List
14.
Tečaj
LY.
i
Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto
40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni.
Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto
za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr.
Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic".
V Ljubljani 2. aprila 1897.
nekaj čeških in nemških poslancev in je Nemce skušal

«
Politiški oddelek.
1É* =!
Dve jezikovni naredbi.
pridobiti za ti jezikovni naredbi. Nemci so pa oporekali, da bi se v nemških okrajih tudi češki poslovalo in od uradnikov zahtevalo tudi znanje češčine. Pretili so baje celo, da ostavijo češki deželni zbor, ako bi se jezikovni
Kakor poročajo časopisi, je vlada pripravila dve naredbi razglasili. Ker tudi Čehi niso bili povse zado
jezikovni narebi za Češko in Moravsko. Vlada izda jezi-
voljni
>
se je baje stvar za nekaj časa odložila.
tem
kovno naredbo zaradi tega za vsako deželo posebej, da bode vlada skušala o tej stvari sporazumeti Nemce in
m
se ne pokaže, da morda odobrava češko državno pravo
Čehe.
To se jej pa težko posreči. Grof Badeni
in priznava celokupnost dežel
češke
po-
krone. Obe jezi- kazal, da hodi popolnoma po potih svojih prednikov.
kovni naredbi ste jednaki po bistveni vsebini, samo štiliza- Slovanščini je pripravljen dovoliti nekaj pravic v deželah

