p-iMA-n* * g«WTimi. r -*• « ti_-wna» kiahmmfiMrmnMi LETO IX. LJUBIJI ANA, due 4. marca 1926. Telefon št. 552. ŠTEV. 27. Pregled denarnega trga. Leta 1923 se je tudi v Sloveniji že oglasila sitna skrb za kredite. Denarja je začelo primanjkovati. Čim bolj je vso sililo za njim, tembolj se .je zazdel in tem ošabnejši je postajal tudi pri nas. Ošabnost in ponos se pri denarju kaže v visokih obrestih, pa tudi v tem, da so lastniki denar ja. man j dostopni, če se v taki dobi v svoji potrebi oglašaš pri njih. Kredit ima sploh svoje posebnosti. Židje so pogodili, da ga ima tisti največ, ki ga ne išče. Prva leta po vojski, ki je bila nenasitni konsument za vse vrste blaga, so bile blagajnice polne. Denarja ljudje niso prav cenili. Tiščali so za blagom in za takozvanimi substančnimi vrednostmi. V podjetjih se je dosti zazkialo za obnovo, za razširjenje in povečanje naprav. Premalo se je polagalo pozornosti na okclnost, da je vse minljivo in da mora prenehati konečno tudi čas lahkega zaslužita in zlate konjunkture, ki je le prečesto slonela na domnevnih zaslužkih. Pozabljali smo, da denarja, zazidanega v investicijah, ni mogoče zlepa oživiti in mobilizirati. Premalo se je pazilo na lastni denar za obratne potrebe. Razumeti moreš tako naziranje in ravnanje, ker je bilo za dolgo dobo denar zlahka dobiti na kredo. Mnogi so se tudi prevzeli in zasnovali svoje kupčije preko svojih sil. Ko je prišel prevrat, je marsikoga neprijetno iznenadilo. Prepozno je videl, da bo težava za izhod iz zagate. Dejansko je mnogo podjetnikov in gospodarjev v teh prilikah izgubilo sapo. Trda kupčijska praksa je zadnji dve leti vrgla iz trgovskih vret mnogo vojnih in povojnih priha-jačev, ki so se po sili uvrstili med poklicne trgovce. TrebLjenje in čiščenje je šlo svojo pot brezsrčno in neusmiljeno. Čim bolj se je boljšal promet v državi, čimbolj smo se spoznavali medsebojno po posameznih pokrajinah, osobito po prehodu na dinarsko valuto je začel naš denar odtekati v druge dele naše domovine, sledeč zapeljivemu vabilu visokih obresti. Drage in visoke obresti so prišle k nam v letu 1923 in 1924 od vzhoda in juga. Izenačenje cen in izenačenje obre- stne mere je nenavadno hitro napredovalo v naši držaji. V letu 1924 in v prvi polovici 1925 je po tem izenačenju trda za denar vsepovsod v državi. Vsepovsod bremeni gospodarske leroge peza krutih obresti, ki v 3 ali 4 letih dotočejo izposojeno glavnico. Poleti leta 1925 se začne podirati strašno tiranstvo dragih obresti in težavnega kredita. Visoka zgradba krutih obresti se ruši, na jesen je povprečna obrestna mera za dolgove 12—14 odstotkov. Razlika je mogočna, ali obresti so vendar še previsoke, oso-bito za slabe prilike v trgovini in obilnosti, katere izpodjeda in razjeda opešana konjunktura. Denarno pomanjkanje je ponehalo že (poleti preteklega leta. V deželo je prišlo mnogo kreditov v tuji valuti v dolarjih, frankih, funtih. Vsi ti tuji gostje so postali domači dinarji. Ta vplodi-tev po prilivu tuje valute in pa poslabšanje gospodarskih prilik prouzroči po zavodih obilje dinarske razpolož-nine. Domač denar nima posla v živi kupčiji, pa išče zatočišča v denarnih zavodih. Obrestna mera za naložbe še poleti 1925 neobično visoka, posebne pri vlogah, vezanih za daljše odpovedne roke, pada in se po zimi ustanovi na 5—7 odstotkov. Ob pre- hodu v novo leto smo imeli dovolj denarja, opažalo se je naraščanje vlog in krediti so tudi v dinarjih po gori navedenih pogojili. Po novem letu vidimo, da se opoteka tečaj našega dinarja Ni opasno guganje opitega, pač pa negotova stopnja gospoda, ki se vrača dobre volje. Ali kredit je plah. Hitro se oplaši. Tako pa vidimo, da se ob prestopu od februarja na marec v Zagrebu in Beogradu že okorno gibljejo. Dinarjev, prej v obilici, začne primanjkovati. Naročila ne gredo več gladko. Dolžniki v tujih valutah vračajo dolg v tujem novcu, boječ se podražitve. Treba je šteti in dati dinarjev za kritje tujih obvez. Ta razumlji- vi manever, ki ga narekuje previdnost, v zvezi z zelo slabim eksportom bo pač glavni vzrok, da na spomlad popušča denarna obilica pri nas in da prihaja razpoložnina bolj in bolj do veljave in časti. Pri naših laških sosedih je denar že dolgo drag in kredit težaven. Kredita pri njih ni lahko dobiti in celo eskontiranje domačih trgovskih menic je vezano na trde pogoje in ovire. Na Nemškem so drakonsko trdi za nove kredite. Neizprosno duše nove zahteve in čistijo vrste. M. S—c. Za skupno gospodarsko manifestacijo. Slovenec ni razvajen. Od nekdaj je težko delal in se z. trudom preživljal. V potu svojega obraza, z veliko ljubeznijo do malega kosa svoje zemlje mora naš kmetski človek delati cd rojstva do jame. Naš rokodelec je vajen trdega vsakdanjega dela. Našemu kupcu ni sipala sreča lahkega blagostanja. Obrtnik in trgovec sta v Slovencih hodila od vajenskih let do večera svojega življenja napeto pot. S pridnostjo, delavnostjo in skromnostjo samo sta se v težkih starih prilikah mogla uveljavljati in držati. Slovenski uradnik ni -bil nikdar ugodnik v uradniški hierarhiji. Vlekel je, pisal, pa se redko dopisal in dosodil do visokih mest. Naš delavec izrazito industrijalec, kakor oni, ki je obtičal z eno nogo v kujžarstvu, je priden, cenijo in iščejo ga zbog njegove pridnosti in veščo-sti celo v neprijazni tujini. Ljudem dela je prirojena ali privzgojena kot osnovna lastnost skromnost, pridnost in varčnost, kakor ni lahko drugače mogoče pri ljudeh, ki jim po večini ostaja od dobre slovenske matere zavestno ali podzavestno za življenje bodrilo: Delaj in hrani! Med trdo vojsko in še za hujšega povojnega časa se je v nenormalnih razmerah, kakor drugod zajedla tudi pri nas v gospodarstvo dokajšnja mera slabih lastnosti. Popustila je ljubezen do dela, ponehala je pridnost, prevladala je pohlepnost in želja po lahkem zaslužku, ter ž njo ob času denarne negotovosti lahkomiselno potratnost. In vsi, ki ljubijo našo malo domačijo, so bili v resnih skrbeh za svojo ožjo domovino, za katero je predpogoj gospodarskega obstanka pridnost in varčnost prebivalstva iz vseh slojev, ako bi za trajno duhovno zagospodovali našemu delavnemu človeku slabi vodniki in pogubna gesla. Pa je prišel od zahoda, od zemlje do zemlje preobrat. Stari pravci solidnosti, prevdamesti, poštenosti, skromnosti in varčnosti, ki so se obnesli in slove po svojem poročilu, br-zo prihajajo do veljave. Kredit dobiva načelo, da naj ne je, kdor ne dela. S preobratom so prišla suha leta v gospodarstvo in vsepovsod se govori o gospodarski krizi. Vsak prehod in vsaka preorijentacija je težka in zahteva svojih žrtev. Tudi pri nas živo občutimo pezo gospodarske krize. Industrija preživlja težke čase in mnogokatero podjetje se dobesedno bori za obstanek. Trgovcu huda prede, v kupčiji je mrtvilo, velike so izgube in plačila prihajajo z veliko zamudo. Obrtniki ix» pravici tožijo o redkem zaslužlcu