brestov
obzorn i k
lasilo delovne skupnosti
g%888Ž888S8SS83g8ga8SžČžŽ388$$83883g8TOžžžSŽŽS8Ž8Ž8$88888Sm&a&^^

?VxxxxS6666660vvvvwvvVWWVxxx)6oa
6o666o6wwWVWvWVSn?VxSxxX;
SEDANJI KORAK STABILIZACIJE
Smo v času, ko se nam ne le bistrijo pota držbeno-ekonomske Usmeritve, pač pa smo se že znašli v konkretnem dogajanju. Družbeni ukrepi, kot so zamrznitev cen, delno osebnih dohodkov, Proračunske potrošnje in negospodarskih investicij, ki sicer Povzročajo težko prenosljiva neskladja v gospodarski, pa tudi v socialni strukturi, so usmerje-Pi k osnovnemu cilju, doseči rav-Potežje med ponudbo blaga in Uslug na trgu ter kupno močjo. To pomeni, da morajo biti količina in vrsta blaga ter kapaciteta Uslug nad zmožnostjo nakupov. Sele in samo v takšnem odnosu Je mogoče oblikovati realnejše cene, katere bodo oblikovali pobudniki sami v položaju konkurenčnega prerivanja.
Družbeni organi, ki trenutno Administrativno odločajo o ce-Pah in ki jih v sistemu tržnega gospodarstva sploh ne morejo v Peloti obvladati, se bodo omejili Pa reguliranje cen s sistemom družbenega dogovarjanja le na nekatere ključne artikle bazične Proizvodnje (na nrimer jeklo, rude, osnovni živilski proizvodi, hlodovina in podobno). Samo v takem položaju bo mogoče du-?>ti inflacijo in ohranjati določbo trdnost dinarja. To je hkra-Pogoj za gibanje realnega živinskega standarda, ki je pravzaprav cilj delavčevega prizade-
vanja.
Takole opisana pot prehoda v stabilnejše stanje je za razume-?Pje dokaj preprosta. V resni-1 Pa je krčenje te poti zapletejo0 in vezano na težave in velike Papore predvsem gospodarstva, PP tudi celotne družbe. Vzemimo gospodarstvo. V zad-Jih letih je inflacija pri nas do-.PSala stopnjo 17 do 20°/o, med-v Pl ko je bila v zahodnih držalih, uvoznicah našega blaga, o-t)r°g_ 4 do 5 °/o. Zaradi te nesklad-usti je del našega gospodarstva, ffedvsem artiklov visoke obde-aVe» izgubljal konkurenčno spo-
sobnost na teh tržiščih in se s plasmajem premikal na domače tržišče. To mu je omogočilo tudi neomejevano investiranje in zadolževanje v negospodarstvu in nerealno visoka kupna moč potrošnje.
Inflacijsko povečanje stroškov proizvodnje je gospodarstvo prenašalo v glavnem na zahteve po zviševanju cen, pa tudi poenostavljanju proizvodov. Rezultati še tako racionalnih notranjih u-krepov v gospodarskih organizacijah namreč niso dohajali spirale podraževanja proizvodnnih stroškov. Tako je marsikje nujno pešala ekonomska disciplina, ki v urejenem tržnem gospodarstvu predstavlja jedro poslovne racionalnosti in uspešnosti.
Letošnji stabilizacijski ukrepi so začeli učinkovito delovati tako v gospodarstvu kot v potrošnji. Kupna moč prebivalstva se opazno zmanjšuje, ker so osebni dohodki zadrževani, življenjski stroški pa še vedno rastejo. Ta pojav zožuje prodajne možnosti in tako prihaja vsak dan večji del proizvodnje, predvsem tiste, ki nima odprtih poti v izvoz, v težavnejši položaj. To je še posebno aktualno za tiste panoge, katerih proizvodnja je po obsegu sploh večja, kot je racionalna potrošnja. Ta pojav je pozitiven s stališča vzpostavljanja ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem. Vendar pa je nujno, da se temu stanju prilagaja zunanjetrgovinski režim tako, da bi omogočal prodor na zunanja tržišča predvsem finalnim proizvodom, ne pa surovinam in polizdelkom, kot je to sedaj naravnano.
Enako velja za devizni in carinski sistem. Znani so primeri, ko so letošnje valutne spremembe čez noč ali privilegirale ali pa stisnile pod mejno črto rentabilnosti cele komplekse proizvodov. Vsi trije omenjeni režimi so lahko stalnejši le v pogojih trdne valute. Ker pa z dinarjem to ni še slučaj, ker se pogosto
prilagaja, bi morali biti tudi ti sistemi prožni. Družbeni organi za te režime bi morali ob učinkovitem spremljanju dogajanja in z vso odgovornostjo in poslovno okretnostjo reagirati na spremembe, ki jih povzroča danes tako dinamični poslovni svet. Spremembe na tem področju so predvidene, vendar bi vsako odlašanje začelo povzročati stagnacijo proizvodnje. To pa bi bila pot do drugovrstne krize, ki bi imela hujše posledice kot inflacija.
V	sedanjem času je odločilnega pomena reproduktivna sposobnost gospodarstva. Če hočemo vztrajati na zastavljeni poti, kar moramo, potem je nujno, da zares prav vsi spoznamo pot, kamor je sedaj usmerjeno gospodarstvo. Približevanje tržnih zakonitosti pomeni prehajanje v areno, kjer v prosti konkurenci prodira tisti, ki prednjači s kvaliteto, uporabnostjo in ceno.
V	zadnjem obdobju je bila glavna pozornost preveč usmerjena na probleme delitve dohodka in osebnih dohodkov. Novi čas pa terja usmeritev osrednje pozornosti obvladovanju racionalne in kvalitetne proizvodnje ter tržišča z modernimi, kvali-tatnimi sistemi (marketing, me-hanografija in podobno). Poslovne in integracijske povezave, ki jih še danes marsikje pojmujejo kot politično modo, bodo vse bolj predstavljale materialno obstojnost. To že postaja aktualno predvsem na relaciji proizvodnja — trgovina. Strokovnost, ki v zadnjem labilnejšem obdobju gospodarjenja ni prihajalo do potrebnega izraza, začenja dobivati primerno težo po kvaliteti in številu v gospodarskih organizacijah. Razkorak med gospodarstvom in znanstveno raziskovalnim potencialom postaja vse bolj nevzdržen in mora priti do oblikovanja organizma, v katerem se bodo prepletale dejavnosti, kot so znanstveno-raziskovalno, aplikativno in operativno delo.
Programsko prizadevanje in plansko usmerjanje postajata vse bolj neizogibna metoda poslovanja. Ob tem pa si ne moremo predstavljati poslovne prodornosti brez smelosti in poslovnih rizikov, kar je v zadnjem obdobju močno opešalo. Položaj, v katerega prehajamo, bo spremenil tudi pristop k delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah. Dohodek bo moral prvenstveno zagotavljati tehnološke preosnove in modernizacijo poslovanja kot obvezni pogoj za učinkovitost poslovanja. Osebni dohodki v gospodarstvu ne bodo smeli dosegati celotne stopnje realne produktivnosti, ker bo del le-te moral biti usmerjen v razširjeno reprodukcijo. Samoupravni sporazumi bodo marsikje imeli vlogo omejevanja delitve osebnih do-
hodkov, predvsem tam, kjer gre za neupravičeno akumulacijo.
Tako usmerjenemu gospodarstvu je oblika stalnejša nelikvidnost tuja, ker mora organizacija, ki postane trajneje nelikvidna, v stečaj, le delavce bo socialno zaščitila družbena skupnost.
Tako usmerjeni korak gospodarske stabilizacije, ki se že dejansko uveljavlja v našem gospodarstvu, pa zahteva ne le celovit posluh vseh organizmov družbene nadgradnje, ampak tudi temu primerno obnašanje. Merilo za primernost obnašanja pa se izraža v stopnji obremenitve gospodarstva z dajatvami. Sedanje obremenitve so tako iznad možnosti gospodarstva, kakor tudi realnih potreb splošne nadgradnje v nacionalnem prostoru. Pretirano visoke dajatve za širšo družbeno skupnost pritiskajo na akumulacijo gospodarstva do take mere, da se že zelo nevarno zožuje maneverski prostor, za tehnološki razvoj, še posebej pa za konkurenčnost na tržiščih (posebno zunanjih).
Sedanja splošna smer enako odgovorno obvezuje širšo družbo, da to uskladi na razumno in realno mero, ker je to eden izmed glavnih pogojev za tržno usmeritev gospodarstva. Dejstvo je tudi, da je sedanja organiziranost nadgradnje v nretežni meri preobširna, več ali manj cehovsko zaprta, ne dovolj učinkovita in potrošniško usmerjena. Imamo primere, ko se kljub zakonu o zamrznitvi proračunske, potrošnje in negospodarskih investicij v letošnjem letu, na ravni potrošnje leta 1972, le-ti prebijajo v državnem merilu eno z drugim za nad 30 °/o. Naša občina zakon spoštuje, razen za 2°lo stanovanjske izgradnje, kar je skladno s krizo, ki tu vlada.
Potrošnjo družbenih organov nad določenimi limiti v merilu vse države je treba kvalificirati kot hujše kaznivo dejanjeinzbrez-pogo j no obveznostjo, da, se' povrne prisvojeni denar. Tudi omenjeni zakon ni pravičen, ker je za letos nagradil tiste, ki so lani visoko prebijali proračunsko porabo. Pri nas pa, ko se občina že nekaj let obnaša stabilizacijsko, je danes v položaju, ko ne more izvajati niti tekočih nalog. Ta primer kaže na nevzdržnost sedanjega sistema pokrivanja družbenih potreb.
Ne le zaradi deformacij v zadnjih letih, pač pa tudi ob spoznanju potrebe, ki jo narekujeta naša sedanja stopnja družbenoekonomskega razvoia in obdobje znanstvene in tehnološke revolucije v svetu, so se odgovorni politični organi v državi, predvsem pa Zveza komunistov odločno lotili temeljne preobrazbe samoupravnega družbenega življenja, kar dobiva svoj odraz v novi ustavi. Ta predstavlja edino real-
no izhodišče za obravnavanje napredka in socialističnih delovnih odnosov.
Sedaj gre prvenstveno za pre-osnovo samoupravljanja v gospodarstvu tako, da se z organiziranjem TOZD in v sistemu združevanja le-teh zagotovi neposredni vpliv delavcev in proizvodnje. Ta organiziranost pa je pogoj, da se pristopi k preosnovi vseh organizmov družbene nadgradnje v oblike samoupravnih skupnosti za vse dejavnosti in v katerih bodo imeli prevladujoči vpliv delegati iz proizvodnje. Le-ti bodo skupno s predstavniki delavcev posameznih družbenih dejavnosti razreševali in odločali o delu in financiranju. Republiški zakoni o takšni organiziranosti družbenih dejavnosti so že v pripravi. Pri tej preosnovi je odločilne važnosti izhodišče za samoupravno in funkcionalno organiziranost.
Realna in tudi učinkovita izhodišča so lahko le TOZD in krajevne skupnosti oziroma občin ske upravno politične skupnosti. Ta preobrazba družbenih dejavnosti bi morala povzročiti revizijo celotne nadgradnje na vseh ravneh in v vseh smereh, povzeti v nove oblike le tisto, kar naša družba danes resnično potrebuje, in v tem okviru zagotoviti demokratično, a odgovorno, racionalno in učinkovito delovanje.
Pa še to. Tega ne bo moč o-praviti čez noč, še manj se bo o-pravilo samo od sebe, ker je treba računati z odporom določenih struktur, tudi se ne bo zgodilo, če bomo le brali ustavo in jo sprejeli. Vsi do zadnjega, predvsem pa delavci iz proizvodnje, se morajo, oziroma moramo, za to odločno in nepomirljivo zavzemati. Samo tako bomo položili izpit ob nalogah v tem, za naš vsestranski razvoj tako odločilnem trenutku.
Jože Lesar
Iz vsebine:
PRVI LETOŠNJI REZULTATI NAŠEGA GOSPODARJENJA — NAPOTKI ZA URESNIČEVANJE USTAVNIH DOPOLNIL — Z OBISKA NA HANNO-VRSKEM SEJMU — REGRES ZA LETOVANJE V JUNIJU — PRAVNIK ODGOVARJA — VELIKO ZMAGOSLAVJE V NOVI GORICI
Prvi letošnji rezultati našega gospodarjenja
PROIZVODNJA V PRVEM LETOŠNJEM TROMESEČJU JE BILA ZA 36 ODSTOTKOV VEČJA KOT V ENAKEM OBDOBJU LANI. PRODAJA POČASI NARAŠČA. IZVOZ UPADA. ZALOGE GOTOVIH IZDELKOV NARAŠČAJO HITREJE OD OSTALIH KATEGORIJ ZALOG. OSEBNI DOHODKI NA LANSKI RAVNI.
Po končanem letošnjem tromesečju je podjetje pripravilo periodični obračun, ki kaže prve rezultate poslovnega procesa letos. Gibanje posameznih kategorij poslovnega procesa je različno in je dejanski odraz proizvodnih zmogljivosti, tržnih vplivov in finančnega stanja podjetja.