cija se nekoliko razlikuje.
v katerih se nadvladje nemštva itak več ohraniti ne bode
Ti dve naredbi imata namen Čehe privleči v vládni dalo. Kjer pa imajo Nemci še vso moč, ondu se pa vlada
tabor. Če vlada ž njima doseže, kar namerava, se ne ve. za Slovane ne zmeni. Gotovo bi bilo le pravično, da se
Vsebina teh naredeb še ni povse znana, a kar o njih
podobna naredba izdelala tudi za Šlezijo in naše slo
prihaja v javnost, ne more posebno zadovoljevati Ćehov. venske dežele.
v Šleziji bi jezikovna naredba zares
Vlada se je močno ozirala na Nemce. Tako se v jezi- Slovanom koristila, dočim se na Češkem in Moravském kovni naredbi ne zahteva, da mora vsak državni uradnik največ priznava samo to, kar je že sedaj v navadi.
Ba
na Češkem in Moravském češki znati. Zadovoljujejo se denijeva vlada si je menda postavila za svojo nalogo var
s tem, da bode v večinouia nemških okrajih vsaj* jeden stvo nemške posesti, kakor jo razumevajo Nemci.
uradnik znal češki. Od sedaj službujočih nemških urad
nikov se bi nikdar znanje češčine ne zahtevalo.
Novo
Zato pa moramo jako dvomiti, da bi se doseglo
sporazumljenje mej Čehi in vlado. Čehi vendar
ne mo
pa še
1904. leta mo- rejo svojih bratov v Šleziji prepustiti Nemcem na milost
vstopivši nemški uradniki bodo
rali napraviti izpit iz češčine, še le od tega leta se bode in nemilost. Seveda jezikovni naredbi za Šlezijo zahtevalo od vsacega prosilca za državno službo znanje Nemci še bolje upirali. Katera vlada se o takih stvareh
se
obeh deželnih jezikov. Pri izpitu iz češčine se pa zlasti še le z Nemci pogaja, za Slovane gotovo ničesa storila pri manipulacijskih uradnikih ne sme posebno strogo ne bode. Nemci gotovo ne bodo nikdar pritrdili slovan-
postopati.
Jezikovni naredbi ne zadoščata željam Čehov, da se
skim zahtevam, naj so še tako pravične.
Nemci po nečem drugem ne hrepene, da ohranijo
upelje tudi češki uradni jezik. Uradniki bodo morali z gospodstvo v Avstriji. V onih pokrajinah, kjer niso do-višjimi oblastvi in uradi zunaj dežele le nemški pošlo- volj močni, da bi sami vladali, so pripravljeni Slovanom
vati. Od Čehov se bode tudi zahtevalo točno znanje nem- kako trohico odstopiti, a to
zategadel
>
da si še bolje
pri nastavljanju, dočim se je dosedaj semtertja v utrdijo svoj upliv. Kjer pa imajo moč v rokah, ondu pa
ščine
tem oziru malo prizaneslo.
Obe naredbi imate pred vsem pred seboj. Hoče se nemščini tudi v bodoče zagotoviti voščijo.
o kaki pravičnosti niti slišati ne hote. Le poglejmo na nemške koristi Koroško, kjer Nemci Slovencem še ljudskih šol ne pri-
neko prvenstvo in kolikor mogoče širok delokrog. temu pa Nemci baje s to naredbo niso zadovoljni.
Vzlic Mi-
Vlada je tudi nam Slovencem dělala v narodnem oziru razne obljube, a kakor se kaže, sedaj misli na vse
noli teden je grof Badeni bil k sebi povabil tri ministre, to pozabiti. Minister Gleispach je obetal, da bode skrbel
»
da bode na Goriškem se gledalo, da pride toliko Slovencev mej porotnike, da bodo slovenske zatožence so-dili porotniki, ki slovenski znajo, da ne bode treba tol-mačev, a storil pa menda ni ničesa odločnega. Tudi vlada ničesa ne stori, da bi prisilila goriški in tržaški magistrat in druge oblasti na Primorskem, da bi spošto-vale narodno jednakopravnost. Le povsod se vidi, da tudi sedanji vladi nedostaje dobre volje, pripomoći ustavnim določbam do prave veljave. Zato pa moramo reči, da smo zgubili že mnogo zaupanja, katerega smo sprva imeli v Badenijevo vlado.
Politični pregled.
Državni zbor se je sešel v soboto. V prvi seji so poslanci storili obljubo in sicer Slovenci v slovenščini. Predse-doval je tej seji najstarejši poslanec Proskowetz. V ponedeljek se je otvoril državni zbor s prestolnim govorom. V njem se napovedujejo mnogobrojne predloge zlasti socijalnega in na-rodnogospodarskega značaja. Obeta se, da bode vlada tudi skr-bela za povzdigo omike. Posebno se pa pozivlja na domoljubje
poslancev, naj hitro rešijo predloge, ki se tičejo razmer z Ogersko. Prestolni govor pa ne omeni niti besedice o tem, kako misli vladati sedanja vlada, konservativno ali liberalno Grof Badeni še menda sam ni prav na jasnem. Koncno se iz-raža v prestolnem govoru nada, da se posreči mirno urediti stvari na Jutrovem. — V torek so češki in hrvaški poslanci s posebno izjavo zavarovali svoje zgodovinske pravice To je pa razdražilo češke socijaliste, ki so ugovarjali, da se vedno vlaČijo stari pargameni na dan Vsa država naj se preustroji po potrebah novejšega časa. Mladočehi so seveda zavračali socijalistiČne napade na češko pravo. Hudo so socijalisti govorili tudi pri predlogu, da naj se izpusti zaprti gališki poslanec Šajer. Dašinski je rekel, da se bodo socijalisti maščevali za kri, ki je tekla pri volitvah v Galiciji. Pri volitvah je v Galiciji 8 ljudij ubitih, več pa ranjenih.
Jugoslovanski klub se najbrž ne oživi ali vsaj v tem obsegu ne, kakor je bilo pričakovati. Naša katoliška stranka ne mara za tak klub, kateremu bi bila podlaga narodnost. Pred volitvami gospodje niso hoteli tega naravnost povedati, ker so se vendar le bali, da bi jih, potem narod ne volil. Sedaj. ko so voljeni, pa lahko odločneje pokažejo svojo barvo.
Preziranje Čehov. — Sedanji pravosodni minister grof Gleispach kaj rad imenuje nemške uradnike. Praško nad-sodišče je razdeljeno v nemški in češki senat. V nemški senat se ne imenuje noben Ceh, da celo noben Nemec, ki češki zna.
Y	češki senat pa zlasti sedanji pravosodni minister imenuje skoro same za silo češčine vešče Nemce. Tako je v češkem senatu že skoro polovica Nemcev. Na ta način pač vlada ne more pridobiti zaupanja čehov. Če bodo Čehi v opoziciji v novi zbornici, bode tega mnogo kriv pravosodni minister
Gleispach.	v
Šleški Poljaki zahtevajo od svojega poslanca Swiežega, naj z vso odločnostjo zahteva, da se poljski gimnaziji v Te-šinu prizna pravica javnosti. Ko bi pa pri drugih poljskih po-slancih ne našel dovolj podpore, naj pa nikar ne vstopi v poljski klub.
Schónererjeva izvolitev. — Berolinska „Deutsche Zeitung" je nenavadno vesela, da je voljen Schonerer v avstrijski državni zbor. Schonerer je prvi v Avstriji razvil svoj nemškonarodni program. On je nemškonaroden in nič druzega.
Y	Nemčiji se morajo veseliti uspeha tega moža. Schonererjanci zahtevajo těsno zvezo Avstrije z Nemčijo. Schonerer in njegovi
pristaši se drže načela- Jezik in rod sta naravna meja dr-žavam. To je pač precej jasno povedano. Schonererjanci hočejo, da nemški del Avstrije pride pod Nemčijo Seveda Nemci se povsod ne drže tako strogo narodnega načela, ker bi se sicer sami morali odreČi Poznanjski — Vsekako je pomen-ljivo za avstrijske razmere, da se slišijo taki glasovi in da prihajajo na povišje možje Schôaererjevega mišljenja. S tem je očitno, da velik del avstrijskih Nemcev hrepeni po tem, da
pride pod Nemčijo.
Nemčija. — Minole dni so v Nemčiji z največjim si-jajem praznovali lOOletnico rojstva cesarja Viljema I. zdru-žitelja sedanje velike Nemčije. Cesar je izdal manifest na vojsko in je ustanovil spominsko svetinjo. Nemški listi seveda so peli slavo Viljemu I, nikakor pa niso mogli storiti tega avstrijski zlasti slovanski, spominjajoči se predobro udarcev izza l. 1866., prizadetih Avstriji od Nemčije ravno pod vladanjem Viljema I. — Državni zbor je s 179 proti 49 gla-sovom vsprejel predlog liberalne stranke, da naj se izplačujejo poslancem dijete. Bo li ta predlog vsprejel tudi zvezni svet, ni gotovo. Ta predlog se je od 1. 1871. že v desetič stavil in vsprejel v zbornici, a dosedaj še ni našel milosti pri zvez-nem svetu.
Italija. — Završile so se splošne volitve v parlament. Vlada je dobila še večjo in sigurnejšo večino, kakor jo je imela v prejšnjem parlamentu. Italija bo torej zanaprej svoj politični voz tirala po starem tiru. Značilno iz teh volitev je, da je bivši ministerski predsednik Crispi, v katerem se je razkrilo toliko sleparij, zopet voljen v parlament. To kaže kolika korumpiranost vlada v Italiji Ne gledajo na značaj in Čistost poslanca, le kdor več da, ta je pravi.
Kreta. — Blokado, katero so velevlasti izvršile, nima dosedaj nikakega posebnega vspeha. Grški poveljnik Vassos, ki je v sredini otoka s svojo vojsko, se dosedaj še prav dobro počuti. Glede pomirjenja, otoka so se velevlasti nekako pogodile. Da tudi mornarici ne bo treba v pristaniščih po suhem službe opravljati, so nekatere velevlasti mej temi tudi Avstro-ogerska poslale na Kreto po nekaj oddelkov vojakov. — Grška se sedaj za Kreto ne briga toliko, ker je poveljnik Vassos z vsem preskrbljen za najmanj 5 mesecev. Pripravlja se pa tem bolj na morebitno vojsko s Tursko in zbira ob turški meji vojaške moči. — Ministerski predsednik grški je
izjavil deputaciji poslancev, da vztraja na prvotném stališču in misli le, da naj bi se uvela na Kreti taka oblast kakor ona v Bosni in Hercogovini. — Grška ima na turški meji 42.000 vojakov, Turška pa 46 000. Vendar zagotovlja turška vlada, da ne bo nikoli pričela vojske. Pripravljena pa mora biti za vsak slučaj, ker neve kaj namerava Grška. — Grška vlada je poslala poslanikom velevlasti noto. v katari se protestuje proti blokadi Krete. V tej noti se v prvi vrsti na-glaša, da je sedaj nemogoč dovoz živil na Kreto, da kre-čansko prebivalstvo dobiva svoj živež največ od zunaj in si torej smatra grška vlada za nujno dolžnost, z ozirom na vezi, ki jo vežejo s tem prebivalstvom, apelovati na Človekoljubno čustvo velevlastij. — Da je Grška na vse pripravljena, kaže tudi to, da je prestolonaslednik sam odpotoval k armadi v Tesalijo in prevzel poveljstvo. — Velevlasti prete Grški in Turški z ultimatumom, če namreč ne odzoveta svojih čet z otoka Krete. Zapretiti hočejo obema vladama, da se vporabijo nasproti obema državama najstrožja sredstva v dosego tega namena. Turčija je baje pripravljena vse storiti, kar velevlasti zahtevajo, le Grška mora pričeti. Ker pa vstraja pri svojem započetem koraku, se ne ve kaj pride.
133
%	& řfeífc ífc & «fc ifs & ffc rfc ítuti áte řfi & ífi ítt«t« ířufi íti íti řfc «ti & ift ?tt«fe ítí áfc its A
«i-
o
«i
Óbrtnija.
prešlo
dnevnemu redu,
naznanil vládni za-
...........................
I*
stopnik, da je Nj. prevzvišenost gosp. trgovinski minister z ukazom z dne 13. marca 1897, št. 13574, po-trdil zopetno izvolite v g. Iv. Perdan-a, predsednikom
Trgovska in obrtniska zbornica v Ljubljani.
(Dalje.)
XV. Zbornični svetnik Franc Hren poroča v odsekovem imenu, da je c. kr. deželno sodišče v Ljubljani, z dopisom z dne 16. februvarija 1897, št. 1253
in gosp. Antona Kleina, podpredsednikom trgovske in
obrtniške zbornice za 1. 1897. in je ob ednem blago-volil na znanje vzeti zopetno iz volitev g. Iv. Baumgartner ja provizoričnim predsednikom zbornice za omenjeno dobo.
dežel-
Predsednik prebere dopis gosp. c.
kr.
naznanilo zbornici, da koncem marcija 1897 poteče nega predsednika z dne 23. januvarija 1897, št. 500, triletna poslovna doba trgovskim prisednikom Jos. vsled katerega se v izvršbo Najvišjega patenta z dne Luckmannu, Fr. Ks. Sovan-u in Avgust Skabernetu. 22. januvarija 1897 razpisujejo splošne nove volitve
Poleg teh je trgovski prisednik Jos. Kordin 1. 1895. za poslansko zbornico državnega zbora in se je za
umri. V nameščenje teh za trgovinsko sodišče dolo- volilni zbor trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani čenih 4 prisednikov prosi c. kr. deželno sodišče zbor- določil 18. marc 1897. Volitev se ima po odredbi nico, da ji v zmislu ukaza ministerstvo za pravo- c. kr. deželnega predsednika vršiti ta dan v zbor-
sodje in trgovino z dne
decembra 1864. štev. 89 nični pisarni, se ima ob 5. uri popoludne pričeti in
drž. zak. predlaga 6 trgovcev ali javnih družabnikov je glasovanje ob 6. uri zvečer zaključiti Ko je pre-kake trgovinske družbe, ki stanujejo v Ljubljani, so čital predsednik dopis se je zbornica konstituirala
v
trgovinskem registru vpisani
m
ki
ízjavijo,
da
kot volilna komisija in je volila predsednikom gosp.
sprejmejo to častno mesto. V ostalem morajo předla-	zborničnega predsednika Iv. Perdan-a. Zapisnik je v
ganci imeti vsa svojstva, ki jih usposabljajo biti vo-	smislu § 54 državnozborskega volilnega reda vodil
ljenim v trgovsko in obrtniško zbornico. Dosedanji	zbornični tajnik. Ko je predsednik v smislu § 40.
prisedniki se smejo zopet izvoliti, če imajo navedene	državnozborskega volilnega reda (zakon z dne 14. ju-
lastnosti.
oblasti
1. januvarijem 1898. stopi novi pravilnik sodné
niia 1896, drž. zak. št. 169) opozoril volilce,
bral
19. državnozborskega volilnega reda z
pre-dne
m
novi civilni pravdni
red
(zakon
z dne
aprila 1873, drž. zak. št. 41 in
20. in 22 a) vo-
1. avgusta 1895, št. Ill in 113 drž. zak.) v veljavo. lilnega reda (zakon z dne 14. junija 1896, drž. zak. Po § 7. pravilnika sodne oblasti bo opravljal pri de- št. 169, in ni nikdo ničesar pripomnil, je predsednik
želnih sodiščih, ki izvršujejo sodstvo v trgovskih za- vodstvo glasovalnega seznama poveril članu volilne devah, v pravnih stvareh sodstva za sporne zadeve, komisije Jos. Lenarčiču. Potem se je pričelo z glaso-
mesto
enega
senatnega
uda
strokovnjaški
lajiški
vanjem in se je isto izvršilo v smislu
41. in 42. za-
sodnik iz trgovskega stanu, ki se bo imel vseh javnih	kona z dne 14. junija 1896. drž zak. št. 169. in § 43.
in ustnih obravnav udeleževati z odločilnim glasom	deželnozborskega volilnega reda z dne 2. aprila 1873,
in v slučajih § 61. in nasi, opravilnika sodne oblasti	drž. zak. št. 41. Oddajanje glasov se je končalo ob
nastopiti kot sodnik. Tako se bo delokrog lajiškega	6. uri zvečer. Pred glasoštetjem so se glasovnice v
sodnika iz trgovskega stanu v primeri s sedanjim	volilni posodi pomešale in seštele. Po glasovalnem se-
delokrogom kvalitativno in kvantitativno izdatno raz-	známu in zapiskih v volilnem imeniku je bilo od-
širil. Po § 20. sodnouredbenega zakona z dne 27. no-	danih 20 glasovnic. Člana volilne komisije Iv. Baum-
po
44. volilnega reda prirejeni glasovni imenik. Izid za-strokovnjaških lajiških sodnikov iz trgovskega stanu, vršenega glasovanja je predsednik takoj naznanil. Na o razmerju, v katerem se je pri predlogih takega la- gosp. Josipa Kušarja glasilo se je 18 glasovnic in na jiškega sodnika ozirati na osebe v dotičnih trgovinah, gosp. c. kr. deželnosodnega svetnika Iv. Vencajza
vembra 1896. št. 217 drž. zak. so natančnejši pred- gartner in Alojzij Lenček sta vodila po jeden pisi o načelih, po katerih se je ravnati pri predlaganju
pridržani poznejšim ukazom. Vendar pa priporoča
Ker
zbornica
voli
skupno
z
mestom ljubljanskim
c. kr. deželno kot trgovsko sodišče, da bi trgovska enega poslanca, se je skupni izid razkazal v smislu
in obrtniška zbornica že sedaj preudarjala te daleč
52. in so se vsi volilni akti zapečateni izročili
segajoče določbe omenjenih zakonov in se nanje ozi- gosp. vladnemu komisarju. rala pri svojem predlogu. Odsek predlaga: Zbornica
naj v predlog za nameščenje prisednikom pri trgov-	—
skem sodišču vsprejme nastopne gg. : Jos. Luckmann a, Fr. Ks. Souvan-a, Avg Skaberneta, Iv. Perdan-a, Alfred
(Konec sledi.)
Ledenika, Iv. Baumgartnerja.
Predlog se sprejme.
Obrtnijske raznoterosti.
Avstro-ogerski železniški promet. L. 1896. se je
na
avstro-ogerskih železnicah vozilo
prepeljalo 121,247.008 ton blaga.
157,786 097
L.
osob in
1895. se je vozilo
158,232.833
Obojni
dohodki
osob so
in
prepeljalo 113,199.885
ton
blaga.
znašali
1896.
374,584 229 gld. in
Javne seje dne 18. marca 1897. so se pod predsedstvom zborničnega predsednika Ivana Per dana in v navzočnosti vladnega ko-misarja, c kr. deželno vladnega svetnika dr, pi. Ruling-a, ude-ležili naslednji zbornični člani: Ivan Baumgartner, Oroslav
Dolenec, Andrej Gassner, Franc Hren, Janko Kersnik, pa 29.848 fcm, je bilo povprečnih dohodkov za 1 km 1896
Anton Klein, Franc Kollmann, Ivan Krajec, Josip Kušar,
1895. 1. 352,346.967 gld. Ker je povprečna skupna dolžina
. 1895
avstro-ogerskih železnic znaèala 1896. 1. 30.987 km,
Josip Lenarčič, Alojzij Lenček, Karol Luckmann, Franc Omersa. Karol Pollak, Josip Rebek, Fr. Ksav. Souvan,
Feliks Stare, Filip Supančič in Jernej Žitnik.
12.088 gld., 1. 1895 pa 11.805 gld.
Premog na Ogerskem.
. 1896. se
Ogerskem okrog 49,700.000 rneterskih centov
dobilo na 1895 pa
Zbornični predsednik otvori sejo
in
připomni, 46,514.000 meter, centov premoga. Uvoz je znašal 17,018.000
da so trije gospodje opravičili svojo odsotnost z bo- rneterskih centov. V celi deželi se je torej porabilo 65,000.000
leznijo eden pa z neodložljivimi opravki. Predno se rneterskih .centov premoga.
' *
134
Dobivanje premoga. Največ premoga se v Evropi
grada
za
pridelavanje ključev vzame
v
naj em
blizu
dobiva v Veliki Britaniji in sicer se ga je 1, 1895. dobilo
189,661.000 ton, v Nemčiji 79.169 000, v Franciji 27,583.000
in v Belgiji skoro ravno toliko kakor v Franciji. V zjedinjenih državah amerikanskih se ga je v 1. 1893 d
7000 m2 obsežna njiva.
2. Koštanjevica. Ta trtnica je prva in največja na Kranjskem; površje, obsegajoče 2 ha 40 a, zasajeno je
povprečno 162,000.000 ton. Precej bogate na premoga so s 14700 korenjaki, jeden del pa se rabi kot trtnica. tudi angleške naselbine. V vzhodni Indiji se je 1. 1895 do- Tudi v tej trtnici sta strupena rosa in črni palež trtam
1895
dobilo
bilo 3,538.000 ton
močno škodovala.