in slabih delavnih prilikah. Delojemalci s težavo dobivajo službe in je vesel, kdor je dane« pod vamo streho starega gospodarja. Brezdvomno živimo v težkih časih in smo sredi krize, o kateri pa pravijo tudi gospodarski veljaki, da je pri nas kriza, ki nas vede do gospodarskega ozdravljenja. Smemo imeti trdno prepričanje, da zmaga naš organizem tudi to kritično dobo, ker je v jedru zdrav in ker je osnovna lastnost našega naroda pridnost, varčnost in požrtvovalnost. Te lastnosti se dele v zaklad v živem narodu, ki je zdrav in svež ter ima zadosti vztrajnosti in trdne volje. Sredi teh slabih časov je vesel in bodreč pojav, da je csobito v našem obrtniškem stanu na najrazličnejših krajih naše domačije bila zadnja leta cela vrsta razstav in prireditev, ld kažejo, da prevladuje živi jenski optimizem in volja do ustvarjajočega dela. Te prireditve kažejo živahno stremljenje našega delavnega ljudstva navzgor. Njih krona pa je Ljubljanski velesejem, ki bo letos že v šestič otvorjen v naši beli Ljubljani. Lanski 40 LISTEK. Pravila naših delniških družb. Univ. prof. dr. Milan Škerlj. (Nadaljevanje.) Regulativ (§ 45.) določa kot minimalni kvorum */t» delniškega kapitala, t„ j. delničarji in zastopniki delničarjev, ki so navzoči na skupščini, morajo biti upravičeni, da glasujejo najmanj za ‘/m delniškega kapitala. Če gre za izpremembo pravil, torej tudi za zvišanje ali znižanje delniške glavnice, dalje za sklepanje o razdoru družbe, je po regulativu (§ 48.) določiti kvorum z najmanj % delniške glavnice, in isto velja — saj je tudi izpre-»icnnha pravil — če naj se izpremeni predmet podjetja ali če naj se družba spoji (fuzijonira) z drugo. Posredno, z določijo večine po delniški glavnici, je kvorum določen pri ustanovitvi družbe in pri naknadnih ustanovitvenih nabavah (K delniške glavnice, že omenjeno). Navadno zadostuje enostavna večina, t. j. več nego polovica glasov, ne navzočih ali zastopanih delničarjev. Regulativ je nekoliko nejasen, kako se računi večina. Na mestu, kjer govori o sklepanju (§ 46:), pravi: statut mora navajati pred- mete, o katerih se na skupščini ne more sklepati že z navadno večino glasov navzočih delničarjev, iz česar bi se dalo sklepati, da se večina računi od vseh glasov, ki bi jih navzoči (in zastopani) delničarji mogli oddati, no iz drugih določb (§§ 47., 48., 13.) se da sklepati, da se večina računi po številu dejanHki oddanih glasov. Naši statuti večinoma pravilno govore o oddanih glasovih, včasih pa tudi o »navzočih«, kar brez potrebe otežuje dosego večine, kajti če je recimo zastopanih 800 glasov, oddanih pa 600, potem zadostuje za K večino po regulativu 450 glasov, po statutu, ki računi po zastopanih, pa še-le 600 glasov. Vendar taka določba statutov ni zoper regulativ, ker so njegove določbe o večini minimalne in statut sme biti strožji. Sicer pa regulativ v primerih, kjer zahteva poseben kvorum, zahteva tudi kvalifikovano večino, namreč Vt oddanih glasov; če gre za izpremembo predmeta podjetja ali za fuzijo, pa treba, da se statut izrečno zadovolji s X ali večjo večino, sicer treba soglasnosti. Določitev kvoruma in kvalifikovanih večin v zakonu je več ali manj stvar okusa, ni pa stvar okusa, nego sta res potrebna poseben višji kvorum in večja nego enostavna večina v onih točkah, ki jih pravilno našteva naš regulativ, statutom naj bo prepuščeno, da tako odliku- jejo še druge predmete sklepanja skupščine. Vprašanje je še, kako se določa sklepčnost in s katerimi tehniškimi pripomočki se računi večina. Seznam založiteljev delnic ne zadostuje, saj ni da bi moral priti na skupščino, kdor je založil delni-ee, s tem %si je samo zagotovil glasovalno pravico. Po regulativu (§ 45.) mora marveč statut določiti, da se na skupščini napravi, seveda s pomočjo baš omenjenega seznama, poseben seznam došlih delničarjev in njihovih zastopnikov, v katerem se navedejo ime, stanovališče, znesek založenih delnic in pripadajoče število glasov. Ta seznam sme pregledati vsak na skupščino došli delničar (zastopnik). S tem je dosežena tudi nekaka kontrola, da ne nastopajo >slamnati možje« — visoko je baš ne cenim. Preidem k našim statutom. Glede ravno omenjenega seznama so v redu. Vsi določajo, da predseduje skupščini predsednik načelstva, če je on zadržan, njegov namestnik ali eden izmed večih namestnikov. V poslednjem primeru bi mogle na stoti težave, če statut ne določa, da se v načelstvu voli n- pr- L in II. namestnik. Če tudi nobeden od namestnikov ne more predsedovati skupščini, določa večji .del statutov, da predseduje oni član načelstva, ki ga izbera načelstvo; kaj naj se zgodi,-če se načelstvo ne more zjediniti, o tem statuti molče. Po splošnih parlamentarnih načelih bi nastopil starostni predsednik, dokler si skupščina ne izbere drugega. To bo veljalo tudi tam, kjer statuti sami določajo, da si, če ne predseduje predsednik načelstva (njegov namestnik), delničarji izberejo predsednika. Jako umestno bi bilo, ako hi statuti določali, da mesto starostnega predsednika skupščino začasno vodi kako drugače kvalifikovan delničar — po številu delnic, ki jih je založil —, kajti starost po rojstvu se v številni skupščini ne bo dala lahko zanesljivo dognati. Nekatera pravila imajo hvalevredno določbo, da skupščini, ki jo je sezval nadzorstveni svet, tudi predseduje predsednik tega sveta. Navadni kvorum je pri znatnem delu družb določen z 1ji» delniške glavnice, pri nekaterih z */», pri drugih z 'A, s 30%, še celo s Vi. Zanimivih je nekaj statutov, ki določajo kvorum ne samo z izvestniin delom delniške glavnice nego tudi z izvestnim številom delničarjev. Proti predpisom to ni, še celo simpatično je, ker naj se na ta način nekako izrazi, da gre za družbo. Toda zadrege bi mogle nastati, če se delnice nahajajo v manj rokah, nego je predpisanih za sklepčnost in,pomagati hi si :bilo treba s »slamnja-lq«, kar zopet gotovo ni simpatično. ([Valje sledi.) velesejem nam je dokazal, da je njegova marljiva uprava znala navzlic težavam pripraviti, lepo, bogato in pestro razstavo, katere je bil vsakdo od nas vesel ter je kot Slovenec in Jugoslovan ponosen, da smo sredi gospodarskega mrtvila in sredi kritičnih prilik v gospodarstvu zmogli to lepo delo, ki je krona naših vsakoletnih gospodarskih prireditev. Pojavlja se včasih dvom ali je taka prireditev v Ljubljani še potrebna v obstoječih neprilikah. Ta dvom pa pri nas ni opravičen in je le prav, ako Šim enci vsako leto napravimo v svojem središču tako gospodarsko revijo, ki naj bo iz leta v leto še bolj izpopolnjena. Vsi moramo podpirati to pomembno prireditev, lri ima gotovo svojo posebno slovensko marko in smo nanjo ponosni, ker je naša, ker je plod našega truda in dela in naše skrbi ter smo si v naši lepi domovini pridobili z njo na tem polju prvenstvo. Zato je dolžnost vsakega našega in-dustrijalca, obrtnika in trgovca, ki je stanovsko zaveden in mu je na srcu