PROIZVODNJA, na katero delujejo predvem notranji vplivi, kaže izredno ugodno rast, saj je obseg proizvodnje v prvem tromesečju znašal 84.715.000 dinarjev, kar je za 36"/« nad obsegom proizvodnje v enakem obdobju lanskega leta. Za primerjavo naj povemo, da znaša v 'slovenski lesni industriji ta stopnja za enako obdobje 11%.
Glede na postavljeni plan pa lahko ugotovimo, da je normalna dinamika v doseganju plana po četrtletjih presežena za 1,4 %.
Proizvodnja ne ustvarja težav, saj gre za utečeni proizvodni program in izpolnjevanje lansi-ranih programov, postavljenih v začetku leta.
NABAVA
Tudi nabava, z izjemo nabave kvalitetnega in suhega bukovega žaganega lesa in bukove hlodovine, teče skladno s potrebami proizvodnje. Težnja po povišanju cen se iz lanskega leta nadaljuje tudi letos in se kaže v spremembah klas in nazivov. Takemu povečevanju cen lahko klubu-jemo z večjim obsegom proizvodnje in s tem z zniževanjem stroškov na enoto izdelka.
PRODAJA
Med rastjo proizvodnje in rastjo prodaje nastaja letos razlika, saj je obseg skupne prodaje v prvem tromesečju letos v primerjavi z lanskim obdobjem lani višji le za 5%. Razlika je torej 31 %, vendar le orientacijsko, ker primerjava med proizvodnjo in prodajo ni povsem realna zaradi različnih cen pri obračunu in zaradi interne proizvodnje.
kot v preteklem obdobju. Vsekakor lahko optimistično pričakujemo večjo prodajo pohištva po sprostitvi osebnih dohodkov in v sezonskih mesecih drugega polletja.
Naloge, ki so jih organi upravljanja postavili pred prodajno službo, zahtevajo angažiranje kadrov v tej službi za nenehno iskanje novih in dodatnih prodajnih možnosti, zlasti pa je potrebno pospešiti izvoz. V iskanju najboljših rešitev ne smemo samo ugotavljati stanja, temveč se moramo prilagoditi sleherni tržni situaciji in čimbolj izkoristiti možnosti za trenutni in dologo-ročnejši plasma.
ZALOGE
Povsem razumljivo je, da so glede na manjšo prodajo od proizvodnje zaloge gotovih izdelkov za 58 °/o večje v primerjavi z enakim obdobjem lani, oziroma za 31 % v primerjavi s stanjem konec leta 1972.
Za prvo tromesečje so zaloge gotovih izdelkov na poprečnih letnih planiranih zalogah, vendar je treba pričakovati poveče vanje zalog po ocenah sredi juli ja. Prav tako ni potrebno drama tizirati stanje zalog, saj je kri tična točka zalog gotovih izdel kov za 2 milijardi starih dinar jev nad stanjem zalog 31.3.1973 Razumljivo pa je, da je treba stanje obratnih sredstev in zalog vsestransko in kritično analizirati, saj je osnova za prihodnje poslovne odločitve.
FINANCE
Na področju terjatev je bila vrsta ukrepov za zniževanje terjatev do kupcev, zlasti pa terjatev nad 90 dni, ki so osnova za odpise po zakonskih določilih (črna lista kupcev, takojšnje tožbe, skupinsko razčiščevanje problematičnih kupcev in podobno.
Stopnja ostanka dohodka, ki je posledica vloženih stroškov in dosežene realizacije ter povečanih zalog, je v letošnjem prvem
Iz Tovarne pohištva Martinjak
Med celotno realizacijo je občuten padec izvoza in sicer predvsem zaradi nerealiziranih, a predvidenih odprem v vzhodne države. Do tega je prišlo predvsem zaradi nepodpisanih blagovnih listin in neusklajenih plačilnih bilanc v meddržavnih odnosih. Posli, ki so že sklenjeni, so v obdelavi in, realno gledano, bodo v kratkem času tudi realizirani.
Na domačem trgu letos zaradi manjše kupne moči prebivalstva ni takšnega povpraševanja
tromesečju znašala 6,6 % v primeri s celotnim dohodkom, kar je za 2,9 % manj, kot je določeno s planom. Pričakovati je, da se bo do konca leta dosežena stopnja ostanka dohodka izboljšala.
Osebni dohodki so v prvem tromesečju dosegli raven poprečnih osebnih dohodkov iz leta 1972 in so znašali 1.822 din. Že v aprilu pa so narasli, tako da znašajo 1.822 din. V slovenski lesni industriji so znašali poprečni
osebni dohodki na zaposlenega v prvem letošnjem tromesečju 1826 dinarjev, kar je za 5,9 % več kot v enakem obdobju lani. (VIR: Podatki Zavoda SRS za planiranje). Zavedati se moramo, da politike osebnih dohodkov ne moremo obravnavati ločeno od poslovnih rezultatov in je treba te kategorije usklajevati.
B. MIŠIC Proizvodnja v prvem tromesečju zadovljiva
Napotki za uresničevanje
ustavnih dopolnil
NOVI ZAKONI O ZDRUŽENEM DELU
Sredi aprila je zvezna skupščina sprejela šest pomembnih zakonov o združenem delu, ki urejajo položaj delovnih, posebno še gospodarskih organizacij. Motivi za sprejetje teh zakonov so jasni. Pri uresničevanju »delavskih dopolnil« je nekaj časa veljalo prepričanje, da bo sama praksa uveljavila poti za novo samoupravno organizacijo. Pokazalo pa se je, da praksa tej nalogi ni bila kos, saj niso bila urejena nekatera vprašanja, ki so presegala okvire notranjih samoupravnih odnosov. Tako pomenijo zdaj novi zakoni obveznost za hitrejše uresničevanje ustavnih dopolnil.
Velja poudariti še to, da so ti zakoni začasni, saj naj bi veljali do sprejetja kodeksa o združenem delu, ki naj bi celovito urejal samoupravne odnose v organizacijah združenega dela na podlagi tudi druge faze ustavnih sprememb.
—	zakon o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register in
—	zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
Posebna pozornost je posvečena konstituiranju organizacij združenega dela. Čeprav zakoni ne urejajo neposredno sistema samoupravljanja, pa težijo za tem, da bi se TOZD oblikovale kot organizirane skupnosti delavcev z vsemi potrebnimi organi upravljanja in samoupravnimi akti. Le tako bodo lahko nastopale kot organizirana celota, ne pa kot brezlična množica delavcev. Zato jim zakon izrecno pri-
znava lastnost pravne osebe in kot takšne lahko nastopajo v medsebojnih odnosih v delovni organizaciji, pa tudi v drugih odnosih.
Vsekakor bo treba ob konstituiranju temeljito pretresti notranje gospodarske odnose, določiti medsebojne obveznosti in terjatve, določiti način oblikovanja skupnih skladov in odločanja o njih in rešiti še vrsto drugih vprašanj. To bo potrebno zato. da bi bilo uresničeno načelo, da dohodek pripada TOZD, pa tudi zato, da bo ob združevanju v delovno organizacijo odločala predvsem gospodarska povezanost.
Ker o tem še nismo pisali, naj omenim samo glavne faze v kon-
Lanska poslovna uspešnost izplačana
Po zaključnem računu za leto 1972 smo na ravni, podjetja in poslovnih enot obračunali tudi poslovno uspešnost. Ta je bila rezultat poslovnih uspehov po posameznih enotah, ugotovljenih po sprejetih načelih samoupravnega sporazuma in plana za leto 1972.
Skupne planirane obveznosti podjetja (za kritje anuitet, sklada skupne porabe, kritje prehrane, investicijske naložbe in drugo) so znašale 19.124.000 din. Dejansko dosežene obveznosti pa so znašale 19.083.000 din.
Tako so enote, ki so dosegle ali presegle planirane rezultate letne alcumunikacij e, lahko izdvojile del sredstev za izplačilo poslovne uspešnosti. Znesek poslovne uspešnosti je znašal 30 odstotkov od dosežene akumulacije po odbitku vseh obveznosti poslovne enote.
Ugotovljeni in izplačani znesek poslovne uspešnosti za leto 1972 (dokončni obračun, ker so tro-mesečna izplačila predstavljala akontacije) je znašal 615.000 din bruto oziroma 420.414 dinarjev neto.
Po posameznih enotah je bil skupni znesek različen, kar je bilo odvisno od doseženih rezultatov akumulacije. Po izračunu poslovnih rezultatov TP Martinjak in TLI Stari trg nista mogli izplačati poslovne uspešnosti. TLI Stari trg je praktično s trome-sečnimi izplačili poslovne uspešnosti v letu 1972 izplačala ves
presežek, tako da so akontacije predstavljale tudi končni letni obračun.
Skupne službe in Delavska restavracija so participirale na zneskih vseh poslovnih enot. To pomeni, da je bil znesek poslovne uspešnosti v SKS in DUR znižan za neizplačilo v enotah TP Martinjak in TLI Stari trg, Tak izračun je temeljil na načelih 37. člena samoupravnega sporazuma o oblikovanju dohodka ter o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
go). Večjo realnost vseh pokazateljev sistema delitve dohodka na osebne dohodke z neposrednimi mesečnimi izplačili osebnih dohodkov in z letnimi zneski poslovne uspešnosti bo mogoče zagotoviti z uveljavljanjem temeljnih organizacij združenega dela.
Ta članek smo pripravili predvsem zato, da bi objektivno prikazali stanje na tem področju, saj razdelitvi poslovne uspešnosti niso botrovali nikakršni ukrepi posameznikov, temveč je bila rezultat samoupravno določenih načel našega sporazuma in letnega plana.
B. Mišič
stituiranju organizacije združenega dela, kot jih določa zakon:
—	izvoli se delovno telo (komisija), ki pripravlja organiziranje TOZD;
—	komisija izdela analizo pogojev za ustanovitev TOZD (o vsebini te analize smo že pisali);
—	analiza gre v javno razpravo;
—	delovne skupnosti na osnovi analize odločajo o organiziranju TOZD in sprejemajo
ustrezne sklepe;
—	sklep o ustanovitvi TOZD je treba v osmih dneh posredovati drugim delom delovne organizacije;
—	v 30 dneh lahko drugi deli delovne organizacije sprožijo ustavni spor, da ni pogojev za ustanovitev TOZD ali spor pred gospodarskim sodiščem o tem, ali so prizadete pravice in interesi drugih organizacij, delovne organizacije ali medsebojne obveznosti;
—	sklene se samoupravni sporazum o združitvi dela in sredstev in ureditvi medsebojnih razmerij;
—	v primeru nesoglasja je mogoč spor pred ustavnim sodiščem;
—	izdela in sprejme se statut TOZD;
—	izvolijo se organi upravljanja TOZD;
—	izdela in sprejme se statut delovne organizacije in drugi splošni akti v okviru delovne organizacije in TOZD;
—	v register delovnih organizacij se vpiše konstituiranje delovne organizacije.
Ta — nekoliko poenostavljeno prikazani — postopek bo treba izpeljati do konca leta. Dela bo torej kar dovolj.
Tudi zakon o medsebojnih razmerjih v združenem delu zahteva, da se temeljito spremeni dosedanja praksa na področju delovnih razmerij. Gre za to, da se delavcem tudi z zakonom zajamčijo njihove ustavne pravice, da sami v okviru TOZD neposredno in enakopravno urejajo medsebojna razmerja pri delu, da u' pravljajo s sredstvi družbene reprodukcije in da odločajo o dohodku in drugih vprašanjih svojega družbeno-ekonomskega pa ložaja.
Zato je izhodišče novega zakona, da mora pri urejanju delovnih razmerij sodelovati vsak de; lavec, ki naj z drugimi delavc* sklepa sporazume o medsebojni*1 pravicah in obveznostih v združenem delu.
Zakon prinaša tudi nekater konkretne novosti, ki jih bo treba upoštevati že v postopku ko11" situiran j a delovne organizacij6’ predvsem pa ob sklepanju sporazuma o medsebojnih razmerjih. Zato bomo o njih nedvomn še pisali.	,
Naj ob koncu še enkrat poud* rim, da prinašajo zakoni o zdru ženem delu prepotrebne konki tne napotke za hitrejše uveljavi^ nje ustavnih dopolnil, ki bodo pomoč ne samo komisijam 1L poslovnih enotah, temveč tuo ostalim članom delovne skupu sti.	B. Levec
brestov obzornik
3
Vsakdo se mora opredeliti
ZAVESTNO ORGANIZIRATI MNOŽIČNOST RAZPRAV 08
OBLIKOVANJU TOZD
V teh dneh šele začenjamo na Brestu najširšo javno razpravo o ustanavljanju in notranji organizaciji TOZD in o njihovem povezovanju v delovno organizacijo.
Dosedanja razmišljanja in tudi priprave so se vrstile še vedno v okviru osrednje komisije in njenega strokovnega dela, premalo pa celo med komisijami, imenovanimi v poslovnih enotah, da ne omenjamo najširše razprave nied delavci.
Te dni začenja osrednja komisija z vodstvi političnih organizacij vred odpravljati prav to Pomanjkljivost. Pripravljen je Pregled osnovnih nalog, katere bo treba dodelati letos, in sicer ne bo to samo delo komisij, am-Pak mora biti vsega kolektiva. Akcija uresničenja samoupravnega položaja delavca ne more biti stvar predstavnikov — četudi bi iim zaupali — ampak naloga delavcev samih. Kako jo bomo rešili, pa je seveda odvisno od organov, ki so po samoupravni ali Po politični plati zadolženi, da spodbujajo zamisel in organizacijo razprave, da zbirajo in usklajujejo pobude in mnenja.
