Poštnina plačana v gotovini Leto XVI., št. 200 u px• tako odnošajev med velikimi silami kakor načelnih problemov, ki so dobili zadnji čas drugačno osvetljavo ter prehajajo v spremenjeno obravnavanje. Posebno interesantne so one znamenite napovedi, ki so jih izrekli že pred leti neki državniki velikega slovesa, napovedujoč, da bo leto 1935, a še bolj leto 1936 najbolj kritično v povojni Evropi. Razvoj mednarodnih odnošajev v toku zadnjih dveh let nam priča, da te napovedi nikakor niso bile brez podlage. Poostritev razmerja v nekih predelih pa nam naravnost dokazuje, da se v najnovejšem času č''m dalje bolj razkrivajo opasne soteske, skozi katere mora evropski in svetovni politični razvoj. V tem in takem času je zasedanje Male antante dvakrat važno, prvič za nas same, a drugič za regulacijo evropskih odnošajev, med katerimi smo mi prav gotovo eden prav pomembnih konstruktivnih faktorjev. I)a preživlja Društvo narodov svojo veliko krizo ob abesinsko-italijansko-araglešikem konfliktu, je res. Prvi veliki sunek je dobila njegova avtoriteta takrat, ko je Mandžurija postala plen japonskega imperializma. Ali takrat je šlo vsaj za zadevo, ki je bila notorično zapletena v najhujši meri in končno je potegnila iz Društva narodov državo, ki itak ne spada v evropski kulturni in interesni krog. Ali sedaj gre za afero, ki je vsekakor Evropi neprimerno bližja in vanjo je vrh tega zapletena evropska velesila, ki ji druga evropska velesila krepko nasprotuje. Avtoriteta ženevske institucije je opasno na tehtnici in vsi prijatelji tega foruma so postali pozorni. Nihče ne misli, da je Društvo narodov idealna uredba ali da vrši svojo mednarodno funkcijo na oboe zadovoljstvo. Toda kljub vsem pomanjkljivostim je to neprecenljiv mirovni : nstrument, ki ga vedo ceniti zlasti države manjše moči. Zato gotovo ni bilo nepričakovano, da se ^e o priFki mandžurske afere zlasti češkoslovaški predstavitelj dr. Beneš tako krepko oglasil za avtoriteto ženevskih statutov. Vsa Ma'a antanta je v največji m sni zainteresirana v Ženevi. Afera, ki se sedaj plete, je vsekakor še pomembnejša, nego je bila vzhodnoazijska^ in posledice neugodne solucije bi mogle biti še mnogo dalekosežnejše. Zato mora biiti tudi Mala antanta pozorno na straži, dasi njena vloga v tem pogledu ne more biti taka, da bi silila diplomacijo v ospredje. Področje, na. katerem se odigrava italijarsko-abesinsko-britanski konflikt, je na Sredozemskem morju. Ni sicer tu poglavitno torišče, ali vendar je sipričo nasprotij med Rimom in Londonom pomorska pot po tem morju takorekoč vozel situacije. Sredozemsko morje je bilo v ospredju zanimanja pred leti, ko je Evropo vznemirjalo nasprotje med Francijo in Italijo, v dobi, ko so v Rimu s posebnim poudarkom zahtevali pc-morsko pariteto. Takrat so se snovale za kulisami alianse, ki naj zavarujejo Sredozemsko morie v določenih smislih. Odkar je zmagoviti hitlerizem vrgel v mednarodno politiko netivo novega velikega nemira, se je polagoma izvršila preorientacija, kjer bi je pred nedavnim še ne bilo priča kovati. R;im se je približal Parizu in s tem posredno onemu bloku, ki je zvezan s Parizom. Sredozemsko morje je s tem nebalo b:ti pozorišče, kjer se križajo in+eresi obeh latinskih velps.il, sa.i je med njima zavladalo prijateljstvo, ki ve1 eva g'eda ti v tem kotu povsem zavarovano domeno. Povsem n pričakovano ie nato nastal k^f •'■>+ rned Londonom in Rimom. Takorekoč noč ie postalo aiVhualno, k "ko bi b;ilo. če bi se tu pomerile i+a-i;-r.,TW?ike in b^tanske TX>mor=ke in še b~»1j sile. Nenavaden mri,mer v^-n»n>irif tamikpi. kier smo bMi de-o-.Mp.Ha v^^.i gledati najboljše oma,-tpili^tvo. Oofovo se ne motimo, ako tr-dirno. da iz t®h boievVih prerrnš■ i-^a.rii •ne bo prav nič konkretnega in da. si Rim in T.n^i/ir.o bosta dolgo nasrvr->-tfT,aIa. T •■'a klirnb temu o^t a me Tx>uda- r<~V na predn^e^sVih nrob^Tn^b v-^di fi^i izhod Italije v široki ST^t in do ko1-nij. Abes^rka afera je taiko močno okupirala svetovno pokornost, da smo skoro že pozabili na ve'i:ko, pomembno akcijo, ki jo ie Francija ob sLra- n; ene od članic Male antante. Če^ko-s"ov??ika bo rmela priliko preizkusiti zavezništvo s sovjetsko Rus;io, ki se je