povzdiga našega narodnega gospodarstva in s tem tudi razmah njegovega lastnega podjetja, da se letošnjega velesejma udeleži. Letošnji velesejem naj bo ne le vreden vrstnik naših pivih velikih sejmov-, marveč naj jih celo nadkrili, tako da bomo po zaključku res smeli reči: prišli smo naprej! Novi protesti obrtništva proti načrtu zakona o pobijanju draginje. Ne mine skoro dan, da ne bi culi kakega novega protesta proti načrtu zakona o pobijanju draginje. Vse organizacije čutijo potrebo, da dajo du-ška svojemu ogorčenju nad nerazumevanjem, ki ga kažejo napram domači produkciji baš najmerodajnej-ši faktorji. V momentu, ko bije nešteto eksistenc obupen boj za obstanek, se hoče z mest, ki so v prvi vrsti poklicana, da našo produkcijo ščitijo in pospešujejo, izvršiti eksperiment, ki nam nudi dokaz največjega diletantizma, s katerim se obravnavajo pri nas najtežji gospodarski problemi. Izdajati drakonske predpise za znižanje cen, pri tem pa neprestano zviševati prevozne tarife, carino, davke in takse, ne kaže pač na preveliko resnost in smotrenost vladne gospodarske politike. Pričakovati bi bilo, da se bo, spričo skrajno težkega položaja, v katerem se nahaja vsa naša podjetnost, obravnavalo najvažnejše probleme z večjo resnostjo, obzirnostjo in predvsem z večjim razumevanjem! Pred seboj imamo nov protest obrtništva iz celega ptujskega okraja. Protest, ki je bil poslan vsem ministrstvom, so podpisale: Čevljarska abrt-na zadruga, Zadruga mlinarjev, pe-karjev in drugih, Zadruga mesarjev, usnjarjev, sedlarjev itd., Zadruga stavbenih obrtov, Krojaška obrtna zadruga, Zadruga mizarjev, sedlarjev in strugarjev, Zadruga kovinskih obrtov in kolarjev, vse v Ptuju. Iz protesta posnemamo: >Načelstva podpisanih zadrug so projekt novega zakona o pobijanju draginje temeljito obravnavala in razmotrivala in prišla so do prepričanja, da bo ta zakon, ako se uveljavi, odvzel obrtnikom zadnjo svobodo, ki jo še imajo, in bo popolnoma ubil zdravi razvoj obrtništva. S tem zakonom hoče vlada razveljaviti še ona določila dosedanjega obrtnega reda in raznih zakonov, ki so pri nas še v veljavi in so dovoljevala našim obrtnikom še nekaj prostosti v obratovanju in nekaj pravic, na podlagi katerih se je smela vsaj v neznatni meri udejstvovati prosta konkurenca, ki edina more pospešiti razvoj in napredek obrtništva. iMaksimtiranje cen življenskih potrebščin se je smelo dosedaj po obrtnem redu in ako je bila za to dana potreba, izvršiti s strani velikih županov in tudi to le s predhodnim sporazumom obrtnih zbornic in obrtnih zadrug ter strokovnjakov. Načrt novega zakona pa predvideva, da smejo oziroma da morajo določevati in ta- ksirati cone življenskim potrebščinam občinski odbori, pc njih prostem mnenju in vedenju. V členu 32. je sicer navedeno, da morajo občinski odbori pred maksimiranjem oziroma taksiranjem cen zaslišati načelnike zadrug, producentov in konsumente, ni pa rečeno, da se morajo občinski odbori izjav in nasvetov zadružnih načelnikov ludi držati in upoštevati. Občinskim odborom je prosto dano, da diktirajo cene po prostem prepričanju in volji. To bo dovedlo v praksi do zmešnjav in bo marsikateri solidni obrtnik občutil kruto roko nasprotnika, ki bo slučajno imel čast sedeti v občinskem odboru. Dalje določa zakon, da smejo oblasti tudi obratovališča obrtnikom krat-komalo odvzeti in oddati te lokale in delavnice občinam in drugim korporacijam (konsumnim društvom, uradniškim, nabavljalnim zadrugam itd.) v najem in obratovanje. Ta določba je nekaj nečuvenega in gorostasnoga in posega globoko v zasebno last obrtnikov. Obtnik, ki se je leta in leta trudil, da si uredi in spravi svoje obratova-lišče v vzorno stanje,, bo moral isto oddati tujim ljudem v izkoriščanje in bo moral tudi dopustiti, da bodo ti ljudje njegov obrat minirali in de-vastirali, kakor se jim bo pač poljubilo. Proti temu še ne bo imel pritožbe in od nobene strani ne bo dobil odškodnine in zadoščenja. Zakon gre še dalje in določa, da bo minister za socijalno politiko uporabljal še druga sredstva za popolno uničenje obrtnikov. Grozi se, da bo nadziral oblasti in občinske odbore ter oblastne organe sploh, to se pravi, kdor od teh organov ne bi vršil svoje dolžnosti in bi bil prepopustljiv napram obrtnikom, oziroma ne dosti kruto in brezobzirno zasledoval prestopke tega zakona, ta bo občutil železno roko ministra. Po tem citiranem členu bodo oblastni in občinski organi storili dostikrat več kot bi bilo potrebno in obrtniki bodo izpostavljeni brezobzirnim šikanam in zasledovanjem. Če vse resumiramo, pridemo do zaključka, da načrt novega zakona ni samo neumesten in nepotreben, temveč, da bo napravil tak kaos med obrtniki in konsumenti, da se bo doseglo s tem zakonom nasprotno, kar se doseči misli. Solidnost dela, točna in dobra postrežba konsumentov, procvit in razvoj obrta bodo s tem težko ogroženi. Z zakonom se bo podpiralo površnost, malomarnost, nesolidnost v rokodelskih in trgovskih obratih. Vsak obrtnik bo moral gledati na to, da na eni strani ne krši zakona in določenih taksiranih cen, na drugi strani pa se bo boril za svoj obstoj, torej bo njegovo delo primemo diktiranim cenam, po kakovosti in solidnosti pa bi bilo pod ničlo, ker drugače ne bo mogel izhajati. Zato protestiramo proti uveljavljenju tega skozi in skozi neumestnega in nepotrebnega zakona in zahtevamo, da se tudi dosedanji zakon o pobijanju draginje iz leta 1921 ukine, ker smo prepričani, da bo današnja občutna konkurenca, ki obstoja med obrtniki, v polni meri skrbela za to, da se bodo cene življenskim potrebščinam obdržale na najnižji stopnji, ki jih solidna trgovina in obrt sploh dopušča. Kakor smo že omenili, je današnja konkurenca 'med -obrtniki tako občutna, da večina obrtnikov ne doseže v svojem obratu niti 5 % čistega dobička in da obratujejo mnogi z izgubo. Enormni državni davkj in doklade avtonomnih oblasti in občin so taki, da jih že danes obrtniki jedva plačujejo, kar se izvidi pri sodiščih, kjer so rubeži in prisilne prodaje imovine obrtnikov na dnevnem redu. Zakon, o katerem smo govorili, je v splošnem tak, da pušča nasilstvu, strankarstvu in neokretnemu postopanju organov napram obrtnikom vsa vrata odprta, tako da je sigurno za pričakovati, da se bo delala marsikateremu solidnemu obrtniku krivica in da se bodo vršile nerednosti. Že dosedanji zakon o pobijanju draginje ni dosegel uspeha, kojega se je pričakovalo. Po tem zakonu so se zasledovali pač mali obrtniki in Itramarji in so bili dostikrat najsolid-nejši obrtniki kaznovani, nelegalni fušarji in dobičkarji pa so se vedno znali izogniti zakonu. Objave v uradnih listih dokažejo, da so se kaznovali le mali ljudje, vorižniki, ki so pa pri svojih umazanih poslih zaslužili stotine milijonov, so pa ostali neopore-čeni kot bele vrane s črno vestjo. Poleg gornje splošne izjave so zadruge zavzele svoje stališče tudi napram posameznim