h razgovorov, ki naj se nadaljujejo diplomatskim potom, kakor ie bilo predvideno v Ženevi. Na kratko se da očrtati stališče Francije tako-le: Razorožitvena konferenca v ženevi, ki ima za cilj razorožitev vseh držav, se ne more zaključiti s ponovno oborožitvijo Nemčije. Nemške zahteve so v popolnem nasprotju z vojaškimi klavzulami versajske mirovne pogodbe. Priznanje Hitlerjevskih voj iških organizacij, povečanje vojske na 300.000 mož poleg državne policije, ki šteje 200.000 mož, bi pomenilo dopustiti, da M razpolagala Nemčija z milijonom vojaško izvežbanih ljudi, ki jih je mogoče mobilizirati v najkrajšem času. Nadmoč Nemčije postane jasna, če se upošteva močna organizacija nemške industrije, ki se lahko preko noči pretvori v vojno Industrijo za izdelovanje orožja in mu-nicije. V nobenem primeru Francija ne more sprejeti ponudbe za sklenitev ne-napadalnega pakta z Nemčijo, ker bi to nasprotovalo versajski mirovni pogodbi m lokarnskemu paktu, ki jamči sedanje meje ob Renu. Sklenitev takega pakta bi značila le poslabšanje odnošajev med Francijo in njenimi zavezniki. Stališče francoske vlade je jasno. Vprašanje razorožitve Nemčije se ne tiče samo Francije, marveč vse Evrope. O vseh vprašanjih, ki jih ie sprožila Hitlerjeva vlada, ie mogoče razpravljati samo v Ženevi, kjer se mora dokončno rešiti problem razorožitve. Nadaljnji razgovori med Nemčijo in Francijo se ne bodo vršili samo med njima, marveč morajo postati splošni ob sodelovanju vseh zainteresiranih držav, a njihovo središče mora biti Ženeva. Od tega stališča Francija v nobenem primeru in pod nobenim pogojem ne bo popustila. S tem pa je tudi definHivno rešeno vprašanje Društva narodov. Svoje stališče je francoska vlada formulirala v posebni spomenici, ki jo bo francoski poslanik v Berlinu Francois Potice t prihodnje dni izročit nemški vladi. V svrho nadaljnjih instrukcij je bil Poncet pozvan v Pariz, kamor je prispel danes dopoldne. Stališče Francije: §aitlO V 2eil6Vl! Francoska vlada je precizirala svoje stališče t posebni spomenici, ki bo izročena nemški vladi Pariz, 28. decembra, r. Na včerajšnji seji je zunanja minister Paul Bonoour predložil ministrskemu svetu v odobritev glavne obrise spomenice, ki bo v prihodnjih dneh kot odgovor Francije na nemške zahteve izročena nemški vladi. Ministrski svet je odobril smernice spomenice. Francoska vlada ne odklanja nadaljevanja koncem novembra pričete izmenjave misli med nemškim kancelarjem Hitlerjem in francoskim poslanikom v Berlinu pod pogojem, da se bo obranil zgolj informativni in pripravljalni značaj teh razgovorov. Pač pa odklanja francoska vlada načelno posebne nemško-francoske razgovore, ki bj šli preko tega okvira, zlasti pa predlagam razgovor med šefoma obeh vlad. ker slej ko prej zastopa mnenje, da razorožitveno vprašanje ni specifično nemško-francosko. temveč splošen evropski problem, ki se more urediti samo v okviru razorožitvene konference odnosno Društva narodov. Kar se tiče na drugi strani meritornega stališča francoske vlade k razorožitvenemu vprašanju, zastopa francoska vlada mnenje, da so nemške želje in zahteve za Francijo nespreieml.Mve, ker pomenijo novo oborožitev nemške države. Francoska vlada je slej ko prej na stališču, da se more enokopravnost Nemčije Izvesti le v etapah in potom splošne mednarodne razoro- žitvene koncencije, nikakor pa ne s popolno ali delno oborožitvijo Nemčije. Francoska vlada predlaga ureditev problema oboroževanja v okviru splošne mednarodne razorožitvene konvencije, ki bi se sklenila v Ženevi. V to svrho bo v svoji spomenici stavila konkretne predloge, kakor so bili dogovorjeni pri angleško . francoskih razgovorih meseca septembra. Ta projekt določa dve razorožitveni etapi po štiri leta. V prvi etapi bi se vse evropske vojske izpremenile v milice s kratko vojaško dobo 7 do 12 mesecev. Pri tem hi se ustanovila stalna in redna mednarodna kontrola nad vsemi evropskimi vojskami in nad oboroževanjem. Ako bi »e kontrola v prvih štirih letih razorožitvene konvencije Izkazala za učinkovito, b] dobila Nemčija dovoljenje, da si v drugi etapi nabavi vse vrste defenzivnega orožja, tudi tanke in volaška letala, dočim bi ostale držav, uničile svoje ofenzivno orožje kakor topove nad 105 mm in tanke nad 1500 ton. Končno bo Francija Izjavila, da )e pripravljena tako) po sklenitvi mednarodne razorožitvene konference uničiti nad polovico svojih bombnih letal, ako bi storile to tudi vse druge države, ki Imajo taka letala. Točno besedilo francoske spomenice bo objavljeno šele po izročitvi nemški vladi. vali samo znosno življenje. Ako madžarske grofe sedaj boli, da je milijon Madžarov pod tujo oblastjo, zakaj pa so pustili, da se je nad milijon Madžarov izselilo v Ameriko? Zakaj jim niso dali zemlje od svojih ogromnih veleposest ev?« »Zatrjevanje, da hočejo revbdjo na miren način, je prazno, saj je vendar znano, da Češkoslovaška, Jugoslavija in Rumunija dobrovoljno ne odstopijo niti pedi zemlje. Sam Bethlen je dejal, da je vojna v nekaj letih neizogibna. Madžarska se nanjo pripravlja že 13 let in geslo »prebujenih Madžarov« je: Od Karpatov do Adrije. Horthy pa izjavlja: »Mi smo pripravljeni na skok.« Po vsem Madžarskem se govori o obnovi predvojne Ogrske. Koga madžarski gospodje zavestno varajo: Evropo ali pa vsaj svoj lastni narod?« »V ostalem,« pravi Fenyes nadalje, »imajo madžarske manjšine v nasled-stvenih državah splošno in enako volilno pravico, madžarski kmetje so bili deležni dobrot agrarne reforme, madžarski delavci dobivajo brezposelne podpore in uživajo vse socialne ustanove ter politične pravice. Na Madžarskem vsega tega ni in kmetje in delavci bi prišli na slabše.« Madžarski novinar zaključuje svoj članek takole: »Palica ima dva konca. Ce izzivate vojno, vedite, da so v vsaki vojni zmagovalci in poraženci. Kako bi bilo, ako bi bili v novi vojni zopet Madžari potolčeni? Ne želim si ponovnega razbitja Madžarske, zato protestiram proti revizijski kampanji. Mi, prijatelji miru, vemo, da revizija zgodovine ni mogoča.« Tako dobiva madžarski imperializem dan za dnem nove udarce. Da bi se zaradi njih iztrezniH in spametovali madžarski magnati, na to seveda ni računati. V interesu konsolidacije v Srednji Evropi pa je potrebno, da se s svojimi blaznimi težnjami izolirajo, izolirajo čim prej in čim bolj. Vedno češči razveseljivi znaki pričajo, da se ta zdravi proces že vrši. Da se vidi, kdo je za mir Pariz, 28. decembra. A A. Havas poroča: Listi prinašajo dolge komentarje o včerajšnjem sklepu ministrskega sveta. Vsi so s simpatijami sprejeli ter popolnoma odobravajo izjavo predsednika vlade g. Chau-tempsa, ko je pri izhodu iz Elizeja dejal: Stališče Francije je, doseči varnost, temelječo na omejitvi oboroževanja v okviru Društva narodov. V splošnem, piše »Journal«, je položaj izredno enostaven. Francija pravi Nem-oem: Kade volje smo pripravljeni nadaljevati razgovore, toda pod pogojem, da se ne bo govorilo o novi oborožitvi, temveč o znižanju oboroževanja. __ »Ejfcelsiorubvencionira-nje pilotskih šol, letalskega športa in tvrdk, ki izdelujejo letala. Nemška letalska družba je dobila leta 1931. 111 milijonov belgijskih frankov. Nemčija ima sedaj že 450 letalskih klubov z 2000 letali za vežbanje, izvežbanih nemških pilotov pa je že nad 6000. Bolgarsko-rumunsko sporazumevanje Nov sestanek kralja Borisa in kralja Karola v januarju v Bukarešti — Vprašanje zaščite bolgarske manjšine v Dobrudži Sofija, 28. deoembra. d. V sofijskih diplomatskih krogih govore, da bo bolgarski kraljevski par posetil v spremstvu ministrskega predsednika Mušanova romunskega kralja Karola v dneh od 21. do 24. januarja. V tem času bo tudi rumunski narodni praznik v spomin na združitev Moldavije z Valahijo. Na sestanku obeh kraljev v Bukarešti se bodo nadaljevala posvetovanja, pričeta pri njunem nedavnem srečanju. Kakor trdi »Utro«, ee bodo politični razgovori v Bukarešti razvijali v okviru spomenice, ki jo je nedavno izročila bolgarska vlada v Bukarešti. V njej se obravnava vprašanje bolgarskih šol in cerkev v rumunski južni Dobrudži. Bolgarska spomenica zahteva obnovo stanja iz L 1913. V severni Dobrudži in Besarabiji, kjer prav tako žive bolgarske manjšine, zahteva spomenica 6 ur bolgarskega pouka na teden. Rumunija predlaga uvedbo 6 ur bolgarskega pouka na teden v šolah po vsej Dobrudži ter ustanovitev 60 bolgarskih šol v njenem južnem delu. Smatrajo, da bo tudi Bolgarija vpeljala 6 urni rumunski pouk na teden v 38 vaseh severnih bolgarskih okrožij Vidina in Nikopolija, kjer žive romunske manjšine. Za bolgarske kmete, ki so z romunsko agrarno reformo izgubili večino svoje zemlje v prid romunskim kolonistom, se zahteva od Rumunije odškodnina 3 milijard levov. Bolgarska spomenica zahteva nadalje amnestijo za 3000 Bolgarov, ki so pobegnili iz Dobrudže na Bolgarsko, ter priznanje romunskega državljanstva 800 bolgarskim rodbinam iz Dobrudže. ki žive sedaj na Bolgarskem. Nadalje naj bi se razveljavila sekvestracija bolgarske posesti, ne da bi se čakalo na dogovorjeno plačilo 55 milijonov lejev, ki jih ima plačati Bolgarska. Za ta znesek je Bolgarska M- htevala desetletni moratorij. Most preko Dunava, za čigar zgradbo potrebuje Rumunija še pristanka Jugoslavije, naj bi se zgradil na romunske stroške, nasprotno pa bi se zavezala Bolgarska, da bi na lastne stroške vzdrževala letalsko zvezo med Sofijo in Bukarešto. Iz Sobranja Sofija, 28. dec. AA. Sobranje bi moralo prekiniti zasedanje in oditi v soboto 30. t m. na božični odmor, ker pa vlada zahteva. da mora biti njen zakonski pTedlog o ureditvi zasebnih dolgov v najkrajšem času snrelet, bo Sobranje zasedalo tudi v nedeljo 31. t. m. in mogoče še v ponedeljek na Novega leta dan. Spremembe v diplomatski službi Beograd, 28. dec. r. S kraljevim ukazom je imenovan za poslanika v Budimpešti dosedanji poslanik v Sofiji g. dr. Vukče-vič. Za poslanika v Sofiji je imenovan dosedanji legacijski svetnik v Parizu g. Cin-car-Markovič. Še ena železniška nesreH v Franciji Vannes (Bretagne), 28. decembra, s. Pariški brzovlak je včeraj dopoldne zaradi megle povozil skupino štirih železniških delavcev. Vlak je vozil s hitrostjo nad 100 km. Trije delavci so bili na mestu ubiti, četrti se bori s smrtjo. Anton Lajovic: Nase gledališče in naš kmet V borbi za obstoj našega Narodnega gledališč smo zadnjič opozarjali na to. kako nesorazmerno ie oanovinsKi proračun, raz-de.jujoč svoje dotacije, ocenjeval pomen tftnetncstne in spioh duhovne kulture nasproti gospodarska Daleč smo biii od tega, da bi podcenjevala vrednost gospodarsktga razvoja našega kmečkega človeka. Navzlic temu sta se v dozdevno potrebno obrambo kmečke gospodarske kulture ogiasUa dva anonimnima, Prvi v »Kmetskem listu« pod firmo -Zveze živinorejskih organizacij*, drugi pa pod šiiro »S« v božičnem »Slovenskem Narodu« v obsežnejšem čianku pod naslovom »Brez gmotne ni duhovne kulture« m i demagoškim podnaslovom »Za vzdrževanje kulturnih ustanov prispeva največ stan (m.šMen je kmečki stan), ki uživa neDO-sredno in posredno najmanj kulturnih sadov.« Kar je ta člankar vedel povedati o gmotni in duhovni kulturi in o njunem odnosu, kaže tako preproščino duha. da ne zasiuži niti ene besede resnega odgovora. Hnn D:n na 'efo odvisen nb-stoi ali neobstoi našeea kmečkeg3 č'oveka, kakor da gre za nie-gfu-o ž'v!ien-e aH smrt. Ta niuna gesta s svoHm dernagošk''m pr'-'TtTsom se zdi. da ere na račun n;ime no-febe po učinkov>em odhodu s pozornce V«i imata ve«e!ie in zadoščenje Toda. če pogledamo trenutno našo situacijo n« resen način in če vestno pretehr *<»rno smernice, ki naj bodo merodalne za k' bo iTKdIftn«:'-*' bodoči V^novmski -orafun ;n ga predlogi banovnekemu v odobritev, se pokažejo stvari do-"Ij drugačne. Zanesem ae ne oba moje »obesednika, ki se očividno zanimata za naše agrarne prilike, da so njuni statistični podatki pravilni. Verjamem, da je res, da se z letošnjo dotacijo za ureditev gnojišč ni uredil niti en cel odstotek kmečkih gnojišč (marveč komaj tričetrt odst.) in da bi jih urejevali lahko še 330 do 400 let, predno bi hila vsa gnojišča urejena, če bi bila vsako leto določena za ureditev tako nizka postavka. Z drugimi besedami rečeno: od sto naših kmečkih gospodarjev jih 99 od te bano-vinske dotacije za ureditev gnojišč ni imelo ničesar. To se pravi, da se ta postavka v življenju našega kmeta tako rekoč prav nič ne pozna in da unos te dotacije v ba-novinski proračun ni drugega kot lepa gesta brez vidnih praktičnih posledic. In kako je nasprotno z našim gledališčem? Ce bi mu banovina dala tistih par sto-tisoč, ki jih sedaj brez praktične koristi in samo zaradi lepega videza daje za ureditev gnojišč, bi s tem že dosegla, da krije gledališču baš tisti deficit, za katerega manjka pokritje. S to dotacijo bi bil vsemu slovenskemu narodu ohranjen pri življenju predragocen kulturni organ, ne da bi kmečko gospodarstvo le na količkaj opaziiiv način trpelo kakšno izgubo. Pa tudi, če vzamemo, da bi sedanje težko, kritično stanje trajalo še 3 alt 4 leta, bi naš kmečki stan, na široko pogledano. ne čutil prav nikake izgube, če bi mu odpadla dotična postavka. Saj bi tekom vseh 4 let med 400 gospodarji bili z isto bano-vinsko postavko za ureditev gnojišč samo trije deležni kake podpore. Ostala ogromna množina 397 gospodarjev bi ne imela od nje ničesar. Ce naj torej naš uravnovešalec banovin-skega proračuna kot vesten in resen gospodar pretehta te misli, kako se mu bo odločiti? Je-li bo odločil, da denar vrže tjakaj, kjer široka narodna zajednice ne bo ničesar čutila od te porabe, ali se bo odločil, da s tem denarjem obrani pri življenju predragocen kulturni institut, ki bi bil brez te, razmeroma malenkostne podpore v nevarnosti, da propade popolnoma? Ali bo svoj denar dal tja, kjer kaj zaleže, zaleže celo odločilno in odreš-ilno, aH pa tja, kjer se nič ne pozna?! Rusko-turska vojaška pogodba London. 28. dec. n. Po neki vesti te Carigrada je bil med Rusijo in Turčijo sklenjen sporazum, ki se nanaša na vojni režim na Bosporu in v Dardanelah. Turki so svoj čas zahtevali od Društva narodov, naj jim v r-ne.pop-olno svobodo ob obeh ožinah, da ju bodo lahko zavarovali in v danem primeru tudi zaprli. Sedaj je bil sklenjen sporazum z Rusijo, po katerem se bo sovjetska vlada lahko zavarovala proti napadom skozi DardaJiele in Bospor. V primeru nevarnosti bo Turčija zaprla Darda-nele, sato pa bo, Rusija labko premestila vse svoje vojno brodovje s čnnega morja na Daljni vzhod. Volilna abstinenca rumunske opozicije Bukarešta, 28. nov. p. Danes so se vršile volitve 76 senatorjev, ki jih volijo županij-ski in občinski odbori. Ker so ti odbori še ii^za časa tiarodno-zaranističnega režima v rokah narodnih zaranistov, se je splošno pričakovalo, da bo pri volitvah zmagala opozicija. Na splošno presenečenje pa je danes opozicija objavila skupen proglas, v katerem izjavlja, da se volitev sploh ne bo ude;e.žila, češ da izvaja vlada teror.. Bivši minister Joanicescu je objavil odprto pismo na ministrskega predsednika, v katerem očita viadi, da je postavila za predsednike volilnih odborov samo take ljudi, ki so se obvezali, da bodo za vsako ceno pripomogli k zmagi vladnih strank. Nemške spletke v Ukrajini Moskva, 28. dec. d. Na seji ukrajinske organizacije komunistične stranke v Dnje-propetrovsku je podal tajnik izvršilnega odbora Hatajevič senzacionalne podatke o odnošajih nemških oficielnih krogov z ukrajinskimi nacionalisti. Izjavil je, da ima sovjetska vlada dokumente, ki dokazujejo, da so se vršila med nemškimi uradnimi krogi ter organizacijo bivšega ukrajinskega polkovnika Konovalca pogajanja o osnovanju nemško-ukrajinske zveze za primer ustanovitve samostojne Ukrajine. Pogajanja so se vršila med polkovnikom Konoval-cem in Goringom. Nemci so zahtevali, naj bi bodoča Ukrajina dovolila Nemčiji koncesije v kovinski in vojni industriji ter pristala na kontrolo nad ukrajinsko vojsko in zunanjo politiko, dcčim bi se Nemčija zavezala, da bi podpirala nacionalistična stremljenja po osnovanju Velike Ukrajine, ki bi obsegala vsa ozemlja, na katerih prebivajo Ukrajinci. Vohunski proces na Dunaju Dunaj, 28 dec. s Danes 'se je vršila *od-na razprava proti 37letnemu češkoslovaškemu štabnemu kapetanu Partiku, ki je bil obtožen poizkusa zapeljevanja k vohunstvu. Razprava je bila tajna Kakor se doznava, je Partik skušal dob'ti rezervat-ne dokumente avstrijske zvezne vojske. Po otvoritvi rizorave je hran:lec predlagal naj se ne dopusti k razpravi vojaški strokovnjak. ker je spisal delo v katerem je ostro nan^dal predsednika češkoslovaške republike M^sarvka in zunaniega ministra dr Beneša Partik je bil v smis'u obtožbe obsoien na IS mesecev t*Jke ieče in trdo ležišče vsakega četrt let*. Smrt generala Krobatina Dnnaj. ?8- decembra g. Snoči je na svojem stanovanin umrl bivši avsiroosrski volni minister Aleksander d1. Krobatin. Bil ie star 84 let. Za njecovesa ministrovanja je izbruhnila svetovna vojna. Albanija na razpotju? Cetinje, 25. decembra Odpoved stomilijonskega posojila, ki ga je pred dvema letoma dovolila Italija Albaniji, je dala inozemskemu tisku povod za kar vsakovrstna razmotrivanja. ki pa v svojih končnih zaključkih vendar le prihajajo vsa do istega mnenja, da je Albanija v svojih mednarodnih odnošajih krenila na nova pota Kam vodijo ta nova pota, se vsaj za sedaj še samo ugiba, vendar pa se zdi, da ta pota vodijo proč (H Italije. Ugotavlja se, da je odpoved italijanskega posojila prišla kot kosledica občega narodnega odpora v Albaniji proti italijanskim težnjam za popolno obvlaneodrešence<. Baje jih je pozval, naj »zaupajo v bodočnost Albanije in zagotove Kosovske brate, da Albanija ne bo mirovala, pjeden se ne zedini 2 njo tudi Kosovo, brez katerega je kakor telo z odsekanimi udi.