s toTiko K^eresireoostjo posvetila gniočino evropskim zadevam, da bo njen vr^iv na kontinentu odslej nedvomno s.atlno rastel. Na Bledu se bodo ne-dvonmo tudi o tem postavljala jilasoee, Prvi dan blejske konference Prihod dr. Beneša — Dopoldanska otvoritvena seja — Razprava o podunavskem paktn — Zunanji ministri pri knezu namestniku v Bohinju — Rezervirani diplomati Bled, 29. avgusta, d. Danes je bil prvi dan službenega zasedanja stalnega sveta Male antante. Konference se vrše v dependansi hotela »Toplice«, v hotelu »Belvedere«, ki je skoro ves rezerviran za tri zunanje ministre in njihovo najožje spremstvo. Ostali diplomatski in novinarski svet, zbran na Bledu, se koncentrira v Toplicah, v Parkhotelu in obeh kavarnah med njima. Življenje na Bledu je tudi danes izredno živahno in pred »Toplicami« se kar tare avtomobilov, tako da je mnogo premalo prostora za vse. Prihod zunanjega ministra dr. Beneša Kot poslednji med tremi glavnimi re-prezentanti na blejski konferenci je prispel danes češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš. Pripeljal se je z brzovlakom preko Jesenic na Lesce, kamor je prispel davi ob pol 8. Spremlja ga tudi njegova gospa. Na postaji so j'u počakal in pozdravili naš ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič s soprogo, pomočnik zunanjega ministra Martinac, naši novi poslaniki v Predsednik vlade dr. Stojadinovič pozdravlja ministra dr. Beneša na kolodvoru v Lescah Parizu, Pragi in Washingtonu dr. Pu-rič, Protič in Fotič, češkoslovaški poslanik Girsa, visoki uradniki praškega in našega zunanjega ministrstva in številni novinarji, zlasti jugoslovenski in češkoslovaški. Ministra sta se prisrčno pozdravila, ravno tako tudi njuni soprogi, nato pa so se skupno odpelja.li na Bled, kjer se je tudi minister dr. Beneš nastanil v hotelu »Belvedere«. Otvoritvena šefa Otvoritvena seja konference Male anitante se je začela v »Belvederu« ob 9. dopoldne. Konferenca je strogo za- upna in dostop v hotel je dovoljen le osebam iz neposrednega spremstva treh zunanjih ministrov. Razgovor zunanjih ministrov je trajal ves dopoldan. O njegovem poteku ni bilo danes izdano še nobeno službeno poročilo, ker nameravajo gg. ministri objaviti skupen komunike ob zaključku konference. Iz diplomatskih krogov se je doznalo, da so se današnji razgovori vrteli v prvi vrsti okrog podunavskega pakta na osnovi najnovejšega predloga, ki ga je francoski poslanik Dampierre sinoči izročil gg. Stojadinoviču in Titulescu. Novi francoski predlog je prilagoden sedanji situaciji v Podunavju in vpo-števa tudi že momente, ki so se porodili v Evropi iz razpleta abesinskega konflikta. V glavnem pa se seveda naslanja na januarski sporazum med Italijo in Francijo, ter na načrt podunavskega pakta, kakor sta ga na osnovi tega sporazuma izdelali italijanska in francoska vlada. Med diplomati in novinarji Ves čas razgovorov med zunanjimi ministri v hotelu »Belvederu« je bil ve-stiibul sosednih »Toplic« nabito poln diplomatov in novinarjev. Najbrž »Toplice« v svojih razkošnih prostorih še niso videle zbranih na en sam dan toliko ekscelenc kakor danes. Med poslaniki so bili tudi naši novi poslaniki dr. Purič za Pariz, Protič za Prago in Fotič za Washington. Bili so dalje tu italijanski poslanik Viola, francoski Dampierre, turški Ali Hajdar, naš poslanik z Dunaja Nastasijevič, češkoslovaški poslanik iz Beograda Girsa itd. Novinarji so neprestano oblegali sedaj tega, sedaj onega, vendar pa so bili vsi poslaniki zelo rezervirani. Tudi oni, ki gotovo vedo kaj več, so se izvijali le s splošnimi frazami in z optimističnimi izjavami glede na sklepe Male antante in na razvoj splošne evropske situacije. Kaj konkretnega ni hotel povedati nobeden. Vsi so tolažili novinarje, da jih bodo jutri sprejeli zunanji ministri Male antante, ki jim bodo lahko najbolj arvtentičino povedali, kako in kaj. Proti poldnevu je prišel med diplomate in novinarje tudi rumunski zunanji minister Titulescu. Bil je dobre volje in nasmejan, kakor vedno, na vsa vprašanja pa je le odgovarjal, da še niso gotovi in da se mu vrh tega mudi, ker je povabljen s svojima kolegoma na obed h knezu namestniku Pavlu v Bohinj. Na obedu pri knezu