Posebno odgovornost v tej družbeno pomembni akciji imajo Organizirane sile delavcev: Zveza komunistov, sindikati in Zveza btladine.
Komunisti morajo biti v tem delu prvi, ki so sposobni najgloblje spoznati vrednost in revolucionarnost organiziranja delavcev na način, kot ga zahtevajo ustavna dopolnila in zakoni o združenem delu. Komunisti v tej akciji morajo biti tudi tisti, ki bodo to revolucionarnost branili in sproti onemogočali, da se tudi v temeljne organizacije ne vtihotapi birokratsko reševanje, da se tudi v novi organiziranosti onemogoči odločanje v imenu delavcev. Komunisti morajo zagotoviti, da bodo delavci iz te akcije izšli dejansko svobodnejši in hkrati odgovornejši upravljal-ci združenega dela in družbenih sredstev.
Bistveni del te faze revolucije je revolucija zavesti: Ne smemo se zadovoljiti z mnenjem, ki ga zaradi nepoznavanja in neosveščenosti zasledimo med kolektivi, češ, da je to pač spet nekaj novega, okrog česar je veliko razprave, da bo pa delavec ostal v svojem mezdnem odnosu in se zato, če bo plača vsaj normalna, niti ne bo razburjal. Komunisti se morajo s takšno pasivnostjo spoprijeti in na prvi stopnji med sabo, potem pa predvsem prek sindikatov izvajati akcijo množičnega osveščanja in vključevanja
14-
.
^ Razstave v Londonu — klubska garnitura ALBA
Brest na razstavi v Londonu
. kisati članek o razstavi, kjer J® glavni edini razstavni predat pohištvo, je dokaj prijetna |>aloga. Ocenjevati razstavo izdelav, ki so bili prikazani na DE-INTERNATIONAL v Londo-u; Pa je zelo neprijetna naloga. _ sama beseda DECOR nam ^°Ve, da so bili na tej razstavi Medmeti, ki so namenjeni v glav-etn dekoraciji. Dejansko smo r* ogledu razstave ugotovili, da 0 Vsi izdelki, ki so jih različni "Oizvajalci iz različnih dežel r^dstavili, namenjeni v glavnem ® dekoracijo, s posebnim poudarkom za opremo (ne pohi-c.v°) hotelov. Razstavljeni vzor-Podnih oblog, svetil, stenske Piserije, individualnega sedež-Vin 3 P°hištva (skoraj v celoti ko-„ da —- umetno usnje), saune in *rditv^n° Potriuiei° prejšnje
pohištva v pravem pomenu be-H,de je bilo razstavljenega zelo rw Več ali mani bili raz-
st 'd- Več ali manj so bili razili fVden* stoli, mize in samostoj-sti^telji v izvedbi kovina — pla-
vit a • za opremo restavracij, dobrih Prostorov hotelov in po-
tiid"3 seimu je bila zastopana Vil" Jdgoslavija s skupnim pa-^Jonom, pod pokroviteljstvom r®Zlle gospodarske zbornice ozi-itiu a. Vugoslaviapublik. Zastopati-!? l"e bilo 16 proizvajalnih in St°0v'skih podjetij, vendar raz-hwVni predmeti niso bili izbrani ri*Herno tej razstavi.
Brest se je na tej razstavi skupno s Slovenijalesom predstavil s popolnoma novim programom sedežnih garnitur, jedilnih garnitur in kuhinie, izdelanih iz masivnega jelovega lesa. Zanimanje za ta program je bilo izredno, posebno še s strani nam že znanih kupcev, ki so bili na razstavo tudi vabljeni. To trditev potrjuje tudi dejstvo, da so skoraj vsi kupci takoj naročili vzorce, nekateri pa tudi že vzorčne količine posameznih garnitur.
Želja, da se del masivne proizvodnje preusmeri na predelavo jelovega lesa, katerega zadostne količine naj bi bile zagotovljene iz domačih virov, se je uresničila. Morda so bili dobro izbrani, naša naloga sedaj pa je, da celotno zamisel uresničimo. To je namreč po oceni lahko osnovni program za izvoz (po trenutno dokaj ugodni ceni) na zahodno in severno evropsko tržišče.
Za zaključek še to:
Ker je to razstavo, na kateri več ali manj ni mesta za klasično pohištvo in ker bo postal prihodnje leto sejem pohištva v Londonu, ki je običajno v začetku februarja (takoj za sejmom v Koinu ali Parizu) mednaroden, bi bilo verjetno potrebno razmisliti, ali ne bi bilo bolj smiselno biti prisoten na tem sejmu kot pa na DECOR INTERNATIONAL.
J. Mele
najširše delavske javnosti v oblikovanje novih odnosov.
Samo pravno-formalna zadostitev novi zakonski ureditvi resnično ne bo prinesla kdo ve kako revolucionarnih sprememb, če je ne bo spremljala revolucionarna zavest prizadetih.
Mladinci prav tako lahko marsikaj prispevajo k oblikovanju novih odnosov. Njihova neobremenjenost z ustaljenimi normami upravljanja, ki jih starejši zmeraj radi vlačimo za seboj, ter njihova naravna sla po spreminjanju novih »pravil igre« se ob zavestnem in organiziranem u-smerjanju lahko združita v pomembno vsebino, ki bo dajala .u-poštevanje vredno podlago ureja-janju medsebojnih odnosov v naših kolektivih in med njimi.
To je torej poziv k resnemu, množičnemu in organiziranemu delu: ko gradimo nov sistem u-pravljanja in odločanja, ko postavljamo v zakonske okvire no-
Delo na krlišču v TLI Stari trg
m
vo vsebino, ko hočemo iz pogosto nemočnega in odvisnega delavca napraviti odgovornega upravljal ca, bi res ne bilo prav, da prepustimo vso stvar komisijam in službam, vsi drugi pa čakamo, kaj si bodo »izmislili« namesto nas in za nas.
Delo, ki nas časa, je najzahtevnejše, zahtevalo bo veliko časa in znanja, to bo težak preizkus za partijo, za sindikate in za mladino. To bo merjenje zavesti in revolucionarnosti našega delavstva, bo še en zrelostni izpit za naše kolektive.
J. Praprotnik
Z obiska na Hannoverskem sejmu
Na letošnjem Hannoverskem sejmu, ki je bil odprt od 26. aprila do 4 maja, so bile tri ogromne hale namenjene izključno izdelovalcem lesnoindustrijske opreme. Nekaj podjetij je razstavljalo tudi v drugih halah. Razstavljalcev, je bilo po posebnem katalogu za lesno industrijo 461 iz različnih dežel. Praktično vsi, ki nekaj pomenijo v tej panogi.
Zanimivo in koristno si je bilo ogledati tudi razstavni prostor za kemično industrijo (laki, lepila, plastične mase), paviljon za vse vrste ročnega orodja, za transportne naprave in za pneumat-sko tehniko. V pičlih dveh dneh, kolikor je trajal naš obisk, pa je bilo to nemogoče.
Na splošno se finalna lesnoindustrijska oprema razvija tako, kot je bilo napovedano. Revolucionarnih novosti ni, vendar se stroji in naprave hitro razvijajo in dopolnjujejo.
Pri ploskovnem pohištvu je bilo razstavljenih precej strojnih linij za neprekinjeno proizvodnjo z nakladalcem na začetku in raz-kladalcem na koncu linije.
Bistvena razlika med letošnjim sejmom lesnoobdelovalnih strojev in med enakim pred dvema letoma je predvsem v elektronskem nastavljanju strojev. Ta način nastavljanja je v glavnem vgrajen v avtomatske formatke, razrezovalke (stroje za razrez i-verk) in furnirke robov.
Neki proizvajalec lesno obdelovalnih strojev je izdelal celo o-grodno stiskalnico (stiskalnico za lepljenje omaric v montaži), ki jo je mogoče elektronsko v nekaj sekundah preurediti za lep-lienie drugačnih ogrodij omaric. Na žalost taka stiskalnica stane okrog 90 milijonov starih dinarjev in bi bila zato pri nas neekonomična, še posebno, ker je uporabna le za preprostejša ogrodia.
Kaj je pravzaprav elektronsko nastavljanie strojev? Proizvajalci to uredijo tako. da k strojem, ki so v osnovi takšni, kakršne poznamo, dogradiio elektronsko napravo za nastavljanje stroja. Nekoliko podrobnejša razlaga dela bo najbolj preprosta, če se omejim na preprostejši primer, denimo samostojno avtomatsko for-matko.
Ta stroj ie mogoče elektrons-sko nastaviti le za širino oziroma dolžino ohdelovanca in ga prilagoditi debelini. Nastavljanje za vse droge operacije-utorienie, brazdanje in podobno, je še vedno ročno. Delavec, ki želi nastaviti stroj, odčitati mere iz načrta ter jih, podobno kot na elektronskem računskem strojčku, odtipka na elektronski napravi. Nato nritisne na gumb in stroj se približno v desetih sekundah do desetinke milimetra natančno nastavi na odtipkane mere. Pomembno pri vsem tem ie še to, da mora delavec uri vsaki zamenjavi rezil z enako natančnostjo stroj uskladi z elektronsko napravo, sicer je le-ta nekoristna.
Enako je to urejeno tudi na razrezovalkah, samo da je tam več skal za odtipkavnje, ker se na tem stroju reže več dimenzij hkrati.
Razstavljeni so bili tudi že o-pisani stroji s programiranim nastavljanjem. V bistvu je to e-nako kot elektronsko nastavljanje stroja, samo da se v tem primeru v stroj vstavi luknjana kartica, po kateri se stroj samodejno nastavi. To kartico že prej izdela priprava dela in celo računski center podjetja, če ima podjetje podatke in planiranje urejeno.
Pri lakirnih progah, ki so predvsem hitrejše in ob sličnih metodah sušenja laka je Eisenmann predstavil kot novost v Evropi, sušenje laka v sekundi z elektronskim žarčenjem.
Tudi pri obdelavi masivnega lesa prodira ta elektronska tehnika in programiranje. Tako je Wadkim prikazal avtomatsko programirano krojenje jelovine glede na kvaliteto lesa.
Standardni stroji so močnejši, opremljeni z šaržerjem za podajanje obdelovancev v stroj in povezanih je več strojev skupaj. Še naprej se razvijajo avtomati za obdelavo masivnega lesa, pri čemer so se izkazli italijanski proizvajalci strojev.
Da je računalniška tehnika prodrla na vsa področja, je dokaz avtomatska sušilnica, za katero program izbere in potem vodi sušenje računalnik. Računalnik izračuna takšen program su-
šenja, pri katerem so stroški e-nergije in čas sušenja najmanjši.
Veliko je bilo prikazanih naprav za odsesavanje žagovine in lesnih odpadkov. To so zaprti sistemi. Zrak se popolnoma prečisti in se s približno enako temperaturo vrača nazaj v delovni prostor. S tem se prihrani veliko toplotne energije in ustvari majhen nadpritisk, da ni prepiha in da se prah ne dviguje.
Omenil bi še nekaj manj pomembnih sprememb v izdelovanju lesnoindustrijskih _strojevvCe bi hotel opisati vse, bi bil ta članek predolg.
Na primer sestavljanje furnirja s punktiranjem s plastično maso.
Več proizvajalcev je razstavljalo dvostranske lepilne stroje.
Visokofrekvenčna stiskalnica za širinsko lepljenje lesa v plošče oziroma v večje dimenzije, da se izkoristi odpadek. Vse je avtomatsko, tudi razrez na zahtevano širino.
Tvrdka CEAF — Torino je predstavila patentiran princip za zaščito lesa od vpliva atmosferske vlažnosti pod naslovom »Stabilizacija lesa je važnejša kot kot sušenje«. V posebnih komorah se z dolčenim postopkom spremeni struktura lesa, tako da les več ne spreminja dimenzij pod vplivom zraka. To bi bilo zelo pomembno za prihodnji razvoj predelave lesa, saj bi tako dobili »miren material«. Težko pa je oceniti, koliko je ta metoda uspešna.
Ob tako hitrem napredku strojev moramo obnoviti vsaj vso našo tehnično zastarelo opremo in prizadevanje stabilizacije bi moralo biti tudi v tej smeri.
M. Ceršak in I. Lovše
Brest v prodajalnah Murke
Ekonomski slovarček
STROŠKI PROIZVODNJE
Stroški proizvodnje so cenovni vzorci porabljenih elementov in dejavnikov v proizvodnem procesu. Stroške lahko seštevamo, razvrščamo v skupine, delimo na posamezne predmete in jih primerjamo s planom ali s prodajnimi cenami.
To je zelo važna kategorija, ker višina stroškov vpliva na dobiček, s tem pa posredno tudi na naraščanje osebnih dohodkov.
1.	glede na odvažanje stroškov v poslovnem procesu ločimo:
—	fiksne stroške
—	variabilne stroške.
a)	Fiksni stroški so tisti, ki ostanejo nespremenjeni pri različnem obsegu proizvodnje. Enaki so pri obsegu 12 milijard S din ali 5 milijard S din, medtem ko na enoto proizvoda padajo, kar vpliva na večanje dobička.