43:
Kmetijstvo.
»
m .....................
Pospeševanje vinoreje na Kranjskem.
Deželni odbor je deželnemu zboru předložil v mi-
Drašiče pri Metliki. Ta trtnica ima 1 ha 28 a
46 m2 površine s 3841 trtami različnih vrst.
vzgled
nem vinogradu zasadilo se je spomladi 675 požlahtnenih trt, katere je podařil deželni odbor. Za nasaditev,
se
bo nadaljevala prihodnjo spomlad, preskrbel je deželni odbor zopet 800 požlahtnenih bilf.
4. Črnomelj. Ta trtnica obstoji iz vinograda za
nolem zasedanju naslednje obširno poročilo o pospeše- pridelovanje ključev, ki se je napravil 1893. vanju vinoreje na Kranjskem :
. s po-
vršjem 61a 68 m2 s 4258 trtami, ter iz lanskega leta novo nasajenega vzglednega vinograda, ki se bode razširil.
B. Od države podpirane trtnice.
Drča pri Št. Jerneji. Trte se sicer po izjavi
čilo tehničnega voditelja del za uničenje trtne uši, Bohu-	c. kr. vinarskega nadzornika nahajajo v dobrem stanji
slava Skalickega, iz katerega poročila je posneti, da se	toda ker so neposredno rodeče vrste zgubile svoj pomen
je trtna uš tudi 1895. leta razširjevala in 233 87 ha na	se bo vsled dotičnega nasveta tehniškega voditelja raz
novo okužila, tako, da je od v katastru kot vinogradi	veljavila pogodba z državo.
I. Razširjanje trtne usi na Kranjskem.
C. kr. deželna vlada izročila je z dopisom z dne 30. decembra 1896, št. 20103, deželnemu odboru poro-
j
i
vpisanih 10836 ha uže 7888*43 ha okuženih in večinoma uničenih, in sicer v političnem okraji
2. Šk
o ci jan. Ta nasaditev kmetijske podružnice
krškem
novomeškem	„
činomaljskem	„
postojinçkem	„
od 4474 ha 3117*65 ha = 74*69
52*08 o/
2972 2189 1201
n
w
1570-63 2105-32 870-96
o
»
n
96-1 o
72 05 o/
o
0
Od skupnega vinogradarskega površja bilo je kcncem še 2947*57 ha neokuženih. Dočim vinogradi v
i
so
leta
novomeškem okraji še vedno, čeravno malodonašajo isti v črnomaljskem okraji večinoma popolnem uničeni. Uzrok temu opustošenju je pač to, da je podnebje v črno-
se nahaja \ prav dobrem stanji ter se bode razširila.
Jernej. Ondotna kmetijska podružnica je s podporo visokega c. kr. poljedelskega ministerstva in deželnega odbora večje površje svoje trtnice zasadila z bil-fami. Trtnica šteje uže nad 3700 korenjakov ter se bode morala razširiti.
Kar se tiče prometa z ameriškimi trtami z državnih in od države podpiranih trtnic, znašala je skupna
, ki jih
zaloga spomladi 1895. 1. z 278000 trtami vred
poslalo visoko c. kr.
poljedelsko ministerstvo, vsega
maljskem okraji gorke je in suheje, da so se vinogradi slabeje obdelovali in da je vinogradno ozemlje bolj skupno.
Razun trtne uši prikazovale so se pa tudi razne druge bolezni, med temi strupena rosa, črni palež, grojzdna plesnoba in drugi Utni kvarljivci.
skupaj 809694 trt; med temi je bilo 557968 ključev in 251726 bilf. Od te skupne zaloge prodalo se je 242350
ključev in 183*195 bilf (62-4 %), nekaj (37*6 %) pa se
brezplačno oddalo.
trtnice vložilo se je 317289
II. Nasaditve z ameriškimi trtami in uzorni
vinogradi.
A. Državne trtnice.
. Slap v političnem okraji pcstojinskem. Ta trtnica se je ustanovila leta 1890., obsega sedaj 58 a 49 m2 ter je zasajena s ključi trte Rupestris monticola in Ru-pestris metallica, Solonis, Riparia souvage in Riparia portalis; vsega skupaj je 8852 trt, ki so za pridelovanje
jih trt, 1896
požlahtnilo, ostalih 24000 pa se je izpeljalo iz dežele ali
da se ukoreničijo, porabne oddajale so se spomladi .; dalje se je 3540 trt zasadilo v trtnico in 13720
pa so se kot neporabne izločile.
obeh letih, 1894. in 1895., porabilo se je v do-
mači deželi 1293707 trt, vinogradnikom se jih oddalo
877500