< Zelo verjetno Je, da si je Italijanski tisk na lepem izmislil ta govor albanskega kralja. Za to govori že samo dejstvo, da je kralj Zogu znan kot dober državnik in diplomat. Tendenca fašističnega tiska je prozorna. Rad bi umetno ustvaril nekak albanski iredentizem, ki naj bi preprečil najavljajofe se približevanje Albanije k obema sosedama !n s tem pripomogel k uspehu italijanskemu pritisku z odpovedjo stomilijonskega posojila. Vsekakor pa bo važno in zanimivo, ali in kaiko bodo službe, ni albanski krogi reagirali na to najnovejš' fašistično spletko. Razpadanje Kitajske Japonsko prizadevanje za združitev Mongolije z Mandžurijo in obnovo kitajske monarhije Hitlerjevski odgovor avstrijskim škofom Berlin, 28. decembra g. Nocojšnja izdaja »Angriffa«i se bavi z zadnjim pastirskim pismom avstrijskih škofov. List govori o ruševinski sliki docela posvetno orientiranega cerkvenega kroga, ki se enostavno bori za moč in vpliv. Posvetno mišljenje škofov se vidi iz njihove zahteve, da mora duhovščina imeti vpliv na razvoj javnega živi jen ia, ker so se morali duhovniki samo začasno zaradi cerkveno-političnih pogajanj umakniti. S tem se torej priznava, da ne gre v Avstriji duhovnikom za duše-brižništvo, temveč za politično moč. »An-griff« poziva Vatikan, nai uveljavi svoj vpliv in naj s primernimi navodili prepreči, da bi se vznemirila vera in sloga. Tudi »Berlmer Borsenzeitung« se sklicuje na Vatikan ter piše med drugim: Kaj pravi Vatikan k takim zelo opasnim na-sprotstvom? Ali ima konkordat še vedno obvezno moč ali pa naj se ta pogodba počasi sabotira potom pastirskega pisma avstrijskih škofov? Za sedaj ne moremo še misliti, da bo kurija dala svoj placet takemu besedolomstvu. Zdi se potrebno, da v Rimu čim prei zavzamejo svoie stališče v tej zadevi in da ooozore avstrijske škofe na njihovo dolžnost Protest prod politik! nemške Narodne banke London. 28. decembra AA. Odbor angleških in ameriških dolgoročnih in srednjeročnih upnikov je poslal guvernerju nemške Narodne banke dr. Schachtu pismo, v katerem ostro protestira proti načinu, kako 1e nemška Narodna banka odgovorila na nedavne zahteve upnikov na sestanku v Berlinu. Odbor je računali s tem, da bo nemška Narodna banka upoštevala njegove zahteve, ker sicer ne razume, zatoi so morali unnikl v Berlin, če so b!H sklepi nemSk* Narodne banke že vneorel določeni ln sklepno, da se ustavi plačilo obresti ln amortizacije. Eksplozija v tvorrld raket N>«peM. 28 decembra A A. V neki ta jni tovarni k 1*r so Tv^srrtr za "Tr»»t- nl nlr«n^orMa 'n a* tv>. "'opje v kateri lo Pila tovarna, podrlo. Dve osebi sta našli pn tem smrt, pet jih je pa ranjenih. Pekhig, 28. decembra, n. Japonski vrhovni poveljnik v Mandžuriji je izdal proglas, ki je izzval pravo senzacijo, ker napoveduje prikljfučitev dveh severnih kitajskih pokrajin k novi mandžurski državi. Proglas je imel v prvj vrsti namen, da razčisti državno - pravne odnose med tremi pokrajinami Mongolije, od katerih ie Džehol pripadel mandžurski državi, dočim je Čahar sicer v posestvi mandžurskih okupaoijskih čet. pravno pa še vedno neodvisen od Mandžurije. Tretja pokrajina Slnjuan uživa razmeroma še veliko državno samostojnost. — V splošnem sodijo, da bo po tem proglasu v kratkem ustanovljeno severno-k;tajsko cesarstvo pod v!a-do sedanjega niandžurskega predsednika Žrtve železniške nesreče v Franciji Pariz, 28. dec. n. Nocoj Je umria še ena žrtev katastrofe pri Lagnvju. Število žrtev se točno še vedno ne da dognati, ker so ranjenci razmeščeni po raznih bolnišnicah v Parizu in okolici in ni mogoče vseh prešteti Tudi ni mogoča kontrola, kdo izmed nfih je morda že podlegel poškodbam. Bivši poboenik Zhe obsoien zaradi tatvine Dunaj, 28. dec. AA. L!sti poročajo o zanimivi razpravi pred dunajskim kazenskem sodiščem. Bivši pobočnik cesarice Z te. uookojeni huzarski stotn;k Braun je bil obtožen, da je ukradel voditelju dunajskega Heimwehra, majorju Laru fotografski aparat. Braun ki je eden izmed najbogatejših avstrijskih veleposestnikov, se Je zagovarjal, da je dovolj bogat in da aparat sploh ne gre v njegov žep. Sodnik Je to na mestu ovrge1 s tem, da je sprav*! aparat v svoj žep. Sod:?če je Brauna spoznalo za krivega in ga obsodilo na ? meseca zapora pogojno. Byrdova ekspedicija v nevarnosti Neyvyork. 28. dec. s. Tz brezžičnega poročila paraika »Jakob Ruppert«c je razvidno, da je arktična ekspedicija admirala Bvrda v največji nevarnosti. V skladišče goriva so namreč vdrle velike množine vode ter pogasile o^enj pod kotli. Poleg tega se mora parnik boriti z v'hamim morjem Ker parnik ne more manevrirati. Je skoraj izključeno, da bi se mogel izogniti velikim leden:m ?oram. ki so se mu približale že na 300 metrov Kakor poroča poveljn;k ladje v svojem brezžičnem poročilu, dela posadka mrzlično, da odstrani vse zapreke. Drama dveh Jugoslovenov v Parizu Pariz, 28. decembra AA. Jugoslovenski delavec Marjan Popovič. ki živi v Asnie-resu. je pred štirimi leti posodil jugoslo-venskemu delavcu Aleksandru Suševiču 2000 frankov. Aleksander je pred dvema letoma Marjanu vrnil 1500 frankov, nato pa je prišel v denarno zadrego tn ostanka nikakor ni mogel vrniti. Snoči sta se Marjan in Aleksander srečala v Courbe-voisu pri Parizu in pri tej priliki je prišlo do prerekanja in prepira ter je Marjan Popovič z dvema revolverskima streloma ubil svojega dolžnika. En strel ga je zadel v g'avo, drugi pa v prsi. Ubijalca so aretirali. Bolgarski novinarji v našem poslaništvu v Sofiji Sofija. 28 decembra. AA. Dan* je priredil iu£ros'oven»ki poslanik dr. Aleksander Vukrevie obed na raet zastopnikom bolaai« skeea ti^ka. Obeda eo poleg niih udeležili ravnatelj tiskovnesra urada dr. Hrietov, ravnatelj lista >La Bilgarie« Trajko Popov, predsednik d rušiva sofijskih novinarjev ravnateli »Utra< . Štefan Tanev, ravnatelj Zor?« Danil Krapčev, ravnatelj »S!ova< {ožuharov in zaetopniii vseh drugih sofijskih listov. Nova člana Srbske akademije znanosti BeogTad, 28. decembra p. Danes dopoldne se je vršila v Kolarčevi univerzi svečanost, pri kateri sta bila znani zgodovinar univ. prof. dr. Stanoje Starojevič in znani književnik Branislav Nušič svečano proglašena za redna člana Srbske akademije znanosti. Na smrt obsojeni Markovič poizkušal samomor? Beograd, 28. decembra. »Pravda« poroča, da si je bivši bančni direktor Markovič, ki je bil včeraj zaradi umora trgovca Sta-nojeviča obsojen na smrt, poizkušal danes v zaporu z rezilom brivkega aparata prerezati žile na roki. Njegovo nakano pa so še pravočasno opazili in jo preprečili. Iz zdravstvene shižbe Beograd, 28. decembra AA. Imenovan le za primarija splošne državne bolnice v LJubljani v 6. skupin* dr. Vladimir Guzelj, asistent na isti bolnicL Nove telefonske zveze Beograd, 28 decembra AA. Otvori se telefonski promet med Skofjo Loko in Misll-njem ln Gradcem v Avstriji. Triminutnl razgovor med škof jo Loko in Gradcem bo veljal 4.50 fr., med Mislinjem in Gradcem oa 2.70 zl. fr. Odpoved plefctričnega toka Zacrebu Zagreb, 28. decembra n. Karlovac, ld dobavila Zagrebu skoraj vso elektriko. Je nenadoma odpovedal tozadevno pogodbo Novo načeistvo ln občinski svet karlovSkega mept.a sta «pre^la ta skteo z namenom, da povijata dohodke za tok lz ksrlovšklh združenih električnih central. Odpovedni rok poo-o^be trala dve leti. tako da v Za-»toVih rfplonsko takoi ne bdo občutili ni-IrnVo STto^o vsekakor r»q bo nrirsla za-?roh?Vf> ohWti« v k^kem po^ir-H^tl za nadaljnjo oskrbo Zagreba z električnim tokom. Puy!ja, ki bo za sedaj v Mukdenu kronan za mandžurskega cesarja, pa bo pozneje proglašen za kitajskega vladarja s sedežem v Pekingu. Roparski vodja LiukuHtang, ki je najmanj že šestkrat menjal svojo strankarsko pripadnost, se je vnovič uprl v pokrajini Čaharju v notranjosti Mongolije ter ie oplenil mesto Cičeng. Japonske čete, k' so nedavno prodrle v Čahar. se še niso popolnoma umaknile. Nadalje ugotavljajo, da so Japonci pričeli graditi v tej pokrajini letališče za svoje vojaštvo. Kitajski listi •'ziavljaio boiazen zaradi nadaljnje usode pokrajine Čahar ter ugotavljajo, da se dogodki razvijajo tamkaj na s,:čen način kakor svoječasno pred izgubo Džehola. Poset planinskih koc v zimskem času Poset planinskih koč hi domov v čas« i»-▼en sezone je redno mogoč samo v spremstvu vodnika SPD, odnosno oskrbnik* do-tične koče. Ključe planinskih postojank, ki niso odprte, hranijo za to določeni zaupniki SPD in oskrbnik posameznih koč in domov. V času zimske sezone v Triglavskem pogorju, od 1. marca do 15. maja, pa se dobijo ključi odnosno vodnik za Triglavski dom, Vodnikovo kočo in kočo pri Triglavskih jezerih pri oskrbniku Staničeve koče, ki jih oddaja pod istimi pogoji kakor ostali zat'Pniki. Ključe posameznih koč hi domov hranijo: a) v Mojstrani Lah Gregor, zaupnik SPD. hrani ključe od AHa^eve?« doma. Staničc-ve koče, Kredarice, Vodnikova koče. koče pri Sedmih jezerih in Aleksandrovega doma: b) v Srednji v/ssi Skantar Matevž, zaupnik SPD, hrani ključe od koče pri Sedmih jezerih, Aleksandrovega doma. Vodnikove koče. Kredarice in Staničeve koče: c) v Bohinjski Bistrici oskrbnic« Zen Marjeta hrani ključe od Molnarjeve koče. Smii-kavec Ivanka pa od Orožnove in Krekove koče; čl v Srednji vasi oskrbnik Sest Franc za Triglavski dom na Kredarici; d] v Srednji vasi oskrbmea Zvon Ivanka od koče pri Triglavskih jezerih: e) v Bohinjski Bistrici Zen Marjeta, oskrbnica Molnarjeve koče, f) istotam Smukevpc. oskrbnica Orožnove koče, g) v Selcah Lotrič Franc, restavrater v Cešniici, hrani ključe od Krekove koče. h) v Kraniski gori hrani Ju'ka Pečarjeva kliuče od Erjavčeve koče. i) Kli-nar Jo/e »pri B-etelu«. Sv. Križ. hrani kliuče od spodnje goliške koče: jI v Kamniški Bistrici pa oskrbnik brani kliuče od Cojzove koče in koče na Kamniškem sedlu: k) v Lučah Dežman Franc, Suhe. hrani ključe od Korošce: 11 v Logarski dr>1;ni odnosno v Lučah Jaka Robnik, posestnik, hrani ključe od Frišaufovega doma: m) na Jezerskem Meglič Helena. S-^dnje Jezersko, hrani ključe od Češke koče. Vodniki in turisti 8« smejo posluževat! samo onih delov koče, ki so namenjen! za zasilno porabo, t j. veža. cbednica in kuhinja. Pristoibina za poset koče znaša na dan in aa o^^bo pri članih SPD 20 Din. pri nečlanih 30 Din. Prenočnina pri Sv. Janezu ob Bohiniskero iezeru znaza člane SPD. »Skale« in tečajnike: rad garažo, v kurjeni veliki sobi in nad kuhinjo r kurjenih sobah 10 Din, v hotelskih sobah 15 Dm. Pristojbine vodnikov: ra. plezalne ture po dogovoru. Na vseh drugih gorskih turah dobi "vodnik ob celodnevni zamudi na den 130 Din. za poldnevno zamudo fti Din in ob potovanju v nočnem času nrib:tek za vsako nočno uro 10 D:n. Pristoibine nosa^ev: ob celodnevni zamudi na dan po 80 Dm, za poldnevno zamudo 40 Din ter ob potovanju v nočnem času pribitek za vsako nočno uro 5 Din. Planinci in smučarji, posetite tudi pozimi v čim večjem številu naše krasne planine! Kralj Boris obolel na hripl Sofija, 28. novembra p. Kralj Boris j« obolel na hripi in mora po nasvetu zdravnikov ostati nekaj dni v postelji. Bolezen pa ni nevarna in se razvija normalno. Eksploatacija romunskih zlatih rudnikov Bukarešta, 28. decembra n. TukajSnJa delniška družba Mica, ki je lastnica transilvanskih zlatih rudnikov, se je finančno združila z neko francosko skupino, ki le kupdla 1.500 oralov zemlje v Transilvaniji 2>a 35 milijonov francoskih frankov v svrho nadaljnje eksploatacije. Izvoz angleškega kapitala bo zopet dovoljen London, 28. decembra n. Z novim letom se bo po mnenju angleškega tiska zopet pričel ojačen promet angleškega, kapitala, za katerega bo dovoljen eksport, ki je bil omejen, čim se je pojavila gospodarska kriza. Finančni minister je namreč izjavil, da je pripravljen ukiniti prepoved plasiranja tujih posoiil v Angliji, ki je bila v veljavi že dve leti. Ukinjenje obsednega stanja na Kubi Havana. 28. decembra, e. Vlada javlja, da bo obsedno stanje ukinieno s 3. ianutir-lem 1934. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ia danc»- Zelo oblačna ali sorem »nliivo. ponekod In 1 začasno vedro, boli toplo — Situacija vče rajšnjesa dne: Baromelrski maksimum, k je pretekle dni prevladoval nad jjžno Ev m po. je oslabel. Nad Genovskim zalivom ie stvorll manjši ciklon, ki ie povzročil. ■! so prodrli na Jadran in Balkan vzhodni iužni topli vetrovi Tudi nad Atlantski: oesamom in zapadno Evropo sta ee poiavi dve močni barometrski depresiji, ki vedno bolj prodirata proti sredi kontinenta. Dunajska vremenska nannved za petek- Najprej bo temperatura blizu n'fle. nadn vi ne. v jorovin v n:žinab morda iež V dveh do treh dneh padec temperatire. Najbrž bo tudi snežilo. Naši kraji in ljudje Uspešno leto tujskega prometa Obisk letoviščarjev in tujcev je znatno narasel - Okrog 50 milijonov Din dohodkov - Vztrajno delo za nadaljnje uspehe Ljubljana, 28. decembra Lahko si ob koncu leta zadovoljni povemo tole o tujskem prometu: navzlic hudim časom in neštevilnim zadregam je bila sezona zelo plodovita. Bilo je v Sloveniji skoraj 160.000 letoviščarjev in tujcev, ki so plačali v naših krajih preko 800.000 nočnin. Številično je torej tujski promet v primeri z lanskim letom celo narasel. In če je vsak gost pri nas pustil dnevno okroglih 60 Din, je imela Slovenija vsaj 50 milijonov Din dohodkov. Za naše razmere prav čedna vsota, ki je v veliki meri pomagala blažiti splošno krizo. Zakaj uspeh? — Cene so bile Izredno nizke, da smo konkurirali prav lahko vsem sosednjim pokrajinam; razlika med posameznimi valutami in nizek tečaj dinarja v inozemstvu sta prav posebno vabila k nam. Politični dogodki v inozemstvu so tudi znatno vplivali na porast našega tujskega prometa. Svojo dolžnost pa je napravila tudi naša sistematična propaganda. Zveza za tujski promet v Sloveniji je sklenila za zimsko kakor tudi za bodočo sezono izdati nove številne publikacije v raznih jezikih. Naj samo omenimo nekatere! Praktična zimsko-sportna propagandna brošuri ca ima že značaj vodiča. Izšla je tik pred Božičem v srbohrvatski in nemški nakladi v 10.000 izvodih. Glede na velik razmah esperanta po vsem svetu bo zveza izdala v kratkem ličen, zložljiv prospekt v esperantskem jeziku, ki ga bo. razposlala v več tisoč i »vodih sirom sveta. Pomladi izda Zveza obširno brošuro o slovenskih letoviščih in zdraviliščih, v srbohrvaščini in nemščini. Tudi brošura o Ljubljani bo dopolnjena. Poleg teh edicij ima Zveza v programu še izdajo številnih manjših letakov v osmih evropskih jezikih. Izgledi za zimsko sezono so ugodni. Razen trenutne motnje z odjugo so razmere letos kakor nalašč za pospeševanje zimskega športa, zlasti še smučarstva, ki je prešlo v mogočnem razmahu v najširše plasti naroda. Povsod se ustanavljajo smučarski klubi, ki bodo vzgojili zlasti 3>reten naraščaj. Ljubljanska železniška irekcija ima v programu uvedbo # posebnih vagonov za prevažanje smuči in vpeljavo posebnih športnih vagonov na daljše razdalje. Stalna tujsko-prometna razstava v Ljubljani bo še izpopolnjena ter se bo organiziral njen poset v večji meri. Povsod se ustanavljajo društva za pospeševanje tujskega prometa. Najnovejše je za Selško dolino v Češnjici, ki bo napravilo tudi ta lepi predel bolj dostopen nam in tujcem. Zveza je sodelovala pri sestavi uradnega seznama letovišč in zdravilišč. ki uživajo carinske, davčne in vozne olajšave ter je zadevni elaborat poslala