določilom načrta. Razsodbe Upravnega sodišča v Celju. Dohodnina. — Stranka mora biti obveščena o pravnem položaju odmere, da more izpodbijati odločbo upravnega oblastva v pravilni smeri. Tožba A. T., posestnika v K., zoper odločbo dohodninske prizivne komisije, oziroma delegacije ministrstva financ v Ljubljani z dne 9. avgusta 1921, št. A 1 23/3, glede dohodnine za leto 1921. Tožbi se ugodi in izpodbijani upravni akt zaradi nedostatnega postopanja upravnega oblastva razveljavi. Razlogi: V prizivu je izpodbijal A. T., strojar v K., ocenitev dohodkov iz leta 1920 za davčno leto 1921, češ, da se je izvršila ocenitev brez njegovega sodelovanja. Davčno oblastvo je šlo preko njegovih napovedi, ne da bi mu .javilo kake pomisleke in ga je kon-tumaciralo kakor po § 205 zakona o osebnih davkih. Postopanje je pomanjkljivo, ker se mu je vzela možnost sodelovanja pri odmeri, ki mu je v zakonu zajamčena, ako poda napoved. V svrho ugotovitve dohodkov iz samostojnih podjetij je predlagal zaslišanje imenoma navedenih izvedencev. Prizivna komisija je s sklepom od 8. 1. 1923 deloma znižala dohodek, v ostalem pa priziv zavrnila v smislu § 206 zakona o osebnih davkih, ker stranka kljub pozivu ni pravočasno vložila napovedi. Sklep o rešitvi priziva je bil tožite-lju vročen z odlokom davčnega okrajnega oblastva v Kamniku z dne 15. X. 1023, dne 15. X. 1923. V dne 12. XI. 1923, tedaj pravočasno na upravno sodišče vloženi tožbi izpodbija T. odločbo davčnega okrajnega oblastva kot v zakonu neutemeljeno, češ, da se je porabil zakon nepravilno. Njegovi dohodki so se ocenili, kakor da ne bi vložil napovedi. Niso se mu priobčili pomisleki niti v prired-benem niti v prizivnem postopanju, kljub temu, da je to v przivu izrecno zahteval. V prizivu stavljen predlog na zaslišanje strokovnjakov in izvedencev, se je enostdvno prezrl. Kršila se je torej določba § 210 zakona o osebnih davkih. Delegacija ministrstva financ ugovarja tožbi naslednje: Davčno oblastvo je pozvalo v smislu § 205, odst. 2 zakona o osebnih davkih tožitelja, naj vloži tekom 14 dni napoved. Ta poziv je bil tožitelju vročen dne 27. julija 1921, napoved je pa vložil šele dne 19. avgusta 1921, tedaj prepozno. Kontumačna posledice so po določilih § 205 cit. zakona upravičene ter ni bilo stranki priobčiti pomislekov in tudi ne uvaževati njenih dokazilnih predlogov pri rešit- vi priziva. Upravno sodišče je tožbi ugodilo, ter izpodbijano odločbo zaradi nedostatnega postopanja razveljavilo. Pri tem pa je upravno sodisce razmotri-valo naslednje: Tožitelju se je na njegovo prošnjo dne 13. IV. 1922 priobčila podrobna odmema podlaga. Z naznanitvijo od-meme podlage se pa niso naznanili iz aktov izhajajoči vzroki odmere. Ker spada med te vzroke predvsem navedba zakonitega določila, na podlagi katerega se je izvršila ocenitev, je kršilo upravno oblastvo določilo § 218 zakona o osebnih davkih. Kakor razvidno iz tožbi priloženega prepisa obvestila davčnega okrajnega oblastva v K. z dne 15. X. 1923 (koncept tega obvestila ne leži pri administrativnem aktu), se stranki tudi sklep prizivne komisije z dne 1. VIII. 1923 ni popolnoma in pravilno intimiral, ker ne vsebuje glavnega v poštev prihajajočega razloga, da se je priziv v ostalem zavrnil po § 205 zakona o osebnih davkih, ker stranka kljub pozivu ni pravočasno vložila napovedi in se je davčna stopnja zato določila po §§ 159, 171 zakona o osebnih davkih v zakoniti uporabi priredbe-nih načel. (§§209—214 om. zakona). To nesoglasje meti sklepom prizivne komisije in na stranko izdanem obvestilom davčnega obalstva je imelo za posledico, da je tožitelj, izhajajo! iz napačne predpostavke, da se je izvršila odmera normalno, grajal predvsem okolnost, da je cenilna komisij« ocenila dohodke brez njegovega sodelovanja. Tožitelju je bila torej odvzeta priložnost, da izpodbija pravno podlago uporabe § 205. Upravno sodišče je že v razsodbi z dne 28. XI. 1924, št. F 102/23-6 povdarjalo, d« mora biti stranka o njenem pravnem položaju obveščena, ter da se ji mor« s tem dati priliko izpodbijati odločb« upravne oblasti v pravilni smeri. Ker je torej postopanje bistveno pomanjkljivo, je moralo upravno sodišče izpodbijano odločbo razveljavili. jdria“ prašek za pecivo in vanilin sladkor priznano najboljši! Odklanjajte slične a manjvredne izdelke! Odgovornost akceptanta s teritorija Srbije na menici, izdani zunaj tega teritorija. § 92. srb. trg. zak.: Akcept menice, se mora označiti z naslednjo besedo: oprimi jena« (sprejeta). Rod to besedo je treba podpisati ime in priimek prejemnika. § 169 srbskega trgovskega zuk.: Oblika izven Srbije izdane menice kakor tudi ostala menična določila s® presojajo po zakonu kraja, kjer so bi-ia izvršena. Na neki menici, vlečeni na lastno odredbo, izdani v Sremski Mitroviči, plačilo je tudi v Sremski Mitroviči, izstavitelj Jovan iz iste Mitroviče, a kot akceptant je naznačen Gavra is Male. Mitroviče (Podrinje). Na podlagi te menice, glasom katere je potekel plačilni rok, določen na tri mesece, zahteva izstavitelj Jovan »pribi lježboc akceptantu Gavri pred ša-baškim prvostopnim sudom, točno navajajoč akceptantovo imetje, na katerem se hoče zavarovati, šabaški pr-' vostepeni sud ugotovi: da iz predložene menice ne vidi, kdo je po njej glavni dolžnik-akceptant, ker pred podpisom Gavre ni besede »primarne, ki je bistveni element za menično obvezo (po § 92. trg. zak.) in zato odklanja »pribilježbo«, katero zahteva Jovan. Jovan se pritoži na kasacioni sud, češ da je menica izstavljena v Sremu, kjer on živi in po meničnem zakonu, ki velja ondi, ni potrebno, da se poleg podpisa označenega akceptanta pristavlja beseda »primam« ali kaj sličnega. Zato da je menica veljavna in obveza dolžnika Gavre brez-dvomila (§ 108. trg. zak.). Kasacijsko sodišče (kasacioni sud) je potrdilo razsodbo prvega sodišča z večino glasov. Razlogi: »Znano je pravilo meničnega prava, da je vsak podpisnik na menici posebe obvezan, vsak predstavlja obvezen dogovor, koji se mora posebe oceniti. Ker je ta menica izdana v Sremu, kjer velja drug menični zakon, a je vlečena na državljana iz predvojne Srbije, in ker je ta akceptant podpisal menico, ne da bi označil kje, v katerem ktaju je podpisal, se smatra, kakor da jo je podpisal v Srbiji, kakor je označeno v menici in zato se morajo uporabljati naša (srbska) menična zakonodaja (§ 5. Gradj. zak.). — (»Privremeni Prigled« z dne 14. februarja 1926.). Trgovina. Sejem za kožuhovino v Ljubljani se vrši dne 19. marca tl. II. letošnji sejem za kožuhovino se vrši 19. marca na ljubljanskem velesejmu. Vrši se po istem sistemu kot zadnjiič, namreč kožuhovina se bo prodajala v večjih partijah dražbenim (Krfom in jo dobi najvišji ponudnik. Kože sprejema -se)mski unid do 16. marca. Po tem terminu se ne sprejema nič več, tudi če se pošlje po pošti ali železnici. Opozarja se vse prodajalce, da je detajlna kupčija na