izmed teh
797650 Riparije
i
skoraj
90 oi
ključev. Razun tega je v trtnici še 1788 požlahtnenih, uže rodečih jtrt. Neposredno rodeče trte so se iz-trebile ter se nadomestile s trto Solonis in Monticola. Zaradi suše přidělalo se je le 68000 ključev, dočim se
Nasproti pa se je od neposredno rodečih oddalo le 0*99%, kar je dokaz, kako malo ceni prebivalstvo to vrsto trt.
bodoče se bodeta tudi Solonis in Rupestris monticola
bolj vdomačile.
pridelovanja ključev in bilf v letih 1893.
Stro
§
9
1894. in 1895. znašajo 11670 gld. 70 kr., pri tem pa
so se v poštev jemali le vinogradi za pridelovanje ključev in pa trtnice, če so uže kaj rodile.
C. Zasebne trtnice.
. Trtnica kmetijske podružnice v Krškem. svetu tehniškega voditelja, da se v svrho pridobitve vino- Kmetijske podružnice pripomorejo državi in deželi pospe-
je računalo najmanj na 88000. Ker pa se v tej trtnici ne pridela zadostno število ključev in bilf (korenjakov),
pritrdilo je visoko c. kr. poljedeljsko ministerstvo po na

ševati trtorejo in vinarstvo. Pred vsem velja to o podruž
nici v Krškem. Ista prireja predavanja in tečaje o cep- toliko dovolila
Turčija se je kmalu jela kesati, da je Krečanom
ljenji, kjer dobivajo udeležitelji premije in trte. L. 1895. Samo od 1889. leta ni več sklicala
Preklicala dovoljenih preosnov ni nikdar
na pr. razdelila je podružnica 135 vinogradnikom 75230 in davke s Krete so jeli turški uradniki trt in 2313 gld. 20 kr. premij, s čimer se je 11 5 ha Carigrad, za deželo se pa ničesa ni storilo
Vinogradov obnovilo. Sploh krški okraj najbolj marljivo povod novim ustajam. Lani je Turčija
odnega sobranja
odpošiljati v To je dalo
Krečanom
ob
zasaja nove vinograde
onih občinah tega okraja, ki ljubila zopet neko precej obšir
so bile najpred okužene, ima že skoraj vsak vinogradnik
samoupravo
Razen
tega
>
da se je kristijan Berovič paša imenoval za gene
svoj vinograd za pridelovanje ključev in svojo trtnico, ralnega guvernerja, se ni nič zgodilo
tako da nekateri posestniki morejo oddajati po 20000 in
ê
tudi več ključev in bilf.
trtnicah kmetijskih podružnic v Novem mestu in v Čatežu pri Veliki Loki, kakor tudi o trtnicah za-
Neka komisija se
je posvetovala o preosnovah, ki se naj upeljejo, a storilo se pa ni dosti. Začela se je bila že snovati neka žandarmerija iz tujcev, da bode skrbela za varnost v deželi. To pa turškemu sultanu ni ugajalo
Da
ne bilo treba
sebnikov na grajščinah Raka in Impole, v Slinovcu pri izvesti obljubljenih izboljšanj, so iz Carigrada našuntali Kostanjevici ter o drugih pridelavateljih pa deželni odbor krečanske mohamedance, naj se spuntajo. Turki so mi-
nima natančnejih podatkov na razpolago
(Konec sledi.)
Siíiyfe/fctyftífcítiíft^^	^futtifc M
I^Hi Si mmi I ili ni i I I S