na pristojno mesto. Udeleževala se je konferenc in anket za ureditev voznega reda in raznih skupščin in kongresov. V namen izboljšanja tujskega prometa je zveza predlagala na pristojnih mestih popravilo številnih cest in v obsegu možnosti gradbo novih. Posebno pažnjo je posvetila izboljšanju ceste iz Ljubljane na Sušak ter je ponovno napravila potrebne vloge. Statistika tujskega prometa tvori bistveno podlago za ocenjevanje turizma in pa za tujsko-prometno propagando. Zveza se že skoro 10 let trudi, da zbere čim naj-točnejše podatke o kretanju gostov, vendar pa ti podatki često zaradi malomarnosti interesentov niso zanesljivi. Treba bo posebnega poudarka od strani državnih oblasti, da se bodo statistični podatki toč-nejše nabirali in da se bo rigorozneje postopalo pri prijavah in odjavah gostov. Na zaključni seji zveze 21. t m. se je konstituiral nov odbor. Za predsednika ie Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, Tiatrganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje "bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah. bil ponovno izvoljen dolgoletni predsednik, načelnik banske upiave g. dr. Rudolf Mam, za podpredsednika pa prof. Jarc iz Ljubljane in Ivan Šubic, magistratni ravnatelj iz Celja. V izvršni odbor so bili Izvoljeni gg. dr. Mam, prof. Jarc, Ciril Majcen, predsednik Zveze gostilničarjev in Ivan Deržič, načelnik komercialno prometnega oddelka žel. direkcije. V odbor sta Dila kooptirana novomeški župan dr. Re-žek kot zastopnik Dolenjske in ravnatelj zdravilišča Rogaške Slatine g. inž. A. Die-trich. Novi odbor zveze nudi jamstvo, da se bo njeno delovanje nadaljevalo tako uspešno kakor doslej tudi v bodočem letu. Posebno veliko dela pa čaka pisarniško osobje z vzornim ravnateljem g. Vladimirom Pintarjem na čelu, ki je ob znani svoji podjetnosti in pridnosti vedno kos stavljenim nalogam. Jug hitro pobira sneg Velik vremenski prevrat in njegove nevšečnosti Ljubljana, 28. decembra Ogromen val mrzlega celinskega zraka, ki je v početku minulega tedna iz svojega izhodišča Sibirije in arktičnega severa zajel vso Evropo daleč na jug in zapad, se je prav topot izkazal z izredno silo svojega zagona. V vse predele, kamor je posegel, je prinesel seboj mnogo snega in smučarske radosti — sibirskega pozdrava v obliki drobnih snežink in snežne odeje so bili deležni celo kraji ob francoski Rivieri, v Španiji in onstran Sredozemja — v Alžiru. Ves alpski predel, posebno še — naša država — daleč na jugovzhod, je bila zavita v močan snežni metež. Prav v teh predelih, na meji, kjer se je topla sredozemska stroja morala umikati pred močnim pritiskom hladnega vala s severa, daleč na jugovzhod, v Sirijo, so veliki snežni zameti povzročili znatne prometne ovire. Srečanje obeh nasprotnih si zračnih tokov je stvoriJo baš v našem severno-zapadnem delu države vse pogoje za izredno živahne božične praznike smučarjev. Ali ne dolgo! Ze v praznike se je storila nad Anglijo nova topla atlantska d«-presija ter posegla preko Alp tudi v naš« kraje. In ker sta te dni tudi iz severne Evrope prodrla dva ciklona z nizkim pritiskom daleč na jug, se je moralo hladno vreme umakniti vlažnim toplim strujam. Barometer je zdrknil globoko na 745, temperatura se je dvignila na 4- 4 stop. C, z izjemo višjih leg je pričelo deževati po vsej državi, gosta in vlažna megla leži v Jolinah, sneg se izredno hitro taja. Pojav, ki prav v naši banovini ni nič izrednega, saj ji njena lega ni meji dveh klimatskih področij prinaša leto za letom slične nenadne sprerrj-mbe, ki so prav našim smučarjem že tolikokrat pokvarile velike mednarodne prireditve. Seveda si vsakdo želi, da bi nas nov pritisk celinskega zraka ali ne preoster — rešil velike brozge in močave. Zaenkrat pa še ni izgleda, da bi se močne vlažne struje, ki so posebno dopoldne tako močno gospodarile med oblaki, da se je pogosto nenavadno zamračilo, umaknile novemu gospostvu. * Marsikod so čez dan s streh kidali sneg. da je kar zastajal promet, po ulicah pa so pretaka brozga. »Marsikod v mestu je pričela voda že siliti v veže hiš. Zlasti huda je na Sv. Petra nasipu, ponekod na Poljanah in zlasti v novih zgradbah v Mostah in Zeleni jami. Barjanski okraj je spet hudo ogrožan. Cez in čez po polju stoji vodna brozga in je na več krajih pričela voda siliti v hiše, kleti in gospodarska poslopja. K sreči se sneg zunaj taja počasneje nego v mestu in se vode lahko sproti odtekajo. Baš zaradi tega potoki in reke še niso prehudo narasli. Po poročilih, ki smo jih danes prejeli od smučarjev in turistov, ni soditi vremena v planinah po vremenu v dolini, najmanj seveda po onem v Ljubljani. Odjuga Je v višinah nad tisoč metrov brez moči. V tej višini se smučarjem ni bati dežja. Kadar se temperatura dvigne, v planinah pomalem naletava sneg, kar je za smuko prav ugodno. Suhi sneg. ki je pred desetimi dnevi do dva metra debelo zapadel, se Je že sesedel tako, da moža na plohih čvrsto nosi. Na Gorjušah na Pokljuki so davi uči-telji pričeli redni smučarski tečaj. Jih Je blizu štirideset, k.i so nastanjeni deloma v novi šoli, deloma pri prijaznih gorju-ških posestnikih, ki gredo tečajnikom ljubeznivo na roko. Snežne razmere so idealne. Dostop do Gorjuš je najlažji iz Bohinjske Bele. Pičli dve uri hoda Smuči in prtljago pripeljejo za par dinarjev vozniki, ki spravljajo na postajo les m se vračajo popoldne. Vlomilske pustolovščine po begu iz kaznilnice Lampreht se Je od poletja dalje klatil po naših krajih Ljubijana, 28. decembra Medvodski orožniki so prijeli na praznik sv. Štefana sumljivega mlajšega človeka, ki je trdil, da se piše Lovro Tadid. Našli so pri njem razne predmete prav sumljivega izvora, zato so se orožniki odločili, da ga odpravijo na ljubljansko policijo. V Ljubljano so ga privedli včeraj in tu se je predvsem ugotovilo, da mož predvsem ni Tadič. Na podlagi prstnih odtisov in s primerjavo so spoznali, da stoji pred njimi skrajno drzni in nevarni vlomilec 291etni Jakob Lampreht, pristojen v Poljane nad Skofjo Loko. Lampreht, ki je odsedel že devet kazni, je bil zadnjikrat obsojen na 5 let ječe ter je bil poslan v kaznilnico v Mariboru. Tam je odsedel že par let, v poslednjem času pa so ga pošiljali z drugimi kaznenci vred tudi na prosto delo. Dne 31. avgusta le delal v Vinorejski šoli, kakor že nekajkrat prej. V tistih dneh se je ondi seznanil z neko žensko, ki mu Je pomagala, da Je omenjenega dne pobegnil. Smuknil je za Kalvarijo in dalje v gozd, kjer se Je preoblekel v civilno obleko, ki mu jo je tam bila pripravila neznana ženska, katere imena Lampreht noče izdati. Ker je bilo tedaj prav toplo poletje, je lahko spal v gozdu aH pod kozolci in se spretno skrival orožnikom. Pot je nadaljeval ponoči in se je po daljšem času priklatil v Logarsko dolino. Tam je 8. septembra ponoči vlomil v Planinski dom in nabral na Škodo Slavka Stangla, Fausta Križmaniča, Fortunata Herleta in drugih raznoličen plen: kolo, srebrno dozo, foto aparat, razne druge predmete in pa nekatere dokumente okradencev vse skupaj vredno svojih 3000 Din. Orožniki so ga seveda zasledovali zaman. Precej časa nato je bil v črni aretiran neki moški, ki se je izdal za Štangla. Neznancu pa se je posrečilo pobegniti, dočim so orožniki našli v aktovki, ki jo je pustil na mestu, sliko ubežnika s podpisom Štangl. Bil je to seveda Lampreht, ki je zlorabil Stanglovo ime in se dal slikati pri nekem fotografu v Ljubljani. Lampreht se Je po begu v Črni znova pripeljal v Ljubljano, kjer je kaipak imel svoje prijatelje. Izmed teh so bili nekateri z njim v kaznilnici v Mariboru in »o imeli zatorej drug v drugega popolno zaupanje. Pričeli so vlamljati po Ljubljani in okolici, večkrat pa so se vrnili tudi na Hrvatsko. Zlasti radi so se zadrževali v Karlovcu in v Zagrebu. Tudi tamkai so izvrSiH ▼oŠ drznih vfomov, pod Lcnir prehtovim vodstvom. Dne 26. novembra Je ustavil stražnik na Tržaški cesti neznanega kolesarja, kd Je vozil po pešpoti. Kolesar se mu Je legitimiral kot Franc Magrič in sledil stražniku na njegov poziv na stražnico. Malo pred stražnico pa je naenkrat odvrgel kolo in pobegnil. Bil je to spet Lampreht, ki ga je aretiral še tisti dan neki drugi stražnik, a mu je spretni falot zopet pobegnil, ln spet se je klatil dalje časa po deželi, dokler ga zdaj niso prijeli orožniki v Medvodah, ki so zaplenili pri njem tudi kolo. katerega lastnik je posestnik Filip Jančar iz občine dobrunjske. Pri Jakobu Lamprehtu so našli najrazličnejše predmete. Imel je pištolo na bo-benček, kaliber 9 mm, z mnogimi naboju Pravi, da ga je kupil od neznanca v Ljubljani. Dalje je imel veliko listnico, dve usnjati denarnici, pet velikih ključev, najbrž od hišnih vrat in osem manjših ključev očividno od raznih omar; srebrno uro s srebrno verižico, na kateri je obesek v podobi Kristove glave. Dalje je posedoval tudi več cigar m cigaret, vitrih, diamant za rezanje šip, dve prijemalki za patentne ključavnice, električno svetiljko, žepni nož, škatlo gramofonskih iglic in še nekaj drugih predmetov. Na sebi je imel skoro novo rjavo suknjo, ki je najbrž tudi ni kupil. Drznega vlomilca še zaslišujejo, vendar je Lampreht zakrknjen in noče izpovedati vseh svojih grehov, a tudi ne mara navesti imen svojih pajdašev. Harmonični trozvok vsega dobrega so tri idealna sredstva za nego lepote: dovršeno blago lilijino mlečno milo »Paracelsus« in nezamenljiva lilijina mlečna krema »Paracelsus« in odlični puder »Liane« Paracelsus. Njihovo delovanje vam bo nudilo izredno zadovoljstvo, treba je samo, da vedno zahtevate izrecno »Paracelsus« izdelke. Plin iz motorja ubija Kamnik, 28. decembra Plin iz avtobusnega motorja je včeraj v zgodnjih urah kmalu povzročil prezgodnjo smrt treh mladih šoferjev. Emil Vidmar, Anton Verdnik in Lev Peterlin, vsi uslužbeni pri tvrdki Rode (»Peregrin«), so v zaprti garaži to noč popravljali neki avtobus. Pri preizkušnji so okrog polperih zagnali motor. Plin, ki je iz njega uhajal, je kmalu napolnil zaprto garažo in vsi trije so onesveščeni popadali na tla. Emil Vidmar, ki je bil manj prizadet, in se je še malo zavedal, se je s skrajnim naporom svojih moči priplazil do vnat in jih za silo odprl. Sveži zrak jih je po skoro dveurni omotici zopet osvestil, a še čutijo omotične slabosti v glavi. Bodi dogodek šoferjem v svarilol Cirkuški velefilm Velika maneža se predvaja v zvočnem kinu Idealu Danes zadnjikrat Predstave ob 4., 7. in 9.% ur! Vlom v blejsko lekarno Bled, 28. decembra Na Bledu ln okolici se že nekaj tednov ponavljajo vlomi. Pred dnevi je bilo vlomljeno v hotel »Astorijo« in v blejsko in ribensko župnišče. Vse kaže, da je vlomilec, ki ima morda tudi pomagače, domačin. Vsi dosedanji vlomi so bili spretno izvršeni, kar kaže. da se je vlomilec za. vsak vlom dobro pripravil. Zadnji vlom je bil izvršen na božični dan zvečer v lekamo »Zlatorog« na Bledu, ko je bila lastnica lekarne gdč. Zami-dova v Ljubljani Vlomilec je odtrgal omrežje na oknu in se splazil nato skozi okno naprej v spalnico, kjer je odprl vse omare z oblekami in perilom. Vse je prebrskal in premetal. Odprl je tudi nočno omarico. Ker ni izmaknil niti kosa obleke ali perila, je jasno, da je iskal le denar in zlatnino. Iz spalnice je nato šel v lekarno, kjer je odprl blagajno in še neki drugi predal. Kar je našel denarja, je seveda vsega odnesel. Po izvršenem vlomu je tat po isti poti izginil v noč Vlom je opazil še istega večera magister g. Lubič, ki je prišel v lekarno okrog pol 22., da bi neki stranki postregel z zdravili, ki jih je nujno potrebovala. G. Lubič je takoj telefonično obvestil gdč. Zamidovo o vlomu in seveda tudi domače orožni-štvo, ki je pridno na delu, da izsledi vlomilca in morebitne njegove pomagače. & ugodju. Ne dopuščajte, da Vaši frpe! Pri boleznih vsled prehlajenja in pri vseh bolečinah pomagajo hitro in zanesljivo Aspirin ta* blete. So popolnoma neškod* ljive. V znak pristnosti imajo V i. jugeja iL.d. Zapa>. Gdjoa 32. :Ogla» K rcjior. pod i bi. 3-t07 od l. III I93i7* Obisk vodje sirskih Arabcev Banjaluka, 28. decembra V sredo Je prispel v Banjaluko arabski prvak Emir Sekib Arslan bej. ki se je nastanil pri svojem prijatelju inž. Sulku Sa-lihagiču. Emir Arslan bej je dandanes naj -odličnejši intelektualec med Arabci in obenem tudi eden od odličnih, sirom sveta znanih muslimanskih javnih delavcev. Rodom je iz Sirije in zastopa sirske Arabce tudi pri Društvu narodov v Ženevi, kjer biva že 10 let in kjer izdaja tudi arabsko revijo. Arslan-bej je Banjaluko obiskal že leta 1932. in je ta svoj obisk opisal tudi v svojem glasilu. Tedaj je obljubil, da bo ob prvi priložnosti spet obiskal Jugoslavijo in naš muslimanski živelj v Bosni, med katerim si je pridobil mnogo prijateljev. V Banjaluki bo ostal še nekaj dni. potem pa bo obiskal Sarajevo in še nekatere druge kraje. Odlični gost je takoj po svojem prihodu obiskal verskega poglavarja jugoslovenskih muslimanov reis ul ulema Maglajliča in bana vrbaske banovine. Kakor so to storili muslimani v Banjaluki, tako pripravljajo tudi sarajevski muslimani lep sprejem svojemu prijatelju iz Sirije. Spet nove važne arheološke najdbe Kuršumlija, 28. decembra Na samostanskem posestvu blizu Kur-šumlije so, kakor je »Jutro« že poročalo, pričeli kmetje z veliko vnemo in še večjim upanjem iskati zaklade carja Nema-nje, do česar so jih napotile sanje nekega rojaka. V svoji veliki vnemi so kmetje prekopali že precej zemlje in izpolnile so se baje pri tem v njihovo veliko radost razne prikazni iz sanj. Delo pa so morali odložiti in bodo z njim nadaljevali takoj, ko nastopi boljše vreme. Ko je tako ves okraj prepričan, da bo v kratkem delil »blago carja Nemanje«, pa se je po golem naključju odkril drug zaklad, ki predstavlja veliko vrednost za arheologe. Ko so namreč popravljali in ttozfirill vodovodno napravo, so v neposredni bližini Kuršumlije delavci naleteli na ostanke neke rimske stavbe, vmes pa tudi na večjo količino srebrnega, zlatega in bakrenega denarja. Strokovnjaki so ugotovili, da vsebuje ta arheološka najdba rimski denar od Dioklecijanove dobe do poznejših časov, tako da so na najdenih kovancih imena šestih rimskih vladarjev. Poleg rimskega denarja so našli tudi raznovrstne kovance iz dobe križarskih vojn. Nekaj tega denarja ima podobo in ime kralja Riharda Levjesrčnega, precej kovancev pa je tudi od poljskega kralja Sig-munda III. Zanimivi so slednjič turški in srbski kovanci iz dobe Djordja Smede-revca. — Vse najdišče bodo arheologi še enkrat strokovnjaško preiskali, ker je verjetno, da se skrivajo v bližina v zemlji še drugi zanimivi zgodovinski ostanki. KULTURNI PREGLED Josip Murn Aleksandrov, Izbrano delo Kritična in deiinitivna izdaja Josipa Mur na Aleksandrova is pritfrien dogodek na n.a£emoderne«, nato pa izčrpno opisuje Mur-novo življenje od rojstva do zgodnje smrti, pesnikov značaj, njegov duševni in pesniški razvoj. Težko si t- misliti popolnejšo biografijo mladega človeka, kakor jo je napisala Trdi; nova o Murnu. Čutimo samo, da je zaradi preobilnega gradiva in premnogih podrobnosti celotna slika premalo plastična in živa; je to anatomija Murna - človeka in Mur na - pesnika, ni pa tako prepričevalna in razgibana življenjska slika, kakor io je s skromnejšim gradivom, a z bolj umetniškimi potezami orisal dr. Prijatelj v svojem ■iv^du prvi izdaji. Načela učene disertacije in načela uvoda v pesniško knjigo so tu nekoliko prišla v navskriž. Toda to ne bodi kritika, marveč konstatacija. Zakaj uvod Silve Trdinove je povrh vsega delo ljubeMi do obravnavanega predmeta, in to avtoričino vživetje v Murna čutiš vsepovsod vzlic siceršnjemu prizadevanju, da ostane samo raziskovalka in zato kar moči objektivna. Njena razčlemba Murnovih pesmi (str. 62 do 75) ie ena naitemeliiteiših formalnih analiz poezije v vsej slovenski kritiki. Tudi uredničine opombe k besedili so tu in tam več kot bibliografsko zanimive. Izbor bi lahko ocenil samo. kdor poana celotno gradivo tako temeljito, kakor ga pozna urednica. Nedvomno ie,. da je sedanja ureditev v primeri s prvo izdajo, ki ?e bila glede besedila še Mumovo delo. znatno izpopolnila pesnikovo duhovno sliko. Prepri- čani 9mo, da Skrbna urednica ni izpustili ničesar, kar ima v tej bujni in kajkrat mladostno zanikrni tvorbi trajnejšo vrednost in da je bila v dvomljivih primerih, pred tankočutno tehtnico svojega okusa, rajši pri-zan esljivejša kakor prestroga. To ne vel in samo o p?smih, marveč še prav posebno o primerih Murnove proze, ki ne kaže posebno značilnega pripevedniškega darj in ima zato v Izbranem delu samo bolj ilustrativen značaj. Vsekako smo lahko veseli te knjige, ki je zavzela v naši literaturi trajno mesto, s katerega je ne bodo mogle izriniti vrtoglave izpremembe okusa in literarnih krilatic. Ta knjiga ni senzacija, kakor nam jih kdaj pa kdaj prinaša prevodna konjunktura, sodi pa med tiste knjige, ki eo že ob svojem spočetju določene za daljše življenje in h katerim se bo naš človek vračal vedno iz-nova. če bo iskal čistih izrazov našega duha, naše besede. Zakai Murn je res povsem naš, slovenski, najsi je sicer — kakor vsak mlad pesnik — T>odlegal tujim vplivom. Ni naš samo jx> ieziku in sloga, ki 6e naslanja na slovensko narodno blago, na naše pesmi, popevke in pravljice, pregovore in fraze, marveč ie naš ix> tistem najintimnejšem, najnotrajnejseim v svoji poeziji. Ob čitanju njegovih pesmi imamo vedno pred seboj slovensko zemljo in slovenskega kmeta; najsi ima kmetetvo raznih narodov, zlasti teh. ki žive v kompiek?u srednjeevropskih Alp. mnogo skupnih potez, vendar odkriva ostrejši pogled na njem vse polno odtenkov, ki vznikajo iz svojstvenosti narodne d-uše enako kakor iz posebnosti tal, predvsem pa Na splošno zahtevo predvajanje podaljšano, danes nepreklicno zadnjikrat HREPENENJE Predstave ob 4., 7.