velesejm.sk e.m prostoru strogo prepovedana ter sprejema kože v prodajo samo sejmski urad. Vsaka koža, oziroma partija naj se opremi s kartonsko tablico, na kateri naj bo naveden naslov pošiljatelja. Vse posestnike kož divjih živali vsake vrste pozivamo, da takoj odpošljejo svoje blago, da se ga zamere pravočasno in točno sortirati. Vse informacije daje Velesejmski urad, oddelek »Divja koža«. Nakup brinje v e "a olja. Neka tvrdka v Celovcu želi naročiti brinjevo olje Njen naslov se izve v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Prodaja škartnega papirja. Dne 12. aprila t L bo prodala poštna direkcija v Ljubljani 50.000 kg škartnega papirja, ki je uporabljiv le za izdelavo papirja ali lepenke. Papir in pogoji se lahko pogledajo vsak dan od 8. do 13. ure v uradnih prostorih poštne direkcije- Češki sladkor. Češkoslovaški sladkorni sindikat je sklenil, da odda za domačo porabo v mesecu marcu 9% kontingenta po neizpremenjeni ceni 440 KČ (baza kristal). I/. sedanje sladkorne kampanje se je oddalo dosedaj v promet 54% (lani ob teni času 57%). Industrija. Krisa v ostravskih premogovnikih. — Dne 22. februarja t. 1. je več obratov ostra vskega premogovnega revirja ustavilo poslovanje. Produkcija premoga na Češkoslovaškem. V 1. 1925. je znašala produkcija premoga 32 milj. ton, od tega 19 milijonov ton rjavega premoga. Bodočnost papirne industrije. Za na-\adne kvalitete papirja že sedaj Nemčija nima več tujih odjemalcev, ek šport je omejen samo še na najfinejšo robo, za katero je nemška industrija Specializirana. Nemško časopisje to okolnost čisto odkrito naglaša, sklicujoč se na dejstvo, da se papirna industrija začenja udomačiti tudi tam, kjer se je dosedaj ta izdelek uvažal. Ta občutna izguba v trgovinski bilanci nemške industrije naj se poravna z najnovejšo tehniko v proizvajanju papirja iz surogatov, kar obeta nemški industriji prisvojitev stare trgovske domene. Dežele izdatno nadprodukcijo slame bi po kalkulaciji nemških industrijskih krogov nudile obilo zaslužka za novi še povsem tajen način izdelovanja papirja. Seveda slamnati papir že davno ni nič novega več, če bi se dalo s tem kaj zaslužiti, bi se slama kot papirna surovina v dotičnih deželah bila gotovo že davno industrijsko izrabila. Običajen način predelovanja slame o celulozo potom prekuhe in s pritiskom se ravno tam ne obnese, kjer bi sicer bilo obilo surovine, navadno pa manjka tam kuriva in drugih pogojev za potrebne komplicirane tovarniške naprave. Nemški tehniki pa se je pravkar posrečila predelava slame na jako priprosti način. Gre se za kemično prepojitev surovine mrzlim potom brez pritiska v proizvajanje celuloze. Pridobljena snov je posebne jakosti in trpež-nosti ter v tem oziru še prekaša leseno celulozo. Iz tega materijala izdelan papir je brezhibne kakovosti in neoporek-Ijive zunanje oblike. Skratka, ta papir ima vsa dobra svojstva dosedanjih izdelkov iz lesovine ter je za tisk popolnoma primeren: Ni treba posebej po-vdarjati, da ima nov proizvajalni način gospodarske prednosti, ki se morajo v fabrikaciji kmalu uveljaviti. Ugotovilo se je, da bi izdelava papirja iz slame po novem načinu zahtevala komaj desetino investicijske gotovine napram sedanjim napravam. Nemški podjetniki iščejo sedaj v deželah s slamno nadprodukcijo izkoriščati domači izum in stvar se razvija prav ugodno, ker vzbuja ta industrija živahno zanimanje tudi v vladnih krogih dotičnih držav. Nemčija pa ne more cen znižati, nove iznajdbe doma pa tudi izkoriščati ne kaže, vrgla se bo torej z svojoi industrijo na inozemstvo, pospešivši tako svojo lastno kemično produkcijo, ter ob enem pripomogla do ekonomske izrabe slame, ki dosedaj ni imela nikjer posebne gospodarske važnosti. iNovi tehniški napredek ima za nemško industrijo samo v toliko pomena, da pospešuje v inozemstvu izdelovanje papirja iz slame s pomočjo kemičnih snovi in strojev, ki so duševna last nemških izumiteljev oziroma podjetnikov in ti upajo na dober zaslužek pri izvozu. Dobrodelno pa bo vplivala fabrikacija papirja iz slame seveda na gospodarstvo držav, ki razpolagajo s prekomernimi količinami te surovine. V Nemčiji se bo nova industrija omejila na poskusne napravi v študijske svrhe, da se pokaže interesentom uspeh iznajdbe, ki konečno temelj uje na kemičnih eksperimentih. Kot prvo etapo za svojo industrijsko novost so si Nemci izbrali Bolgarijo, kjer se obetajo obojestransko prav dobri uspehi. Pomisleki glede požarne nevarnosti nakupi-čenih množin slame so tudi že odstranjeni, ker se slama ne l>o suha vskladi-ščila, ampak je predvidena kemična prepojitev, ki odvzame slami upalji-vost, obenem je tvarina za svoj namen že v naprej preparirana. V obrambo lastne industrije nastopa Nemčija orga-nizatorično za razvoj papirne industrije v tujini in hiti rešiti vsaj v toliko nekdanja tržišča, v kolikor trenotno razmere dopuščajo. (K. Tiefengruber.) Obrt. Nov pravilnik za gostiln? in kavarne. Ministrstvo notranjih del izdeluje nov pravilnik o gostilnah in kavarnah, s katerim namerava izdatno izpremesniti sedaj veljavni pravilnik. Posebno glede Bosne in Hrvafcke, da se pričakuje, da bo pravilnik vseboval izdatne olajšave. Najvažnejša izpreinemba se bo tikala števila prebivalstva, potrebnega za dovoljenje, da se otvori gostilna ali kavarna. Do sedaj je na Hrvatskem in v Bosni znašalo to število 5000 do 8000, z novim pravilnikom pa se izdatno zniža. Poleg te, se izvrše še druge izpremembe. Reforma obrtnega reda na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem si gospodarski krogi prizadevajo, da se obrtni red čimipreje reformira. Ministrstvo trgovine je vsled teh prizadevanj priželo zbirati materija! za meritorne razprave ob reformi tega zakona. Materija! za reformo je že dobilo ministrstvo od zbornic, stanovskih organizacij itd. Vprašanje !re-forme obrtnega reda je postalo aktuelno vsled zahteve obrtniške stranke, ki je reformo postavilo na program in ki zahteva, da se reforma uspešno izvede. Vsi dosedaj poslani predlogi gredo za tem, da se zahteva po usposobljenostnem dokazu za samostojni nastop obrta razširi in čimbolj omeji proste obrte. Pristaši prositih obrtov ugovarjajo in smatrajo, da sedanji čas še ni primeren za reformo obrtnega reda, ker bi vsaka reforma povzročila posebno na Slovaškem velike težave. Uradni krogi se nagibajo na stališče zastopnika prostih obrtov in smatrajo, da se naj reforma obrtnega prava za dogleden čas še odloži. Denarstvo. Menični in čekovni zakon- Dne 1. t m. se je sestala v Beogradu komisija strokovnjakov, ki ima nalogo, da na podlagi dosedaj pripravljenega materijala izdela predlog meničnega in čekovnega zakona, ki naj bi veljal za celo državo. Za gospodarske kroge je velikega pomena, da dobimo v doglednem času enoten meničen, pa tudi čekovni zakon. Kakor ču-jemo je od Slovencev poklican v navedeno komisijo naš odlični sotrudnik vse-učiliški profesor