namestniku Res so se par minut po 12. uri izpred Toplic odpeljali trije elegantni avtomobili. Zunanji ministri dr. Stojadinovič, dr. Beneš iin Titulescu so se s svojimi soprogami odpeljali v Bohinj. Ob 13. so bili pri obedu gosti Nj. Vis. kneza namestnika. Po kosilu se je knez dalje časa razgovarjal z ministri, ki so si nato ogledali še Bohinjsko jezero, potem pa se ob 5 popoldne vrnili na Bled. Takoj po povratku so se zunanji ministri sestali k svoji drugi konferenci, ki je trajala do 7. Tudi sedaj je bfl dostop v »Belvedere« dovoljen le naij- Otvoritvena seja novinarske Male antante — Govor predsednika konference g. Živančeviča v kolikor ni seveda to še prezgodnja beseda. Neposrednih stikov bi mogla blejska konferenca imeti s peto evropsko velesilo, z Nemčijo, v kompleksu, ki ga označujemo kot podunavski pakt. Ne udajaimo se ne dam, da bd Berlin zanj pokazal več razumevanja, nego je bilo videti do sedaj. Saj je danes bolj ko kedaj za Berlin ugodna prilika čakanja. že nekaij časa je, kar se evropska politična javnost z nemšlke strani nekako zanemairja, saj smo bili poprej navajeni na neprestane senzacije. Zdi se, da to ni slučajno, marveč da v tretjem ce-fiatgtjvu, čafcajo s. računih, da čas dela zanje. Podoba je, da se ne motijo. Dočim Mala antanta v kolonijalnih vprašanjih, ki se že pripravljajo za kulisami, ni neposredno prizadeta, pa bi mogla imeti v avstrijskem problemu jako mnogo posla z Berlinom. Vendar smemo Vičunati, da je v tem pogledu splošni preorientaciji Evrope primerno tudi z nemšlke strani pričakovati drugačnega zadržanja. Sklepi, ki jih bodo na Bledu sprejeli glede podunarvskeera problema., bi mogli tudi v tem pogledu razčistiti situacijo, da bo morala Nemčija pokazati svoje karte. Ni izključeno, da se bo pri tem razkrila situacija, ki bo bistveno dirugaooa jod današnje slike, bližjim sotrudnikom ministrov, dočim so se diplomatje in novinarji zopet zbirali v Toplicah. Novinarska Mala antanta Dopoldne in popoldne se je nadaljevalo zasedanje novinarske Male antante. Razpravljali so o raznih poklicnih vprašanjih in o sredstvih, kako bi se medsebojno sodelovanje še bolj poglobilo. Češkoslovaška delegacija je predlagala nekatere spremembe v statutih. Izvoljen je bil ožji odbor z nalogo, da te predloge prouči in o njih poroča plenu-mu konference, ki bo zaključil svoje delo jutri. Minister in gospa Titulescu z dr. Stoja-dinovičem in njegovo gospo Opoldne so se člani vseh treh delegacij za novinarsko Malo antamto z avtomobili odpeljali na Pokljuko. Dočim je vso y>č deževalo ,se je v teku dopoldneva razvedrilo in opoldne so imeli novinarji pri svoji vožnji najlepši razgled na mogočno panoramo naših gora. Kakor pri včerajšnjem izletu v Bohinj so bili tudi danes polni hvale in občudovanja. Na Pokljuki so imeli skupno kosilo v Sporthotelu, sredi popoldneva pa so se vrnili na Bled. Vtis žalostne vesti o smrti belgijske kraljice Opoldne se je na Bledu razširila vest o avtomobilski nesreči belgijske kraljevske dvojice v Švici. Žalostno poročilo je globoko pretreslo vse, zlasti še ko se je zvedelo da je nesreča zahtevala življnje mlade in popularne belgijske kraljice Astride. Nesrča je bila v prvih popoldanskih urah glavni predmet razgovorov nele med diplomati in novinarji, marveč tudi med letoviščarji Zvečer je ministrski predsednik dr. Stojadinovič priredil zunanjima ministroma dr. Benešu in Titulescu ter njihovim spremljevalcem večerjo, nato pa soarejo, katere se je udeležilo nad 100 povabljenih gostov. Francoski poslanik o podunavskem paktu Bled, 29. avgusta, n. Francoski po* slanik grof Dampierre je danes do« poldne sprejel novinarje in jim dal kratko izjavo o svojih splošnih vtisih na konferenci. Dejal je, da je velik optimist in da je prepričan, da bo po konferenci Male antante omogočen ta« kojšnji sprejem podunavskega pakta. Kakor znano obstoja med Italijo in Francijo obveznost konzultiranja v smislu rimskega pakta z dne 7. januar« ja t. 1. Sedaj naj bi se ta obveznost raz« širila na vse podunavske države z na« menom, da bi se tako zajamčila tudi avstrijska nezavisnost. Opozicijske koitierence v Beogradu Beograd, 29. avgusta, p. V stanova« nju Ljube Davidoviča je bila