% ln 9.% url zvečer Rezervirajte si vstopnice! ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 vest * Francosko odlikovanje. S križem francoske častne legije sta bila odlikovana komandant 1. planinskega polka polkovnik z. Milorad Radovič in komandant 4. bataljo-ia istega polka g. polkovnik Milan A. Popo- vič. čestitamo * Znamke za zračni promet Kakor Javljajo iz Beogiada, bo glavna poštna direkcija v kratkem izdala novo serijo znamk za zračni poštni promet. Za načrt nove serije je bil razpisan natečaj. Ocenjevalni odbor je prejel večje število načrtov, a nagrado v znesku 6000 Din je prisodil načrtu znamke s siiko Dubrovnika. * Proračun beograjske mestne občine. Ustava proračuna za 1. 1934 dela beograjski mestni občini velike težave, ker zaradi splošne krize ni mogoče uvajati nov,h doklad za kritje velikih .zi^tkov. Mestni uprava je v sredo na sv >ji seji sklenila, da proračun ne bo presegel vsote od 300 milijonov in da ne bo zvezan t uvedbo novih davčnih bremen. * Zadnji dan za odjavo motornih vozil. Vse one lastnike, ki nameravajo staviti svoje vozilo pod plombo, opozarja Avtomobilski klub, da prijavijo svojo namero pristojnemu oblastvu prve stopnje, kjer je vozilo registrirano, najkasneje do 30. t. m. (31. je nedelja in so uradi zaprti.) Za odjavo avtomobila je treba kolkovati vlogo s j00 Din, za odjavo motocikla s 50 Din. Odjavi je priložiti prometno knjižico, ki jo oblast nato lastniku vrne. Paziti je, da je vnesena odjava v prometno knjižico. — V Ljubljani vpiše odjavo glede na mestni davek tudi mestno knjigovodstvo. Za vozila, odjavljena po 31 t. m. je treba plačati državno takso, kakor da niso bila oa-javijena. * Razvoj In težave zagrebške periferije. Ko je v Zagrebu v povojnih letih zaradi naglega naraščanja prebivalstva vladalo •vedno hujše pomanjkanje stanovanj, so s! zlasti revnejši sloji je i graditi svoje skromne do.more na periferiji, in tako so nastale kolonije najrazličnejši stavb brez ozira na gradbene predp-se Mestna občini ima s temi kolonijami /el:ke težave, ker jih ni mogoče spraviti v sklad z gradbenimi načrti, kolonisti pa so v največjih skrbeh za svoje domove. Prei iet je že mestna občina sklenila, izdati Kolonistom naknadna dovoljenja za nj nove zgradbe za dobo 20 let s pridržkom, da bodo v splošnem interesu tudi v tej dobi nekatere stavbe razlaščene in po-.išene. Občina je tudi obljnibila, da bo Inrdlf. večia zemiii-&oa, ki bodo parcelirana ter po lastni cen: prodana interesentom, k' se bodo obvezali, graditi svoje hiše po mestnem gradbenem načrtu. Teh zemljišč pa nI dovolj in za koloniste so tdi predraga. Tfcko bo treba še dalje trpeti vso pestro mestno perife rijo, ki kaže svoj ra:zvoj tudi z naslednjimi pridobitvami tekom 8 let: 60 km novih cest in potov, 190.758 mot-ev javne električne razsvetljave, 30.157 metrov vodovo ■na, 12T javnih vodnjakov te', t soči metrov nove kanalizacije. * V despotovaškem srezu j« sedem premogovnikov. V neposredni bližini Despo-tovca je sedem rudnikov, ki so se dali plo-donosno izkoristiti Premog v teh rudnikih je izborne Kakovosti in če ne bi bilo tako daleč od železniške proge, bi se lahko tudi odkopaval v velikih količinah. Vsi rudniki pa so zapuščeni in krije njihov premog samo lokalne potrebe. Iz največjega rudnika se da že pri sedanjih primitivnih napra- Silvestrov večer S. K. ILIRIJE SE VRSI V KAVARNI EVROPA. PLES, ORIG. PROGRAM ITD. vah izkopati na dan povprečno po en vagon dobrega premoga. Ti rudniki, ki so kar na kupu v enem samem srezu, so nov dokaz našega velikega prirodnega bogastva, ki čaua na smotreno izkoriščanje v korist našega gospodarstva in tolikih dela in zaslužka potrebnih množic. • Pogozdovanje zapadr.e Hercegovine. Ves Ijuibuški okrai 1e znan zaradi svojih žalostnih goljav, od katerih siromašno ljudstvo nična prav nobenih Koristi. S pomočjo oblasti se je v zadnjem času začelo J> pogozdovanjem teh goljav in je tako z le pim gozdom že precej obrasel hrib Buto-rovica. Ker so oblastva z de'om zd:užila tudi propagando za gozl ie nasade mel prebivalstvom, so začeli sedaj vsi posestniki skrbeti za to, da bodo čimprej pogoz-dili svoja zemljišča • Novi grobovi. V ljubljanskem zaivetlšču sv. Jožefa je umrla po daljšem trpljenju v lepi starosti 83 let gospa Reza Voglar-j e v a, mati dveh šolskih upraviteljev, dočim je hčerka v samostanu. Blaga pokoj-nica b0 prepeljana v svoj domači kraj v Leskovec pri Kršikem, kjer se bo vršil pogreb v nedeljo ob 11. _ V Gorenji vasi v Poljanski dolini je umrla gospa Franja Ferlanova, stara 55 let. Prerano umrlo vzorno mater ln ženo bodo pokopali jutri ob 10. na farnem pokopališču na Trati. _ V Podstranjku je umrl daleč po Notranjskem poznani, splošno spoštovani g. Anton Svet. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob 9. — V Trbovljah so na Štefanovo pokopali 451etnega rudarja Alojiz š a r 1 a h a. 2ena mu je umrla pred šestimi leti in zapušča sedaj pet nepreskrbljenih sirot. Kako je bil pokojni priljubljen, je pričal njegov velik pogreb. Na zadnji poti ga je spremljala rudarska godba in njegovi tovariši So mu v slovo zapeli dve žalosjtInki. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! • Velika dediščina Iz Amerike se obeta revni annavtski družini iz vas,' Jezerca na Kosovem. Hčerka revnega kmeta Azema šemeudina je namreč v Amei ki umrla kot vdova silno bogatega posestnika in ker je ostala brez otrok, bo vet k del njene zapuščine dobila njena revna rodbina. Lepa Cuzaida je med vojno zapusti a svoj dom ter kot kavarniška pevka p:ispela v Carigrad, kjer se je spoznala z bogatim am^ rišikim trgovcem, ki je arnarisko lepotico naposled poročil. Po vojni je Cuizaida s svojim možem nekoč obisk-i a svojo revno domačijo, potem pa je oipo-ovala v Ameriko, ker je njen mož nesjc na jugu kupil velike plantaže. • Cesta v Kamniško Bistrico. Iz Kamnika poročajo: Zima Je ustavila lepo napredujočo gradnjo ceste v Kamniško Bistrico. Pomladi so dogradili dve tretjini te važne planinske ceste, to je od Stahovice preko Konjske do klanca pod Mecesnovcem in od Kopiš do izvira Bistrice. Nedograjen fe ostal še najtežji del ceste od Mecesnovca do Kopiš v dolžini kakih 3 kilometrov. Cesta od Mecesnovca je Zidaj projektirana pretežno po stari turistovski pešpoti do znanega lesenega znamenja ob brvi pod Počirvalom. Tu nekje bo krenila cesta preko temnega smrekovega gozda naravnost na Kopiše, kjer se bo združila s staro cesto. Ze v septembru so pričeli gradnjo tega najtežavnejšega dela ceste, ki bo zaradi mehkega ilovnatega terena moral biti zelo trdno zgrajen, da pozneje ne bo treba ved-nih popravil. Pri delu je bilo zaposlenih povprečno po 50 delavcev. Doslej »o razkrili teren, razstrelili skale in napravili skalne škarpe in nasipe, pomladi pa bodo položili trden temelj iz skal in gramoza, katerega bodo dobro zivaljall. Delo bo še dolgotrajno in zamudno, vendar pa bo cesta do srede poletja lahko dograjena, če bodo začeli s polno paro v zgodnji pomladi. Za dograditev ceste bo potrebnih še najmanj 300.000 Din. Vsa javnost želi, da se delo pomladi pospeši, da bo cesta že v poletju odprta velikemu prometu. • Konj je utonil v Blejskem jezeru. Na Štefanovo popoldne sita se domenila izvo-šček Jurca z Bleda in otoški mežnar Bijol, da se s sanmi prepeljeta po ledeni plošči na otofe. Ko so sani prtdrčale že blizu o?o-ka, se je naenkrat vdrla razpokana ledena plošča pod nogami Jurcovega konja, ki se je naglo pogreznil v vodo in Izginil ood ledeno pk*&o. Bila Je *• sreča, *> » )• konj pri nesreči odpregel, ker bi sicer potegnil konj sani, Bijola in Jurco pod ledeno ploščo In bi bila vsaka pomoč zaman. Padla sta v vodo tudi Jurca in Bijol, a sta se po velikem naporu skobacala lz mrzle kopeli. Ljudje, ki so prihiteli na kraj nesreče, so s kavlji izvlekli konja lz vode že mrtvega • Davčna uprava pred sodiščem. Pred okrožnim sodiščem v Strumlc: se Je pričel proces proti vsem članom r-ivčne uprave iz Radovišta, ki imajo na vtbli raznovrstn« sleparije in poneverbe, izv~šcj e tekom več let. Najprej so ugotovili, da je blagajnik davčne upraive Radislav Rakočevič pone-veril denar, ki so ga plačevali okoliški kmetje za zemljišča, ki so jim bila izročena po agrarni reformi. Takoj, ko so ugotovili blagajnikove sleparije, je bilo tudi dokazano, da so se pri takih 'n todobnih sleparijah udejstvovali tudi osiali uradnik' davčne uprave s samim upraviteljem vred. Sodišče Ima mnogo dela z ugotavljanjem mnogoštevilnih sleparij ln poneverb, k^r so oškodovane' večinoma nep^rneni kmetje, ki lahko samo po spominu navajajo zneske, ki so jih tekom !»jt na razne raču-ne vplačali pri davčnem uradn. Sredstev za iztrebljenje Je mnogo. Zanesljivo, milo, normalno izpraz- nenje omogočajo ARTIN - dra-žeje. Vsebina škatlice po 8.— Din zadostuje za 4 do 6-krat. Dobiva se v vseh lekarnah. Odobren« od min. ®oe. poličk« ta narodnega zdravja, S. Br. 22.1U5, od 12. decembra 1933. • Silvestrov večer rojakov v Beogradu. Kulturno-prosvetno društvo »Edinost« priredi Silvestrov večer v veliki dvorani hotela »Union«, Kosovska ulica ll. Na sporedu bodo kupleti, šaljivi dueti in nastopi slavnega pevskega društva »Zgube«. šaljiva pošta bo spajala omizja, »ameriška že-nitev« bo zbujala salve smeha in ob polnoči bomo videli alegorijo. Ves večer bo igral prvovrsten Jazz. Za okrepčilo je odlično preskrbljeno. Vabljeni so vsi naši Beograjčani, ki se hočejo dobro zabavati. • Silvestrovo pri Dev. Mariji v Polju ne bo začelo, kakor smo že napovedali, točno ob 8. v restavracijskih prostorih v Vevčah. Ker bi zakasneli prihajalci gotovo motili izvajalce in gledalce, reditelji med Izvajanjem posameznih točk ne bodo pustili vstopati v prizorišče. One, ki se nameravajo udeležiti silvestrovanja, ki obeta biti nrav zabavno, prosimo, da pridejo pravočasno, ali pa, če se bodo zakasneli, da se pokore rediteljem. • Kumpova knjiga »Skic, kl Je bogato ilustrirana in razkošno opremljena, je izšla. Knjiga obsega 144 strani samih kliše-jev. Tiskana je chrobarvmo na finem brez-lesnem papirju ln je vezana v platno. Knjigo krasi tudi portret avtorja, ki ga je izdelal mladi kipar Franc Godec. Knjigi je priložen tekst v treh Jezikih. Knjiga staue 80 Din in se dobi menda v vseh knjigarnah. » Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS. REICH. ZABAVA POSEBNE VRSTE se pripravlja na Silvestrovo v Slamičevi buKfet restavraciji poleg spedjalne godbe, novoletne alegorije še mnogo smeha polnih točk, ki pa se drže še v strogi tajnosti. REZERVIRAJTE SI PRAVOČASNO PROSTORE! 14025 Iz Ljubljane n— Božičnica JNS za Krakovo In Trnovo. Socialni odsek okrajne organizacije JNS za Krakovo - Trnovo je priredil 23. t m. ob 18. v otroSkem vrtcu v Cerkveni ulici 21 lepo uspelo božičnico za siromašne Trnovčane in Krakovčane. Božičnico je otvoril z lepim nagovorom g. Gruden, nato ira je zapelo domače pevsko društvo »Sveto noč«. Za petjem je osvojila srca vseh navzočih pridna Silvjca z genljivo dekla-macijo. Okrajna organizacija JNS je obdarovala 57 družin z raznimi najpotrebnejšimi živili, obutvijo, obleko, peritom, kurivom in drugim, in tudi 138 siromašnih otrok z najnujnejšimi potrebščinami. Ob-darovanci so hvaležno sprejeli lepa darila. Pri tej priiiiki se socialni odsek okrajne organizacije JNS za Krakovo in Trnovo •najtoipleje zahvaljuje vsem darovalcem, ki so pripomogli k res lepi božičnici. u— Krajevna organizacija JNS za bežigrajski okraj se v imenu obdarovanih iskreno "zahvaljuje g. ministru dr. Kramer-ju in županu dr. Pucu za izdatno podporo, »s katero je bila omogočena prireditev !n obdarovanje enajpotrebnejših v tako velikem obsegu. u— Okrajna organizacija JN8 za Poljane bo priredila svojo ob'čajuo božičnico Jutri ob 17.30 v telovadnici na H. državni realni gimnaziji na Poljanski cesti. Vabijo se vsi cenjeni darovalci >n člani ter somišljeniki, da s svojo prisotnostjo počaste to socialno prireditev. u_ Velikodušno volilo za mestne uboge. Blagopokojni veletrgovec g. Anton Zeschko se je v svoji poslednji vi_ j* spomnil tu II naših mestnih ubožcev in v«.'ll v ta namen 5000 dinarjev. G. dr. Er.k Zeschko je izročil velikodušno volilo mestnemu nače'-stvu, ki izreka po tej poti za ta dar Javno zahvalo v Imenu mestniu ubožcev. u— Združenje gostilniških podjetij vabi ■vse svoje člane, da se udeleže predavanja drevi ob 20* v restavraciji »Zvezdic. Govoril bo žuipan g. dr. Dinko Puc o občinskem gospodarstvu Ljubljane. Pripravlja se nov občinski prorač in. Interes naših članov zahteva, da so o gospod arstvu v občinski upravi tudi podrobno informirani. V ta namen se tudi to predavanje priredi. u_ Sokol Moste priredi drevi ob 20 pod okriljem ZKD predavanje g. Vekoslava Bučarja o Jugoslovenstvu v luči zgodovine. Po predavanju kulturni filmi. Vstop prost u— Pevski zbor Glasbene Matice. Za drevi napovedana vaja moškega zbora odpade. Ves zbor je vabljen na sestanek v nedeljo ob pol 21. v Hubadovo dvorano. — Odbor. u_ Trgovine v nedeljo 81. t. m. bodo ves dan zaprte ln ostanejo v smislu sporazuma odprte le trgovine, kl se bavljo izključno z jestvinami. Uprava Združenia trgovcev. u_ Srbska pravoslavna cerkvena občina priredi tudi letos na dan 27 januarja zvečer svetosavsko besedo Ln p^os- ostala društva, da uvažujejo ta datum. Program bo pozneje objavljen. u_ Med filmi. Velefilm »Zaklad gor\<, ki ga v Dvoru predvaja ZKD, se bo danes predvajal zadnjikrat. Film spada med n«v)-jačja sodobna dela in ogled vsakomur priporočamo, zlasti tudi mladini. _ Zdaj nam prinese ZKD nov film, ki se Imenuje »Na, ganat in nam pokaže borbo plemen v Kongu proti najnevarnejši bolezni v afriškem pragozdovju. Pohod kulture Ln civilizacije na črni kontinent! Film se bo pred-vaial v Elitnem kinu Matici. — Po da1}-šem času nam Matica prinaša film Kareja Piela, in sicer ' njegovo veliko novo delo »Sled v snegu«. To je film športa, *h-bave, ljubezni in pustolovščin one družbe, ki živi od letovišča do letovišča. Vzbudi! bo tudi v Ljubljani vso pozornosi,. — Da je »življenje vendar lepo«, se bo pa naše občinstvo za novo leto prepričalo ob filmu, v katerem nam poje slavni Piccaver »n nas zabava Szoke Szakall. Kakor je »H-e-penenje« bilo najprimernejše za božično ugodje, tako je film »življenje je lepo« kakor nalašč za Novo leto, polno nad In vedrine. u_ Dar. Ravnatelj g. Zislavsky Ignac je daroval Društvu slepih 200 Din namesto venca na grob gospe Marije Zollileve iz Šiške. Hvala! u— Preporodovke! V petek popoldne ob 17. bo važen sestanek. Pridite vse in točno! u— Poset pri direktorju clrku«a. Pred dnevi smo poročali,»da je prispel v Ljubljano največji indijski cirkus »Charamura«, ki ga vodi direktor Jany. Vaš poročevalec je posetil g. direktorja, in ta mu je na vprašanje o cirkusu odgovoril: »Moj cirkus je bil ustanovljen 1. 1562. v Kalkuti. Ustanovil ga je moj prapTaprapraded in sem ja* 27. direktor iz našega rodu. Zaradi pomanjkanja prostorov in slabega vremena se ne bomo zadržali dalje časa v Ljubljani. Nastopili bomo samo na silvestrovem večeru Sokola 1. na Taboru. Pri tej gala predstavi nastopi ves moj ansambel, kl sestoji iz najboljših indijskih fakirjev, čarovni- ZA NOVO LETO slovenski planinski koledar Jz naših krajev4 krasi ga 52 umetniških fotografij v bakrotisku! Dobite ga po vseh knjigarnah za ceno Din 30.—w 14005 kov, žonglerjev, akrobatov, boksačev, klovnov., plesalcev in baletk.