Poučni in zabavni del.
Kreta.
Vsa pozornost se sedaj obrača na boje na Kreti, je od tamošnjih razmer deloma odvisen evropski
Kreta
ker
mir. llreta je znana že davno v zgodovini. Najstarši grški zgodovinarji pripovedujejo, da je imela sto mest in je ondu vladal modri kralj Mi nos. Pozneje je Kreta večkrat menjala svoje gospodarje. Nekaj časa so na tem otoku hudo gospodarili morski roparji, -katere so Rimljani
roj
in si prisvojili ta otok. Po raz-
î
zmagali 67.1. pr. Kr.
delitvi rimske države, je Kreta pripadala grškim cesarjem katerim so jo odtrgali leta 823. Arabi. Nikeloros Fokas si je zopet prisvojil Kreto in ostala je potem pri grškem cesarstvu, dokler križarji 1. 1204. niso prisvojili Carigrada. Potem je prišla Kreta v roke Genučanom, pozneje
Pod beneško vlado se je bila posebno
Leta 1645. so na otok
pa Benečanom
povzdignila trgovina na Kreti. prišli Turki. Popolnoma so si pa otok prisvojili še 1668. leta. Posebno hud boj je bil za glavno
mesto
teh bojih je bilo pobitih
Kandijo. Trajal je tri leta. kacih 150.000 ljudij. Pod turško vlado je Kreta začela
močno propadati. Krečani so večkrat poskušali z orožjem roki osvoboditi se, a se jim ni posrečilo
v
. 1824. je
ustajo zatrl Ibrahim paša. Turčija jo je potem dala Me-hemed Alij
Egiptu, do 1869
i za vojno odškodnino. Dolgo pa ni ostala pri 1841. leta se je morala vrniti Turčiji. Od 1865. . leta ie bila ustaja na Kreti. Turkom je dala
mnogo opraviti
î
Velevlasti so že tedaj Turčiji svetovale naj odstopi otok Grški. Naposled je Omer paša ukrotil
ustaše. Turčija je jim odpustila zaostale davke. Obljubila
pa tudi še
drug
zboljšanja, katere obljube pa ni
držala
. 1878. je na Kreti zopet bil ustanek, katerega
•	1	a	®
zatrl Muktar paša. Turčija je sedaj Krečanom dovolila neko samoupravo. Kreta je dobila vsaj narodni zastop, Grk Fotiades paša se je imenoval za generalnega guver-
nerja in v denarnih zadevah je Kreta bila samostojna
slili
j
da velevlasti ne bodo priganjale na izvršitev pre
, če bodo videle, da je to povod pobojem
osnov na Kreti
Toda sedaj so se malo zaračunale. Grška je poslala vo jake in vojne ladije na Kreto in s tem krečpnsko vpra
sanje še Ie prav spravila na dnevni red. Kako se stvar
, se sedaj še ne ve, a toliko je gotovo, ći Kreta ne
Carigradu jih
reši
pride več neposredno pod turško vlado seveda močno jezi, da so se stvari tako zasukale, a boja Grški se pa ne upajo napovedati, ker se boje, da začno
proti njej vojno vse balkanske državice in se spuntajo kristijani v raznih pokrajih.
Kreta
je podolgast
otok
v
torej
obsegu
8618 km
nekoliko manjši kakor kranjska dežela. Obrežje
največ
jako
strmo
i
samo
severno obrežje
ima
nekaj zalivov jako pripravnih za pristanišča. Po sredi je otok jako gorat. Nekatere gore so nad 2000 metrov visoke in samo v toplem poletju brez'snega. Mej gorovjem
so jako rodovitne doline. Otok ima dosti zdrave pitne vode in
reke so pa le majhne. Podnebie je jako prijetno
Samo kadar po leti iz Afrike vleče južni veter, kaže na Kreti toplomer do 40° gorkote. Po zimi gre samo dež
»
kadar pade gorkota na 7°, pade sneg po gorah. Po letu na Kreti nikdar ne dežuje, a je navadno dosti rose.
Zemlja
rodovitna. Posebno je Kreta že v starem veku slovela zaradi svojega vina, olja in medu. Tudi sedaj so to glavni pridelki, ki se s Krete izvažajo. Uspeva pa tudi itd.
stno južno sadje, pomeranče, limone, rožici
Krečansko vino je jako močno. Seveda pri sedanjih zmedenih razmerah je dežela slabo obdelana in se mora žito kupovati. • Vinogradi so ob ustajah skoro vsi posekáni ali požgani.	• -r"	, • , r
Prebivalcev ima Kreta 294.000. Mej temi je 205.000 pravoslavnih, 88.000 Mohamedancev, in nekaj katolikov, Armencev in židov. Po rodu so pa skoro vsi Grki, pravih Turkov je silno malo. Tudi vsi grški govore.
Na Kreti
1
pravoslaven
nadškof,
15
škofov,
156 mošej, 56 pravoslavnih samostanov, 7 bolnic,
ti-
skam in 484 šol, mej temi 4 grške gimnazije. Časopisov izhaja na Kreti deset.
136
Poučni in zabavni drobiž.
Število Nemcev v Parizu se vedno krči. Po zadnjem
štetj
z dne 29. marca 1896 jih
bilo še 26.863, dočim jih
brestnim posojilom. Govornik se spodtikuje nad večimi hibami glede poslovanja pri potresnih posojilih. Dež. predsednik baron Hein odgovarja.
je bilo
1891
še
30.000. Francozi so páč narod
Seja se je nadaljevala zvečer.
ne
tajni seji se rešijo
neke osebne zadeve.
Posl. dr. Papež poroča o uredbi ste-
trpe, da bi se oholi Nemci množili pri njih, kakor se žali ve- nografskega posla v deželnem zboru in stavi primerne pred-
činoma godi pov.od drugod. Ker pač v Parizu ne maraj Nemce, izginevajo počasi
za
loge,
se sprejmo
Posl. baron Schwegel poroča o si-
stemizovanji novih stopenj pri deželni pomoćni pisarni in dež. Časopisi na Angleškem. V združenem kraljestvu Ve- knjigovodstvu in predlaga, da se ustanovi nova stopnja kan-
lika Britanij
Irlandija izhaja sedaj 2396 periodičnih časo- clijskega oficijala
razreda in dve novi stopnji računskih ofi
pisov
Od teh jih
samo
Londonu 494. Na Angleškem
cijalov
razreda in se opusti stopnja akcesista. Predlog se
samem izhaja 172 dnevnikov, v Wales na Irskem 13 in na britijskih otokih
v Šotlandiji 17, sprejme. Posl. Kalan poroča o mestne občine ljubljanske posojilih za elektrárno in za topničarsko vojašnico ter predlaga: Deželnemu stolnemu mestu Ljubljani dovoljuje se za zgradbo
«
Novice.
«■■■■TI I II ■■ ■ MM ■ I Ml ■■^—■n
Deželni zbor kranjski.
elektrarne poleg 400.000 gld., za katerih najetje je deželni zbor v svoji XIV. seji dne 14. febr. 1895 dovoljenje dal: najeti še 13.600 gl. katere bode amortizovati v 42. letih ter obre-stovati tako, da letna anuiteta za obrestovanje in amortizovanje
ne bode presegala 5*25 0
Pod istimi pogoji dovoljuje se
mestni občini ljubljanski za zgradbo topničarske vojašnice najeti
(Konec.)
šestnajsti seji dne
marca
posojilo do najvišjega zneska 432 400 gld. c) Za varnost po-odgovaria dež. sojila ad a) sme mest. občina ljublj. zastaviti elektrárno in do-
predsednik baron Hein na Hribarjevo interpelacijo glede na- hodke iz nje ; za varnost posojila ad b) pa topničarsko vojašnico stanitve licealne knjižnice in pravi da namerava vlada zgraditi innajemnino, katero bode vsakočasno dobivala od nje. za to posebno poslopje, dotlej pa se vzamejo v to primerai
se
Ko
posojili realizovati imeli po doštevnem kurzu pol pari
prostori v naj em
Posl. Gr as seli i poroča o letnem po- sme nominalni znesek posojila doštevnemu
....	.	• v i •	-i	i	•	1 i 1 -i 1
kurzu
primerno
ročilu dež. odbora in predlaga, da se odobri dotična točka in zvisati ; vendar pa skupni znesek teh dveh posojil in pa onega,
sprejmeta resoluciji : 1. Dež. odboru se naroča, poskrbeti, da bode državnim okrajnim, kakor deželnim okrajnim zdravnikom
je bilo za ljubljansko mestno elektrárno dovoljeno v XIV.
seji
deželnega zbora dne
14
februvarija
1895
v
znesku
omogočeno, o priliki infekcijoznih boleznij pri izvrševanji svo- 400.000 gld., ne sme presegati nominalnih 900.000 gld.
jega uradnega posla najpotrebnejša zdravila pri sebi imeti in Predlogi se sprejmo.
Posl. dr. Papež poroča o stavbi
jih takoj lahko bolnikom dajati.
Deželnemu odboru se na-
dež
dvorca in predlaga, da naj se dež. odboru naroči, da
roča, zdravstvenim zastopom priporočiti, da poskrbe v slučaji predloži nacrte inženerja Hraskega posebni ekspertizi
in če
jih
infekcijoznih bolezenij poleg zdravniške pomoči in zdravil tudi ta odobri, da odda stavbo ponudbenim potom, a le če vsi
za potrebno postrežbo. Posl. Pakiž nasvetuje še resolucijo, stroški nebodo presezali 370.000 gld. Posl. Hribar ugovarja naj se v prihodnjem proračunu določi primeren znesek za poročevalcu in zagovarja inženerja Hraskega Predlog fioanč-
uvedbo zdravniških uradnih dnij in sicer iz deželnega zaklada, nega odseka se na to sprejme.
Namesto odstopivšega de-
Posl. dr. Schaffer se izreka proti
resoluciji. Poročilo se želnoodborskega namest. dr. Zitnikavoli se posl. Kalan.
na to odobri in sprejmejo vse nasvetovane resolucije.
Zbor-
nica odobri še nadaljne točke poročila deželnega odbora.
V komisijo v pospeševanje kredita za javna delà in podjetja volijo se posl. Luckmann, Hribar in Kalan. — Posl.
Posl. Perd an poroča o deželnega odbora letnem poročilu	Majaron poroča imenom odseka za volilno reformo o pre-
„Deželna prisilnica". Poročilo se odobri. — Posl Ažman	naredbi deželnozborskega volilnega reda z dotičnim zakonskim
poroča o deželnega odbora poročilu „šolstvo" in predlaga re-	načrtom. Posl. dr. Žitnik izjavi imenom svoje stranke da ta
solucijo, da naj se na dekliških šolah v mestih in trg i h na-	ni za tajne volitve in da torej ne bo glasovala za prehod v
stavijo redovnice ali šolske sestre kot učiteljice,
v
ce
se za to specijalno debato. Deželnozborski volilni red naj se tudi dru-
izreče okr. šolski svet. Posl. Pakiž nasvetuje resolucijo, naj gače popravi. Predpravice veleposestnikom naj se omejijo.
dež. odbor za
zgradbo
nove
razrednice v Loškem potoku Posl. baron Schwegel izjavi, da so njegovi somišljeniki za di-
ustavi v proračunu za 1. 1898 primeren prispevek. Poročilo rektne in tajne volitve a ne,
da
se
sicer predrugačile
se odobri in resoluciji sprejmeta. Posl. dr. Žitnik predlaga	ustavne predloge volilnemu redu. Posl. dr. Tavčar polemi-
resolucijo, s katero se naroča deželnemu odboru, naj izposluje,	zuje z dr. Žitnikom in očita njegovi stranki, da je predru-
da se naredba c. kr dež. šolskega sveta z dne 10. sept.	gačila svoje mnenje, ker je vendar zmerom v svojem glasilu
1895, št. 2139 premeni tako, da naj bode drugi dež jezik	bila za tajne volitve. Na premembo volilnega reda glede pred-
na stiri in večrazrednih ljudskih šolah obligaten učni predmet	pravic veleposestnikov ni misliti ker brez sodelovanja teh ni
samo, če
zahtevajo razmere in tišti,
šolo vzdržujejo. mogoča ta prememba, a ti vendar ne bodo tako nespametni,
Posl. dr. Schaffer in dež. predsednik baron Hein sta proti resoluciji, posl. Hribar jo podpira. Zbornica resolucijo sprejme.
da
svojo
sebi pravice jemali. Posl. Kalan izjavlja, da je bil za osebo vedno za tajne volitve, a zclaj se je podvrgel di-
Perdan poroča o letnega poročila točki „Obrtni pouk" in	sciplini in se strinja z izjavo dr. Zitnika Govorili so še posl.
predlaga naj se odobri in izreče zahvala naučnému minister-	dr. Žitnik, dr. Tavčar, Grass el li in poročevalec. Žitnikov
stvu in kranjski hranilnici za pospeševanje obrtnega pouka,	predlog, naj se načrt izroči deželnemu odboru se je odklonil
Posl. Murnik utemeljuje nastopno resolucijo: Dež. zbor po-	iu prešlo v podrobno razpravo. Ker so pa katoliški 'poslanci
zdravlja z veseljem namero naučnega ministerstva, ustanoviti	zapustili dvorano, ni bilo v zbornici več postavne večine za
v Ljubljani meh. tehnično šolo in se zaveže podpirati zavod	glasovanje o volini reformi. Na predlog posl. dr. Tavčarja
po svojih močeh. Poročilo se odobri in sprejme, resolucija.
se je naročilu deželnemu odboru, da vnovič predloži v pri-
Odobri se tudi poročilo o točki „grmska
šola1
Na poro- hodnjem zasedanji načrt zakona.
Seja se na to zaključi
Čilo posl. Grasselli ja o
11
letnega poročila pojasni posl. in sklene deželnozborsko zasedanje.
Murnik, da dež. odbor predloži v prihodnjem zasedanji po-
ročilo glede
3°/o
dež. posojila. Posl Hribar želi, da naj
se dovolilo, da se
3 o/
o
dež. posojilo vknjižilo pred brezo-