g. dr. Škerl. Obtok bankovcev Narodne banke. Narodna banka je imela po stanju dne 22. februarja t 1. v obtoku za 5643.4 milj. dinarjev bankovcev. Obtok se je v zadnjih 7 dneh ■zmanjšal za 61.4 milijonov dinarjev. Obremenitev prebivalstva po državnih dolgovih in vojaških nabavah. Po pre- računih generalnega komisarijata Zveze narodov odpade za državne dolgove in vojaške nabave v švicarskih frankih na enega prebivalca na Japonskem 8 frankov, na Ogrskem 7 in 9 frankov, v Avstriji 17 in 8 frankov, v Španiji 24 in 16 frankov, na Češkoslovaškem 22 in 25 frankov, v Švici 31 in 20 frankov, na Švedskem 18 in 33 frankov, iv Italiji 35 in 17 frankov, v Združenih državah ame- riških 40 in 33 frankov, v Belgiji 63 in 25 frankov, v Franciji 109 in 32 frankov, na Angleškem 195 in 64 frankov. Zvišanje hranilnih vlog v Avstriji. Pri dunajskih velebankah in hranilnicah in pri sličnih zavodih v deželnih glavnih mestih so znašale začetkom meseca februarja 527.22 milj. šilingov. Hranilne vloge so se tekom meseca januarja t. 1. zvišale za 46.36 milj. šilingov. Obrestna mera v Nemčiji. Berlinske banke so sklenile, da bodo v bodoče zaračunavale za kredite 1 % (do sedaj 2%) preko diskonta državne banke. S tem se zniža normalni bančni kredit na 11.4%. Sočasno se je znižala obrestna mera za kreditne obresti od 6 na 5 )4 %. Davki in takse. Mestne davščine v Ljubljani. Uradni list z dne 28. februarja t. 1. priobčuje na-redbe, s katerimi je veliki žuipan odobril pobiranje mestnih davščin v Ljubljani Vodarina znaša za 1. 1926. .10%, gosta-ščina 8% in kanalska pristojbina 2% od povprečne najemnine v dvoletju 1923/24. Za odmero gostaščine se od najemnine odšteje 200 Din in še le od ostaiika odmeri 8% gostaščina. Od trošarinskih naklad se je naklada na penine znižala od 40 na 30 Din, na pivo zvišala od 50 na 100 Din za 1 hi, na kis od 10 Din na 25 Din za 1 hi, na surovo meso od 10 Din na 25 Din za 100 kg, na ribe od 25 Din na 100 Din za 100 kg, na moko od 75 par na 6 Din za 100 kg, na riž od 5 Din na 15 Din za 100» kg, na svinjsko mast od 5 Din na 15 Din za 100 kg, na 6okolado od 100 Din na 200 Din za 100 lig in na sveže sadje od 5 na 20, suho od 10 na 50 in južno od 50 na 100 Din za 100 kg- — Sočasno se je popetorila dosedanja uvoz-nina na manufaktumo blago, blagovne in konopnene izdelke, kožuhovino, papir in vse pisalne potrebščine, kovine, keramične izdelke, vse inozemske proizvode, ki niso zavezani mestni trošarini, dalje na • kemijske preparate, čokolado, rudninska olja itd. Vsled tega poviška doseže mestna uvozaiina za navedeno -blago od vagona 300 Din. Pod naslovom uvoznima se je povišala tudi taksa po 2 Din, ki se je plačevala sedaj za vsak osebni ali tovorni avtomobil, ki je prihajal v Ljubljano in sicer na 10 Din. Zakon o taksah in pristojbinah. Drugi natisk, pregledan in s pojasnili izpopolnjen. V ljulbdijani 1926. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena s poštnino vred Din 68.—. Novo izdajo Zakona o taksah in pristojbinah je priredil dr. Fr. Stegenšek, uradnik pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Besedilo zakona in abecedni seznamek sta na novo pregledana, poleg tega pa so pridejana k posameznim tarifnim postavkom in členom pojasnila in navodila, ki jih je izdala generalna direkcija posrednjih davkov v Beogradu Ker so ta pojasnila obvezna za vsa bblastva, priporočamo novo izdajo Zakona o taksah uradom kot zasebnikom, četudi imajo morda že prvo izdajo. Znižanje davkov v Ameriki. V parlamentarnem odboru ameriške zbornice in senata se je sklenilo, da se davki znižajo za 381 milj. dolarjev. Davek na tovorne avtomobile in avtomobilske dele vštevši gumi se ukine, na novo pa uvede 3% davek na osebne avtomobile. Carina. Carinski ažijo. Jugoslavija: 1 zlat dinar = U pap. dinarjev; Avstrija: 1 zlata krona — 1.44 šilinga; Rumunija: 1 zsla-ta leja = 40 pap. lej; Italija: 100 zlatih lir = 479 pap. lir; Španija: 1 zlata pe» zeta — 35.96 pap. pezet; Bolgarska: 1 zlati lev — 15 pap. levov; Grčija: 1 zlata drahma =14 pap. drahem. Zvišanje carine na sladkor v Avstriji. Avstrijska vlada je dne 18. februarja t. 1 predlagala Narodni skupščini, da svi-ša carino na sladkor od 16 na 22 zlatih kron. Iz naših organizacij. Gremij trgovcev za politični okraj Kamnik, vabi na redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 7. suišca 1926 ob 1. uri popoldne, (ob nesklepčnosti eno uro pozneje) v Domžalah na »Novi pošti<, gostilna Oset. — Dnevni red: 1. Poročilo načelnika 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Poročilo računskih pregledovalcev. 4. Volitev novega načelstva. 5. Volitev novih delegatov za Zvezo, 6. Raznoterosti. AH si že pridobil »Trgovskemu listu« vsaj enega novega naročnika? Promet Komite južne železnice ukinjen. Prometno ministrstvo objavlja, da preide s 1. aprilom finančna kompetenca za proge bivše Južne železnice od komite** Južne železnice, ki je doslej deloval v prometnem ministrstvu, v redni delokrog generalne direkcije državnih železnic. Odslej se 'bodo proge bivše Južne železsnice upravljale po istih predpisih, ki veljajo za proge državnih železnic. Gibanje parnikov: Paroplovna družba Oceania« objavlja naslednje poročilo (dne 27. p. m ): »Mrav« prispel 23. p. n. v Trst. »Jadera« prispel 21. p. m. v Benetke. »Zora« odpotoval 25. p. m. iz Benetk v Rotterdam. >Sava« prispel 19. p. m. mi Sušak, nadaljeval bo v Bakar, Split, Šibenik, Sušak, Reko, Trst ter na progi Las Palmas. »Kostrena« prispel 25. p. m. v Las Palmas, nadaljeval bo v La Palma, Casablanco, Oran in Trat. »Sud« odpotoval 23. p. m. iz Trsta ▼ Marseille, Oran, Casablanco, Las Palma« in Teneriffo. >Morava« krca v Trstu, nadaljeval bo v Sušak, Vranjico, zatem na progi Jadransko—Egejsko morje—Carigrad. »Vladimir« na progi Jadransko— Egejsko morje—Carigrad. »Diamant« odpotoval 27. p. m. iz Sušaka v Vranico na progi Jadransko—Egejsko morje—Carigrad. — »Oceania«:. Zračni promet. Dne 20. t. m. se' j» vzpostavil mednarodni potniški promet na liniji: Pariz—Strassburg—Inomost— Ziirich — Varšava — Dunaj—Praga—Budimpešta — Beograd — Bukarešta—Carigrad—Angora. Prevozne cene so nekoliko dražje od železniških na brzovlakik. Poštni čekovni promet v Rumuniji. — Rumunski parlament je sprejel zako«, ki predvideva ustanovitev poštnega čekovnega urada v Bukarešti in dveh podružnic v dveh sedmograških mestih. STcSr iBU&SHAtC ! Ako piisš „Buddha“ Jaj, uživaš že na zemlji raj! ^ . ............................. TRADf MARK I' ' 1 ~3 RAZNO. Zakon o zbornicah. V ministrstvu trgovine in industrije se pripravlja predlog zakona o zbornicah. Predlog bo v doglednem času sestavljen, nakar se takoj predloži Narodni skupščini. Po informacijah iz Beograda predvideva ministrstvo v svojem predlogu skupne zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Pač pa bo minister trgovine in industrije pooblaščen, da na željo gospodarskih krogov, upoštevaje posebne prilike, dovoli, da se za vsako panogo ustanovi posebna zbornica. Darila. V prid podpornemu skladu Trg. društva Merkur v Ljubljani so darovali: društveni odbornik g. Oton Raška namesto venca na krsto preminule gospe Frančiške Kastelic Din 100 in g. dr. Oton Fettich iz neke poravnave 400 dinarjev. — Iskrena hvala! Mednarodna gospodarska konferenca. Tajnik društva narodov je odložil sklicanje svetovne gospodarske konference, ki se je imela vršiti 15. aprila, na 26. aprila t 1. Konferenca je bila odgodena vsled tega, ker se bo od 16.