« _ V potrdilo resničnosti teh izjav, sta se takoj prikazala dva čarovnika in jeia kazati svoje vra- g°ui! Silvestrovo, ki ga priredi Ljubljanski Sokol v Narodnem domu (vhod z Blei-vreisove ceste) v nedeljo 31. t m. ob pol 21., pripravlja ob zaključku svojega jubilejnega leta zelo pester in obilen spored: Silvester prihaja, izbrani telovadci na orodju, najnovejši radijski aparat, predavanje profesorja zgodovine, učitelj solističnega petja, nastop bajazzov, svinčeni vola. ki, članice, marmornati kipi, mak m makaron, na kranjski način, balerina, plesalka na vrvi, novoletni pozdrav društveoega staroste, alegorija. Med velikim odmorom pred polnočjo ples. Ker je zanimanje za to prireditev zeio veliko, opozarjamo vse društvene člane, da je prodaja vstopnic za člane izključno le do nedelje 31. t. m. do 12. dopoldne v društveni pisarni. Vstopnina za člane v prodaji vnaprej 5 Din, za vse drage 10 Din. u_ Silvestrovanje v Kazini. Prlpra/ve za to silvestrovanje, ki bo letos nekaj posebnega, so v polnem teku. Za pre-srčno zabavo in za razposajen smeh bo v tolikšni meri poskrbljeno, da morajo vsi, ki prihite ta večer v Kazino, priti na svoj račun. Komur je do tega, da se v teh hudih časih enkrat dodobra nasmeje, naj ne zamudi preživeti te noči v krogu mladosti, smeha in razposajene zabave. u— »Soča« priredi svojhn članom ta prijateljem na Silvestrovo družaben ln zabaven večer, in sicer letos v dvorani OUZD. Brez vstopnine. u_ Ne pozabite na silvestrovanje »Krke< pr| Mikliču! Prvovrsten spored! Nikjer se ne boste počutili tako domače! Pridite pravočasno, da si zagotovite sedeže! u_ Sokolsko društvo štepanja vas vabi članstvo, njih svojce in prijatelje na Silvestrov večer, ki ga priredi v nedelio v društveni telovadnici. Začetek ob 20. — Vstopnina 3 Din. u_ Otroško trupelce v vodi. Na levi strani Ljubljanice, pri elektmrni na Fužinah, so našli delavci trupeVe ženskega "e-teta, ki je bilo skoro že ropclnoma dono-šeno. Trupelce so spravili iz vode, nakar so ga zanesli na pokopališke. Bilo je ponoi-noma sveže ohranjeno ta je ležalo v vodi domnevano le kak dan. Zi otickovo materjo poizvedujejo na vse stremi. u_ Okradena v vlaku. Kovačeva žena Zofija šegova iz Lipsenj pri Cerknici se je pripeljala v Ljubljano to opravkih. Na glavnem kolodvoru je pr če'a naenkrat to-žiti, da je okradena. Neznanec ji je Ze v vlaku ali pa pri Izstopu izmaknil iz žepa usnjato listnico z vsebino 150 lir. 300 Din in nekaj drobiža v našem ln italijanskem denarju. Poleg denarja je 'meia šesrova r denarnici tudi nekaj V.ata za popravilo zob, tako da jo je obral tat s«cupaj za 1500 dinarjev vrednosti. u— Ciril Metodova družba ima v zalogi še razglednice za novo leto; dobe se v trafikah, trgovinah ln v pisarni CMD, Beethovnova ulica 2. Podpirajte šolsko obrambno društvo u_ Najbolj ekonomična kartoteka sedanjosti je švedski sistem Agrippa v oblImen take izdaje Meštroviea le še bolj dvigne. Namesto predgovora je umetnik napisal na čelu knjige nepolnih šest strani svoje izpovedi, ki je tako celotna, da skoraj ne moremo trgati iz nje posameznih odstavkov, če nam prostor ne dopušča, da bi jo preložili v celoti. Vzlic temu ekušajmo z nekaterimi izvlečki označiti tehtnost umetnikov? izpovedi- Meštrovič omenja svojo petdesetletnico. ob kateri je izšel ta reprezentativni izbor. »Lahko ie kaj objavljati.« pravi s tem v zvezi, »ko ti je pet in dvajset, trideset, da. tudi še štirideset let, toda s petdesetim letom }e že težje, zakai to vemo, da do tega časa mora vsak in tudi kioar najti svojo besedo. ali pa je sploh ne bo več našel.« Odtod bojaz en nred izdan jem take monografije (prav kakor pri Prešerna: »Sem dolgo uioel in se bal...«) Umetnik 93 zajeda, da je vse dosedanje delo samo nepormlna priprava za tisto, kar j>e hotel povedati^ v popolnejši formi. »In čedalje bolj vidim, da ie življenje kratko in da ie za Izpopolnitev treba dolgo časa. Spoznanie stvari orihaia prav za prav tedaf. ko stvari že odhajajo... K cilju lahko pride ali tisti, ki ga nevidna roka takoi sune na pravo pot. ali pa oni. ki še za dneva opazi položaj cilia in naid* bližnjico, po kateri ga doseže...« Ali nbož-nost podpira umetrnkov razvoj? Me?:trov;č odgovarja: »SiromaStvo in r»omanikauie sta kajkrat najdragocenejša dedščina, zakaj tudi najtežji neuspeh ne more vreči človeka na manje in nižje, kakor je ono, odkoder j\s prišel...« _ , O načelu sodobnost! v um etnosti: »Brz. ko sem se postavil na lastne noge, }e moje hotenje šlo dalje nego do tega, da bi bil tak kakor so moji sodobniki, saj sem jasno opazil, da smo i jaz — ne glede na sorazmerje — i oni kai majhni v primeri s plejado iz minulih časov. To moje spoznanje in hotenje me fe kmalu pripravilo do tega. da tudi zunaj v svetu nisftn hotel biti sodoben •.. Nikdar nisem svojega časa mrzil ali podcenjeval. vendar sem si prizadeval, da ga tudi n? precenjujem in ne izločam iz minulih ta-sov, marveč da ga — kolikor sem mogel— povežem z njimi, pripravljajoč vezi z bodočim in vedno goječ navdušenje za čas. ki še pride in ka bodi boljši in lepši od naše-šega... Zato je pravi in edini smoter umetnosti, kakor tudi slehernega človeškega du hovneea prizadevanja, večen kalkor življenje in neločljiv od življenja. Vrednost umetnosti ie taka in tolika, kakršna in kolikšna je nje vez 9 tem smotrom« Lepe eo Meštrovičev? misli o vrednosti osebnega jaz. individualnega tvornega momenta in njegove naravne povezanosti z družbo, z narodom, s človeško skupnostjo. »Nikdar nisem mislil, da bodi umetnost v službi kakšne koneeociie ali sistema, ki uf v nasprotju z narodnim duhom in prepriča-niem.a naimani še. da se lahko prava umer*nričania. .« Nadalje omenja Meštrovič svoje stike z drugimi narodi in pravi, kako so ga ti stiki prepričevali, da Je »vse človeštvo ena 6ema duhovna rodbina in da lahko ob dobri volji in veri postane tudi 'eno samo bratstvo.« Nai mu odpuste mati Hrvatska s svojo sestro dvojčico Srbijo, očetnjava Jugoslavija in rodbina Slovanstvo, pravi Meštrovič ob koncu, da te knjige ne posveča njim, marveč »bratom ljudem«. »In Gospod, ki je, ki r? vedno bil in ki vedno bo. k* je vsemogoč, neskončno moder in neskončno usmiljen. bo uslišal molitev vseh nas z vesoljnega altarja in bo obvaroval vse ljudi in narode, med katerimi bosta tudi moi rod in moje pleme enakopravna in dostojna-« Dr- Milan Curčin je1 naipisal za ta dragoceni zbornik članek o rodbinskem porekli in otroških letih Ivana Meštroviea. Reprodukcij, ki so prav lepe, je 126 in urednik 'im j? ob koncu k>dal kratka pojasnili, Skratka: knjiga, ki sodi med najlenše knjižne proizvode Jugoslavije v letu 1933. —o. »Zdravniški vestnik« priobčuie v pravkar izišli dvanajsti številki daljši članek docenta dr. Ivana Matka o nedavno umrlem francoskem bakteriologu in serologu Alb-r-tu Caimetteu. Razpravo o transnazalni metodi bronhografije je prispeval beograjski docent dr. Vlad. Spužič. Univ. prof. dr. Alfred Š e r k o je zastortan z razpravo o travmatični nevrozi, dr. E. G e r š e l m a n-nova pa podaia statistični pregled gibania letraria na internem odd^lkj ljubljanske bolnice Oč^ni zdravnik dr R Bassin poroča o uspelem poizkusu zdravljenia remtlni-tis pigmentosae z ietri. Tudi za laično občinstvo ip zanimiv prispevek dr. Mirka Cer niča o Polišaku- Avtor ugotavlja pomln polom Polišakovesa raakričaneea »zdravljenja« raka z jedkovinastim mazilom. O ras* merah na kirurškem oddelku v Ljjbliani podaja prejšnji šef-primarij dr. D e r g a n o zanimive informacije in strok >vnjaške podatke v podkrepitev izvajanj dr. Cerniča v enajsti številki »Zdravniškega ve&tirka«. Tudi o tem bo treba izpregovoriti za širšo javnost, zakaj vprašanje je dozorelo in zahteva nujne rešitve. Nadalje pišeta dr. J. Flajs in dr. St. Strn a d o traumatični rupturi desnega srca, dr. Oton Baje je prispeval razpravo o absce6sus hepatis trooi-cu6, dr. V. M e r š o 1 pa članek <- zaslugah pokojnega E. Rouxa za znanost in človeštvo. V rabriki Stanovski vestnik je med drugim ponatisnjeno predavanje dr. Marka B a š i -ča o reformah medicinskega študija s posebnim pogledom na potrebe podeželja, fttev vilko zaključujejo razni referati in "Jesti. »Zdravniški vestnik«, ki ga ureja dr. R. N e u b a u e r, lepo predstavi ia znanstveno delovanje slovenskih zdravnikov. Zmaja Jovana Jovanoviču ie ob stoletnici rojstva posvetila »Nova Evropa« svoi orav-kar izišli decembrski zvezek V zvezi s tem jubilejem so objavljeni članki S. Kasaoinovi-ča„ Ljub. Stoianoviča in I. Kozarčanina. Razen Hjbmajerievega epiloga letu 1933. je v tej številki izšel še prispev S. M. fttedim-lije »Njegoševa formuma sile«, ki zanimivo tolmači filozofske nazore velikega p^snika-vladike Niegoša. članka I. F Lupisa Vu-kiča in J Torbarine pod skupnim naslovom »Kako se kod nas prevodi« sta oster obračun z nekaterimi prevajalci iz angleščine in znak. da pričenjajo tudi v Zagrebu posvečati večio pozornost kvaliteti prevodov iz tujih slovstev. Inserirajte v »JUTRU" Iz Celja e— Zborovanje pododbora Zveze žapa* nov je bilo v sredo dopoldne v Oprtnem domu. Prišli so zastopniki skoro vseh občin, navzoči so bili tudi poslanec g. Ivan Prekorše-k. sreski podnačeinik g. A. Svetina m sreski veterinar g. M. Šribar. Referent banske uprave g. Gorkič ie v obširnem poročilu razložil vprašanje likvidacije komasiranih občin in uredrtve razmerja z občinskimi uslužbenci ter dal navodila za sestavljanje občinskih proračunov. O posameznih točkah se je razvila živahna debata in ponovno je biia izrečena želja m potreba po nujni regulaolji Savinje in dotokov. Na pobudo poslanca g. Preko r§ka so župani sklenili skrbeti za to, da se v občinske proračune vnese postavka »prispevek k fondu za regulacijo Savinje in pritokov«. G. Šribar je poročal o položaju živinoreje v srezu, o živalskih kužnih boleznih, o cepivu proti tem boleznim tn o delu sreskega kmetijskega odbora. V stvarni debati je bil grajan način izplačevanja občinskih doklad po davčni upravi, zaradi česar pridejo občine često v težek položaj. Tudi določilo oprostitve davkov davčnih zavezancev z devefmi otroki je bilo podvrženo kritiki in sklenjeno je bilo, da se predloži zadevna resolucija. e_ Južno vreme je povzročilo, da ee sproščajo mase snega na strehah in padajo na ulice, ker strehe niso zavarovane. Ker preti pasantom stalna nevarnost, bi bilo dobro, če bi hišni posestniki takoj poskrbeli za očiščenje streh, spomladi pa naj bi Strehe primemo zavarovali, da bi sneg ia strehah v prihodnji zimi ne mogel ogrožali ljudi. _ , t e_ Silvestrov večer bo priredilo Sokol-sfko društvo r nedeljo v Celjskem domu. Na sporedu je mnogo pestrih ln veselih točk. Kdor hoče z veselim srcem .pogledati nazaj na bridko preteklo leto in stopiti s svežo, pogumno voljo v novo leto, naj ne e_ Kino Union. Danes ob 16.30 fai 20.30 svočna komedija »Hladna devica« in dve zvočni predigri Pr! številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. ll a— Ustanovni občni zbor Narodne odbrane na Pobrežju je bil te dni v Renčlje-vi dvorani. Udeležili so se ga predstavn ki raznih nacionalnih in kulturnih organizacij. Občnemu zboru je predsedoval g. Angel Gruden, ki je obrazložil pomen ustanovitve Narodne odbrane, kar je bila že delj časa žeija Pobrežanov. G. Vojska pa je obširno obrazložil delo in cilje Narodne odbrane. V imenu Narodne odbrane Studenci je spregovoril njen predsednik Franjo Bende in žele! novi postojanki krepek razmah. župan pobrežke občine g. Volk je v nmnu ob';Pt pozdravil zborovalce in lz*&-zil svoje veselje, da dobi tudi Pobrežje pomembno organizacijo. Izvoljen je bil odbor s predsednikom g. Antonom Požarom na čelu. Zbor je pozdravi] tudi starosta po brežkega Sokola, Klemenčič. a_ Glavna skupščina jugoslovenskega društva za proučevanje in zatiranje raka, pododbor Maribor. Danes ob 18. bo v fo-svetovalnici sreskih načelstev v Mariboru glavna skupščina društva z naslednjim dnevnim redom; 1. poročilo predsedstva, 2. poročilo funkcionarjev, 3. volitev odbora, 4. slučajnosti. Vsi člani društva, kakor tudi društveni podporniki, dobrotniki in vsi, ki se zanimajo za delovanje tega preKO-ristnega društva, so vljudno vabljeni. a_ Podbreški občinski svet je na svoji seji razpravljal o raznih aktualnih zadevah In sklenil dati podporo najsirotmašnejšim občanom. Soglasno je bil sprejet predlog za jamstvo graditve postajališča na Tez-nem. Učiteljema v Brazju, ki prejemata-plačo iz banovmskega fonda, Je občinsiti odbor dovolil 150 Din na mesec kot stanarino. živahna debata se je razvila glede nakupa zemljišča, kjer bi se nai postavila jb-činska hiša in se je zadeva naposled prepustila gradbenemu in finančnemu odseku. a_ Družabni večer naših častnikov. Častniki mariborske garnizije prirede v kazinstei dvorani družabni večer v znamenju silvestrovanja. a Za pomožno akcijo mestne občine so prispevali nekateri lastniki mariborskih kavarn namesto koledarja in drugih daril ter voščil 930 Din. a_ Novoletni dar Počitniškemu domu kraljice Marije. Dvoma dama ga. Eleonora šverljugova je podarila Počitniškemu domu kraljice Marije na Pohorju znesek 200 Din kot novoletno darilo, za kar se ji odbor prisrčno Z2hvaljne a— Podaljšanje policijske ure. Na proS-ojo združenja mariborskih gostilničarjev je barnska uprava dovolila vsem tovrstnim obratom, da smejo na Silvestrovo imet! odprto d>o 3. zjutraj. a_ žrtev poledice. Na poledenelih tleh Je snoirsnila včeraj v Magdalenski ulici 54!etna sobarica Marija Petrovčeva in te pri padcu tako hudo poškodovala na elavi, da so jo morali ^reneljati v bolnišnico. a— Izpred sodišča. Pred dinevi je razpravljal tričlanski senat mariborsk»?a okrožnega sodišča proti 221etnemu kleparju in pustolovcu Ivamu Raumanu, ki je za-erešil celo vrsto s^narij in živel na tuj račun -Imel je na razrvolas-o celo vrstn listin ra drus-a imena, med druo svojo nogometno sekcijo z nekoliko okrnjenim prvim moštvom in ohranil pozicijo v ligi. S tem je dosegel uspeh brez sodelovanja g. dr. Buljeviča in njegovih opo-zicionalcev, uspeh, ki ga je sam g. doktor označil v začetku tekmovanja za maksimalnega in skoro nedosegljivega! Z obžalovanjem smo morali iz članka g. doktorja razbrati, da je konsumiral svoje dolgoletno sodelovanje v ASK Primorju za to, da je prišel do povsem zgrešenega prepričanja glede poslanstva tega kluba v vodstvu slovenskega športa. Koliko vidnejših uspehov bi bil g. doktor lahko požel, če bi bil svoje energije bolj racionalno uporabil in jih investiral v tehnično izpopolnjevanje nogometnih moštev ASK Primorja, za kar je bil pred vsem poklican in določen! Menim, da se prav g. doktor ni mogel tekom vsega svojega dela v klubu pritoževati glede razpoložljivih sredstev! In če je bilo kaj nesorazmerja med pretenzijami kluba in njegovimi sredstvi, naj bo g. doktor toliko avtokritičen in objektiven, pa naj izpraša svojo vest, koliko je sam prispeval do tega nesorazmerja. Valiti krivdo za fiktivne klubove neuspehe na njega »ekskluzivno Ime« in na osebne borbe, ki naj bi jih uvedli nekateri mero-daini ljudje iz kluba v medklubske odnošaje, je enako naivno kot nedokumentirano. Vse bolj se nagibljemo k mnenju, da je iskati povoda za uvodoma omenjeno aferico, ki je, odkrito priznamo, še do danes nismo doumeli, v nekem prizadevanju g. doktorja, da bi mu stal klub na razpolago za njegove eksperimente, ne da bi sam tvegal niti pare, a »ceho« naj bi plačali _ drugi! S to metodo je bilo treba enkrat prenehati, pa naj si bo sredi liginega tekmovanja! Okolnosti so nanesle, da Je pripadla nogometni sekciji ASK Primorja naloga in dolžnost, da brani v državni ligi prestiž ljubljanskega m slovenskega nogometa. Ža to svojo nalogo je bila sekcija odlično nepripravljena; sam njen 1 »hnični vodja Je po svojem osemletnem tehničnem vodstvu sekcije to uvidel in priznal. Poskusil je popraviti z diplomacijo, kar mu na terenu ni uspelo, in je vodil pogajanja za fuzijo. Tudi v tem ni uspel. Tako je moralo priti do kombinacije s Svobodo in z Zgornjim Kaš-ljem, brez vsake zasluge g. doktorja, in je sekcija v tem uspela. Značilno je, da je sekcija igrala zadnje ligaške tekme z igrači, od katerih sta samo dva izšla iz šole g. doktorja! če je to uspeh po osemletnem trudu, naj presodi, kdor je treznega raz-sodka sposoben! Poglavja o morali naj bi g. doktor ne bil načel. Kajti s tem riskira, da bi se moralo nekoliko osvetliti tisto njegovo delovanje v klubu, ki mu je zabeleženo v breme. Enodušna sodba ljudi, ki delajo v klubu, je, da se je po odhodu g. doktorja in njegovih opozicionalcev obrnilo med moštvom na bolje. Torej je moralo biti pred Um slabše! Med cvetke stare morale, ki se je bojda kršila s prihodom novih igračev, so nemara spadale tudi pretirane zahteve materialne prirode, postavljene v precej ultimativnih oblikah in izsiljevane celo z ložiranji v hudih prvenstvenih borbah. Ne maramo vsega naprtiti na rovaš g. doktorja, toda pribiti moramo, da so predvsem njegove metode privedle situacijo tako daleč, če se je vodstvo kluba odločilo sredi težke borbe v ligi za radikalne remedure, je to pač dokaz za izredno resnost položaja, ki se je v toliko poslabšal, da je terjal tudi riskantno operacijo. Hvala Bogu, operacija je uspela in pacient — ni umrl. Poznamo situacijo v klubu in lahko mirne vesti trdimo, da v klubu ni skoro nl-kake režije. Kar je administrativnega dela, je vse brezplačno, kolikor pa je še ostalo režijskih stroškov v nogometni sekciji, ki so gotovo skromni, ni na njihovi eksistenci g. doktor brez vsake krivde. Vemo, da ni prav »punktašem« — kakor so v klubu humoristi na zvali grrnplco okoli g. doktorja — da se ni iz njihovega početja skonstruirala pravcata afera. V kolikor so po edini disidenti po klubskih aH saveznih pravilih še v območju klubske aH sa-vezne jurisdikcije. se je proti njim postopalo in 1e zadeva že na pra-ru svoje likvidacije. G. doktor pa je izstopil iz kluba, črtan Je tudi iz seznama aktivnih članov ASK Primorja pri podsavpzu. torej se nahaja povsem izven območja kluba In n1e-govih ustanov. Zato ga klub tudi ne more poklicati zarad" niegovera početja na odgovornost. ne glede na okolnost. da m'hče v klubu nima Interesa na tem. da bi polnil 4c»1f> pole panMa s protokoli o jalovih obtoka h in zfl^rvvorih Pri tej priliki moramo tudi razčistiti dei=tvo, ki era g- doktor malo nejasno om»nla v svo-fpm ČIsTiku. V koVkor so b'H ?zvf»«?