snoči za« upna konferenca med voditelji srbijan« ske izvenparlamentarne opozicije ter predstavniki opozicijskih skupin iz Vojvodine. Ti so predložili svoje za« hteve, tičoče se Vojvodine, kakor so jih že pred dvema letoma precizirali v znani vojvodinski resoluciji. Na posve« tovanju je bilo sklenjeno, da bo vod« stvo združene opozicije te zahteve pro« učilo ter do vseh zavzele konkretno sta lišče. Ako bo to stališče ugodno, se bodo tudi vojvodinski opozicionalci pridružili združeni opoziciji. Danes dopoldne je imel daljše kon« ference s svojimi najbližimi zaupniki tudi bivši ministrski predsednik g. i3o« goljub Jevtič v svojstvu predsednika jugoslovenskega poslanskega kluba. Ta klub je, kakor smo že poročali, skli« can na sejo za 5. september, ko se bo moralo pokazati, koliko članov še šte« je. Prav tako bo ob tej priliki padla od« ločitev o tem, aH bodo zemljoradniki, ki jih vodita Voja Lazič in Uroš Stajic še ostali v Jevtičevem klubu ali pa si bodo osnovali svoj lastrni klub, kakor so že ponovno napovedali. Hlinkova stranka ostane v opoziciji Praga, 29. avgusta. w. V notranje-poK-tičnem češkoslovaškem življenju republike je prišlo danes do senzacionalnega dogodka. še današnji jutranji Isti so napovedovali. da bo v kratkem razširjena vladna koalicija z vstopom lilinkove ljudske stranke, vodstvo .stranke pa je imelo danes sejo, na kateri je sklenilo, da pre-.de v najostrejšo opozicijo proti vladj, tako v srvojem tistu kakor v parlamentu. Neposredni vzrok za ta senzacionalni sklep je bila današnja obsodba glavnega urednika »Slovaka«, glavnega glasila Hlinkove stranke, narodnega poslanca Sidorja, ki je bil zaradi nekih člankov, objavljen;h v l. 1931, obsojen na 3 tedne zapora. Današnji list; so še napovedovali, da je Sidor kandidat za enega izmed dvjje ministrskih mest, ki so bili namenjeni slovaški ljudski stranki. Ker se je razbil tudi levičarski blok, ki so ga nameravali osnovati narodni socialisti jn socialni d?-mokrati proti komunistom, je s tem položaj vlade zelo otežkočen. Sprejemi v ministrstvu socialne politike Beograd, 29. avgusta. AA. Zastopnik ministra za socialno politiko in narod« no zdravje minister za telesno vzgojo prebivalstva Mirko Komnenovič bo sprejemal stranke v ministrstvu za so« cialno politiko in narodno zdravje ob torkih, četrtkih in sobotah od 11. do 13 ure Prijave se bodo sprejemale iste dni od 10.30 do 11.30. Kongres pravnikov Jugoslavije Beograd, 29. avgusta. A A. Kongres prav. nikov kraljevine Jugoslavije bo od 22. do 24. septembra v Beogradu. Po kongresu bodo udeležniki napravili izlete po državi, da se seznanijo s pravnimi vprašanji v posameznih pokrajinah. V zvezi s tem je predsednik ministrskega sveta dr. Milan Stojadinovič odredil, naj se državnim uslužbencem iz vseh ministrstev, ki bi se hoteli udeležiti kongresa, dovoM potrebni dopust od 20. septembra do 4. oktobra, ki naj se m všteje x redni letaj dogust, Konferenca severnih držav Oslo, 29. avgusta. AA. Po današnji seji zunanjih ministrov Norveške, Švedske, Danske in Finske je izšel komunike, ki pravi, da so zunanji ministri proučili vprašanja, ki bodo na dnevnem redu prihodnjega zasedanja sveta DN, zlasti pa italijansko- abesinski spor. Po njihovem mnenju je treba ta spor urediti v skladu s paktom DN. Švedska, Norveška, Danska in Finska, bodo podprle vsako akcijo, ki ji bo cilj ohranitev miru in obvarovanje načel Društva narodov. /'j Šahovska olimpiada v Varšavi Varšava, 29. avgusta, b. Jugoslovensko moštvo je zadela nesreča, da je zbolel dr. Vidmar, razen tega pa mu je žepar izmaknil na potu v hotel lO.OCO Din vredno zlato uro. 15. kolo je prineslo naslednje rezultater Jugoslavija — Francija 2:1 (1) -Pire stoji v prekinjeni partiji bolje, Švedska — Avstrija 2:2. Češkoslovaška _ Estonska 2:1 (1), Amerika — Litva 1V«:% (2), Madžarska —• Finska 2V2: IV2, Poljska — Irska 4:0. V 16. kolu. ki se je pričelo včeraj, so bili doseženi tile rezultati: Jugoslavija — Letska 1:1 (2) Argentina — Švica 1 Vv.m (2), Poljska — Francija 2:1 (1) dr. Tartako-wer — dr. Aljehin remis, Danska — Irska 0:0 (4), Avstrija — Italija 1:0 (3), Finska — Švedska 0:2 (2), Litva — Madžarska 1:0 (3), Estonska — Amerika 0:2 (2), Palestina — Češkoslvvaška IV2 :1V2 (1), Romunija — Anglija 2:0 (2). V 17. kolu so bili naslednji rezultati? Anglija _ Argentina lVt: 1 Vs (1), Češkoslovaška — Romunija 0:0 (4).USA — Palestina 3:0 (l)," Madžarska — Estonska 3:0 (1), Švedska — Latvija 1:1 (2), Italija — Finska 3:0 (1), Irska — Avstrija 0:4, Francija — Danska 0:0 (4), Letska _ Poljska V*:l^ (2). Švica — Jugoslavija 2 in pol : 1 in pol Stanje Po 17. kolu: USA 46 (3) švedska 46 (2), Poljska 46 (2), Madžarska 43 in pol (2) češkoslovaška 42 (4). Jugoslavija H, Avstrija 40, Argentina 38 (2). Slede: Latvija, Anglija, Fransij«, 1 Estonija. Argentina, Litva. Finska, 1 KRALJICA ASTRID MRTVA KRALJ LEOPOLD IU. RANJEN V luzernskem kantonu v Švici, kjer sta bila na oddihu, se je belgijski kraljevski dvojici pripetila včeraj strašna avtomobilska nesreča i Luzern, 29. avgusta b. (Glej tudi po-Točilo na 6. strani >Jutra»). O smrtni nesreči belgijske kraljice Astrid se poročajo naslednje podrobnosti: Nesreča se je pripetila, v bližini Ln-zern-a, na znani avtomobilski cesti okrog Viervvaldstattskega jezera med Merlichachnom in Kussnachtom. Usodna vožnja z avtom Kraljevski par se je mudil na oddihu T Švici ter je zadnje čase bival v kraljevski vili v bližini Luzerna. Danes dopoldne sta kralj in kraljica v spremstvu šoferja hotela napraviti izlet okrog jezera. Kralj sam, ki je strasten avtomo-hilist, je osebno vozil avtomobil. Kraljica je sedela poleg njega, dočim je šofer sedel zadaj v avtomobilu. Dan jc bil Ikrasen ter sta bila kralj in kraljica tako navdušena, da sta ponovno krenila po cesti okrog jezera. Cesta je na desni strani ob jezeru zavarovana z nizkim (kakih 15 cm visokim in 20 cm širokim zidom, ki je v manjši razdalji prekinjen, da se more ob rleževjti odtekati voda s eestre v jezero. Kralj je vozil tik ob zidu in baš ta .okolnost je postala, usodna. Na mestu, kjer je bil zid približno 2 m prekinjen, je desno prednje kolo zdrsnilo še za par centimetrov bolj na desno ter zadelo ob zid. Strašne posledice karambola Ker je avto drvel z največjo brzino, ©o bile posledice tega trčenja strahovite. VsJed silnega udarca je kralj očividno izgubil oblast nad vozilom. Avtomobil je zdrsel še kakih 50 m ob zidu dalje, zdrknil nato skozi odprtino ob zidu po nasipu, ki se nagiba v kotu 50 stopinj proti jezeru ter treščil s tako silo v drevo, ki stoji na nasipu, da se je deblo drevo, ki stoji na nasipu, da se je de-fako silen, da je vrglo kraljico iz avtomobila. Udarila je z obrazom v drevo s tako silo. da ji je popolnoma zdrobilo prsni koš ter ji je počila lobanja. Kralj ranjen Tudi kralja je vrglo iz avtomobila, toda je padel mimo drevesa v travo. S čelom je udaril ob kamen in dobil precej veliko, močno zevajočo rano. Ob zaščitnem steklu pa si je ranil desno ro-l^o, kjer je dobil daljšo in precej globoko vreznino. Avtomobil je drvel nato še kakih 10 m dalje, treščil v drugo drevo in nato preskočil nizek obrambni zid tik ob jezeru ter obstal kakih 10 m dalje v plitvi vodi. ne da bi se prevrnil. Kralj, ki je bil popolnoma zmeden, sprva sploh ni vedel, kaj se je pravzaprav zgodilo, imel pa je še toliko moči, da je na ves glas klical na pomoč. Kraljica mrtva Ljudje, ki so bili zaposleni na bli-žnem polju, so opazili nesrečo ter takoj prihiteli na pomoč. Neki kolesar je pohitel v Luzern ter takoj poklical dr. Steineckerja, ki je z avtomobilom takoj krenil na kraj nesreče. Ko je prišel, je kraljiea že umirala in je par minut nato izdihnila, ne da bi se zavedla. Njeno truplo je ostalo pod nesrečnim drevesom. dokler niso obvezali kralja in šoferja, ki je dobil le lažje poškodbe. Kralj, ki je bil še vedno ves zmeden, se je nato odpeljal v svojo vilo» Haslihorn» dočim so truplo kraljice prepeljali z mrtvaškim vozom v Luzern, kjer so ga začasno položili na mrtvaški oder v mestni dovrani. Nesreča se je pripetila okrog 9.15. Sreča v nesrči je bila. da so kraljevi otroci včeraj popoldne odpotovali v domovino, sicer bi se bili srotovo tudi udeležili tega izleta, ki se je tako strašno nesrečno končal. Test o strašni nesreči je bila takoj brzojavno sporočena belgijski vladi, ter vsem članom kraljevske rodbine. Kraljica mati Elizabeta se mudi že delj