To načelo povsem velja za absolutno fiksne stroške (amortizacija, vodni prispevki, prispevki za mestno zemljišče itd.), medtem ko se del fiksnih stroškov, ki jih imenujemo fiksni stroški, do določene višine ne spreminjajo, potem pa se spremenijo in ostanejo spet do določene višine nespremenjeni, da bi se potem spet spremenili (različne obresti, del režijskih osebnih dohodkov, investicijsko vzdrževanje itd.).
b)	Variabilni stroški popolnoma označujejo naraščanje proizvodnje, ker se spreminjajo skladno s spremembami obsega proizvodnje. Ce se poveča obseg proizvodnje za 100 %>, se bodo za toliko povečali tudi variabilni stroški. Ti stroški so predvsem stroški materiala, surovin, izde-lavni osebni dohodki itd.
2.	Glede na možnost za neposredno ugotovitev nosilcev stroškov delimo stroškovne kategorije (to so skupine stroškov, ki imajo skupne značilnosti) na:
a)	neposredne stroške in
b)	posredne stroške.
Neposredni stroški so tisti, za
katere natančno vemo, na katerem stroškovnem mestu nastajajo.
Posredni stroški pa so tisti, za katere ne vemo, v kakšnem obsegu nastajajo na določenem stroškovnem mestu, temveč jih delimo na stroškovna mesta po ključih (približna razdelitev), kar ovira natančno ugotovitev lastne cene za proizvod.
3.	Po funkciji izračunavanja ločimo:
a)	poprečne stroške; to so celotni stroški na enoto proizvoda (dobimo jih, če delimo vsoto stroškov z izgotovljenimi proizvodi),
b)	mejne stroške; to so stroški vsakega proizvoda in jih dobimo tako, če odštevamo od vseh stroškov dosežene stroške do zadnje enote.
Na primer:
03
TS
O


-
a
o
c
M
2

Ci


3
■X
CZ)
C/D
V * v
10
20
30
40
100
150
250
450
50
100
200
Človek človeku-kri za življenje
Letos je bil odvzem krvi za delavce Bresta v začetku maja. Tudi tokrat so se naši delavci odzvali v lepem številu, čeprav bi bila ta številka iz posameznih poslovnih enot lahko še večja. Ne glede na to pa lahko ugotovimo, da se delavci našega podjetja vedno vključijo v to humano akcijo, kar dokazuje, kako visoka zavest je v njih, kadar gre za pomoč sodelavcu — sočloveku.
Iz Tovarne pohištva Cerknica je oddalo kri 113 delavcev, iz Tovarne pohištva Martinjak 37 delavcev, iz Delavske restavracije 3 delavci in iz SKS 2 delavca.
Odvzem krvi je bil dobro organiziran in delavcem ni bilo treba toliko čakati kakor lani.
Vsem darovalcem krvi se v i-menu občinske organizacije RK in organov upravljanja najlepše zahvaljujemo.	J. Klančar
Regres za letovanje - v juniju
Z letnim planom je bil sprejet regres za letovanje in oddih v znesku 450 dinarjev na zaposlenega. Regres je namenjen za financiranje letnega oddiha delavcev v času dopusta. Pravico do regresa imajo vsi zaposleni, ki imajo in si pridobijo pravico do koriščenja letnega dopusta iz rednega delovnega razmerja v tekočem koledarskem letu. Te pravice pa nimajo tisti na novo prispeli delavci, katerim je že bil izplačan regres v drugi delovni organizaciji pred prihodom na Brest.
Regres se izplačuje v enkratnem in enakem znesku vsem de-
lavcem Bresta ne glede na število družinskih članov. V preteklem letu je znašal regres 300 dinarjev, izplačan pa je bil pred koncem prvega polletja za vse tiste, ki so že lahko nastopili letni dopust in
v mesecu oktobru za ostale delavce, ki so si pridobili pravico do koriščenja dopusta do konca koledarskega leta.
Podobno kot lani bo letos prvo izplačilo regresa še pred nastopom kolektivnega dopusta v začetku julija, drugo pa predvidoma v oktobru za ostale delavce.
T. Zigmund
Za proizvodnjo od 30 do 40 enot smo potrebovali za 200 enot dodatnih stroškov. Imenujemo jih dodatni ali mejni stroški. Ti stroški so izredno pomembni za ugotavljanje optimalne proizvodnje in za presojo, kdaj se nam izplača proizvodnja nekega izdelka.
Kalkulacija je postopek za ugotavljanje skupne lastne cene nekega izdelka. Lahko je pred-kalkulacija, kar pomeni, da s planskimi normami in podatki ugotavljamo planirano lastno ceno in obračunsko kalkulacijo. To pomeni, da z doseženimi podatki ugotavljamo lastno ceno. S primerjavo planirane in obračunske kalkulacije ugotavljamo odklone, ki so zelo pomembni za poslovne odločitve prihodnjega proizvodnega procesa.
Če v shemi prikažemo kalkulacije po celotnih stroških, bi bilo videti takole:
— izdelavni material + izdelavni osebni dohodki + amortizacija + splošni stroški izdelave + splošni stroški uprave in prodaje
= LASTNA CENA
Šolski primer delovanja fiksnih stroškov:
Že prej smo omenili, da je delovanje fiksnih stroškov izredno pomembno. Da bi to ilustrativno prikazali, dajemo šolski primer, ki izhaja iz poslovanja podjetja na različnih ravneh obsega proizvodnje:
					Cene in	stroški	na enoto	Ostane do- hodka 5—8
Obseg	Fiksni stroški	Varia- bilni stroški	Skupaj 2 + 3	PC	fiksni	bil ni	skupaj 6 + 7	
1.000	10.000	10.000	20.000	20	10	10	20	—
2.000	10.000	20.000	30.000	20	5	10	15	5
3.000	10.000	30.000	40.000	20	3,3	10	13,3	6,7
5.000	10.000	50.000	60.000	20	2	10	12 8 B. Mišič	
V našem salonu pohištva je vedno dovolj kupcev
Posvetovanje o splošnem ljudskem odporu
kata iz vse občine, pa tudi predstavniki ostalih političnih in delovnih organizacij. Na posvetovanju je bil tudi predsednik komisije za splošni ljudski odpor pri republiškem sindikalnem svetu tovariš Julij Planinc, ki je orisal dosedanje delo pri pripravah na splošni ljudski odpor v slo-vennskem merilu, posebno pa je zadržal ob nalogah, ki zadevajo sindikalna vodstva v delovnih organizacijah. Dejal je, da morajo biti sindikati mobilizator članstva pri pripravah za splošni ljudski odpor.
Komisije morajo že sedaj pripraviti programe dela, načrte, navodila in predvideti kadre v primeru vojne.
Pri dosedanjih pripravah je
21. maja je komisija za splošni ljudski odpor pri občinskem sindikalnem svetu organizirala posvet o nalogah in pripravah na splošni ljudski odpor. Na posvetovanje so bili vabljeni predstavniki osnovnih organizacij sindi-
Društvo inženirjev in tehnikov na Brestu
Društvo inženirjev in tehnikov je bilo pred leti na Brestu že ustanovljeno, vendar je po odhodu nekaterih strokovnih kadrov iz podjetja aktivnost društva povsem zastala. Od takrat ni bilo več nikakršne povezave z društvom inženirjev in tehnikov v Ljubljani, pa tudi ne z organizacijami višje ravni.
Kakšno društvo je pravzaprav to? Društvo inženirjev in tehnikov industrije za predelavo lesa (DIT IPL) je prostovoljna strokovna družbena organizacija inženirjev in tehnikov, ki delajo v tej gospodarski veji.
Večina slovenskih lesnoindu-strij skih podj etij ima organizirana društva inženirjev in tehnikov v svojih delovnih organizacijah, ali pa so strokovni delavci včlanjeni v društvih, ki obsegajo širša območja. Bistvo je torej v tem, da so strokovni delavci povezani in organizirani za strokovno delo, za spremljanje izsledkov znanosti in posredovanje le-teh v prakso ter njihovo pravilno razlaganje in izkoriščanje.
V naši delovni skupnosti je že dolgo čutiti pomanjkanje kadrov, še bolj pa nepovezanost in neorganiziranost prisotnih strokovnih kadrov. Zato se je posebni iniciativni odbor povezal z Društvom inženirjev in tehnikov v Ljubljani. Z upravnim odborom tega društva je bilo dogovorjeno, da bomo na Brestu organizirali aktiv Društva inženirjev in tehnikov Ljubljana.
Naš aktiv naj bi imel predvsem naslednje naloge:
—	poveže naj vse tehnične kadre v podjetju;
—	združuje naj strokovne delavce, jim pomaga iz nazadovanja in strokovne ter družbene izoliranosti;
—	organizira naj delo inženirjev in tehnikov tudi za akcije, ki niso vezane neposredno na
vsakdanje delo na delovnem mestu;
—	sodeluje, prispeva in pomaga naj k pravilnem reševanju strokovnih in družbenih vprašanj v podjetju in izven njega;
—	z organiziranjem strokovnih predavanj, ekskurzij in izmenjavo mnenj naj pomaga dvigati strokovno raven svojih članov;
—	prispeva naj k uvajanju racionalizacij in proizvodnosti dela;
—	vzdržuje naj stike s podobnimi organizacijami v Sloveniji.
Kakor je znano, se nekateri strokovni delavci zelo trudijo, da bi aktiv društva inženirjev in tehnikov na Brestu zares zaživel. Želeli pa bi, da pri delu aktiva sodelovali vsi strokovni delavci, pa tudi vsi tisti, ki jih delo Društva inženirjev in tehnikov zanima.
J. Majerle
zlasti pomembno to, da je zanimanje vsega prebivalstva zelo veliko, kar nam kažejo uspešno izpeljani programi civilne zaščite.
Na posvetu so kritično ocenili tudi obveščanje v delovnih organizacijah o splošnem ljudskem odporu.
Tovariš Planinc je dejal, da morajo odbori za splošni ljudski odpor v delovnih organizacijah obravnavati:
—	vprašanje financiranja,
—	vprašanje zalog živil,
—	vprašanje fizične priprave prebivalstva.
Skratka, delo teh komisij oziroma odbora v delovnih organizacijah je izredno pomembno ir zahtevno.
Predstavnik oddelka za narodno obrambo tovariš Mehadžič je bil kritičen do dela za SLO v delovnih organizacijah. Dejal je. v teh pripravah premalo narejenega. Odbori za SLO v delovnih organizacijah niso ustrezni, saj v njih niso zastopane ženske ir mladina.	J. Hren
Tečaji za polkvalifikacijo
Vprašanje polkvalifikacij se v kadrovskih službah vleče že dolga leta. Razmišljanja, dogovori in stališča strokovnih ljudi pa so dala spoznanje, da ne smemo enačiti priučenosti s šolsko pogojenimi kvalifikacijami. Znan je primer mladega kmečkega fanta, skreganega z osnovno šolo, ki je že po nekaj mesecih dela v tujini dobil spričevalo, da je polkva-lificiran strugar.
Doslej so bili na BRESTU naslednji kriteriji:
starost, delovna doba, stalnost na delovnem mestu in sposobnost za opravljanje dela, ki ga je ocenjevala v vsaki poslovni enoti posebej imenovana komisija.
19. maja so delavci v tovarni pohištva Martinjak in v obeh poslovnih enotah v Starem trgu poslušali še predavanja z naslednjimi temami:
— osnove tehnologije obdelave lesa — prirejeno za poslovno enoto;
—	študij dela in časa;
— TOZD in novi ekonomski odnosi;
—	varnost pri delu.
Delavci so bili s predavatelji
zadovoljni, prav tako tudi z izbranimi temami. Ne bi bilo odveč, če bi za iste delavce v naslednjih izobraževalnih sezonah priredili enako zanimiva enkratna predavanja.
V cerkniških poslovnih enotah pa bosta komisiji končali del°
teh dneh.
F. Turšič
Srebrni jubilej
LESNEGA ODSEKA TEHNIŠKIH ŠOL V LJUBLJANI
V mesecu mladosti je lesni odsek ljubljanskih tehniških šol praznoval svoj srebrni jubilej — 25 let dela, trdega dela in zavidanja vrednih uspehov.
Zakaj v našem glasilu takšna pozornost temu dogodku?
Zato, ker je to naša šola. Zato, ker od te šole v veliki meri zavisi tudi naš položaj, včerajšnji, današnji in jutrišnji. Tako eksplozivno hiter razvoj lesne industrije v Sloveniji in v našem delu Notranjske je neusmiljeno zahteval tehnično razgledanih in izurjenih delavcev. Javornik, Snežnik in Menišija so dajali lesno surovino, zaostalo kmečko zaledje je dajalo osnovno delovno silo Tehniška šola pa je ta človeški potencial plemenitila, vzgajala in izobraževala, usposabljala za vse zahtevnejše naloge, ki jih je terjal obstanek in razvoj tolikšnega Podjetja.