+n< nieeovi varovanci od nodsavoza kaznovani. n*ma f khib nekake zv«»ze In sesa ta do^od^k ?v»«ovno tnd: nred aferico. o kateri ie tvlknl sro-vnr. Pivi^vo? Iih je kaznovat mrsdl pree+onka prr»t* t>od«a-vezii. k»r podeav** vendar nI mocel trpe- ti kobohmr^a stto^V) nvrotvov, tudi če Je šlo lornče — PrimoHaj O ksk«m sporu nI torel niti sledu. V vrstah ASK Primorla vlada prenričanje. da je dobro, da je prišlo do ižločitve onega, kar ne spada v klub. Morda so bili nekateri člani kluba, ki jim vodstvo kluba seveda ne more kontrolirati izjav, nekoliko revoltirani nad načinom, kako se Je hotela v kritični situaciji izvajati presija na odgovorne kroge kluba, do danes pa je vse zapadlo blagodejni pozabi in bo, menimo, vsestransko dobro in boljše, če ne dvigamo po nepotrebnem zastarelega prahu. Na izjavo SE Ilirije SK Ilirija, je naslovila par dni prej v »Jutru« na ASK Primorje javno vprašanje v zvezi s »Tekom Uedinjenja«, na katerega Je — brez ozira (po našem: z ozirom) na razne tehtne pomisleke startala (morala startati). Med kluboma obstoji namreč obvezen dogovor z dne 4. maja t. 1., da bosta oba kluba medsebojno startala na lahkoatletskih prireditvah s svojimi najmočnejšimi ekipami. Torej je v redu, da je Ilirija startala na »Teku Uedinjenja«, ki se tudi nahaja med citiranimi prireditvami, kakor bo v redu, da bodo lahkoatleti Primorja startali na prvi prihodnji iliri-janski prireditvi. Na vprašanje glede kriterija pri razdelitvi daril pa tole pojasnilo: graviranje daril z označbo doseženega mesta je bilo tehnično neizvedljivo iz dveh razlogov: prvič so darila prihajala še na predvečer same prireditve, drugič pa se ni vnaprej moglo vedeti, na katero mesto se bodo plasirala atleti Ilirije. V prej citiranem dogovoru je vsebovana namreč tudi klavzula: »Vsi nastopi so za oba kluba prijavnine prosti, ravno tako se ne podeljujejo za imenovane nastope nagrade plasirani m atletom.« Ilirija prijavnine točno v smislu dogovora ni plačala, torej je upravičen zaključek, da je tudi ASK Primorje kot drugi pogodbenik bilo upravičeno vztrajati ta tem, da ilirijanskim atletom ne da dariL Vodstvo tekmovanja pa je naknadno kava-lirsko »prekršilo« dogovor in nagradilo plasirane atlete Diriie tudi z darili ter jih pri tem vse prej ko zapostavilo. Naj naštejemo: Bručan je prejel za drugo mesto na dolgi progi pisalni pribor, darilo tvrdke Bonač, Starman Adolf (de jure še vedno verificiran član Primorja!) za tretje mesto na isti progi finsko vazo, darilo ve-letrgovca g. Avgusta Agnola, Starman L. za tretje mesto na kratki progi cigaretno šatuljo, darilo tvrdke Eberle, Pletersky, tretjeplasdrani v kategoriji neverificiranih 1. 1912—1914, srebrno kolajno In slednjič zmagovalec juniorske skupine 1915—1917, Glavnik L., srebrno kolajno. Pri poslednjem se je res pomotoma zgodilo, da se je prezrl, vendar je g. S. Sancin takoj v torek tozadevno obvestil g. Karbo, načelnika ilirijartske sekcije, in predal kolajno še pred objavo famoznega javnega vprašanja. Glede tekača Grabca moramo poudariti, da je bil diskvalificiran še pred razdelitvijo daril, sicer bi bil prišel kot zmagovalec v svoji kategoriji med obdarovance, in je temu primerno tudi sestavljen zapisnik za savez. Starman Adolf Je bil na dan prireditve verificiran atlet Primorja s pravico, da za klub takoj nastopi na internacionalnih prireditvah. V poročilu in službenem zapisniku prireditve je označen kot »neverifici-ran« na izrecno zahtevo g. Karbe, ki je zagrozil, da bo odtegnil kompletno ekipo Ilirije, če bo Starman startal za Primorje. Zato je pri njegovem imenu samo označba »neverificiran«, dasi bi praviloma moralo stati »Primorje«. Klubska pripadnost atleta Grada (»Primorje«, vojak) je bila označena analogno kot je bil označen neverifi-cirani atlet Pletersky z »Ilirija, neverifi-ciran«! Malo manj dlakocepljenja ln malo več lojalnosti ne bi prav nič škodovalo! V Ljubljani, 26. decembra 1933. ASK Primorje. Mladinska smučarska tekma v Ljubljani Smučarski klub Ljubljana razpisuje za nedeljo 31. t. m. mladinsko tekmo v smu-škem teku v Ljubljani, in sicer na treh progah. Dečki do 12. leta tekmujejo ra progi 1 km, oni od 12. do 15. leta na progi 3 km in od 15. do 18. leta na progi 5 km. Pravico starta imajo organizirani in neorganizirani smučarji. Zbirališče tekmovalcev je v gostilni na Strelišču pod Rožnikom, v katere bližini bo tudi start in cilj. Start je točno ob 14. Prvi trije od vsake kategorije prejmejo lične diplome. Prijave se sprejemajo v klubskem lokalu Smučarskega kluba Ljubljana v »Zvezdi«, H. nadstr., vsak dan od 18. do 19. in na dan tekme na zbirališču eno uro pred startom. Glede notice g. J. G. »Ski, Jugoskl in »lično«, ki smo jo objavili v zadnji številki ponedeljskega »Jutra«, smo dobili od g. Roberta Kumpa izjavo, iz katere posnemamo: Knjiga je internacionalna, zato je internacionalen tudi njen naslov. V uvodnih skicah knjige se razlagajo brez vsake besede vrste snega, obtežitev in lega smuči. Pozneje pa je v knjigi narisan vsak smuški lik, tako da omogoča smuško-teh-nični študij tako glede telesne dinamike, kakor tudi obtežitve snega in hitrosti, v kateri lahko stvar izvajamo. Knjiga sama je brez teksta in je prirejena tako, da se ji lahko priloži tekst v vsakem jeziku. Za enkrat je priložen tekst v slovenskem sr-bohrvatskem in nemškem jeziku. Nikakor nočem uvajati v slovenščino novih izrazov, n. pr. sikijanje, pravi g. Kump. Ko bo knjiga izšla, se bodo lahko naštele v srbohr-vatskem in slovenskem besedilu besede smuči, smuk, smučanje, idč manj kot 80-kiat in to na osmih straneh, besede »ski-janje« pa seveda niti enkrat ne. Nad samim naslovom kngije »Ski«, ki se bo razpošiljala po vsem svetu, se naši smučarji ne bodo pohujšali. Saj pokupijo nemalo nemških kniie in po knjigarnah se blešče večinoma smučke kniigre z nemškimi na-sjovi. Glede očitka kitenja s tuiim perjem pripominja pisec kniiee. da pričakuje strokovne kritike izkušenih smučarjev tu- in inozemstva. Ljubljanski zimsko-sportnl podsavez ima drevi ob 20 v damski sobi kavarne Emona seio upravnega odbora. Gg Predalič. Iskra. Hayne. Kuhar. Tumšek, šmuc, Jelenič ln Marinko se pozivajo, da se iste sigurno udeleže. Iz delovnega klnha LNP. Drevi ob 20. seja v tatnlštvu Gospod Kralj sigurno. ŽSK Hermes. Seja c. o. drevi točno ob 20. pri Beliču. Vsi odborniki sigurno! Referenti naj prinesejo svoja poročila. ZSO SPD Bottan j ta Sokol v Aofttaajn priredita od 2. do 9. januarja 1934 združeno smučarski tečaj za novince in izvež-banejše smučarje v okolici Šoštanja. Tečaj bo vodil g. Robinščak, kot pomočnik pa je dodeljen g. Umek. Tečaj je za člane Sokola ln SPD brezplačen, dostop pa imajo tudi ostali smučarji proti primerni prijavnimi. Dne 7. januarja 1934 izvedeta omenjeni društvi interno smučarsko tekmo na daljavo za člane, članice, naraščaj in deco na za posamezne oddelke odgovarjajočih progah v okolici Šoštanja. Prijave za tečaj in tekmo je nasloviti na Sokolsko društvo ali na SPD v Šoštanju. Vremensko poročilo JZSS In SPD od 28. decembra. Bistrica — Boh. jezero: —1, sneži, 15 cm pršiča na podlagi 80 cm, smuka idealna. — Kranjska gora, Rateče-Planica: —2, barometer pada, mede, na podlagi 80 cm sreža 30 cm južnega snega, sankaiišče uporabno. Vršič in Tamar 350 cm pršiča, — Bled — jezero: —2, sneži snega 52 cm, vreme mirno. — Kočevje: —1, oblačno, sneg južen, 40 cm snega, na drsališču mrena. — Rakitna: pada dež. — Od 27. decembra. Planina Sv. Križ nad Jesenicami: —2, oblačno, mirno, veter od severa, 15 cm novega snega na podlagi 60 cm, sneg pršič, smuka idealna, izgledi dobri, smuka v višjih planinah idealna, — Sm. dom SK Ilirije v Planici-Rateče; —7, lahno se oblači, veter jugozapad, 120 cm snega na podlagi, sneg srež, smuka idealna, skakalnica v redu, izgledi za nedeljo prav dobri, smuka v višjih legah dobra, Kofee, 28. decembra: Podlage 80 cm, pršiča 20 cm, smuka idealna. Repertoar NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DR A HA. Začetek ob 20. Petek. 29.: Praznik cvetočih SeSenJ. B. Sobota, 30.: Turške kumare. Znatno zni£a®a cene od 5 do 14 Din. Nedelja, 31. ob 15.: Robinzon ne sme umre* ti. Izven. Znižane cene od 0 do 20 Din. — Ob 21: Raj potepuhov. Izven. Znižanj cene. OPERA. Zsfetek ob 20. Petek, 29.: 01 . OL Začarani A. Zadnjič. Sobota, 30.: Boheme. Gostovanje gdč. Anite Mezetove Izven. Nedelja, SI. ob 15.: Havajska roža, Izv. Znil cen«. — Ob 21.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane osne. Arama zaključi leto t93S na Silvestrovo s premiere izreidno zabavne veseloigre »Raj potepuhov« i g. Cesarjem in Sancinom v glavnih ulogah. Dejanje se vrši na poročni dan ravnateljeve hčerke in ob tej prilik« se oglasi tudi deputacija kaznjencev z gratula-cijami in uteče na triurni dopust. Na nesrečo pride inšpekcija in ravnatelj je prisilim vtakniti vso evojo žlahto v luknjo. Kakšne situacije nastanejo iz tega. si lahko vsakdo izračuna. Predstava je izven abonmaia in veljajo izjemoma znižane cene, da se omogoči slehernemu preživeti zadnii večer v letu v smehu in zabavi. 2e danes >po-zariamo, da spada »Raj potepuhov« k onemu delu repertoarja, katerega mora gledališče izvajati z ozirom na težke gospodarske prilike in se ne bo igral v rednem abonmaju. Pncclnijera opera »Boheme« spada med ona dela nesmrtnega avtorja, ki eo 6talna na repertoarjih vseh gledališč. V a logi Mirni nastopi mlada, izredno nadarjena pevka gdč. Anita Mezetova, ki po ljubljanskem državnem konservatoriju nadaljuje svoje študije na Dunaju. V ulogi Muzete pa nastopi prvič gdč. Sokova, gojenka našega konaer-vatorija- Sobotna uprizoritev »Bobeme< je izven abonmaja. B ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Ponedeljek, 1. jan-uarja: Vi ste razkrinkani. Zadnjič v sezoni. Na novega leta dan se bo igrala na Sentjar kobskem odrn zadnjič v sezoni izvrstna burka »Vi ste razkrinkani ali latinska šolska naloga«. Igra je velezabavna in so se vsi dosedanji posetniki pri njej imenitno zabavali. Vstopnice ee bodo dobile od 10. do 12. in od 15. do 17. na novega leta dan pri blagajni v I. nadstropju Mestnega doma- — Kdor še ni videl te izvrstne in humorja polne burke, naj io poseti. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Petek, 29.: Zaprto. Sobota. 80. De?eti brat. B. Znižan* cene. Mariborska drama pripravlja za naslednte premiero duhovito veseloigro češke pisateljice in znamenite igralke O. Scheinpflugo-ve »Okence«. Delo pripravlja režiser Jože Kovič, ki igra tudi glavno jlogo. V ostalih ulogah so Zakraiškova, Barbičeva. P. Kovič, Nakrst, Grom, Blaž, Medven, Furijan in Go-rinšek. a 18 Petek, 29. decembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas. plošče. — 18: Smučarska gimnastika. — 18.30: O viteških sekcijah Narodne odbrane (Kokalj). — 19: Sokolska telovadba. — 19.30: Split in zgornja Dalmacija. — 20: Prenos koncerta iz Beograda. — 22: Cas. poročila, plesna gla»ba na ploščah. Sobota. 30. decembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. _ 13: Cas. plošče. — 18: Plošče, stanje cest — 18.30: Zabavno predavanje. — \9: Ljudski nauk o dobrem in zlu. — 19.30: Zunanjepolitični pregled. — 20: Lahka godba radio - orkestra. — 20.30: Pevski koncert ge. Hlepovševe. — 21: Božične skladbe orkestra mandolin. — 21.30: Čas. poročila, radio jazz. BEOGRAD 16.40: Lahka glasba. — 19s Plošče. — 20: Mešan program. — 22: Pre našanje tujih postaj. — ZAGREB 12.30. Plošče. — 17: Godalni trio. — ^0-15: Koncert tamburašk^ga zbora. — 25.15* Mladi iugoslovenski pesniki. — 21.45: Plesna glasba. —PRAGA 19.25: Prrnos iz Brna. — 2n.l0: Pesmi. — 20.30: Veseloigra. — 2215: Mfšan program. — BRNO 19.25: Godba na pihala. — 20.10: Violinski koncert- _ 20.30: Program iz Prage. — VARŠAVA 20: Orkestralen in pevski koncert. — 21.20- Nadaljevanje koncerta. _ 22: Plesna glasba. — DUNAJ 12: Orkeste' - lt>25- 'Zborovsko pet K". — 19: Lahka glasba. — 20 05: Liibe-z*n in sovražtvo pri Verdiju _ 22- 1,ahka in pičena glasba — BERLFN 2005 Hig-n beek in njegov 2ival'ki vrt. — 21- Koncert iz Hamburga. - KftNTGSBERO 2010: Me-San program- — 21.10: Koncert iz Hamburga. — MtJHLACKER 20.10: Zabaven program. — 22.45: Ploče. — 253: Nočni koncert. ftJUOOclLMI i ftt*, M. ZEL m Gonets* ZELEZNISKA KATASTROFA PRI POMPONNEU Lavo« Mwiwt razbitega vlaka. — Spodaj: Bfaojsvo-dja in lmrjaft po aretaeijL — Des-no: Lebran in vlada pri oblika tr-tev. — Nišjs: Prvi mrtt«, ki ao jih potegnili hopod razvalin. — Na dnu: RaaMtte« na progi. — V aredl: Posi. T. Scheiter, verdunsld župan, ki je med irtvami, poleg nJega bivši dr«, tajnik Rollta, takisto mrtev. — Spodaj: Zemljevid e prlaorMCem nesreča. Tournon Francija v žalosti Pretresljivi prizori pri agnosciranju mrličev — Kaj pripovedujejo očividci Vsa Francija se je odela v žalost zaradi grozovite železniške nesreče, ki se je primerila tik pred božičnimi prazniki tako. rekoč na pragu Pariza in je zahtevala doslej 217 žrtev, ki pa še ne pomenijo končnega števila katastrofalne vožnje, kajti ranjenci še vedno umirajo v bolnišnicah. Tudi preiskava o vzroku nesreče še ni zaključena, vendar pa se rezultati v bistvu ne bodo spremenili. Smatra se namreč Lahko za dognano stvar, da je zakrivilo nesrečo slabo funkcioniranje signalnih naprav. Strojevodja in kurjač strasbourškega vlaka sta namreč pod prisego izjavila, da nista srečala na vožnji niti enega svarilnega signala, ki bi zahteval počasnejšo vožnjo. Komisijski pregled signalnih aparatur je tudi dokazal, da so mehanične naprave pri signalih zarjavele in stare, zato so odrekle. Trak, ki bi bil moral biti preluknjan, kakor se zgodi vedno, kadar signal deluje v redu, je topot ostal cel, tako da pade nesreča v breme vodstvu železnic, ne pa strojevodji in kurjaču, zaradi česar so ju že izpustili iz zapora, železnico pa hudo obremenjuje tudi dejstvo, da so bila reševalna dela zelo pomanjkljivo organizirana. Pariške gasilce je obvestil o nesreči šele pariški policijski prefekt, ostale reševalce pa zasebniki, železnica se niti najmanj ni potrudila, da bi olajšala gorje nesrečnikom, ki so krvaveli in umirali v mrazu sredi trde noči. Agnosciranie žrtev je bilo zelo težavno, vendar je na.oredovalo tako daleč, da je danes neznamh le še sedem ponesrečencev. Gare de V Est je bila od nedelje naprej bolj podobna mrtvašnici kakor postaji, kjer se steka io prometne nit: z vzhoda. Očividci oriooveduiejo, da niso videli tako pretresljivih prizorov, kakor so se odigravali na kraiu nesreče, niti v svetovni vojni ... Dvorana za agnosciranje mrličev je bila nabito polna. FVAi obrazi so se trli drug poleg drusreera. Vsakdo, ki 1e stopil v ta prodor, je izfrubil nekoga, obedoval si •io obleko. na^?t. kose ra:rbi+e oriliafe. Toliko soizS., toliko tožba nisi videl in slikal že doVo •»Mol otrok, mol mali...« vpo roki sem jo spoznal, imela je ukriv-'-»n noht.. .