—25. aprila vršil v Rimu občni zbor mednarodnega zavoda za poljedelstvo. Zahteve bosanskih gospodarskih krogov. Zastopniki vseh gospodarskih strok Bosne so naslovili te dni na odbor Narodne banke spomenico, v kateri zahtevajo, da se z ozirom na težki gospodarski položaj v Bosni, a zlasti v sarajevski oblasti, zvišajo krediti določeni za pospeševanje posameznih gospodarskih strok. O tem vprašanju bo razpravljal odbor Narodne banke v najkrajšem času, a tudi vlada sama bo imela priliko pečati se s tem vprašanjem. Padanje indeksa za veletrgovino v Avstriji. Indeks za veletrgovino (julij 1914 = 100) se je od 15. januarja do 15. februarja 11. znižal od 17554 na 17212 točk. Indeksna številka je znašala za hranila 15760 (16227) in za industrijske izdelke 20465 (20524). Sfera*- 4. '.-"•»n TRGOVSKI LIST, 4. marca 1926. il mr..*., SUVMMMUMM« Štev. 21. Not« delniške družbe. Po podatkih mini. trstva .trgovine in industrije je bilo y pretfijklenv letu *v državi osnovanih 63 novih delniških družb. — Svoj kapital je •ivišalo 293 delniških družb, a '/nižale 4. Tzaa 1. januarja do konca februarja t. 1. je ministrstvo trgovine in industrije odobrilo osnovanje 11 novih delnišk, družb. VI. Ljubljanski vzorčni velesejem od 26. junija do 5. julija 1926. Ministrstvo Trgovine in Industrije je z svojim odlokom P, Br. 153 od 22r II. 1926 priznalo, da uživajo predmeti industrijske švo-|ine, Razstavljeni na tem Velesejmu, pravo prvenstva, predvideno v paragrafih 80, 107 in 113 zakona o industrijski svojini in v paragrafih 95 do 99 naredbe od 17. nov. 1926. Dalje je Mini.ster.stvo priznalo • letošnji velesejmski prireditvi popolni značaj čiste gos-podarske razstave. Brezposelnost na Angleškem. Na Angleškem je bilo dne 15. februarja t. 1. 1,139.300 oseb brez posla. Njihovo število se je tekom enega tedna znižalo za 25.600 oseb. Tunika eiriLno - pravna zakonodaja. Turška narodna skupščina je sklenila, da v celoti uvede švicarsko civilno-prav-no zakonodajo. S tem se oprosti državljansko pravo verske tradicije v javnem in socijalnem življenju, prepove mnogoženstvo in prizna popolna verska prostost. ČehoslovaiSki indeks za veletrgovino. Indeks za veletrgovino izkazuje po podatkih statističnega državnega urada za 1. februar t. 1. 950 (dne 1. januarja 966) kočk. Brezposelnost v Nemčiji. V Nemčiji se je brezposelnost v mesecu januarju t. 1. zvišala za 21.8 odstotkov. V celoti je 3,250.000 organiziranih delavcev brez posla. Vrhu tega se je število obratov, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, ■višalo od 18.3 na 22.8 odstotkov. TRŽNA POROČILA. Celjski trg. 1. marca. Govedina: v mesnicah I. 16-18 Din, II. 16, na trgu I. 16 do 18, II. 10—14, vampi, pljuča, jetra in ledvice 8; teletina: I. 19, II. 17, jetra in pljuča 15; svinjina: meso I. 25 in II. 20 do 22, slanina 22-50—23.50, mast 26, šunka 30, prekajeno meso 25—27.50; mleko ‘2.50—3, smetana 16, surovo maslo 50, itajjno 60, jajce 1; moka: >00« in >0« 5.40, >2« 4.80, >4« 4.10, 'korama moka 2.40, koruzni zdrob 3.10; žito: pšenica 320, rž 220, oves 230, koruza 170—190, fižol 350; špecerijsko blago: kava Portorioo 72, Santos • 70, Rio 52, sladkor kristalni 14.50, v kockah 16.50, riž I. 12, II. 9, namizno olje 24, bučno 26, testenine 10 do 12 Din. Kolouijalnega blaga v Trstu, 1. t. m. Poslovanje v kavi se je začetkom preteklega tedna pričelo z izrazito čvrsto tendenco, ki se pa ni mogla uveljavljati pri nadaljnih borznih sestankih. Cene terminske kave so nazadovale za 22 lir pri 100 kg. Sobotni zaključki so bili: marec L 970—998, maj 960—964, julij 927 do S3i,, »e#tembex 882—887, decemiber 862 do 867. Gotovo blago je poskočilo za 10 L. Santos superior je nazadovala za 10, a Rio srednje vrste za 20 lir- No tirala je: Santos prvovrstna L 1320—1370, ista Superior .1270—1320, ista navadna 1190 4o 1270, ista nižje vršite 1140—1190. — Rio drobna L 1.160—1210, ista good 1110 do 1160, ista srednja 1080—1110, ista navadna 1060—1080 za 100 kg. — Kaka© je ostal neizpremenjen: Bahia L 575 do 600, Thome 600—625. — Dišave: Sladka skorja regina I.—IV. L 2000—2200, zan-zibar.sk i; klinčki 1250, španska paprika 700—900. Cena popra je v zadnjih dneh nazadovala za 400 lir pri metrskem stotu. Crni Singapore je »otiral L 1440, beli 1740, batavski črni 1440, nnmtok.ski beli 1760, Tellichherry 1700—2250 za metrski stot. Tendenca v popru je Lzvanredno slaba in radi tega se pričakuje še nadaljnje padanje cen. Riž in sladkor na italijanskih trgih. Riža se je pridelalo v Italiji 6,300.000 meterskih stotov. Letošnja letim« je bila tedaj za 385.000 stotov višja od one iz leta 1924. Producenti pa kljub obilni letini nočejo mižati cen. Opaža se sicer v kupčiji x rižem neka mlačnost, ki bi jo lahko istovetili s stagnacijo. Tržaški trgovci domnevajo, da bo inozemstvo »bilo sedanje visoke cene Riž italijanskega izvora noti ra: bleščeč extra L 245 do 250, bleščeč II. 235—240, isti III. 230 do 235, Carolina 325—395. Za 10 lir pri sltotu- je nazadoval Burma št. 2, ki stane L 190—195 za stot franko skladišče Trst Sladkor italijanskega izvor;# j e ostal pri L 640—650 za meterski stot n e izpromenjen. Mednarodni semenj v Solunu. Za mednarodni semenj v Solunu, ki se vrši od 15. do 31. maja t. 1., dobijo interesenti prijavnice in prospekte v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Zvišanje cene za železo na Franeo-skom. Francoski sindikat železarske industrije je dne 18. februarja t. 1. zvišal ceno za livno sirovo železo za 12.50 na 407.50 frankov za tono. KOVINSKI TRG OKOLI 15. IN 20. FEBRUARJA. .fanuarska kupčija v Ameriki ni bila tako živahna kakor decemberska. Kupovale so zlasti železnice. Produkcija suiovega železa je znašala v januarju 3,316.000 ton, v decembra 3,250.000, v lanskem januarju pa 3,367.000 ton. Produkcija jekla je malo nazadovala Okoli 15. februarja je bila tendenca na evropskih kovinsikih trgih precej ne-en tna. Zlasti neugodno je vplival položaj na Francoskem. Začasno poživlje-nje, ki traja še nadalje, kaže vse znake reakcije. Francoske tovarne imajo sdcer še za več mesecev naročil, a življenski pogoji v Franciji postajajo vedno težavnejši; delavci zahtevajo višje plače in je pričakovati v prihodnjih mesecih večjih mezdnih bojev. Z razmerami na kontinentalnem trgu se okoristi britanski trg. Na evropskem eksportnem trgu je nemška konkurenca zmeraj bolj občutna; pojavila se je že v lanskem letu, kakor KJE SE KUPI?