časa v Neaplju pri svoji drugi hčerki, soprogi italijanskga prestolonaslednika, brat kralja, grof Flandrijski, je na potovanju okrog sveta. V Lnzernu in v vsej Švici je izzvala vest o tragični nesreči globoko sočustvovanje. Prevoz trupla v Bruselj Bruselj, 29. avgusta, b. Vlada je izdala tanes dopoldne povodom smrti kraljice ^stride proglas na narod. Nocoj je krenil 7. Luzerna poseben vlak, s katerim bodo Drepeljalj krsto s telesnim; ostanki pokoj-le kraljice v Bruselj, kamor prispe iutri iopoldne. Z jstim vlakom se vrnejo kralj Leopold, ministrski predsednik Van Zee-land in belgijski poslanik v Švici. Vlak bo spremljal po nalogu švicarske vlade poseben oddelek švicarske vojske do meje. Kraljica Astrid Tragične smrti preminula belgijska kraljica Astrid se je rodila 17. novem-»ra 1905 v Stockholiuu kot hčerka prin- ca Karla in princese Ingeborg, neča- kinje švedskega kralja Gustava T. Dne 10. novembra 1926 se je poročila e tedanjim belgijskim prestolonaslednikom Leopoldom in je kmalu nato prestopila iz protestantske v katoliško cerkev in sicer iz državnih ozirov. Dne 11. oktobra 1927 je rodila hčerko, ki je dobila ime Josipina Šarlota, dne 7. septembra 1930 pa prestolonaslednika, ki je bil krščen za Baudoina. Mlada kraljevska dvojica Leopold III. in Astrid sta zasedla belgijski prestol dne 23. februarja 1934 po tragični smrti junaškega kralja Alberta, ki se je tedaj kot turist pri Namurju smrtno ponesrečil. Kraljica Astrida je bila v Belgiji sil« no popularna. V razmerno kratkem ča* su so njena dobrota, njena velikoduš* nost in neprestana skrb za najsiromaš* nejše sloje prebivalstva postala vprav prislovične med prebivalstvom. Kakor kraljica*mati Elizabeta, je tudi tragično umrla kraljica Astrida redno obiske* vala bolnišnice, otroška zavetišča, siro* tišnice in druge človekoljubne ustanove Z dejanjem je pokazala kar največje za nimanje za življenje in delovne pogo* je tistih stotisočev, ki so delali v veli* kih belgijskih rudarskih revirjih in in* dustrijskih središčih. Kraljica Astrida je dala pobudo za nešteto človekoljub* nih akcij, ki so našle kar najtoplejši odziv med narodom. Narod žaluje Spominska seja vlade — Sožalnice suverenov in diplomatskega zbora — Dan pogreba kraljice še ni določen Bruselj, 29. avgusta \v. Vest o smrt* ni nesreči kraljice Astride je učinko* vala kakor blisk z jasnega neba. Prvi je objavil vest bruseljski radio, kmalu nato pa so izšle .posebne izdaje li* stov, ki so bile na mah razgrabljene. Vest je vzbudila v belgijski prestolni* ci silno razburjenje ter je izzvala glo* boko žalost v vseh slojih naroda. Pred uredništvi listov so se ves dan zbirale velike množice in nestrpno čakale po* drobnosti o nesreči. Na vseh javnih poslopjih so takoj izobesili zastave na pol droga proti poldnevu pa je bilo že vse mesto v črnini. Vlada se je takoj, ko je prišla vest o smrti kraljice, sestala k izredni seji, po kateri je predsednik vlade Van Ze* eland z letalom odpotoval v Luzern. da ukrene vse potrebno za prevoz mrt* ve kraljice v domovino. Kdaj bo pogreb še ni določeno. Vsi v Bruslju akrediti* rani diplomati so takoj po prejemu ve* sti o tragični nesreči posetili zunanje* ga ministra ter mu v imenu svojih vlad izrazili svoje sožalje. V teku popoldne* va je prispelo že na tisoče sožalnih br* zojavk iz vsega sveta. Med drugimi so izrazili sožalje, jugoslovenski namest* nik Nj. Vis. knez Pavle, predsednik francoske republike Lebrun. angleški kralj Jurij, italijanski kralj Viktor Ema nuel, nizozemska kraljica Viljemina, ki sc mudi na Škotskem, nemški kancelar Hitler in mnogi druiji. V Belgiji je proglašeno narodno ža* lovanje ter so odpovedane vse prirc* ditve, ki so bile nameravane v zvezi s svetovno razstavo v Bruslju, ki jo bo* do najbrže predčasno zanrli. Tudi vse borze so zaprte, prav tako pa so bile danes popoldne zaprte vse trgovine. Marušičevo in Pudjevo glasilo preklicuje žalitve bivših poslancev »Glas Naroda« je tik pred petomaj-skimi volitvami objavil članek pod naslovom »Kakšne poslance smo imeli, a kakšne hočemo?