13?
—	Nadvojvoda Ludovik Viktor. Dne 6. aprila opo-ludne dojde po gorenjski železnici nadvojvoda Ludovik v Ljubljano. Tu ogleda kot pokroviteljev namestnik avstrijske družbe „Rudečega križa" pripravo in opravo tukajšnjega pomočnega društva „Rudečega križa". Na večer zapusti nadvojvoda zopet Ljubljano.
—	Nezaupnica deželnemu poslanců. Odbor občine Bled je izrekel zastopniku gorenjskih kmetskih obČin v dež. zboru g. dež. poslanců Janezu Ažmanu, župniku v Gorjah ne-zaupnico, ker se ni, kakor je obljubil, potegnil pri volilni reformi z » direktno in tajno volilno pravico na kmetih, temveč s svojim odhodom iz zbornice tudi pripomogel, da se o volilni reformi še niti razpravljati ni več moglo.
Stoletnica prihoda Francozov v Ljubljano. Dne
30. m. m. 179? zjutraj ob 1/2S. uri je bilo sto let, ko so došli prvič francoski vojaki v Ljubljano. Ljubljančani so se jih nekako prestrašili, vendar so pa takoj uviděli, da se uljudnega in prijaznega Franco za ni treba bati Ko je pa Napoleon izdal še jako pomirljivo proklamacijo na Kranjce, je sploh ponehalo vsako vznemirjenje.
—	Umrl je dne 81. marca v Ljubljani stolni kanonik preč. gosp. Zeno baron Cirheimb v 57. letu svoje starosti. Naj v miru počiva !
—	Nesramnost tržaških iredentarjev. Iredentarski obe. svet tržaški je brez vsakega utemeljenja razveljavil volitev g. Iv. Nabergoja občinskim svetnikom. Dasi ni bilo ugovora proti volitvi in je celo verifikaci j ska komisija predlagala potr-ditev, vendar je nestrpni šovinizem italijanski razveljavil po-poíno zakonito izvolitev. Namestništvo je ta sklep občinskega sveta anuliralo In kaj so sklenili tržaški iredentarji : pritožiti se proti odloku namestništva na ministerstvo in če treba tudi na upravno sodišče. Da ne morejo ničesar doseči vedo sami, a oni hočejo zakonom v obraz biti. Njih nesramnost presega Že vse meje.
—	Razveljavljenje državnozborskih volitev. Cuje
se, da so mnogi poslanci mnenja, da državni zbor razveljavi volitev dr. Bartolija v Istri in ono Mauronerja v Trstu. Proti obema volitvama se je uložil protest Protest proti izvolitvi dr. Bartolija je podpisalo 5858 volilcev, onega proti Mauro-nerju 1324 volilcev. Tudi Slovenci spodnještajerskih mest in trgov so vložili protest proti izvolitvi dr. Pommerja
—	Premeščenje. Poveljnik žrebčarske postaje na Selu pri Ljubljani g ritmojster Valentin Chmelicky je premeščen v Drohowicze v Galiciji. Poveljstvo postaje se je izročilo ritmoj-stru gosp. Rihardu Merlth-u, ki je bil doslej nadvojvodi Karolu Ludoviku pridodeljen v službovanje.
—	Premembe pri deželnih šefih. čuje se, da moravski namestnik baron Spens gre v pokoj. Na njegovo mesto ima priti štajerski namestnik marki Bacquehem in temu na-slednik ima postati kranjski deželni predsednik baron Hein. Vest, da baron Hein postane štajerski namestnik se je zdaj že v drugič raznesla.
—	Poletni vozni red na gorenjski železnici. V
namen dolocitve poletnega voznega reda na gorenjski železnici, zlasti v namen uvedbe lokalnega vlaka, kakor je bil znani potresni vlak, vršilo se bode na željo državne železnice dne 3. aprila t. 1. pri deželni vladi v Ljubljani posvetovanje, h kateremu so se povabili zastopniki interesovanih korporacij.
—	Na javni dražbi se bodo dne 26. aprila pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani prostovoljno prodala na 50.028 gld. 10 kr. cenjena v zapuščinsko maso v Železnikih umrlega Fr. Oašperšiča spadajoča polovica železnega rudnika v Kopitovem-griču pri Borovnici.
—	Slovenskega gledališča zadnja predstava letošnje sezije bo v nedeljo dne 4. aprila t. 1 Talijin hram se potem jzapre do 1. oktobra t. 1. ko se navadno prične sesija.
—	Volilni shod je sklieal za 25. dan marca t. L mestni župan ljubljanski g. Ivan Hribar v Sokolovo tel^vad-nico v Narodnemu domu, da poroča o svojem delovanji v deželnemu zboru. Obilo zbrani volilci zo izrekli zaupanje marlji-vemu poslanců
—	Umrl je dne 25. marca t. 1. v Trbojah pri Smled-niku posestnik g. Jožef Keržič. načelnik cestnega odbora kranj-skega, predsednik krajnega šolskega sveta v Trbojah ter lastnik zlatega zaslužnoga križea s krono v 77. letu svoje starosti. Za javni blagor vnet pokojnik stekel si je posebnih
-9m
zaslug za zgraibo smledniškega mostu. Vzornému poštenjaku bodi časten spomin !
%
—	Umrl je dne 30. marca v Metliki ondotni c. kr.
v
notar Franc Stajer. Vrlemu rodoljubu bodi Časten spomin !
—	Višjim nadzornikom južne železniee v Trstu je namesto umrlega Thomas-a imenovan g Gottlieb Lieske.
—	Ljubljanska efektna loterija. Za efektno loterijo ljubljansko, katere dohodek je namen jen v mestne regulaci jske namene, je trgovinsko ministerstvo dovolilo, da bodo tudi poštni uradi razpečavali srećke.
—	Deželnega pomočnega društva »Rudečega križa« za Kranjsko na dan 31. marca določeni občni zbor se zaradi nesklepčnosti ni vršil. Drugi občni zbor je sklican za danes ob 6. uri zvečer v magistratni dvorani.
—	Naši vojaki na Kreti. Znano je, da so se evropske velevlasti dogovorile za skupno postopanje gleie umirovljenja otoka Krete V smislu *eh dogovorov je poslala tudi Avstro-Ogerska eden bataljon vojakov na Kreto in sicer drugi bataljon spodnještajerskega polka št 87 ki garnizuje v Trstu. Slovenci torej bodo pri skupnem delu velevlasti delovali za Avstro-Ogersko. Batalijon ki šteje 22 častnikov in 656 mož in mu zapoveduje polko vnik G. zek odšel je iz Trsta dne 25. marca pop Odhod je bil ob sviranji vojaške godbe in voja-štva in dostojanstvenikov ter obilo zbranega občinstva, prav ganljiv. Vrle slovenske vojake je odpeljala ladja „Elektra", katero je spremljala ladija „Tiger".
—	Kmetijski podružnici v Sodražici je dovolil deželni odbor kranjski 100 gld. podpore v namen pospešitve sadjarst^a v ondotni okolici.
—	Ljubljanski grad. V seji centralne komisije za umetnost in zgodovinske spomenike so je naznanilo, da naučno ministerstvo prepušČa ljubljanski grad mestni občini ljubljanski. Vendar pa mestna občina nima pravice poslopje prezidavati in glede na vnanjost in notranjost prenarejati, v kolikor se ne gre za zgolj adapticijo in prireditev prostorov. Znano je, da se je ljubljanski grad vsled potresnih poškodovanj kot káznil-nica opustil, kateremu namenu sedaj pac ne bo nikdar več služil.
—	Zopet otrok zažgal. Dne 22. marca pogorela sta Uršuli Zatler na Žalostnigori pri Mokronogi šupa in hiša, so-sedu Karolu Kovačiču pa hiša Zažgal je šestletni deček prvo-imenovane, ko se je igral z žveplenkami. Stariši opazite na otroke in skrivajte žvepljenke pred njimi.
—	Požar. Dne 17. t. m. je zgorel v Grahovem ske-denj posestnika Antona Krajca. Ogenj so najbrž otroci zanetili.
—	Bratomor. Dne 20. marca je mej prepirom v neki gostilni pri Sv. Duhu pri Škofjiloki Blaž Hafner iz Grenca zabodel z nožem v roko svojega brata Janeza. Ranjenca so přenesli v bolnico, kjer je umrl.
—	Mrtvega novorojenca so našli za nekim grmom na Kodeljevem pri Ljubljani. Biezvestno mater, ki je otroka
zavrgla, zasledujejo.
—	Maček desetake razjedel.
Štedlj iv mož na Brodu pod Šm arnogoro je imel v prešičjem mehurju spravljene štiri desetake. Mehur je skril v posteljo, přišel je maček blizu in razjedel mehur in desetake.
138
in industrijalce. Narodno gospodarski
Dom na Dunaju izdajal bo trikrat na Pasha ustřelil svojo pasterko potem pa samega sebe.
Za
ipisatelj Aleksander itedťn 'khajajoč Časopis z naslovom •dopisi" (Oestmeiehičch-ungarischf* Consular Correspondenz) kojega .prva številka je že izšla. Namen tega Časopisa je, ude-
Umor in samomor.
Budimpešti je brodnik
Avstro oger.'ki konzularni
leznij kega
Bacila pleše je našel pariški zdravnik kožnih bo dr. Sabourand, ki je dognal, da ima bac'l obliko veli
ter da živi v lojevski plasti na glavi in na celu, kjer
ležeiii-m krogom domačih trgovcev kar najhitreje in v pre- uničuje koreninice las. Dr. Sabourand je našel tudi zdravilo
gledni sestavi naznanjati vse, kar je iz trgovskih letnih in mespcnih, kakor tudi iz morebitnih specijalnih porocil c. kr.
za plešo, a ga še ni objavil
Narodi, ki ne poznajo poljubovanja. So dežele, v katerih je poljubovanje skoro neznano. V mnogih pokra-jinah daljnega vzhoda, v Birmi v raznih krajih Indije, Ki-
konsularnih uradov primerno za javno razglašenje. S tem
se izdatno ustremio že večkrat izraženim željam naj bi se hi-
trejée razširila v omenjenih poročilih navedena in za trgovski tajske in Japonské potem na marsikaterih otokih v južnem
svet namenjena naznanila ; zato tudi c. kr. ministerstvo za morji se ljudje nikdar ne poljubijo. Mlade Japonke nimajo unanje stvari blagohotno podpira to podjetje ter mu daje na
razpolaganje dotična konzularna poročila takoj po njih do-
pojma o pomenu poljuba četudi imajo cvetoče ustnice in se znajo sladko smehljati. Marsikateri Kitajec in Indijanec ne
spetju.
pravljeno pov^eševati to podjetje ter uredništvu neposredno iz- pritisne svoje dete p?č nežno na srce, ne dotakne se ji pa z
Ravno tako je tudi c. kr. trgovsko minsterstvo pri- mjsii na to, da bi svojo ljubimko poljubil in mati onih dežel
ročati poročilo c.
kr.
konzularnih uradov v inostranskih do-