V sicer, priznajmo, silno zastarelem, skoraj še avstroogrskem sistemu našega šolstva, so tehniške šole, verjetno tudi pod nenehnim pritiskom razvijajoče se industrije, hotele ali ne vendarle sledile zahtevam modernega časa, dopolnjevale in spreminjale Zastarele učne programe z novejšo vsebino, se trgale od sicer Povsod prevladujočega teoretiziranja in zgodovinskosti pouka in sprejemale nove metode praktičnega dela, laboratorijskih vaj in Prakticiranja po tovarnah, za katere so vzgajale svojo mladino.
Stari, častitljivi prostori na Aškerčevi cesti v Ljubljani so postali pretesni. Ob Meblu je zrasla samostojna tehniška šola, ob Brestu leta 1965 prvi dislocirani °ddelek, štiri leta kasneje podobna oblika pri Novolesu.
Lahko ugotovimo, da ti oddelki — letos vpisujemo že petega ~~ pomenijo za Brest osnovno kadrovsko rešitev in perspektivo, Za cerkniško občino pa prav tako tzhod iz situacije, ko je lahko študirala samo elita, nekoč buržoazna, po vojni intelektualno-biro-kratska — nikoli doslej pa kmečko- ali industrijsko-proletarska. “rav tu je velika zasluga lesnega ndseka in ljubljanskih tehniških sol sploh.
Naj mi ne bo zamerjeno, če v t° razmišljanje vnesem en sam ?Pomin iz srednješolskih let, ki obdelan tudi v Biltenu, izdanem ob 25-letnici lesnega odseka tehniških šol v Ljubljani:
Bere se:
tike. Politike, ki je kadrovsko odrešujoča za BREST, ki pomeni bogatenje človeškega potenciali prebivalstva naše občine in pomeni tudi vzgojo delovnih in proletarsko revolucionarnih tehniških kadrov. To, kar današnja in jutrišnja družba hoče od nas.
Naloge, ki so pred nami, so zelo obsežne zlasti na področju socialističnega razvoja in družbenega standarda, vzgoje, izobraževanja, kulturnega dela, zdravstva in socialne varnosti občanov.
Drugo zelo pomembno vprašanje pa je tesno sodelovanje s krajevno skupnostjo, iskanje gospodarskih in finančnih rešitev za financiranje potreb na komunalnem in ostalem področju v Loški dolini.
Na dosedanjih posvetovanjih s predstavniki družbeno-politič-nih in gospodarskih organizacij na občnem zboru krajevne konference SZDL je bilo dogovorjeno, da občanom znova prikažemo potrebe po dokončni ureditvi šolstva, zlasti šol v Bab-nem polju in v Igavasi, potrebe po postavitvi transformatorskih postaj v osmih vaseh v Loški dolini, pa tudi po asfaltni povezavi med vasmi.
Delovni načrt krajevne skupnosti pa bi bilo mogoče izpolniti, če bi se poleg sredstev, ki gredo po samoupravnem sporazumu od gospodarskih organizacij krajevnih skupnosti, občani spet odločali na referendumu
Ob tako pomembnih dosežkih, ki jih je lesni odsek tehniških šol v tem kadrovsko kratkem obdobju uspel zabeležiti ob 25-Iet-nici svojega dela, havležno čestitamo vsemu vodstvenemu in učiteljskemu kadru in tudi vsem našim delavcem, ki so ob njihovi mentorski vlogi dosegli na tej šoli naslov lesnoindustrijskega tehnika.
J. Praprotnik
za 1,5 odstotni prispevek od neto osebnih dohodkov za dobo petih let.
S tako zbranimi sredstvi bi bilo mogoče v Loški dolini izboljšati električno napetost, ki je v nekaterih vaseh že skrajno slaba in dotrajana, ob novi šoli v Starem trgu je še veliko potreb, ki so nujne, zlasti urejanje okolice, pa tudi šoli v Igavasi in Bab nem polju čakata rešitve. Asfaltna povezava vasi v Loški dolini je tudi nujno potrebna.
O dosedanjem delu in prizadevnosti krajevne skupnosti in Socialistične zveze v Loški dolini je vsa slovenska javnost lahko slišala na javni tribuni »Mi med seboj«, saj je v razpravi sodelovalo več kot petnajst občanov krajevne skupnosti SZDL.
Za prihodnje delo v Socialistični zvezi in za realizacijo sklepov krajevne konference pa pričakuje odbor tudi razumevanje delovnih organizacij, posebno pa še ob novoustanovljenih TOZD, ker bi ob skupnih naporih akcije lahko še uspešnejše pripeljali do konca.
M.Šepec
Socialistična zveza v Loški dolini
V mesecu maju je bil izvoljen nov izvršni odbor pri krajevni konferenci SZDL v Loški dolini. Uspešnost prihodnjega dela SZDL bo odvisna od prizadevnosti novega odbora, od sodelovanja ostalih družbeno-političnih organizacij, pa tudi gospodarskih organizacij, krajevne skupnosti in občanov, zlasti članov socialistične zveze.
»Nepozabna bodo povojna lete obnove in izgradnje, kjer so $rž mladinskih delovnih brigad teesta Ljubljane tvorili mladinci te mladinke tehniške šole. Smelo Sl upamo trditi, da v vseh časih Pa prav do danes ni minila notesa večja delovna akcija doma ?!> v drugih republikah, kjer ne 61 bilo mladih s te šole«.
Kot učiteljiščniki s povsem
?.rUgo usmeritvijo in drugačno uvljenjsko naravnanostjo smo ,e v tistih letih zavesti, letih de-
tlVn rxo L 5 in f«aeninna un^rfirmrol.
Vitosti in resnične požrtvoval-pjsti vselej srečavali z dijaki ehniških šol: v demonstracijah ,a »naš Trst«, na športnih prire-tetvah, in posebej v mladinskih e*ovnih brigadah.
,. Na eni in na drugi šoli smo se •*tee čase zbirali otroci delavcev m duetov — to je bilo, ki nas je /lruževalo v skupnih akcijah in ,te' je bilo vzrok, da se ne eni drugi nismo našli s tedanjo 8 tenazijsko mladino.
^Tehniška šola nadaljuje svojo
s,	iPteucionamo tradicijo. S polhom za potrebe industrije ni
t.	tedel posluh za socialno Štrakli"0 študirajoče mladine in tako tP?rarn° dati prav ravnateljici Sftedških šol, ki v svojem pri-
sPevku
v biltenu ugotavlja:
tei ^pko smo s čutom za pravice vDr ■-h P° izobraževanju reševali r,: te-tenie socialnega razlikovala, ®e Preden smo o njem začeli tevno govoriti.«
mjteši dislocirani oddelki STO «ESTOVIH tehnikov v časov-očn razdobju petih let so nai-1 me j še spričevalo takšne poli-
Mladinci so pripravili kres na Slivnici
Praznovali smo
Že pred 27. aprilom, dnevom ustanovitve Osvobodilne fronte, so se v Grahovem sestali predstavniki vseh družbeno-političnih organizacij, da bi za praznovanje našega delavskega praznika kar najbolje pripravili.
Mladinski aktiv Grahovo si je zadal nalogo, da zakuri na predvečer pred 1. majem kres na Slivnici. Ob zaključku praznovanja 11. maja — krajevnega praznika Grahovega pa je bila pred spomenikom padlih pri osnovni šoli krajša kulturna slovesnost, ki jo je pripravila osnovna šola Grahovo.
Predsednik krajevne organizacije Zveze borcev Grahovo Stane Šega je orisal pomen praznika, obudil spomine na naj hujše dni naše preteklosti in poudaril, naj mladina nadaljuje pot, ki so si jo začrtali borci in mnogi od njih za to dali tudi svoja življenja.
Občani si žele, naj bi bile take in podobne proslave tudi v prihodnje in da bi na njih sodelovalo čim več občanov, na takih in podobnih proslavah pa bi vsekakor morala biti tudi godba na pihala. Zakaj je letos ni bilo, ne vemo, v prihodnje pa se to ne bi smelo več zgoditi.
I.	Škrabec
NOVA RAZSTAVA
Naš salon pohištva gosti po kratkem premoru že drugič izvirnega umetnika — kiparja Edvina Puntarja.
Od lanske jeseni, ko je prvič razstavljal v Salonu, pa do sedaj je le kratka doba. Vse dolge zimske dni je pelo dleto v Puntarjev! skromni hišici v divji samoti veličastnih javomiških host. Surova hrastova, bukova in cipresina debla so se pod veščimi rokami spremenila v Kralje Matjaže, godce, pasjone, gozdarje... Obiskovalcem Salona je prepuščena ocena Puntarjeve umetniške moči in samoniklosti. Nam preostane le, da mu zaželimo vse najboljše.
B. Lavrič
Pravnik odgovarja
Po krajšem premoru je prispelo več vprašanj. Poizkusimo jih rešiti po vrsti.
PRVO VPRAŠANJE: Kako se obračunava oziroma plačuje odsotnost zaradi opravljanja družbenih funkcij in kako obiskovanje tečajev civilne zaščite in drugega izobraževanja?
ODGOVOR: Rešitev omenjanega vprašanja najdemo v določilih Sporazuma o oblikovanju dohodka ter o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter v Pravilniku o izobraževanju.
Po določilu čl. 62 Sporazuma pripada delavcu, ki je odsoten z dela zaradi udeležbe na sejah organov upravljanja oziroma zaradi opravljanja javnih funkcij in dolžnosti, nadomestilo osebnega dohodka po kalkulativni vrednosti točke.
Po določilu 64. člena istega sporazuma pripada delavcu, ki je odsoten z dela zaradi nalog v zvezi s civilno zaščito, nadomestilo osebnega dohodka, izračunano na podlagi poprečnih osebnih dohodkov, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred nastopom dela v zvezi s civilno zaščito. Verjetno ni potrebno posebej poudariti, da se obračunava in izplača nadomestilo le za tiste ure, ko je delavec odsoten z dela. Morebitne preostale ure, ki jih je dolžan opraviti pri izvajanju civilne zaščite izven svojega delovnega časa, pa izvirajo iz državljanske dolžnosti, določene z zakonom in se posebej ne plačujejo.
Delavcem, ki se izobražujejo in strokovno izpopolnjujejo s soglasjem pristojnega organa delovne skupnosti v skladu z izobraževalnimi načrti podjetja, pripadajo ugodnosti in materialni prejemki po določilih pravilnika o izobraževanju. Ugodnosti so precejšnje in so določene za vsako vrsto šolanja posebej:
—	člani delovne skupnosti, ki po odobritvi pristojnega organa obiskujejo redne šole, prejemajo v času šolanja poprečni interni kalkulativni osebni dohodek na zaposlenega v podjetju (28. člen);
—	člani delovne skupnosti, ki jim je odobreno izredno šolanje, imajo naslednje ugodnosti:
—	štipendijo v znesku polovice štipendije, ki je določena za
redno šolanje na isti stopnji in letniku;
—	povračilo šolnine, ki jo vplačajo Ob vpisu v vsak novi letnik;
—	trideset delovnih dni plačanega študijskega dopusta, za katerega prejemajo nadomestilo kot za redni letni dopust (32. člen);
—	pripravniki prejemajo osebne dohodke po analitični oceni delovnega mesta, za katerega se pripravljajo, zmanjšani za štiri razrede (45. člen);
—	učenci v gospodarstvu (vajenci) dobivajo v času učne dobe mesečne prejemke po lestvici, ki jo določa letno svet za kadre, ko pri tem upošteva letnik šolanja ter učni uspeh (50. člen);
-— član delovne skupnosti, ki je odsoten z dela zaradi tekočega dopolnilnega strokovnega izobraževanja, prejme za ta čas nadomestilo osebnega dohodka po enakih določilih kot se obračunava za čas državnih praznikov (54. člen) — to je v višini poprečnega dnevnega osebnega dohodka delavca v mesecu, v katerem je državni praznik.
DRUGO VPRAŠANJE: Ali je res, da po novih predpisih pripada delavcu najmanj 18 dni letnega dopusta? Če to drži, od kdaj se ta predpis uporablja?
ODGOVOR: Novi zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v ženem delu je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ dnel9. 4.73. V 27. členu je rečeno, da ima delavec pravico do letnega dopusta, trajajočega najmanj osemnajst delovnih dni, največ pa trideset delovnih dni
Vprašanje, od kdaj naprej uporabljati to določilo, je bilo sproženo tudi na posebnem posvetu pravnikov, ki so proučevali določila novih predpisov. Zavzeto je bilo stališče, da je treba gotovo upoštevati okoliščine, da zakonodajalec sredi poslovnega leta ni imel namena poseči v planirane delovne ure in s tem rušiti celotnih planov. Zato je treba odgovor na vprašanje povezati z določilom 76. člena istega zakona, ki pravi, da morajo delavci v organizacijah združenega dela svoja medsebojna razmerja urediti v skladu z določbami tega zakona do konca leta 1973.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Uvajanje avtomatske obdelave podatkov na Brestu
Iz začetkov AOP — prve luknjačice
RAZPIS
KOMISIJA ZA PODELJEVANJE ŠTIPENDIJ SKLADA JANEZA HRIBARJA OBČINE CERKNICA
razpisuje
za potrebe gospodarstva in družbenih služb občine Cerknica — 10 štipendij za dijake srednjih šol in za redne študente višjih ter visokih šol
Štipendije lahko dobijo izredno uspešni in nadarjeni dijaki in študentje tistih poklicev, ki jih v občini Cerknica najbolj primanjkuje.