« V članku so bile hude klevete na naslov bivših poslancev; med drugim jim je člankar očiital, da niso nikoli mislili na potrebe ljudstva, temveč samo na sebe, da jim je šlo le za nove dohodke, da so bili nesposobneži, ki bi radi živeli brez dela. Nadalje je stalo v članku, da poslanci niso bili za nobeno rabo, da se vsa leta niti enJkrat niso oglasili, da niso niti zakonskih predlogov brati znali, skratka, da so bili prave ljudske pijavke in se za ljudstvo, državo in parlament še zmenili niso. Ob zaključku je člankar poslal te ljudi k vragu s pozivom, da je treba z njimi pri volitvah enkrat za vselej obračunati. Radi teh klevet in žalitev so člani Narodne skupščine, izvoljene dne 8. novembra 1931, gg. Hajdinjak Anton, inž. Pahernik Franjo,, Mohorič Ivan, Lončar Ivan, Spindler Vekoslav, Pusto-slemšek Rasto, Petovar Lovro, Krejči Anton in dr. Rape Stane vložili proti »Glasu Naroda« tiskovno tožbo. »Glas Naroda« se je v svoji obrambi zagovarjal, da se inkriminirani očitki ne nanašajo na tožilce, ki so bili znano zelo aktivni delavci tako v parlamentu kakor izven parlamenta.« Na podlagi te izjave je prišlo do poravnave, s katero se je »Glas Naroda« obvezal plačati stroške zastopnikom zasebnih tožilcev ter objaviti naslednjo izjavo: »V našem listu št. 16 z dne 5. maja 1935 smo priobčili pod naslovom: »Kakšne poslance smo. imeli, a kakšne hočemo«, na drugi strani članek, v- katerem smo govorili o poslancih bivših narodnih skupščin in kvalificirali večino teh poslancev v zelo neugodnem smislu. Izjavljamo, da se vsebina tega članka ni nanašala na gg. Hajdinjaka Antona, ing. Pahernika Franja, Moho-riča Ivana, Lončarja Ivana, Spindlerja Vekoslava, Pustoslemška Rasta, Peto-varja Lovra, Krejčija Antona in dr. Ra-peta Staneta, poslance dne 8. nov. 1931 izvoljene narodne skupščine ter izrecno priznavamo, da so bili navedeni gospodje tako v parlamentu, kakor tudi izven parlamenta zelo aktivni in vestni v izvrševanju svojih poslanskih dolžnosti.« Izjava je bila objavljena v včerajšnji številki Marušič-Pucljevega glasila. Za sodišče je zadeva s tem končana, enako tudi za tožilce, ki so z izjavo dobili polno zadoščenje. Vprašanje pa je, ali sme biti končana tudi za našo javnost, saj je zopet nov primer, na kako ogaben način so se borili maruši-čevci proti onim nacionalnim ljudem v Sloveniji, ki niso hoteli ali niso mogli slepo slediti njihovi vrtoglavi in razdirajoči politiki. Res so skupno s svojim. tako svečano proglašenim novim »voditeljem slovenskega naroda« sami postali prva žrtev svojega blaznega početja, vendar pa so povzročili ogromno škodo vsej nacionalni stvari med Slovenci. Italija pripravljena na vse Italijanski ministrski svet v Bolzanu — Velik Mussolini jev govor o abesinskem problemu — Važni gospodarski ukrepi Italije Beležke Krik ponižanih in razžaljenih i.Kmetski list« priobčil je na uvodnem mest.u in z debelimi črkami tiskano la-mentacijo o podivjanosti :>dela slovenskega političnega časopisja«. Mod drugim pravi: »Podoba je, da del slovenskega političnega časopisja ne pozna mej političnega zmagoslavja. V zaletu svojega zmagoslavja ne pozna mer in običajev, ki so v navadi med strpljivimi in treznimi ljudmi. Mi se temu dejstvu prav nič ne čudimo, ker je splošno znano, da je pisanje nekega političnega časopisja (Slovenec, Do-moljmb itd-) le odraz ošabnega zmagoslavja v političnem življenju. To pa je greh in nezdrav pojav v vsem našem političnem življenju že od nekdaj. Tudi časopisna politična vzgoja mora imeti svoje meje in se mora pred v« p m zavedati velike moralne odgovornosti. Naše izčrpano podeželje potrebuje duha sku/pnost^ vzgoje e težnosti in strpljivosti, zato greši nad narodom in njegovo skupnostjo vsakdo, ki po svojem političnem časopisj-u vzgaja 'ljudi k maščevalnosti, politični cšabnosti in nestrpljivosti ter mržnji. Priznavamo, da so te ugotovitve z apelom vred na mestu, samo skromno vprašanje bi si dovolili: Ali niso gospodje okrog »Kmetskega Lista« še v nedavni preteklosti prav na enak ali še grši način napadali neljulbo jim skupino v lastnem taboru, kakor sedaj očitajo, da postopa proti njim (gotovi -del slovenskega političnega časopisja«?! Najiprej je treba pač pometati pred svojim pragom. Radikalska zajednica pričenja z delom Kakor javlja Obzor«, prične JRZ prihodnji teden z organizacijo banovinskih