« L« prt tvrdki Ljubljana Nin Praknimsta ipomanika ob »o«. ItaJboJjH Hvofart »troj >• rodbinsko »H % akrtao rabo, stctono inonth inamt ^ ttrttuner - Adler - PhOnl*. »»M« mama« dele it »Iroje in ko-rmnu* Igl«, olj«, Jermena, pnevmatik*, jpsmk • <«x«u)u na »IroJ brezploden I — . «o«Jjska robe Zaloga •teže pražen« tava, mletih dišav Ir rudninske vod« * ToČM Il bpUiii posiroSsol prt e Spomladanski MEDNARODNI VELESEJMOV PRAGI 21. do^28: ;marca:fl926/i^ Središče srednjeevropejske trgovine in industrije. Najugodnejša’1 [prilika r/a nakup priznanih cehoslo-vaških* industrijskih' izdelkov. w sc/« znižana vožnjo na čehoslovaških in jugoslovanskih železnicah. Na'avstrijskih železnicah',velja za brzovlake vozovnica osebnega vlaka. BREZPLAČEN VIZUM za potovanje na ČehoslovaSko. Pojasnila in legitimacije daje: Aloma Company, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 2 in Čehoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg. Odgovorni urednik dr. IVAN PLESS, Ljubljana. — Za Trgovsko-industrijako d. 4 »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana. vemo. V vsem lanskem. letu je znašal nemški železni eksport 1.230,000.000 mark, leta 1924 pa 792,366.000 mark, kar znači &5odsk;tni povišek. Uvoz se je pa znižal, od 228 milijonin' mark na 211 milijonov. Evropske ekspertne cene okoli 15. februarja: železo v palicah funtov 5/6, valjana živa .5/15, surova pločevina 5/11, srednja 6, lina 8—10. Od 15. do 25. februarja se je položaj kaj malo spremenil; skrbi je povzročil zopetni, padec franka. Položaj na ek športnih trgih je bil še nadalje ugoden, cene okoli 25. februarja sc bile iste kakor v sredi meseca, a se kažejo znaki nekakšnega slabšanja. Po tednih stelnc trdne tendence je postal položaj na Angleškem bolj miren, a to ni prav nič tragično. Izglede angleškega gospodarstva smatrajo splošno za zelo ugodne. Angleška industrija se zboljšuje in železna industrija je še najbolj na dobrem. Tudi ladjegradbena industrija si je začela cd.pomagati iz krize, kar seveda na jekleni trg prav ugodno vpliva. Skrbi dela interesiranim krogom položaj v premogarstvu, kjer računijo po prenehanju državne subvencije z rastočimi cenami. Položaj je popolnoma nejasen in je pričakovati komplikacij zelo resnega značaja. Zato so se nekateri konsumenti dobro založili in so se sklenile večje kupčije za poznejše roke. Cene okoli 20. februarja: Cleveland št. 1 šilingov 72/6, št. 3 šil. 70, št. 4 šil. 61». Živahno je povpraševanje po hematitu. — Kakor smo videli, je položaj na Francoskem zelo negotov. Razen surovega železa, ki ga kontrolira kartel in ko j ega cena je slejkoprej 395 frankov, so vse cene samo nominelne in se menjajo od kraja do kraja. Večji del produkcije je namenjen za eksport, ki je kljub vedno bolj rastoči nemški konkurenci še zmeraj živahen. Lanska francoska produkcija surovega železa je znašala 8,471.810 ton, za 776.000 ton več kot predlanska. Strokovni listi poročajo, da so sedanje francoske eene 20 odstotkov ped svetovne mirovno pariteto in 30 odstotkov pod sedanjimi svetovnimi cenami. — Položaj na belgijskem kovinskem trgu smatrajo za ugoden; povpraševanje na jeklenem trgu je živahnejše, cene pol-fabrikaiov niso enotne, a se dobro držijo. Na koncu decembra je delalo 32 plavžev, na koncu januarja 45, in še zmeraj otvarjajo nove. Zadnje belgijske cene: železo v palicah 600 belg. frankov, tračnice 600, surova pločevina 640 do 650, srednja 690—700, fina 875—950. — Luksemburški trg ima dosti dela, dobili so spet več večjih inozemskih naročil. — Okoli 15. februarja je bil nemški kovinski trg prav tako trden kakor teden prej. Domači konsum, Id se toliko mesticev ni kril, je začel kupovati, uvidevši, da gre splošna svetovna tržna tendenca navzgor in da ni račimiti na znižanje cen. Položaj nemške kovinske industrije je dosti boljši kakor je bil v preteklih mesecih, zaposlenost je zadovoljiva, inozemska naročila prihajajo v večjem številu. Domače cene: železo v palicah 125 do 130 mark, valjana žica 135, surova pločevina 140 do 145, srednja 150. Ekspertne cene so iste, kakor smo jih zadnjič omenili. Okoli 20 februarja je delalo 84 plavžev. — Na češkoslovaškem nobene bistvene izprernembe. Strokovni krogi so ogorčeni, ker stavbni zakon še ni pod streho, ki bi edini omogočil nekoliko živahnejše gibanje. Tudi položaj na denarnem trgu je težaven, zasebni ■ kredit dobiiš le pod težkimi pogoji. DOBAVA, PRODAJA. Prodaje. Pri direkciji državnih želez-nic v Ljubljani se bo vršila dne 9. marca t L cfertalna licitacija glede prodaje 2000 kg pepela od bele kovine ter glede prodaje kovinskih stružcev (mešani s smetmi). Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Dobava. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 19. in 20. marca t. 1-glede dobave govejega mesa za čas od 1. aprila do 1. oktobra t. 1. pri komandah mesta v Kraljeviči, Dolnji Lendavi, Čakovcu in pri komandi vojnega okruga v Karlovcu. Pri Dravski artiljerijski nuiio-niei v Ljubljani: Dne 18. marca 1 1. glede dobave raznega materijala iz železa, jekla in medi, svinca in kositra, smirkovega platna itd.; dne 19. marca t. 1. glede dobave stavbenega lesa; dne 20. mami t. 1. glede dobave usnja; dne 22. marca t- 1. glede dobave raznih barv, fimeža. solne kisline, steklenega papirja itd.: dne 23. marca t. 1. glede dobave raznih olj, petroleja, nafte, bencina itd.; dne 24. marca t I. glede dobave nepremočljivega platna, sukanca in vrvi. — Pri direkciji državnih železnic v Subotici: Dne 16. marca t. 1. glede dobave 365 vagonov bukovih drv; dne 18. marca t. I. glede dobave stresne in zidne opeke; dne 19. marca t. 1. glede dobave mehaničnih strojev; dne 24. marca t L glede dobave postajnih avtomatov za davanje signalov. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. marca t 1. ponudbe za dobavo sanitetnega inventarja; do 12. marca t. 1. za dobavo lesenih zamaškov; do 15. marca t 1. za dobavo . razne pločevine. Predmetni pogoji so na \ipogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. marca t. 1. ponudbe za dobavo 1 ure; do 1. aprila t l. pa za dobavo 1000 metrov jeklenih vrvi. — Vršilo se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 16. marca t. L pri intendan-turi Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave govejega mesa za čas od 1. aprila do 1. oktobra t. 1. — Dne 29. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 3 kladiv (Luftdruckhammer), glede dobave 9 tornadov stružnic; do 30. marca t. 1. pa glede dobave 5 komadov šeping-strojev, glede dobave vijakov z maticami, glede dobave vrvic za mašenje ter glede dobave grejnih in manesinanovih cevi. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki s« v pisarni Zbornice xa trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentovi na vpogled. ■■M« iWI W l ■■ UTI i < 1111 1 "