Kandidati za štipendije morajo imeti najmanj prav dober uspeh v preteklem šolskem letu, opraviti še test sposobnosti in izpolnjevati naslednje kriterije:
—	stalno prebivališče v občini Cerknica,
—	moralno-politične kvalitete,
—	socilano stanje prosilca in njegove ožje družine, do 900 din mesečno na družinskega člana,
—	deficitarni poklici in družbene službe.
Štipendistu sklada, ki med študijem ne doseže vsaj dobrega uspeha, se štipendija ukine z mesecem zaključka šolskega leta. Tak štipendist mora vrniti znesek prejetih štipendij v enakem obdobju, kot je prejemal štipendijo.
Podrobnejša razmerja s štipendisti se urejajo s pogodbami. Višina štipendij znaša za srednje šole od 700 do 950 din, za ostale pa od 950 do 1200 din in je odvisna od letnika in uspeha študija. Kandidati za štipendijo morajo predložiti:
—	Prošnjo za štipendije obr. 1,65
—	potrdilo o šolanju,
—	prepis dokazila o učnem uspehu,
priporočila koordinacijske kadrovske komisije pri občinski kon-fernci SZDL.
Prošnje z omenjenimi prilogami je treba poslati najkasneje do 30. j unija 1973 na naslov:
SKLAD JANEZA HRIBARJA — Skupščina občine Cerknica Gerbičeva 32 — 61 380 CERKNICA p. p. 64
ir Kandidate bomo o postopku in izidih razpisa obvestili pismeno. Vsebinsko in oblikovno nepopolnih prošenj komisija ne bo obrav-
norolo	J
Mladinska ribiška sekcija
Računalnik IBM 360/25 s kapaciteto glavnega spomina 32 K ima tudi BREST Cerknica. Računalnik sodi med sisteme za obdelavo podatkov tretje generacije in je instaliran od novembra 1970.
Trenutno na računalniku redno obdelujemo naslednje podatke:
1.	Zasledovanje vseh osnovnih podatkov s spremembami za vse materialne grupe (materiali, polizdelki, izdelki).
2.	Materialni obračun (materialno in blagovno knjigovodstvo z vodenjem zalog).
3.	Zasledovanje osnovnih podatkov s spremembami za kupce in dobavitelje.
4.	Vodenje naročil kupcev s fakturiranjem, dobropisi — bre-mepisi in prodajnimi statistikami.
5.	Vodenje saldakontov kupcev.
6.	Obdelava sestavnic (kosovnic) z izračunom bruto potreb.
7.	Obdelava krojnih kart za razrez iverk.
V	pripravi pa so še področja:
1.	Izračun neto materialnih potreb.
2.	Razpisovanje materialne dokumentacije.
3.	Obdelava naročil dobaviteljev z likvidacijo računov.
4.	Saldakonti dobaviteljev.
5.	Obračun osebnih dohodkov.
S pripravami za uvajanje avtomatske obdelave podatkov smo pričeli sredi leta 1969. Takrat je podjetje izdvojilo strokovno ekipo z nalogo, da pripravi osnovni koncept za uvajanje avtomatske obdelave podatkov s prednostnim vrstnim redom, da predlaga izbor in status najustreznejšega stroja, ki bi bil sposoben obdelati vse podatke po področjih, ter da opravi vse organizacijske in kadrovske priprave za nastanek računskega centra.
V	začetku leta 1970 je bil ustanovljen poseben sektor za avtomatsko obdelavo podatkov z dvema organizatorjema in dvema programatorjema. V letu 1970, 1971 in 1972 se je strokovna ekipa za pripravo avtomatske obdelave podatkov kadrovsko krepila, tako da so poleg operativnega kadra operaterji sistema, opera-
PRAVNIK ODGOVARJA
(Nadaljevanje s 5. strani)
Ker je velika verjetnost, da je omenjeno stališče pravilno, pomeni, da so delovne organizacije dolžne zadevo samoupravno urediti do konca letošnjega leta, v prihodnjem letu pa že planirati in koristiti dopuste po novem.
TRETJE VPRAŠANJE: Ali de lavec (delavka), ki mu je s posebnimi predpisi dopuščeno, da dela po štiri ure dnevno, pa v tem času koristi letni dopust, »dan za dan« ali »dva dneva za dan«?
ODGOVOR: O tem smo že pisali v našem glasilu. Videti je, da je problem še živ. Prosili smo za mnenje republiški sekretariat za delo in bomo po prejemu le-tega podali dokončni odgovor.
Tik pred zaključkom redakcije Obzornika smo dobili mnenje — pojasnilo Republiškega sekretariata za delo, ki nam podaja odgovor na vprašanje v zvezi s koriščenjem dopusta delavcev (delavk), ki delajo po štiri ure.
V odgovoru je navedeno, da ni zakonite podlage, da bi imeli delavci, ki delajo po štiri ure na dan, daljši dopust kot ostali. Saj tudi zakon govori le o »delovnih dnevih«, ne pa o »delovnih urah« dopusta.
Iz povedanega torej sledi, da je zakonit način koriščenja dopusta tudi v primerih, ki jih vsebuje gornje vprašanje, le »dan za dan«.
Z. Zabukovec
ter ji luknjačev in verificirk, v sektorju trije organizatorji in štirje programerji.
V podjetju, ki ni imelo nikakršne tradicije pri strojni obdelavi podatkov, ki se je zaradi rekonstrukcije organizacijsko utrjevalo, so bile pred mlado ekipo za uvajanje avtomatske obdelave podatkov postavljene izredno odgovorne naloge.
Po prednostnem planu glede na obseg podatkov in probleme po področjih, smo začeli s pripravami za obdelavo podatkov materialnega poslovanja in vodenja naročil kupcev in fakturiranja.
Po podrobnem posnetku poslovanja je bilo treba na novo izdelati vse sisteme šifriranja, izdelati novo dokumentacijo, izdelati vse postopke za zajemanje podatkov, izdelati navodila za izpopolnjevanje dokumentov ter izdelati vse programe in navodila za obdelavo. Že takoj ob instalaciji so bili pripravljeni skoraj vsi programi za zasledovanje vseh osnovnih podatkov s spremembami za matično datoteko ter materialni obračun. Programi, ki smo jih do instalacije računalnika testirali v drugih centrih, so delovali skoraj brezhibno. Začeli pa so se organizacijski problemi, ki spremljajo uvajanje avtomatske obdelave podatkov skoraj slehernega področja še danes.
Te težave bi strnil v naslednje skupine:
1.	Dosledno izpolnjevanje postopkov in navodil.
2.	Informiranost in izobraževanje.
3.	Natančnost.
4.	Sodelovanje.
1.	Za vsako področje, ki se uvaja na računalnik, mora organizator izdelati vse dokumente, vsa navodila za izpolnjevanje teh dokumentov v opisom vseh rubrik, načinom izpolnjevanja, virom podatkov za vpis v posamezno rubriko in podobno. Določiti mora osebe, ki taka navodila izvajajo, določiti krogotok dokumentov, določiti vso organizacijo obdelave podatkov na sistemu in predpisati programerju nedvomne programske definicije, na podlagi katerih se pišejo programi. Cel kompleks predstavlja postopek, po katerem se morajo ravnati vsi, ki so kakorkoli povezani z izvajanjem dela postopka. Ko so vse naloge postopka opravljene, je treba s poskusnimi — testnimi podatki ugotoviti, ali postopek deluje ali ne. Običajno se med poizkusno obdelavo postopka še dopolnijo ali izboljšajo. Vsekakor pa mora organizator v času, ko je določeno področje v fazi poizkusne obdelave, zelo skrbno nadzirati izvajanje vseh del postopka in vsa dela koordinirati. Običajno trajajo poizkusne obdelave od enega meseca do pol leta, lahko pa tudi več. Čas trajanja poizkusne obdelave je v največji meri odvisen od sposobnosti organizatorja.
2.	Ko je postopek za obdelavo podatkov izdelan, je treba organizirati krajše tečaje, kjer se razloži celotni postopek obdelave podatkov določenega področja strokovnim kadrom oddelka, službe ali sektorja, kamor področje spada. Na tečajih se morajo osebe naučiti izpolnjevati vse dokumente, naučiti jih je treba uporabljati navodila, seznaniti jih je treba s posledicami napačno vpisanih podatkov in podobno. Organizator mora pogosto dajati nosameznikom ustne razlage in nasvete. Če nastopijo kakršne koli spremembe v postopku, morajo biti o spremembah obveščeni vsi, ki postopek opravljajo. V času, ko poteka izobraževanje kadra za izvajanje postopkov, mora na tečaju sodelovati tudi vodja oddelka ali sektorja, kjer se obde-
lava uvaja. Tista področja, ki se uvajajo na računalnik brez tesnega sodelovanja z vodji oddelkov oziroma služb, se bodo uvajala veliko dalj ali pa se sploh ne uvedejo.
3.	Ko nastopi faza poizkusne obdelave, si mora organizator prizadevati, da se spoštujejo vsi dogovorjeni roki za predajo dokumentov, prav tako pa tudi za pravočasno obdelavo na računalniku in za pravočasno dostavo obdelanih podatkov ustreznim službam. Vsi podatki na dokumentih se pred obdelavo ročno pregledajo in popravijo. Vse napake je treba statistično spremljati ter občasno seznaniti tiste, ki delajo napake. Najbolje pa je, da se tisti dokumenti, kjer se ugotovijo napake ali napake, ki se ugotovijo pri kontrolnih programih, pošljejo tistemu, ki je napake povzročil. Če se napake sproti odkrivajo, ugotavljajo in popravljajo, se počasi tudi opuščajo. Nikakor se ne sme dopustiti, da bi se napačni podatki obdelali ter vnesli v datoteke, ker je razčiščevanje napak, ko so že v datotekah, dolgotrajno in zapleteno.
4.	Pri uvajanju katerega koli področja mora ta organizator in vodja centra razviti ustrezno sodelovanje. Če dela organizator sam, bo uvajanje takega področja trajalo izredno dolgo. Že v grobem konceptu uvajanja mora organizator dovolj prepričljivo postaviti cilje obdelave. Osebje, ki bo postopek izvajalo, pa tudi vodilne in vodstvene delavce mora motivirati in iih pridobiti, da bodo pomagali postavljene cilje doseči čim hitreje. Dober organizator, ki je znal razviti sodelovanje, bo sam malo delal.
Zvečine bo le koordiniral, imel pa bo velike uspehe. Običajna organizacijska oblika sodelovanja pri uvajanju novega področja so teami, ki so sestavljeni iz organizatorja kot vodje teama, predstavnika oddelka ali službe, kjer se obdelava uvaja, programerja, ki izdeluje programe, in po potrebi še sodelavca izven podjetja, ki je specializiran za to področje.
V letu 1971 smo prevzeli v redno obdelavo podatkov vodenje naročil s fakturiranjem in kupci, v letu 1972 pa še ostale redne obdelave. Po načrtu uvajanja avtomatske obdelave podatkov do leta 1976 nameravamo uvesti celoten obračun proizvodnje, razpisovanje delovne dokumentacije, grobo terminiranje proizvodnje, obračun nedokončane proizvodnje, potrošniške kredite, knjigovodstvo osnovnih sredstev in vrednostno planiranje.
Pri obdelovanju obdelave podatkov v Brestu se ravnamo po PICS, kompleksu modularnih programov za obdelavo podatkov proizvodno-prodaj nega področj a, ki jih je razvila firma IBM. Pomoč pri apliciranju teh progra mov pa nam dajejo sistem inženirji INTERTRADE — IBM iz Ljubljane.
J. Otoničar
Brestov obzornik, glasilo kolektiva Brest Cerknica. Odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Tone KEBE, Božo LEVEC, Tone LOVKO, Franc MLAKAR, Stanka MEKINDA, Danilo MLINAR, Ivan NAJ-GER, Alojz OTONIČAR, Janez PRAPROTNIK, Miha ŠEPEC, Ivan ŠKRABEC in Zdravko ZABUKOVEC. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani.
V letu 1972 je Ribiška družina Cerknica ustanovila tudi mladinsko sekcijo. Vzrok za to je bilo veliko zanimanje mladih za športni ribolov. Kadar je jezero presihalo, so zelo aktivno sodelovali pri reševanju rib.
Za vpis v sekcijo mladih ribičev so seveda pogoji, ki jih mora mladinec izpolnjevati:
—	star mora biti najmanj deset let,
—	imeti mora zadovoljiv uspeh v šoli in privoljenje šole,
—	imeti mora privoljenje staršev,
—	imeti mora veselje do športnega ribolova.
Mladinci stari od 10 do 14 let plačajo članarino 20 din, od 14 do 18 let starosti pa 50 din letno.
Lovni revir za mladince je spodnji del jezera, kjer lahko lovijo ščuke v spremstvu starej-čega člana ribiške družine. Samostojno lahko lovijo le klene in sicer od Milavčevega jezu nav-
zdol do konca Dolenje vasi-Ostali pogoji za lov so isti kot za vse člane ribiške družine v tem revirju. Člani mladinske sekcije ne smejo loviti postrvi.
Sekcija mladih ribičev šteje 36 članov. Ima tudi svoj petčlan ski upravni odbor. Sklenili so da upravni odbor sekcije sestavi načrt dela, ki naj bi jim služil kot vodilo v letu 1973. Na sestanku so dobili tudi ribolovne dovolilnice za letošnjo lovno sezono.