bavnih razpisih in ponudbah. Opozarjamo torej vse intereso-vane kroge na list, s katerim je ustreženo stari, v državnem zboru in v delegaciji premnogokrat izrečeni želji.
ustnicami. Tudi Eskimi na daljnem severu ne poznajo polju
nos ob nos.
stopn
Prememba v garniziji. Leta 1897. se zvrše na- škoda je velikánská. Petdeset
bovanja. Ljubeči Eskimi drgnejo si
Povodenj. Reka Misisipi v Ameriki je izstopila % bregov in je v nekaterih krajih na 40 milj daleč poplavila.
oseb
premeščenja: Pešpolk št. 87 pride iz Trsta v Pulj
utonilo. Na tisocine
pešpolk 97 iz Pulja v Trst, lovski bataljon
31 iz Gradca
Petrinjo, topničarski polk
ljudstva je zapustilo svoje domovje in zbežalo v varné kraje. Vremenska pisama je opozorila ljudstvo, da bode voda še na
ničarski polk
37 iz Gorice v Radgono
iz Radgone v Gorico in top- rasla. Tako ve povedati telegrafsko poročilo iz Amerike z dne
Seda[
109 let star veteran. Te dni so pokopali blizu Češke Lipnice veterana Josipa Berudta, ki je bil dosegel lepo starost 109 let. Berudt se je bii
porodil
dne
decembra
22. marca. Do danes je upati, da je voda že upala.
Uvedbe obligatorične kronske veljave.
še v prometu se nahajajoči državni bankovci (okrog 112 mi lijonov) se bodo tekom 1. 1897 popolnoma uničili in s 1. ja nuvarijem 1898 se obligatorično uvede kronska veljava.
Do
1788 ,
Poslednj
ter se dejanski udeležil
leta
Čestitlj
bitk proti Napoleonu
tične
zakonske náčrte předložitá avstrijska in ogerska vlada v
starček živel v siromašnih okol
sami ubožci
ščinah ; njegovi znanci in sosedje so mu najpotrebniše, toliko da starec ni trpel glađu
dajali
kratkem postavodajalnim zborom.
Nezaspanost. Zdravniki razločujejo troje vrst ne-zaspanosti. Prva se nahaja pri nemirnih naravah, ki pozno v
Starostni predsedniki poslanske zbornice.
noč in zgodaj
zjutraj
zopet delajo, ne da bi se jim posebno
Odkar poslanska zbornica voli predsednika predsednik je bil dr. Karol Giskra
1867
zadnje imenovani
je v vsem
pri otvoritvi državnega zbora poslovalo 7 starostnih predsed-
nikov. L. 1869 opat Zeidler,
1871
baron Pascotini, leta
poznalo, da jim nedostaje počitka. Druga vrsta je pri ljudeh, so prav zelo vsled tega, ker vidijo posteljo, zopet vedri in se potem več ur trudi jo. da bi zaspali. Tretja vrsta nezaspa-nosti je, da dotični sicer brzo zaspe, ali se zopet kmalu zbude
1973 vitez ď Eivert, 1. 1879 monsignor Negrelli,
opat Posselt, 1. 1891 dr. Smolka, 1. 1897 vitez
. 1385
Prosko-
wetz. Od prve štirih imenovanih je bil ď Eivert, ko je bil starostni predsednik, 76 let star, Negrelli 84 let, Smolka 81 in Proskowetz 79 let.
Redek slučaj. Trgovec Alfred Broelemann-Beur-
#
haus v Ober-Blasewitz-u je čestital nemškemu cesarju Viljemu
razvidno da se
isti dan
in se po večurnem bdenji še
viljemski svečanosti. Iz te čestitke
Breolemann rodil istega dne, kakor car Viljem
se je tudi oženil, kakor pokojni cesar, in isti dan, kakor cesarju, se je rodil tudi njemu prvi sin.
potem odpocijejo ko v drugič zaspe. Rabiti redno sredstva proti nezaspanosti vpliva slabejey
nego nezaspanost sama.
Naše časovno računanje. Krščansko časovno računanje je letos še-le 1370 let staro. Rimski opat Dionigij-Exiguus jo je sprožil 1. 527 in je predlagal, da naj se vse javne listine datujejo počenši od „leta našega Gospoda" od „včlovečenja Kristusovega". Pa še-le prihodnja stoletja se je razširila ta casovna oddelba. Karl Veliki se je včasih poslu-
Važno uredbo
ževal po svojih listinah. S tem je prišla v rabo po Nemškem in Francoskem, kjer je bila v desetem stoletji že v splošni navadi. Na Angleškem so jo uveli z 1. 816, v Spaniji
v
se
dovolilo je namreč, da se s 1
razglasilo naučno ministerstvo; v ednajstem stoletji; Na Portugalskem se je ta časovna od
oktobrom
1897
vpišejo
tudi ženske kot redne ali izredne slušateljice na modroslovnih fakultetah avstrijskih vseučilišč.
delba postavno uvela l. 1415. Sicer pa 1. januvar ni veljal
splošno in povsod za začetek leta, temveč drugi dnevi
1.
Trdo življenje
mare v Florenci in Pizi in na Angleškem, velikanoč na Fran-
1849. je umri na Angleškem coskem, božični dan v Italiji, Nemčiji in deloma tudi v Fran-
1691 je papež Inocencr
XII, določil, da se mora leto s 1. januvarjem pričeti. Še danes
admiral Willonghby, 89 let star. Govorili so 0 njem, da ima ciji in to še v prejšnjem stoletju. življenje bolj trdo, kakor je življenje 10 mačk. Tekom vojaš-
živlejenja mu je prvrtalo telo 71 krogelj, 3krat so ga pricnejo novo leto kršćanski kopti v Egiptu z 11. avgustom,
keg
zadele granate in razen tega je bilo videti na njegovem telesu sirijski kristjani s 1. septembrom in drugi zopet s 1. oktobrom.
preko 200 praskotin, udarcev sablje ali uboda sulice ali pu-
šice stelj i
In
Štrajki na Angleškem
1896.
1896 je bilo
kljub vsemu je umri v visoki starosti na svoji po- na Angleškem 1037 štrajkov, 1. 1895 pa 876. Stevilo štraj
Bitke pri Lipskem se je udeležil v ruski službi pod kujočih je znašalo
1896
poveljstvom generala Kutuzov
199,600, 1. 1895 pa 263.758.
tej bitki mu je kroglj
od
trgala desno roko. Ruska vlada mu
ljenj
dovolila
Največ se je štrajkalo pri zidarskem obrtu in pa pri tovarnab
za vse živ
za oblačilne izdelke. Pri 439 štrajkih je doseglo 74.100 de-
mirovino kakor ruskému polkovniku. Razen desne roke lavcev popolen, pri 189 štrajkih pa 49.800 delavcev delen
je manjkalo Willonghbyju levo oko in odtrgana mu polovica spodnje čeljusti
bila
vspeh. 45 strajkov, katerih se je odeležilo 3900 delavcev je^ bilo brezuspešnih.
- 139
%
Samomor vsled krive prisege. V Retzu 241etni sin bogatega kmeta snubil že dlje časa deklico, ki je služila pri nekem posestniku. Ker je deklica njegove ljubavne ponudbe vedno odbijala, je ta razširil glas, da je ona v in-timnem odnošaju s svojem gospodarjem in da se posledice tega odnošaja skoro pokažejo. Trdil je, da mu je deklica to sama povedala in da vsled tega tudi ne more z njune lju-bezni nič biti. Radi tega je deklica tožila fanta. Pri razpravi je fant prisegel, a ona mu je pri razpravi v obraz rekla, da je po krivem prisegel. Tudi priče so ga oštro prijemale vsled tega. Fanta od tega dneva ni bilo več videti in našli so ga čez nekaj dni obešenega. Dobili so pri njem pismo, v katerem prosi deklico, da naj mu odpusti storjeno pregreho,
itak s smrtjo opral.
Peti svetovni poštni kongres se bo sešel dne 5. maja t 1. v Washingtonu v Ameriki. Prvi kongres je bil
. 1885
katero
1874 v Brnu
1878 je bil kongres v Parizu v Lisaboni in 1. 1891 na Dunaii. Vsak kongres je prinesel kaj
meta. Leta 1874 se je uredila pisemska pošta, leta 1878 je přinesla vrednostna pisma in poštne nakaznice, 1. 1885
novega glede jednotne uredbe svetovnega poštnega pro
pcštno narocilno službo
1891 pa poštno časopisno službo
Peti svetovni kongres se bo največ bavil z tranzitnimi povratili pri pisemski pošti K svetovni poštni zvezi pridruži se
zdaj tudi Kitajska.
Koliko se pojé mesa ? Edna oseba pojé povprečno mesa na leto: V Avstraliji 111 6 kiloçramov, v Zjedinjenih
državah 54 4
v
Anglij
476
v Švediji in Norvegij
39 5
v Franciji 33 6. v Belgiji, v Nizozemski in Nemčij
31
v
v Italiji 10 4 kg.
trgovsko
Avstriji 29, v Spaniji 22 2, v Rusiji 21
Za pošiljalce živil v Turčijo. 0. kr
ministerstvo je tukajšno trgovsko in obrtniško zbornico opozo rilo na předpis, da so vsa za uvoz v Turčijo odmenjena vila podvržena zdravstvenopolicijskemu nadzorstvu, in da
v •
zi-
se
zlas'i za klobáse, šunke in drugo meso le takrat dovoljen uvoz, če spremlja pošiljatev oblastveno izpričevalo o izviru, mora pokazati turškim carinskim organom.
Pogrezajoče se mesto. Premogarsko mesto Wyo-
•ezati dne 1. marca in to
tako brzo, da se je poštno poslopje v teku ednega dne vdrlo za 25 čevljev. Ednako je z drugimi poslopji, ki se pogrezajo
ming v Penzilvaniji se je jelo pog
v zemljo in rušijo v razvaline
Loterijske srečke-
V Linču dne 27. marca. t.
71, 12,
2, 13. 67, 41.
V	Trstu dne 27. marca. t. 1.: 60, 58,
V	Pragi dne 1. aprila, t. 1.: 59, 23. 75, 55, 58.
Tržne cene
V Ljubljani dne 31. marca 1897. Pšenica gld. 8 50 kr. rž gld. 6*50 kr., ječmen gld. 5.50 kr., oves gld. 6*50 kr ,
7'— kr.. turšica gld. 5*— kr.,
kr.
ajda gld. leča gld. 12
kr., proso gld. kr., grah gld. 12
kr., turšica gld. 5* kr., fižol gld. 10-
(Vse cene veljajo za 100 kgr.)
Dobro izučen
krepak, star 24 let, lepega obnašanja, želi v kako
večjo mežnarijo v službo vstopiti in to takoj. bi ga želei vsprejeti, naj se obrne pismeno na
Kdor
Alojzija Ro šeka
5
v Širmanskem hribu. Pošta Litija,
brnsko sukneno
Jeden odrezek 3*10 m dolg zado-stuje za jedno obleko za gospoda j
In velja le
gld.
1
3*10 iz dobre
4-10
4-80 6
7-74 9-
1050
1 odrezek za črno salonsko obleko
Blago za vrhne suknje, loden, peruvien, dosking. državne in železniške uradnike, grebenčasto in ševejot razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno
znana
sukno-tovarniška zaloga
Kiesel-Amhof v
Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih
Pozor! P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko
. ako se naravnost od nas naroči, kakor
kupcih Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako
najboljše fine finejše najfinejše
tovarniških cenah brez krojaškega prebitka
zasebne
očnike zelo oškoduj