€ "Oče, oče. oče?« -Ne saj to ni«* ti, ni mo^oSe.. "ar sto metrov od te dvorane ie bila .Krn dvorana, kier se ie prerivalo občin-<"-> Dva uradnika sta čitala imena pone- srečencev, uro za uro, neštetokrat. Njun glas je drhte®; »ženska tridesetih do Štiridesetih let z zapestnico in začetnicama B. M.« »Otrok, približno šest let star z mornariško čepico in napisom »Surcouf« na traku...« »Triletna deklica z gumasto punčko v naročju...« »ženska srednjih let, kratkih las, z rdečim puloverjem...« »Mornar s križarke »Jean Bart« z me-daljonom, v njem deteljica z gravuro L. C.t Iz množice zatuli glas: »To je moj brat. Piše se Louis Couderec ...« Uradnik se ustavi za trenutek: »Pojdite v dvorano, kjer agnoscirajo trupla.* Ljudem zastane dih. Zopet so spoznali enega izmed mnogih. A po kratkem premoru nadaljuje uradnik s seznamom v rokah: »šestdesetletna ženska s srebrno za-pestno uro In prstanom z datumom: 14. ju-hj 1899.« In potem: »Vojak 24. strelskega polka...« Tako se je nadaljevalo, dokler niso ugotovili Imen skoro vseh žrtev. In med tem, ko sta uradnika čitala imena in dajala pojasnila na vprašanja posameznikov, so se slišale vmes opazke: »Kdai bo konec? Nikdar! In koliko tih je? Te?a ne ve nihče razsn njih, ki zdiaj ne morejo več govoriti ...« Med trupli ponesrečencev na prog: so nabili reševalci nešteto igrač, kni.ig in božičnih daril, s katerimi so hiteli potniki domov. Celo erugalni konjički so ležali razbiti sem in tia ob progi Vrsta mriičev pa je bi^a na koncu dol^-a 200 m. Neki prebivalec lz Pomponnea pripoveduje o nesreči tole: Sedel sem doma pri mizi in b'li smo baš na tem, da začnemo pet' vesele pesmi, ko nas ie vse prestraši strašen tr«k. Milili smo, da je nekaj eksplodiralo. Cez oar minut T>a smo že vsi vedeli, da to ni bpa piksplfvria. marveč že-Tpzn^ka nesreča. Hitel sem raniencem na ■oomič in sem '"h na.*e7 v s^ra5T,om stanju. Vidni otrok*, devptlatro d°k1:co. ki ii ■fe v>Ua nop-a vi°ta med le« in ie v pol uri vpričo mene i^krvafeia. vid^l starca, ki ie sirer odnesel gplp žVdienie. a je od °tozp TiMaznol ter ie utekli, da «so v!"iio in -irveiovni 'okal kar bi bilo v nasprotni s principom samoobdavčitve. ki je osnovno načelo, pri odmeri pridobnine v našem davčnem sitemu Neiz. gibn« posledica takega načina odmere pridobnine bi da b; se vsakdo skušal po možnosti tesniti, tako glede stanovanjskih prosto- rov, kakor tudi glede najemnine za lokal in glede postrežnega osobja. Glede na predlagano reformo je bil v novi proračun že vnešen dohodek od pridobn ne v višini 320 milijonov namesto dosedanjih 200 milijonov. Z novim minimalnim davkom bi bila pri ocenah davkoplačevalcev potegnjena davčnim odborom črta, izpod katere ne bi bilo mogoče znižanje, tudi če bi to bilo stvarno upravičeno. V zadnjem času se je pojavilo vedno večje nesorazmerje med možnostjo zaslužka. režijo in obsegom poslov. Zaslužek je hudo nazadoval, režija pa se je v večini primerov povečala. Položaj naše trgovine se najbolj zrcali v dejstvu, da se je v teku letošnjega leta zmanjšalo število trgovskih podjetij v dravski banovini že za 1014 obratov. Isto velja tudi za rokodelske obrti, kjer je število obratov nazadovalo prav tako za približno 1000. Zahteva po uzakonitvi minimuma pri-dobninskega davka se utemeljuje s tem. da je po dosedanjih statistikah obdavčen premajhen čisti dohodek. V dravski banovini znaša obdavčen povprečni čisti dohodek na glavo davkoplačevalca v I. skupini (trgovski in gostilniški obrati) 16.434 Din, v skupini II a 6100 Din. v skupini II b 2400 Din in v skupini III. 2800 Din. V dravski banovini je 40.407 pridobnini zavezanih davkoplačevalcev, od katerih odpade na prvo skupino 16.124 obratov ali skoro 40 odst., na skupino II a 4844 obratov, na skupino II b (mala obrt) 18.723 obratov in na skupino III. 716 obratov.- Statistika finančnega ministrstva navaja zanimivo dejstvo, da je v Sloveniji pravočasno vložilo davčne prijave 93 odst. pridobnini zavezanih davkoplačevalcev, kar je v primeri z drugimi finančnimi direkcijami rekordno število. Prijavljeni čisti dohodek v višini 79 milijonov Din so davčne uprave v odmernem postopanju povečale na 193 milijonov (za 143 odst.). V nekaterih drugih finančnih direkcijah je bil odstotek povišanja še večji. Predloge davčnih uprav so nato davčni odbori zmanjšali za 35.5 milijona Din ali za 15 odst« upoštevajoč navodila finančnega ministrstva. Po tej statistiki znaša povprečn odmer'eni čisti dohodek trgovskih in gostilničarskih obratov (skupina I) v dravski banovini 16.434 dinarjev, kar je mnogo nad povprečjem za vso državo, ki znaša 7700 Din. V drugi skupini (večji obrtniki) znaša povprečje za vso državo 6033 Din, za dravsko banovino pa 6100 Din. Edino v skupini mal.b obrtnih obratov je povprečni čisti dohodek pri nas nekoliko manjši in znaša 2400 Din nasproti državnemu povprečju od 2632 Din. Če obstojaio danes nesorazmernosti v predpisih pridobninskega davka, je temu vzrok, da davčni organi n-pc povsod v stanju, pravilno oceniti in pregledati celotnega gospodarskega položaja in poslovanja po-ed;nih obratov po poslovnem efektu. V dravski banovini razpolagajo z vsemi podatki, ki so za tako oceno potrebni in dosegljivi, ker zbirajo poročila od železnice, pošte, vseh javnih uradov in avtonomnih ustanov. Glede na končni efekt obdavčenja pa je treba tudi upoštevati, da znaša ba-novinska doklada v dravski banovini skupaj 70 odst., dočim znaša v bogati Vojvodini samo 15 odst., v moravsk banovini 20 osdt., v ostalih banovinah povprečno 25 odst. in v Beogradu skupaj 29 odst. Če pribijemo še občinske lokude razne prispevke za socialno zavarovanje, tedaj vidimo, da javna bremena danes izčrpajo pretežni del dohodkov gospodarskih stanov, tako da se davčna obremenitev praktično ne da več povečati. Urediti je treba tudi vprašanje samoupravnih financ. Obremenitve, ki jih nalagajo samouprave, so trajno nevzdržne. Povečane samoupravne dajatve so deloma posledica okolnosti, da se samoupravam z zakoni nalagajo vednj nove naloge. V sosednih državah so že spoznali, da eksploa-tacija enega in istega davčnega objekta kar od treh strani ne vedi do cilja. To se vidi pri nas zlasti v onih primerih, kjer je preveliko obdavčenje pokazalo že pro-hibitivne posledice. Tako je bilo sredi decembra v dravski banovini že 380 motornih vozil pod plombo, kar pomeni samo na taksah in davščinah izgubo nad 5 milijonov Din. Samouprave ne bi smele pobirati enakovrstnih davščin kakor država, temveč bi mogle le perticipirati na donosu teh davščin. Najnovejše gospodarske uredbe V našem gospodarsko-političnem položaju je pretekli mesec nastopil preokret. Kraljevska vlada se je odločila, da z energičnimi ukrepi likvidira provizonje glede zaščite kmeta in denarnih zavodov. Izdala je niz ukrepov v obliki zakonskih uredb, ki so izredne važnosti. Odobravati je predvsem odločen korak vlade m stremljenje, da pomaga našemu gospodarstvu. Jasno je, da se da rešitev teh problemov doseči le s kompromisom, ki je glede na različnost gospodarske in kreditne strukture posameznih delov države zelo težaven. Tembolj cenimo zato napore kraljevske vlade, ki je skušala presekati ta gordijski vozel. Važna je pridobitev^ da je defini-tivno in nesporno uzakonjena obveznost plačanja, četudi z olajšavami, žal uredba o ureditvi kmečkih dolgov ne dela razlike med kmeti, ki so v stanju plačati in kmeti, ki niso v stanju plačati. Odprto in nerešeno je ostalo tudi vprašanje dobe zastaranja za trgovske in obrniške terjatve ter vprašanje dopustnosti ugotovitvenih tožba in prepovedi odtujevanja premoženja na škodo upnikov v dobi, ko velja zaščita. Namen uredbe o denarnih zavodih ie ta, da se vzpostavi zopet redno poslovanje denarništva, da se regulira obrestna mera in prečisti položaj denarnih zavodov. Na državno pomoč, bodisi v obliki posojil ali prevzetih jamstev, ne more v okviru uredbe noben zavod računati Situacija glede naših denarnih zavodov se bo šele spomladi prav razjasnila. Obrtniške zadeve Obrtništvo je imelo v prošlem letu težak boj za obstanek. Ne samo zaradi tega, ker je večinoma navezano na kmeta in delavca kot naročnika in plačnika, temveč tudi zaradi nelojalne m nelegalne konkurence od strani nekaterih velikih indu-strijsko-trgovskih podjetij, zaradi razširje- nega iuimarstva in poslabšane plačilne morale. Stisko obrtnika še poostruje prisilno izterjevanje javnih bremen, ki posega celo po demontiranju delavnic z zaplembo in prodajo orodja, kar jemlje malemu podjetniku še zadnjo možnost za intenzivno delo. Po davčnih podatkih se ceni čisti zaslužek naših 18.723 malih obrtnikov na 46 milijonov Din. dočim je Zbornica v anketi preko obrtniških združenj ocenila kosmati zaslužek šušmarjev na okrog 40 milijonov dinarjev. Kljub redukcijam izdatkov je Zbornica za pospeševanje obrtništva izdala do srede decembra že nad 280.000 Din. medtem ko ie bilo v proračunu predvidenih le 200.000 Din Priredila je 28 strokovnih tečajev s 6441 udeleženci. Zbornični proračun Pri naslednji točki dnevnega reda je predsednik poročal o proračunu za 1. 1934, ki ga je že odobril finančni odbor. Glede na težek gospodarski položaj je Zbornica že lani znižala proračun na okrog 3 milijone, medtem ko ie za 1 i930 znaša! še 5 milijonov. Novi proračun je tesno naslonjen na proračun za tekoče leto Izdatki so predvideni v višini 2.994.000 Din. dohodki pa v višini 3,156.000 Din. Od izdatkov odpade 1,595.000 Dm na osebne izdatke, 571.000 Din na stvarne potrebščine m 668.000 Din na prispevke ustanovam (od tega 150.000 nadaljevalnim šotam. 120.000 za strokovne tečaje in prireditve. 135 000 za pokojninski sklad m 100000 Din za stanovske organizacije, razstave, gospodarske naprave, pospeševanje tujskega prometa in gosti!n:čarstva). Končno je med izdatki še 160.000 Din za obrestovanje in odplačilo dolgov za zbornična poslopja. Od dohodkov odpade 2.600 000 Din na 10 odst. zbornično doVado. 270.000 Din na zbornične takse in 230 000 Din na blagajniški ostanek v pričetku leta. Proračun ie bil soglasno sprejet. Poslovnik in pravilniki Nato je bil prav tako soglasno sprejet zbornični poslovntk, ki ga ima Zbornica izdelati v smislu zborničnih pravil, ki so bila sprejeta na zadnji seji. Novi zbornični poslovnik naj nadomesti stari poslovnik iz leta 1928. Sprememba ie bila potrebna zaradi novega obrtnega zakona in zbornične uredbe. Poslovnik vsebuje konkretne določbe o konstituiranju Zbornice, o poslovanju predsedništva, o pravicah in dolžnostih zborničnih članov, o poslovanju zborničnega sveta, o poslovanju odsekov in zborničnega urada. Nadalje je bila so-g'asno sprejeta službena pragmatika s pokojninskim pravilnikom. V smislu uredbe o zbornicah, ki odreja, da se mora službeno razmerje zborničnih nameščencev urediti s pravilnikom. Pragmatika določa pogoje za sprejem v službo, določbe glede kvalifikacije, dolžnosti in pravice nameščencev, disciplinske predpise ter,prejemke odnosno potne stroške. V primerih, kjer so prejemki po novi pragmatiki nižji, se bodo izplačevali dosedanji prejemki, dokler nameščenec ne doseže prejemkov po pragmatiki. O pravilniku za zbornično razsodišče je poročal zbornični tajnik dr. Pretnar, ki je najprej omenil, da je nov pravilnik potreben glede na novi obrtni zakon in uredbo o zbornicah. Z novim pravilnikom se deloma spremenijo razsodiščne pristojbine, ki znašajo nri spornih predmetih do ^000 dinarjev 100 Din, pri soornih predmetih od 5000 do 10.000 Din 250 Din in pri spornih predmetih nad 10000 Din 2 odst., poleg tega se računa 1 odst. manipulativna pristojbina. Tudi o pravilniku za zbornične takse je poročal tajnik dr Pretnar, ki je ugotovil, da druge zbornice črpajo ▼ znatni meri dohodke od taks Tudi naša Zbornica je morala urediti to vprašanje. Pri tej priliki ie v imenu obrtnega odseka predlagal podpredsednik g. Rebek, da se taksa za nastop rokodelskih in ostalih obrti, za katere je potrebna dovolitev, poviša za 50 odst., in sicer zaradi tega. da se čim bolj omeji ustanavljanje novih obrti. V drugih državah so uvedli že začasno zaporo za izdajo obrtnih dovoljenj. Po kratki debati, v katero so posegli predsednik Jelačin. nadalje člani Bureš in dr. Rekar, je bilo sklenjeno, da ostanejo takse za industrijsko in trgovsko panogo nespremenjene. za rokodelsko obrt pa se zvišajo za 50 odst. Nadalje je bil snrejet pravilnik o povračilu potnih stroSkov zborničnim svetnikom. Ta pravilnik ureja vprašanje povračila potnih stroškov č'*nom izven Liublia-ne. ki dobijo tudi 80 Din nočnine Nadalie dobijo zbornični svetniki dnevnico od 150 d'nariev kot odškodnino za zamudo *asa Zbornični konzu'ent g. Žagar je poročal o potrebi spremembe zakona o zborničnih dokladah v tem smislu, da se pritegnejo k plačevanju primernih prispevkov tudi podjetja. ki plačujejo le malo osnovnega davka. in sicer na? se za take primere določi prisnevek po obsegu obrata. Glede na zahtevo trgovinskega ministrstva, po kateri n*5-bo- v zborn'čnem statutu določeno, koliko zborničnih svetnikov mor« stalno stanovati v Luibliani. je predsednik rn-edlagal tozadevno spremembo statuta Zbornice. Po kratki deba-i > bilo sklenieno. da se število članov Zbornice. k? stanujeio v LiublUni. zmaniša 22 na 13 (po 4 člani v trgovskem m industrijskem odseku. 3 v obrtnem odseku m 2 v gostilničarskem odseku). Samostojni predlogi Pn zadnji točki dnevnega reda je gospod Lavtižar stavil predlog proti nameravani reorganizaciji nameščeniškega zavarovanja, s katerim bi bilo prizadeto delovanje Trgovskega m bolniškega podpor nega društva v Ljubljani Ker gre za ustanovo, ki jo moramo za vsako ceno očuvati. naj se pošlje ministru za socialno politiko g. Ivan j Puclju brzojavna prošnja, da nameravane reorganizacije ne odobri, kar je bilo soglasno sprejeto. Član g Senčar je stavil samostojni predlog ki gre za tem, da se čim prej skliče gospodarski svet. V nadaljnjem samostojnem predlogu je zbornični član g. Lenarčič obširno iznesel pomisleke proti obdavčenju opeke ter lesa ter predlog glede sodelovanja Jugoslavije pn mednarodnih lesnih konferencah odnosno glede izvajanja sklepov teb konferenc. Pri tej priliki »e je nurrfla debata, v teku katere je zbornični generalni tajnik g. Mohorič podal nekaj pojasnil glede trošarine na cement Nadalje so bili sprejeti še samostojni predlogi zborničnega člana dr. Rekarja glede potrebe znižanja tarife za izvoz lesa in spremembe lokalne tarife za celulozni les Zbornični podpredsednik g. Josip Rebek je v imenu obrtnega odseka stavil dva daljSa predloga glede zatiranja ioSmaistra tn nelojalne konkurence Končno ao bili sprejeti samostojni predlogi g Briclja za ureditev nekaterih vprašanj gradbene stroke, predlog g. Zadravca za ureditev nerešenih vprašanj v zvezi za zaščito kmetov in predlog g. Pintarja glede znižanja prevozne tarife za železnino Gospodarstvo Tudi v novembru visoko aktivna trgovinska bilanca Generalna direkcija cann je izdala običajno statistiko o zunanji trgovini v novembru, ki kaže, da je naš izvoz tudi v tem mesecu kakor v oktobru presegal 400 milijonov Din. V novembru smo izvozili 272.686 ton (lani v nov. 278.827 ton) v vrednosti 4035 milijona Din nasproti 359.5 milijona Din v lanskem novembru. Po težini je bil izvoz za 2 odst. manjši, po vrednosti pa za 12 odit. veeji nego lani. Pri tem je treba upoštevati, da je bil lani pod prvim vplivom oslabitve dinarja baš v tem mesecu dosežen največji izvoz. Nadalje je značilno, da nai letošnji tz-voz v oktobru in novembru ni bil farno večji nego lani v istih dveh mesecih nego tudi večji kakor pred dvema letoma, kakor sledi iz nnslednje primerjave (v milijonih Din): 1931. 1932. 1933. oktober 387.3 320.1 413.0 november 349.4 359.5 403.5 okt. - nov. 736.7 679.6 8163 V primeri z lanskim letom je bil letos v teh dveh mesecih naš izvoz za 137 milijonov Din večji, v prmeri z letom 1931. pa za 80 milijonov. Po količini sino v obeh mesecih izvozili leta 1931 544.000 ton, lani 533 000 ton letos pa 569 000 ton. Naš uvoz je v novembru znašal 67.551 ton (lani 86.746 ton) v vrednosti 275.9 milijona Din nasproti 231.6 milijona Din v lanskem novembru Po količini je bil torej letos naš uvoz za 22 odst manjši, po vrednosti pa za 19 odst. Naša trgovinska bilanca je bila v novembru aktivna za 127.6 milijonov Din (v oktobru za 131.9) Tako se je skupna aktivnost naše zunanje trgovine za 11 mesecev tekočega leta povzpela že na 471.2 milijona Din nasproti 116.2 milijona Din v 11 mesecih preteklega leta. Gospodarske vesti = Dobave. Dir. drž. rudnika Vrdnik sprejema do 4. januarja ponudbe slede dobave 760 kg vijakov z maticami. 