Želimo jim dober prijem ifl lepo počutje ob naših vodah!
T. Lovko

IS
NASE MALO MESTO

Zel oradi bi poročali o praznovanju Dneva mladosti v našem malem mestu, a resnično ni kaj. Predvidenih sprotnih srečanj ni bilo, tudi kakšne proslave ne, le nekakšen na pol ilegalen zabavni večer je bil, vendar javnost o njem skorajda ni bila obveščena. Le razobešene zastave so pričale, da gre za velik praznik. Mladina je znova izpustila priložnost, da bi vsaj ob svojem prazniku opozorila nase...
V maju je bil trg našega malega mesta še kar dobro založen.
Vedno je bilo na voljo dovolj solate od 4 do 5 din, pomaranče so po 5 din, limone po 9 din, novo zelje po 7 din, mladi grah po 6 din in krompir slabše kvalitete po 9 din. Koncem maja so bile na vojlo tudi že češnje po 14 din, paprika od 20 do 25 din in jagode, ki si jih je lahko privoščil le petičnež, po 30 din.
Edini park v našem malem mestu
FILMI V JUNIJU
2-	junija ob 20. uri in 3. junija ob 16. uri — francoski film UM KRALJUJE; kriminalka. V glavni vlogi Jean-Paul Belmondo in David Ni-ven.
3-	junija ob 20. uri — francoski film BLAŽEN MED ŽENAMI; komedija.
V	glavni vlogi Luis de Funes.
4-	junija ob 20 .uri — italijanski film DO POSLEDNJE KAPLJE KRVI; 'vestern. V glavni vlogi Graig Hill.
L junija ob 20. uri — nemški film
kako to povedati svoji hčerki; erotični film. V glavni vlogi Georg Tomalla.
D- junija ob 20. uri in 10. junija ob 16. oti — ameriški film NAŠI ROJAKI; komedija. Igrata Stan in Olio.
10-	junija ob 20. uri — danski film ŠOLA ZA ŽENINE; danska erotika.
V	glavni vlogi Dirch Passer.
11-	junija ob 20. uri — francoski film KDO JE MORILEC; kriminalka.
*	glavni vlogi Romy Schneider.
14-junija ob 20. uri — italijanski mm NEZVESTA NEVESTA; komedija. V glavni vlogi Ugo Tognazzi.
16-junija ob 20. uri in 17. junija ob 16. uri — ameriški film MOŽ, KI GA NE UBIJEŠ LAHKO; vvestern.
*	glavnih vlogah Lee Marvin in ■leanne Moreau.
17| junija ob 20. uri — ameriški film LJUBEZENSKE MELODIJE; glasbeni film.
l8i^J»niia n*1 20. uri — ameriški film ■ZGUBLJENI; kriminalka. V glavni v|°gi Sidney Poitier.
^Jnnija ob 20. uri — ameriški film ROMANCA KONJSKEGA TATU; ntama. V glavni vlogi Yul Brynner.
^■junija ob 20. uri in 24. junija ob " "■■■ — italijanski film ARIZONA , LT MAŠČEVALEC; vvestern. gra Giulliano Gemma.
24\rUJ?'ja n*3 20- uri — danski film "EKLU MAMIL; film o tihotap-
cih mamil in o njihovih žrtvah. V glavni vlogi Sigrid Huun.
25. junija ob 20. uri — španski film USODA NEKE ŽENSKE; drama. V glavni vlogi Šarita Montiel.
28. junija ob 20. uri — ameriški film VSE ZA KARIERO; komedija. V glavni vlogi VVarren Mitchel.
30. junija ob 20. uri — jugoslovanski film DAN, DALJŠI OD LETA; drama. V glavni vlogi Pavle Vujisič.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
BRADA — TRIERA — RAVEN REKTOR — DELAVSKI PRAZNIK — SOL — ARSEN — AORIST — PAT — IG — LOTAR
—	ST — RV — SKRAD — AGA — TRAVEN — T — ER — FRAK
—	RANINA — REN — GRANT
—	ANEMIK — PARADA — VSTAJA — POTOKAZI — IP — JAZBEČAR — NAT — NAL — ARS
—	KVADRAT — AMON — SRAKE — ET — COLE — TEOREMA — KESLLER — TIMISUL
—	TITAN — INTERNACIJA — AKA — ANEMO — TAKAO — EMAJL — OSA — ARAS — TIPE
—	SOKRIVA — IZ — SEKIRA
—	IKS — GARI — POTA — EDAM — ALPINET — NERUDA
—	ORK — RORA — TRAVA — ARAK — ADO — ZORA — ORI-GINALNEŽ — IZLET V NARAVO — AKNA.
IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA
Komisija tokrat zares ni imela težkega dela. Kaže, da je bila križanka spet pretrd oreh in da majski dnevi in večeri niso najbolj primerni za zbrano reševanje. Do določenega roka je prispelo 10 rešitev, vendar je imela vsaka vsaj eno napako.
Tako tokrat z nagradami ni nič, upamo pa, da ste se vsaj ob reševanju zabavali. Vsekakor lahko obljubljamo, da pretežkih križank ne bomo več objavljali.
Letošnje delo krajevne
skupnosti Cerknica
Krajevna skupnost Jožeta Petroviča Cerknica si prihodnjo pot utira skladno z ustavnimi spremembami. Prilagaja se prihodnjemu delegatskemu sistemu.
Za razliko od prejšnjih let je ob obračunu za preteklo leto sklicala ZBORE OBČANOV v Dolenji vasi in v Dolenjem Jezeru tako, da je občanom prihranila pot v Cerknico. Za Cerknico je sklicala zbor posebej. Na vseh treh zborih so občani razpravljali o delu v preteklem letu in sklepali o letošnji dejavnosti. Za poživitev je bilo treba obnoviti delo vaških odborov, tako da so bile ustanovljene VAŠKE skupnosti, katerih predstavniki bodo člani sveta krajevne skupnosti Cerknica.
V preteklem letu je svet krajevne skupnosti posvečal veliko skrb urejevanju cest, kanalizacije, javni razsvetljavi, pluženju snega, vzdrževanju in obnavljanju nasadov. Skrbel je za pokopališče, pogrebno opremo, podpiral različna društva, gospodaril s peskokopi, skupno z Vodno skupnostjo Ljubljanica — Sava urejal strugo potoka zlasti v Dolenji vasi, skrbel za spomenike, po možnosti podniral socialno ogrožene občane in podobno. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa se ni dovolj posvetil skrbi za kulturo in prosveto ter dejavnosti mladine.
Dohodke krajevne skupnosti je v glavnem ustvarjal prispevek občanov za uporabo mestnega zemljišča, ki pa smo ga uporabljali le v območju same Cerknice, ostalo pa se je prelivalo iz peskokopov, različnih dotacij in ostalih prejemkov, kot na primer iz tržnice, režnjev drv, prodaje mrliške opreme in podobnega.
Svet krajevne skupnosti ima že nekaj let svoj desetletni, petletni in letni plan. Zanimivo je, da je bil petletni plan izpolnjen v treh letih, seveda z pomočjo gospodarskih organizacij.
Največja dela, asfaltiranje cest in elektrifikacija, so plačana po zaslugi Bresta, tako da dolgujemo le še za cesto na Dolenje Jezero za okrog 80 milijonov st. dinarjev, ki jih bomo vračali 8 let po 9 milijonov starih dinarjev letno.
Javna razsvetljava ni takšna, kot bi morala biti. Napeljave so stare iztrošene in pomanjkljive. Tokarino plačuje občina Cerknica, vsa popravila in nove napeljave pa krajevna skupnost. Potrebno bi bilo, da bi javno razsvetljavo kot osnovno sredstvo predali enemu ali drugemu, obenem pa zagotovili gospodarju potrebna finančna sredstva.
Javni nasadi se večajo iz leta v leto in bi v Cerknici nujno rabili vrtnarja in cvetličarno.
Dolina na Taboru pod gozdarskim blokom je zasuta, pa tečejo priprave za ureditev javnega nasada na tem mestu. Glavna naloga krajevne skupnosti za leto 1973 pa je povečati pokopališče, ker je staro že premajhno.
Svet krajevne skupnosti ima precej težav zaradi javnega smetišča, ker marsikdo še vedno odlaga smeti in odpadke na neprimernih mestih.
Svet krajevne skupnosti postopoma uvaja različne komisije za reševanje najvažnejših vprašanj, tako da bi pritegnili v delo več občanov in da ne bi reševali različnih vprašanj le člani sveta.
Poravnalni svet, ki je v sklopu krajevne skupnosti, rešuje v zadovoljstvo občanov svojo nalogo zadovoljivo in navadno pomiri nasprotnike ter jim tako prihrani sodne stroške.
Tudi civilna zaščita ter organizacija splošnega ljudskega odpora ne mirujeta...
Delovni načrt za leto 1973 je ogrožen, saj je svet krajevne skupnosti upal, da bodo podjetja in ustanove finančno podprli
njegovo delo. Razposlal je 19 prošenj na podjetja in ustanove, a je dobil le šest negativnih odgovorov, ostali pa niti. odgovorili niso. Svet se zaveda, da sredstev manjka vsepovsod, a odgovorili bi pač lahko.
Navzlic vsem tem težavam svet krajevne skupnosti upa, da bo zbral v letu 1973 vendar toliko sredstev, da bo najvažnejše naloge uredil v zadovoljstvo vseh. Predvideva ureditev zasipa cest po Dolenji vasi in po Dolenjem jezeru, urediti kanalizacijo na Gerbičevi ulici, na Kamni Gorici, delno v Zelšah, urediti avtobusno postajališče pod Pe-ščenkom na cesti 4. maja z dohodom s Peščenka ter vsaj zadovoljiti občane z boljšo javno razsvetljavo.
Veliko volje —
(O delu in težavah Kluba ljubiteljev umetnosti)
Gotovo se še spominjate uspele likovne razstave, ki jo je lani priredil Klub ljubiteljev umetnosti za Dan mladosti. To je bil začetek dela komaj sedemčlanskega kluba. Čeprav o delovanju kluba ni bilo nič slišati, nismo mirovali. Vseskozi smo si prizadevali pridobiti čimveč novih članov in sedaj šteje klub že 30 članov. Sestajali pa smo se kar po naših domovih.
Klub združuje mlade, ki se zanimajo za različne zvrsti umetnosti in so na različnih področjih tudi ustvarjalni. Ukvarjajo se s slikarstvom, literaturo, dramatiko, glasbo. Namen delovanja kluba je oživljanje kulturne dejavnosti v Cerknici in podpora vsem, ki se hočejo in poizkušajo uveljaviti na kateremkoli področju kulturnega življenja.
Program kluba je obsežen in terja veliko dela in dobre volje. Potrebujemo pa tudi primeren prostor in seveda tudi finančno pomoč. To je bistveni pogoj za uspešno delo klu-
ba.	V programu smo si zadali vrsto literarnih večerov, razstav, predavanj, predvideni pa so tudi obiski v Drami in sodelovanje s podobnimi klubi v Sloveniji.
NAŠI UPOKOJENCI
23. maja je odšel starostno v zasluženi pokoj delavec SESAR Ante, rojen 21. 2. 1913.
Nazadnje je bil zaposlen v TP Martinjak, na delovnem mestu — odvoz lesnih odpadkov.
želimo mu še mnogo zdravih let!
Delovna skupnost TP Martinjak
Kot doslej bo skrbel za ceste krajevnega pomena, za režnjo drv in podobno ter imel v zalogi dovolj mrliške opreme, po katero so začeli hoditi že iz Tršč na Hrvatskem.
Predračun dohodkov za leto 73 okoli 40 milijonov starih dinarjev je bil v Dolenji vasi ter na Dolenjem od občanov soglasno sprejet, v Cerknici pa se je zataknilo zaradi neupravičenih zahtev posameznikov. Zadeva se ureja in lahko upamo da bo prihodnje leto dal svet krajevne skupnosti tako poročilo občanom na zboru občanov kot v letu 1972.
Svet krajevne skupnosti poziva občane za večje sodelovanje, zlasti takrat, ko bo potrkal za prostovoljne prispevke za urejanje njihovih ulic. Vsi se moramo zavedati stare resnice: Vsi za enega — eden za vse, pa bomo vsi zadovoljni!
A. Herblan
malo prostora
Zavedamo se, da je naš program obsežen in zahteven in bi uresničitev samo dela programa pomenila velik korak naprej v kulturnem življenju naše mladine, pa tudi vse občine.	B. Štefančič
Sklad lačnih otrok
Že dalj časa v našem glasilu ni bilo novice o delovanju cerkniškega odbora Mednarodnega sklada »Lačni otrok«, ki deluje v okviru mladinskega aktiva TP Cerknica.
Odbor je poskušal na več načinov zbirati sredstva, vendar ni bilo pričakovanega uspeha. K sodelovanju smo povabili tudi nad dvajset delov-
nih organizacij in ustanov v naši občini; na žalost se je našemu vabilu odzval samo sindikat TP Cerknica. Po trgovinah smo postavili skrinjice za prostovoljne prispevke in s tem omogočili vsakomur, da lahko prispeva tudi manjši znesek.