Jedino pravi
w *
TI
• v

(Tinctura balsamica)
lekarne pri „angelju varhu" tovarne farmacevtičnih pre-
paratov
DIE
A. Thierry-ja
Pregradi
V svrho varnosti
Rogatec-Slatini.
činstva vrednimi
nic-
pred ponareja-
Preskušen
potrjen oblastev.
zdravstvenih
nosim
sedaj
nadalje to-le oblastveno registrováno varstveno znamko.
Najstareje, najpristneje. naj cene je ljudsko ďomače zdravilo,
že-
uteši prsne
plućne bolesti
lodečni
uporabno no-
tranje in zunanje. V znak pristnosti je
vtis-
zaprta v saka steklenica s srebrno kapico, v katero
njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna ,,pri angelju varhu". V>ak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe ze-
leno tiskane varstvene znamke,
odkloni
nejo tem
natančno rejalce
vrednejo ponaredbo
Pazi
čim četo rej vedno
zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Pona-posnemovalce svojega jedino pravega balzama,
kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim
potom
podlagi zakona o varstvenih znamkah.
nahaja zaloga mojega balzama, naj
naroči direktno
na-
slovi: Xa angelja varha lékárno A. Thierry-ja
Pregradi pri Rogatec-Slatini.
malih ali 6 dvojnih
steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poátne postaje
krone,
Bosno
steklenic 4 krone dvojnih steklenic
Hercegovino
malih
dvojnih
vinarjev
Manj
majhnih
predplačilu
razpošilja. Razpošilja se samo proti
poštnem povzetju.
Pazi
vedno natanćno na zgoraj šno
zeleno varstveno znamko, katera mora nositi
znak pristnosti vsaka steklenica.
ADOLF
lekarnar
Pregradi pri Rogatec-Slatini.


>J@Jt
G
%
m
y
t
Ti ■
• « •
lad*0
S
— r
t _
• i

/
r/^
'•» A \
!

I M
I]
Vsak
kdor hoče svoje zdravje ohranftí
utrditi
enem noče pogrešati
prijetn
kavinega užitka. Bobova
kava
kakor znano, škodljiva,
ker
preveč živce
\ X

Ir
M


razburja; ako
Kathreinerjeva primeša
odvzame škodljive učinke.
Vsak
P«je, živcih
čutí
prav zdravega. Posebno
take
bolehájo
želódcu, izkazala
Kathreinerjeva kava, čista
brez
primesi
tisočerih slučajih
najboljša, najzdravejša
lahko prebavljiva pijača.
Vsak
otrok
vsaka ženska
pije
Kathreinerjevo kavo
tečna
prilega slabému
rahlemu telesu
kavo.
svojim prijetnim, milim okusom
čista
kmalo vsem prikupi.
mešana
bobovo
Vsak
hoče zdravo kavo,
gospodarstvu
prihraniti Kathreinerjevo kavo«
vender uživati okusno
čista
mešana
bobovo, ugajala
okus vsako m u


//
v/y
Om urtop ft> kT. (00 mar;
«HMU ••• frup»f
M

Kathreiner-Kneippova sladna
celih zrnih, iz najboljšega slada izdelana
je v resnici zdrava družinska pijača, čist prirodan plod Kathreinerjevem, v vseh deželah
přiznaném
najveijavnejših strokovnjakov preskušenem načinu
okusom
prave bobove kave prekisana. Kathreinerjeva kava združuje toraj v sebi prijetni okus
0
ptuje bobove kave in vse od zdravnikov přiznané dobre iastnostl domaćega slada.
r>vA

//
Kdor noče pri nakupu
goljufan in oškodovan varnostno znamko
pazi
obliko
strani naslikanega izvirnega zavoja z imenom J^ClthreinGT»
te« tit
taM^Mfefttof&lta
Zavoji brez imena ..KaUireiner" niso pristni.


Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.
f
$