700 kg zakovic. 700 kg transformatorskega olja in 200 kub. metrov hrastovega lesa. Komanda romorskega arzenala Tivat sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 12.600 kilogramov železne pločevine, 4000 kg železna kotlovne pločevine. 32^0 kg železne pocinkane pločevine. 3000 kg železne re-braste pločevine. 530 kg železne poknsitre-ne pločevine in ca. 20.000 kg železne pločevine za iadjedelstvo Dne 23. t m. se bo vršila pri direkciji državnih žeieznjc v Zagrebu ofertna licitacija glede dobave 24.000 kub. metrov ne^ka. — Dobave. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 28. t. m ponudbe glede dobave 1300 kg bakra. 580 kg bakre ne pločevine. 570 kg medeninaste pločevine. 2800 kg munc-kovine. — Direkcija dr žavnih železnic Subot'ca sprejema d(j 30 t. m. ponudbe glede dobave 3 reflektorjev. — D'rekcija državnega rudnika Kreka spre jema do 1. januarja ponudbe glede dobave 1000 kg tovotne masti. — V h;dronlanska komanda v Divuliah sprejema do 27 t. m ponudbe glede dobave raznega električnega materijala. Po Zoisovi poti preko Velike kope Na Pohorju, po božiču. Decembra sem sprem Ja! skupino sm 1-čarjev po grebenih Poli» ja. Naša prva etapa je bila nad vse zin'niiva. Po dravski dolini je pr'dopiha1 Jutraml vlak do Vuhreda. Presedli smo na sani. Kraguljčki ln šumenje VohrešCice so motili tišino mrzlega Jutra. Kma u so se nam pokazale nad Orliškiml nrfoovi masivne kope Zapadnega Pohorja Ped »Gregor nom, smo pritrdili dilce In začeli vzpenjati po krasni položni casli v višino Sv Bolfenka pod Veliko kapo. Približali smo se cerkvici čaroben sv->*. netelo zakida-' 8 snegom, pod varuštvom sv. Bolfenka! Le dve bajti, božji hram ^o stoletna lipa se skrivajo v smrekove-n pozdu Srečah smo logarja Pahernikove.fi veleposestva ki nas je povabil za toplo peč Lovec pr'-južen !n ustrežljiv. Precej dolgo smo ss mudili pri cjem Veselo je V.lo poslušati njegove doživljaje, težave (V/gotrajne z*, me, predvsem zanimive pa so bile napisane zgodbice o lovu na d;\jnciijo. KediJ la kje se bo našel založnik za teb tristo lov-čevib prigod? V veselem rav^oioženju smo si ogledali še drugo plm',nsko hišico ambulantno Solo, kjer sramuje skoraj po vsej Sloveniji znani uč telj H juro. Odprl' smo še starinsko cerkev, zastrmeli se » njeno notranjost, nato pa krenili prot! vrhovom. Sledi *planins.rb< zajcev, lisi«* in srnjadi smo 6rečavaii ?o'&od. še gamsove stopinje smo našli ter si po njih ut'.-rali pot v viSlno 1542 m. Obstali smo tik meje najv'ijega posestva, na >Baro "i ) Beoarad 10.98. London 29-79. Milan 47.52, Rfelfti Zagreb. Državne vrednote; Vojna Skoda 296.50 — 297. za februar 285 - 2S7. r» marc 285 — 287, 4 odst. agrarne 26 — 2S. 7 odst. Blair 35 50 — 36. 8 odst Blair 39.50 — 40. 6 odst. begluške 38 — 39: bančne vednote: PAB 232 — 234: ind. vrednote: Irhovlje 115 — 120. Beograd Vojna škoda 298. 296.50 zaklj., 7 odst in vest 56 55.50 zakli., 6 odst begluške 39. 38 zakli. 8 odst Blair 40 zakli., 7 odst Rlair 36.75. 36 25 zaklj Narodna banka 3875 zaklj.. PAB 235 50. 234. Dunaj. Državn? žfilezniep 1R05. Trboveij-eka 14. 4inir>p Montjfn 9 ">6 Blagovna tržišča ♦ ITI' "+ Chlcago, 28. dec. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 83. za maj 86, za julij 85.50: koruza: za maj 51.875, za julij 53.75. + Ljubljanska borza (28. t. m.) Tendenca n^Drem^njena — Ntidiio se (vse za slovensko postajo, plafliivo v 80 dneh): pšenica fno mlevski tarifi)- baska 79 RO k? r^ 142.50 — 145. sremska in baraniska, 78-79 kilogramov po 140 — 142.50; koruza (po navadni tarifi): promplna no 125 — 127-50: nova eu^na 115 — 117 50. nova sušena januar 122.50 — 125; moka: baška »0« p 245 do 25o: banatska po 255 — 260. + ~Novnsadska blagovna borza (28. t. m ) Tendenca flaba. promet je bil srednji. —_ Pšenica: ba«ka. okol. N Sad. Sombor. sredni^ banateka 93 — 94; sr^dnjebaška 94 — 95: gornjebaška in slavonska 95 — 96; baška potiska 96 — 97; gornjebanat^ka 91—92. tižnobanatska 90 — 91. Oves: baški. sremski in slavonski 51 _ 53 J"0s« in jOcrg« 172.50 — 192.50: »2« 15O-50 — 172.50: »5< 132.50 _ 152.50; >6« 100 — 110; »7< 75 — 85- >8« 65 — 70: sremska in slavonska »Og« in »Oes« 167.50 _ 182.50; >2< 147.50 — 167.50: »5« 127 50 — 147.50: »6« 100 - 110; >7« 75 — 85; >8< 65 — 70. -Otrobi: baški. sremski 50 — 54. Jezerskega vrha nepogozdena, nekameuita. g travo porasla pianota. Smuknili smo po zasneženih poljanah tja na Č< r i vrb in do segli v 50 minutah ob ribniškem Jezeru »zasidrano Noetovo barko«. Senjorjev doin Povsem novo lice! Urejeu hotel med dimnimi smuškimi tereni, pa še vedno premalo obiskan. Zapihali so severni vt trovi, odločili smo se za Ribnico. Divje vabljiva je sicer tura preko Planinke do Sv. Lovrenca, a naš cilj je danes pohorski St Moritz, Pohorska Ribnica, v višini 715 m. Smuk, smuk! Ta pozirav u<-vima oskrbnikoma Senjorjevega doma se je zgubil r mrazn 17 C, ko so že li ce utirale pof proti Ribnici, da je od brzine kar rezalo v oči. V osmi minuti sta se za Medvedjo ravno, kjer so pred 80 iet: ubili zad njega pohorskega medveda, prikazala nebeško lepa Lepenarca to Pisnik v višini 1115 m. Zakaj ne teče počasneje? Toliko sveta se vidi, a skoraj ni e izogne v velikem ovinku nekdanjim st-mim klancem, dokler se v 20. minuti ne xikaže Ribnica Lepa planinska vas, ic«ir.e zunanjosti, skrita sredi smrekovih goz&ov Zaradi severne lege in visokega snaga ki mu po-mlaidni žarki niso tako KJia u kos, to« prednost za razvoj zamsko-sportnega centra. Pa še ne gre! Zaledja ni, neurejen avtonrevoz odvrača. A kraj pa tako lep! In Purove njive, Podlesi»'Hova ravna, Za bovnikovo polje, to so tersai za desettiso če smučarjev, pa bi še ne bile stiske! Našemu dvanajstletnemu, najmlajšem« smučarju se je po tej turi ssnjalo o boi fenškem lovcu, zajčkih, 1'sicf.b. o zlati ja mi strica Zoisa na Kop-, najn pa še o marsičem drugem. Smuk! Ribniški smučar. mM&m še niste nakazali naročnine za zadnji kvartal? Dokler ne pla čate. niste zavarovani za slučaj nezgode pri zavarovalnici »Tri-GLAV«. Nakažite še danes! Naša številka čekovnega računa je 11.842. A. Chrfstl: IS SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman »KoKko upaš iztisniti iz nje?« je vprašala Leno«. Mati jo je karajoče pogledala in zamrmrala: »Seveda bi bilo treba skleniti kak finančni dogovor. Saj veš — izgube na borzi — m tvoj ubogi oče —« »In zdaj še Chubby. Ta je tudi draga zabava.« »Kolikor se spominjam, je bila prejšnje čase dobro dekle,« je lady Tamplinova nadaljevala svoje premišljevanje. »Mirna, skromna, lepa je preveč, in nikoli ni tekla za moškimi.« »Torej misliš, da Chubbyju ne bo nevarna?« Lady Tamplinova je bila užaljena. »Chubby ne bi nikoli —« »Ne,« je rekla Lenox, »tega sama ne verjamem. Chubby dobro ve, kaj ima v tebi. Zlasti v denarnem pogledu.« »Ali moraš vse tako sirovo povedati, dragica?« »Ne zameri.« j*1 rekla LemoT. Lady Tamplinova je pobrala »Dai!y Mail«. svoj negliže, svojo ročno torbico ta razne druge reči. »Takoj moram pisati tej ljubi Katarini, da jo spomnim lepih ča" sov v Edgeworthu.« Stekla je v hišo, in oči so se ji odločno iskrile. • Katarina je dobila njeno štiri strani dolgo pismo tisto jutro, ko se je pripeljala v London. Spravila ga je v ročno torbico in se takoj napotila k dolgoletnemu odvetniku in premoženjskemu oskrbniku gospe Harfieldove. Odvetnik jo je z očetovsko dobrohotnostjo sprejel. Ko sta se pogovorila o tem in onem, mu je Katarina pokazala pismo, ki ga fe btla dobila od pokojničinfh sorodnikov. Odvetnik ga je prebral in se nasmehnil. »To je neroden poizkus, gospodična Greyeva. Skoraj odveč je, če vam rečem, da nimajo ti ljudje niti najmanjše pravice do zapuščine in da je oporoka popolnoma veljavna.« »To sem si mislila.« »Kako neumni so časih ljudje! Da sem jaz na njihovem mestu, bi se rajši priporočil vašemu velikodušju.« »Prav o tem sem hotela govoriti z vami. Rada bi naklonila po-kojničinim sorodnikom neko vsoto.« »Dolžnosti nimate prav nobene.« »Vem, da ne.« »Razen tega bi vas tudi napak razumeli — mislili bi, da imate slabo vest. Vzeli bi denar nedvomno. A potem bi se vas šele lotili!« »Vse to vem, a vendar bi rada ostala pri svo^m sklepu. Zabava me! Konec koncev je tudi res, da so edini sorodniki gospe Harfieldove, čeprav se za .ubožico' niso nikoli zmenili, dokler je živela. Želim, da ne ostanejo čisto praznih rok.« Dala je odvetniku vsa potrebna navodila, naj li }e še tako od" svetoval, ki ko je čez nekaj časa stopala po londonskih ulicah, jo je navdajalo prijetno čuvstvo, da more po mili voli i trositi denar in snovati načrte za prihodnost. Njena prva pot je bila v veliko krojačnico za dame. Sprejela jo je vitka, poštama Francozinja, k! Je bila na oko podobna vojvodmji. »Rada bi se vam dala popolnoma v roke,« je prostodušno rekla Katarina. »Vse svoje žfvljenje sem bila uboga, zato nimam niti pojma o obleki. Zdaj imam malce denarja in bi se rada res dobro oblekla.« Francozinja je bila očarana. Argentinska mesna kraljica, ki si je bila pičlo uro poprej nabrala kup nemogočih toalet, je bila do bolečine užaHla njen umetniški čut Z bistrim očesom poznavalke je premerila Katarino. »Seveda, seveda, drago mi bo, mademoiselle ima izvrstno postavo. Priporočim vam preprosto linijo. Mademoiselle je tres An-glaise. Marsikdo bi imel to po neumnem za žalitev In vendar ni na vsem svetu ničesar tako stilnega kakor »une belle Anglaise.« Vojvodinja se je mahoma izpremenila v premišljeno trgovko. Navodila manekenkam so kar vrela iz nje. »Clothilde. Virginie, brž, dekleti, tisti mali tailleur gris ciair in pa robe de soir d'au-tomne. Marcelle, dete moje, obleci mimozast complet iz crepe de Chine.« Bilo je krasno dopoldne. Marcelle, Clothilde in Virginie so plavale mimo, ošabno kakor kraljice, ki se dolgočasijo. Vojvodinja je stala zraven Katarine in si zapisovala v majhno knjigo. »Izvrstna izbera, mademoiselle. Mademoiselle ima dober okus. Za rivijero, kjer bo mademoiselle gotovo prezimila, si mademoiselle ne bi mogla izbrati primernejše garderobe.« »Pokažite mi še enkrat tisto malvasto večerno obleko,« je rekla Katarina. Virginie je spet zaplavala sem ter tja. »Ta je najlepša izmed vseh,« je dejala Katarina. »Kako ste jo že krstili?« »Soupir d'automne, da, da, ta je prava za mademoiselle.« Zakaj so se te besede spet in spet oglašale v Katarininem spominu, ko je bila že zapustila salon? In zakaj se pri tem ni mogla ubraniti rahle otožnosti? »Soupir d'automne, ta je prava za mademoiselle.« Da. jesen je bila zanjo že prišla. Pomladi in poletja ni bila nikoli spoznala in je tudi vedela, da ju nikoli ne bo. Izgubila je bila nekaj, česar ji ni mogel nihče vrniti. Deset let hlapčevanja v St. Mary Meadu — med tem ko je zunaj življenje šumelo svojo pot! Cene malim oglasom ženita tn dopisovanju: vsaka beseda Dtn L— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Din l.—. Po Din /.— za besedo te zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«. »Kapital«, »V najem«, »Posest«. »Lokali«, »Stanovanja odda«. »Stroji«. »Vrednote«, mInformacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zastu-tek« če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama iiče taslužka ali službe, plača « Za odgovor 3 Din v znamkah vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din I.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dtn 5.— za iifro aH za da jati je naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjii znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dui 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati prt predaji naročila, roMg fth fe vposlati v pismu obenem z naročilom. wm & 221 M r s Kdor ižč* m«3W> (»t rukA puita za vsak© b^eedo 50 j«t; xa da Janj« naslova ali i» Šifro 8 Din. — Kdor »prejema pnteti&no ta slovnično pravilni poui in konverzaeijo; pomožni pouk dijakom srednjih šol: pripravo za irm Miro, daje strokovna učiteljica francoščine. di-pl.oroira.na v Parizu. Pismeno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Privatni pouk«. 4744.1-4 Mesto preiekta raipmij-e DtjaSki dom v Ptuju. Prosilci, po mo4-JK»W d:p!omira.nii filozofi, naj vpošljejo neko'kovane c cm.rr. vitae ter drngmi prilogami opremljene prošnje ta.koj n.i vodstvo za-voda t Ptuiu. — Nastop sliržbe najkasneje 8. :ann-arja. 47428-4 Vaaka beaed« SO par. | »a dajem j« naslov* »K S M iifro pa S Din (2) t Pošteno dekle preproeto, ISče službo pri majhni družini. Naslov v oglasnem oddelkn »Jut.ra« 47458-2 Gospodinjska pomočnica J9če službo z« takoj. Na »lov po-ve oglasni oddelek »Jutra«. 47480 2 Vsaka ow*-d» 50 par. sa dajani* naslova ali a šifro na S Din fl> Gospodično ki igra klavir violino, gi-taro in harmoniko, iščem Ta salonsko damsko ka pelo. — Slavko RaAkaj, Kranj, Pcrštao ležeče. 4744,7-1 Višio natakarico t dobrimi »pričevali. spretno io prijetne zunanjosti, sprejmem takoj. — Samo osebno »e predstaviti pri M. Bednjaneu. Zagreb. Frank wanska 13. Na pismene ponudbe se n» odgovarja. 47433-1 Dekle •naino ta pošten o. bi ®na Dekollko kuhati ta oprav ljati tu druga h! Sna de la. dobi 'a koj m »sto pri majhni družni. Naslov v oz lasnem oddelku »Jutra« 47468-1 Služkinjo Tajeoo kuhanj« iščem ta iamskeea gospoda Ozira •e le na ponudbe t slik" ln lahtevano plačo. »Prp j<>irM jih oddelek »Jutra« pod »Nastopim '« ko i*. 474871 Starejšo prodajalko ka 30 let, sprejme trgovina mešanega blaga na deželi. Biti mora &m,oina kavcije in dobra semira-rica. Prednost imajo orne marrufakitTim« stroke, ki so obiskoval* že sejtme l tem bls^o-mt vendar pa to ni pogoj. Ponudbe na ogl. oddelek .Jutra« pod šifro »Povsem zanesljiva«. 4T42T-d Mlajšo gospodinjo ■šJe gospod. Ponudbe, katerim je priložiti sliik'0 io navesti pla&o, sprejema oglas, oddelek »Ju.tra« pod »Dobro kuham«. 47438-1 Lesni manlpulant in frsovski pomočnik dobi službo « 1. jaonar-jem. Potrebno nekaj gotovine kot kavcija. — Piv nndlbe n« og'asni oddelek »Jutra* pod »Plača ?000«. 47486-1 Trg. učenca ii boljše hiše aprejim« takoj Drago Gregorc, trgovina i mešanim blagom. Dol. Toplice. Učenje po dogrrvoru. Poslati spričevala.. 47432-44 >I* K* tr«. s nagaja m 1 Din beseda; ia oa janje naslova aU sa šifro 5 Din. — Ogla«) socialnega tiu^aja vaa ka bcefd« 50 par: ni dajanj« aaslova ali sa 4if»» ps 8 Din. (6) Okenska krila (got-ova) 57 tornadov ji 143 x 65 om tar 26 komadov ^ 70 x 57 em. eieč« pri mizarski tvrdki P e r k o, Ce-lovšk« 131. proda upravitelj »tečajne mase Tornag' d" Benkovlč [vo t Ljubljani. Beethovnova ulica 14 'palača Dunav), ki prosi oferte. 44550-4 j Vaaka bee«da l Wn: i eiakvega snaAaja vsa ka beseda 50 par: ss lajanje oaalova alU u šifro pa 8 Din. (T) Železno peč srednjeveško, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Peč«. 47452-7 VsaJta lx»Mla 1 Dia, u lajšajo naslova al! Vsaika beseda 1 Din. sa dajaaj« aaslova aH , 1a Mir« pa 6 Din. (80) Hišo (vilo) koffat takoj vftled preselitve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »400.000 haarc. 47481-20 Hiša na Mirju 1 velikim vrtom, uporabljivim kot krasna stavbna parcela, ngodno naprodaj. Naslon pove ogl. oddelek »Jutra«. 47484-20 Vsaka boaeda 1 Din. 1 kaaoa, ttinska Dia 6. 5 •jo 4- limsk-0 iMkorao« ta (»)« okrog 80—100 kg bruto, povzesno raxuu4ilja P Tstrlio. Maribor G>»do» it. 56. 4490634 V najem ! Vaaka beaoda 1 Din. 1 «a dajaoja aaatova aH U «fro pa S Dia. (IT) Gostilno t ttovrm i«tom odda v najem Pla«o. Maribor, Glavni tr*. 47480-1T Trgovino 1 me&aroim blagom na d»-ieln, kjer bi se napravilo mesečnega prometa 50.000 do 100.000 Din, vi«.mem v najem. Ponudbe s pod rob no navedbo vsega je po »lati na oglasni oddelek vi »tra« t Ljiubljani pod »Eksistenca zaaigurana«. 47431J7 Mesarijo na te^o prometni točki oa Štajerskem oddam oa ra 6ua tako da lahko dotični sam s svojim kapitalom razpolaga. Obrt ai nujno potrebna, ker je ista že na mesariji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47476-17 tanovanje Vsaka beseda 1 Din. ss dajaojs naslova aH sa iifro pa 5 Oda. (31) Stanovanje popolen komfort, 4—6 aob. 'td.iam s februarjem Pojau aila v Dvofakovi nI. 6/U1 telefon 3914. 43703-21 Stanovanje sobe ta kuhinje oddam. NasJov t oglasnem oddelku »Ju>tra«. 474Č6-21 Dvosob. stanovanje parketira.no ta fcotač®o, oddam na Dolenjski cesti — gostilna »Zelema hrib«. 47459-211 Stanovanje soibe ta kuhinje oddam takoj na Gl.iecaep» sobo 1 vso oekirbo. — Isto tam po čemi sprejmem abonente ■na dobro domačo hrame. TvrSeJutnu Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Franc Jezeržek. Za inseratni del ie odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.