V prvem polletju lani je bilo zbranih 5134,35 din. Pri tem moramo pohvaliti trgovine, v katerih se je zbralo največ prispevkov: Blagovnica in Delikatesa Cerknica, Iga vas, Begunje, samopostrežba Rakek ... Zanimivo je, da je bilo sorazmerno več sredstev zbranih v tistih trgovinah, kjer so bili blagajniki in prodajalci naklonjeni tej akciji. Še posebno zahvalo zaslužijo delavke iz površinskih oddelkov TP Cerknica, ki ob različnih priložnostih, največkrat pa ob plačah, darujejo svoje prispevke. Lepo bi bilo, če bi njihovemu zgledu sledili tudi drugi oddelki v tovarni.
Imamo občutek, da del naše javnosti še vedno z nezaupanjem gleda na dejavnost cerkniškega odbora in mednarodnega sklada Lačni otrok nasploh, čeprav je iz dnevnega in revialnega tiska jasno videti pomen in vlogo, ki jo ima sklad v očeh svetovne javnosti. Najdemo ga povsod tam, kjer sta stiska in beda največji in so še zlasti otroci pomoči najbolj potrebni: ob potresih, povodnjih, viharjih in drugih elementarnih tragedijah.
Odbor si bo tudi v prihodnje prizadeval zbrati čimveč sredstev. Zato s vsem občanom toplo priporočamo, za že prejete prispevke pa se v imenu lačnih otrok iskreno zahvaljujemo.
Mednarodni sklad Lačni otrok Odbor Cerknica
Veliko zmagoslavje v Novi Gorici
BREST ŽE TRETJIČ ZAPORED ZMAGOVALEC LESAR1ADE
Nepričakovano se je uresničilo... Zavedali smo se, da si letos ne bo lahko priboriti naj višje lovorike na tradicionalnem, že četrtem tekmovanju iesno-industrijskih delavcev Slovenije. Vendar pa je vsem Brestovim tekmovalcem v srcu sramežljivo tlela želja, da bi bili v konkurenci, ki je iz leta v leto hujša, spet najboljši. Tokrat tekmovalcev ni spodbujala samo želja biti najboljši, temveč so hoteli biti trmasti Brestovci TRETJIČ najboljši. Tretjič zato, da bi prehodni pokal zmagovalcu trajno krasil naše vitrine.
Svečana otvoritev četrte lesariade
Letos je bila lesariada že 27. in 28. aprila v organizaciji MEBLA iz Nove Gorice. Na njej je sodelovalo 43 podjetij z blizu 2000 tekmovalci. V tej hudi konkurenci je spet zmagal BREST. Tudi letos je odločila iznačenost vseh Brestovih ekip, saj se ni nobena uvrstila izpod sedmega mesta. Oglejmo si, kako so tekmovale naše ekipe. Ne samo zaradi kavalirstva, temveč predvsem zaradi dragocenih točk, ki so jih priborile Brestu, začnimo z uspehi ženskih ekip.
SREBRNE STRELKE
Nadvse prijetno so presenetile strelke. Ker so bile prve na vrsti, so ves dan mrzlično spremljale dosežke tekmic. Zato je bilo njihovo veselje ob odlični uvrstitvi toliko večje. Ekipa je bila po nastreljanih krogih precej izenačena in najbrž je prav to prispevalo k dragoceni uvrstitvi.
Vrstni red (26) ekip); 1. Jelovica 464 krogov, 2. BREST 431, 3. Slovenijales — Ljubljana 419.
SREBRO TUDI KEGLJAVKAM
Marljive priprave čez vso zimo so rodile sad. Borbenost, znanje in želja po uspehu so jih pripeljale pod sam vrh.
Zavedale so se, da pomeni vsak podrti kegelj korak bliže k njihovemu uspehu in uspehu celotne Brestove ekipe.
Vrstni red (19 ekip): 1. Stil Koper 1051 kegljev, 2. BREST 990, 3. Lesonit 980.
ŠAHISTKE VSAKO LETO BOLJŠE
Začetek šahistkam ni obetal plakete. Po prvih srečanjih s težjimi nasprotniki bera točk ni bila spodbudna. Vendar so premagale tekmovalno tremo in z odločnimi zmagami nabrale toliko točk, da so se uvrstile med najboljše. še danes pa ne vemo, zakaj je organizator samovoljno določil, da v ekipi nastopajo le tri šahistke namesto štirih, kot je bilo dogovorjeno.
Vrstni red (11 ekip): 1. Tovarna meril Sl. Gradec, 2. Elan 3. BREST.
ODBOJKARICE ZA LAS OB PLAKETO
Tudi v tekmovanju ženskih odbojkarskih ekip si je prireditelj v zadnjem trenutku privoščil spremembo tekmovalnega sistema. Zato so morale naše odboj-
karice odigrati več tekem, kot je bilo prvotno določeno. Napor petih tekem je bil velik in morda je prav v tem vzrok, da so tik pod vrhom omagale.
Vrstni red (14 ekip): 1. Savinja, 2. Novoles, 3. LIP Bled, 4. BREST
STRELCI —
ZADETEK V POLNO
Kljub temu, da naši strelci že vrsto let sistematično delujejo in tekmujejo, pa zaradi njihove lanske slabše uvrstitve ni nihče pričakoval takega podviga. Le borih 18 krogov jih je na koncu dolgotrajnega tekmovanja ločilo od dragocenega prehodnega pokala, ki ga najboljšim strelcem daje Strelska zveza Slovenije. Njihove pristreljane srebrne plakete so se iskreno veselili vsi Brestovi športniki.
Vrstni red (40 ekip): 1. Elan 1230 krogov, 2. BREST 1212, 3. Stol 1192 krogov.
ODBOJKARJI NISO RAZOČARALI
Čeprav so se odbojkarji čez zimo pripravljali v težavnih pogojih, nas njihov nastop ni razočaral. Ekipe ostalih podjetij vidno napredujejo, saj se je recimo lanski zmagovalec Meblo, ki ima v svoji vrsti več aktivnih odbojkarjev, uvrstil za našo ekipo. Opaziti je bilo, da so naši odbojkarji telesno premalo pripravljeni, kar jim je onemogočilo še boljše mesto. Ekino bi vsekakor kazalo pomladiti in tako združiti izkušnje starejših in borbenost mlajših.
Vrstni red (18 ekip): 1. Marles, 2. Tovarna meril Sl. Gradec, 3. Elan... 6. BREST.
GOLOV KOT TOČE,
VENDAR...
Tudi nogometašem so se poznale pomanjkljive priprave zaradi aprilskega datuma tekmovanja. Ne gre jim oporekati borbenosti znanja in volje, da bi ponovili lanski uspeh. Nekaterim nasprotnikom so mrežo dobesedno zasuli z goli, v odločilnem trenutku pa jim je zmanjkalo sape, pa še težave s poškodbami so imeli. Zato pomeni šesto mesto med 33 ekipami lep uspeh.
Vrstni red (33 ekip): 1. Slovenijales Ljubljana, 2. Lipa, 3. Meblo,... 6. BREST.
VSAJ DESET KEGLJEV VEČ
Kegljači so nastopali med prvimi, že v petek. Šele, ko je padel zadnji kegelj na tekmovanju, so lahko videli, kako veliko priložnost so zamudili. Če bi podrli samo deset kegljev več, bi dobili bronasto plaketo. Verjetno smo bili nad njihovo uvrstitvijo rahlo razočarani, saj so se redno pripravljali v ugodnih pogojih. Sicer pa je težko obdržati naj-višji naslov, če se poteguje zanj kar 38 ekip, pa tudi krogla je okrogla.
Vrstni red (38 ekip): L Meblo 1230 kegljev, 2. Tovarna meril Sl. Gdarec 1221, 3. Lipa 1197... 6. BREST 1188 kegljev .
ŠAHISTI SEDMI
Če smo zapisali, da je konkurenca iz leta v leto hujša, velja to še prav posebej za tekmovanje v šahu, saj nastopajo v nekaterih ekipah znana šahovska imena. Kljub temu pa se je našim ša-histom posrečil prodor v gornji del uvrščenih. Tako so tudi oni prispevali lepo število točk za Brestov novi pokal zmagovalca.
Vrstni red (29 ekip): L Stol, 2. Tovarna meril Sl. Gradec, 3. Elan,... 7. BREST.
BALINARJI —
KLJUB SNEGU USPEH
Sicer na dan lesariade ni snežilo, vemo pa, da je letošnja muhasta zima v aprilu večkrat pobelila Brestova balinišča. Po snegu pa se je bilo balinarjem težko pripravljati. Zato niso mogli ponoviti lanskega uspeha, saj ekipam s Primorske niso bili kos. Priznanje pa jim gre tudi za pribalinano sedmo mesto.
Vrstni red (20 ekip): L Lesonit, 2. Javor, 3. Lipa,... 7. BREST
Z zmago nad Javorjem so se Brestovci odbojkarji uvrstili v polfinale
DOBRA ORGANIZACIJA
O organizaciji nam je — kot lanskemu organizatorju lesariade — nekoliko težko govoriti. Vseeno pa lahko zapišemo, da je bila organizacija tekmovalnega dela skoraj brezhibna, motile so nas le nekatere spremembe tekmovalnih propozicij.
Opazili pa smo — in tekmovalci iz drugih podjetij so nam zatrjevali isto — da je Cerknica kot manjši kraj bolj prisrčno živela z lesariado. To je bilo videti zlasti pri spodbujanju ob tekmovališčih ter ob uvodnem in zaključnem ceremonialu. Vsekakor pa gre marljivim organizatorjem zahvala za prijetno srečanje v Novi Gorici.
SLAVJE OB RAZGLASITVI
Pričakovanje razglasitve uradnih rezultatov je stopnjevalo na-
petost vseh, ki so pričakovali uvrstitev med najboljše. Med tem, ko so nekateri mrzlično primerjali rezultate in seštevali točke, so drugi utrjevali stara in navezovali nova poznanstva. Tekmovalci podjetij so drug drugemu in sebi vzklikali gromke hura!
Navdušenje v našem taboru je doseglo vrhunec, ko je napovedovalec svečano razglasil:
Zmagovalec IV. lesariade je Brest Cerknica!
Čestitke, veselje, slavje ...
Pozno zvečer smo krepko stisnili roke prijateljem iz drugih podjetij in si obljubili, da se čez leto dni spet srečamo.
B. Levec in Z.Zabukovec
Brestova ekipa v slavnostnem sprevodu
SKUPNA UVRSTITEV
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
	Točke		Točke
BREST	505	10. SAVINJA	405
MEBLO	481	11. KLI Logatec	385
ELAN	470	12. LESONIT	363
TM Sl. Gradec	468	13. LIP BLED	307
STOL	450	14. LI Kočevje	296
MARLES	435	15. LIPA	295
JELOVICA	433		
NOVOLES	424		
JAVOR	411	31. JELKA Begunje	105
Iveri s četrte lesariade
Nekaj kilometrov iz Nove Gorice, v prijaznem kraju DESKLE, so tekmovale ženske v odbojki. Nekaj naših fantov je nudilo BRESTOVIM tekmovalcem moralno in zvočno podporo. Da bi bil uspeh čim večji, je iznajdljivi Niko podkupil vaško mladež s prgiščem značk in nato nastopil kot dirigent večdesetgla-vega »orkestra«, ki je vzklikal: »Dajmo BREST! Dajmo BREST!« Spremljava z udarci po loncih in podobnih pločevinastih artiklih je le še dopolnjevala vroče tekmovalno vzdušje
— 0 —
Že v omenjenem tekmovanju v ženski odbojki je vodja BRESTOVE ekipe obljubil tekmovalkam BRESTA za zmago polkilogramsko čokolado. Športna nesreča je hotela, da so zmagale nasprotnice iz podjetja LIP BLED. Te so zato zahtevale čokolado zase. Ker pa so jo BRE-STOVKE medtem pojedle, BREST še dandanes dolguje borbenim Blej-čankam tisto veliko čokolado. Dolg bo treba poravnati, če prej ne, na peti lesariadi.
— 0 —
Navijači so bili pridni kot mravlje. Tudi njihova pot je bila temu primerna. Ves dan so hiteli sem in tja, sem in tja. (Namreč na relaciji igrišče—buffet).
Najbolj nenavaden dogodek se je pripetil na eni izmed nogometnih tekem. Enemu izmed BRESTOVIH nasprotnikov je »nekaj ušlo v hlače« zaradi ostrega Brankovega strela. Očitno mladenič ni vedel za leto boja proti onesnaženju okolja in zraka.
— 0 —
Z veseljem smo opazili, da je bilo med navijači več BRESTOVCEV ter njihovih znancev in sorodnikov kot prebivalcev Nove Gorice. Videti je, da nam lesariada mnogo pomeni-
— 0 —
Na dan tekmovanja je zelo cvetela »borza« značk. Najbolj goreči zbiralci so jih celo na silo trgali drugim z obleke, nežni spol pa si jih je skušal pridobiti z medenimi nasmeški.
fvrt>y*?4 s. 'f. ifj.
& A £/ — .vvt-fc**. ■ - L—.7.".,, . ^
' - - >i' '	- '--S'.—v	^
-- c r-1% '-to ■	-
OO0! 6l*t V'1 t.Of
Ena izmed čestitk