krajevnih odborov in to v prvi vrsti na ozemlju bivše kraljevine Srbije. Vodstvo stranke želi. tako poudarja zagrebški list. izkoristiti prednost, da je vlada že odobrila ustanovitev te stranke, dočim ostale stranke še niso izpolnile formalnosti, ki jih predpisuje obstoječi zakon, vsled česar še ne morejo pričeti z orgaiiizatornim delom. č"im bodo osnovani banovinski krajevni odbori, bo vodstvo JRZ pričelo sklicevati tudi sestanke in shode. Iz drugih časopisnih poročil je seveda znano, da se taki sestanki in shodi vršijo že dolco časa. Tudi v Sloveniji bi se imeli pričeti že pred tedni, a so bili v zadnjem hipu zopet odirodeni. Med drugimi je bil sklican tak sestanek tudi v Litiji in bi moral priti na njega sam dr. Natlačen. Očividno na migljaj od zgoraj pa je bil tudi litijski sestanek odpovedan. Naročite — Sitajte „ŽIVLJENJE IN SVET" Rim, 29. avgusta. AA. V Bolzanu je bila sinoči v palači pokrajinske uprave seja ministrskega sveta pod predsedstvom Mussolinija. Predsednik italijanske vlade se je najprej spomnil ponesrečenega ministra Razze in njegovih tovarišev, ki so se ubili pri letalski katastrofi v Egiptu, nato pa je izkazal čast spominu senatorja in bivšega ministra Rocce, ki je včeraj umrl. Spoire^^a o sporu z Abesinijo Za tem je Mussolini podal ekspoze o mednarodnem položaju. Izjavil je .da bo Italija zastopana na seji sveta DN 4. septembra, kjer bo italijanski zastopnik orisal abesinsko vprašanje v vsej njegovi resni stvarnosti, da bo ves svet o njem poučen. Italija, bo najprej podala izjavo, v kateri bo obrazložila svojo stališče do abesinskega vprašanja, nato pa predložila obširno spomenico, v kateri bo obrazložila politično in diplomatsko zgodovino italijansko-ahesin-©kega razmerja" zadnjih 50 let. Spomenici bo priložena maloštevilna, zato pa izbrana in zelo poučljiva literatura. Gre za dela angleških, francoskih in nemških piscev, ki popisujejo Abesinijo. kakršna je. To je dežela zaostalih plemen, privrženih suženjskemu običaju s centralno vlado, ki je dejansko ni. Italija je odločena do konca braniti svojo tezo. svoje potrebe, svoje prizadevanje za. dosego varnosti in svoje živ-Ijenske interese. Vsak član vlade se mora. zavedati svoje odgovornosti s stališča dogodkov, ki bi mogli nastopiti. Pomirjevalne besede na naslov Anglije Velika Britanija ninvi povoda nasprotovati abesinski politiki Italije. Italijanska politika ne ograža niti posredno niti neposredno interesov britanskega imperija. Zato je nelogično in tenden-čno razburjenje, ki ga kažejo ponekod. Italija ima urediti svojo stvar z Abesinijo. nima pa in ne želi imeti sporov z A"eliko Britanijo, s katero je sodelovala med svetovno vojno, pozneje v Locarnu in s katero je šele pred kratkim postavila v Stresi temelje za sodelov.auji«, ki ho nespornega pomena za stabilnost Evrope. Fašistična vlada misli, da ni treba, da bi imelo kako njeno kolonijalno vprašanje kakršnekoli posledice za evropski položaj, razen, če kdo želi ustvariti nevarnost nove svetovne vojne edino zato, da vrže polena pod noge velesili, ki hoče napraviti red v prostrani državi, kjer vlada suženjstvo v najgnusnejši obliki in kjer žive ljudje na najprimitivnejši način. Sankcije bi pomenile najhujše zapletljaje Kar se tiče sankcij, ki bi jih morebiti imelo skleniti Društvo narodov, izjavlja ministrski svet pred italijanskim narodom in pred drugimi narodi, da pomeni govorjenje o teh sankcijah toliko kakor kreniti na strmino, odkoder drži pot k najhujšim zapletljajem. Fašistična vlada se zanaša, da se bo v svetu DN dobila skupina ljudi, ki se bodo zavedali svoje odgovornosti in bodo odločeni odkloniti vsak neprimeren m nevaren pre-i dlog o sankcijah proti Italiji, ljudi, ki bodo znali opozoriti Društvo narodov na j to, da ni niti v prejšnjih, še dosti huj-I ših primerih, niti sklenilo, še manj pa j moglo izvajati kakršnekoli sankcije. V | vsakem primeru je fašistična vlada mnenja, da je brezpogojno njena doiž-j nost sporočiti italijanskemu narodu, da 1 so problem sankcij proučile najvišje vo-j jaške avtoritete sedanjega sistema z I vseh strani in da so že davno storjeni ukrepi proti morebitnim sankcijam vojaškega značaja. Prav tako so glede na možnost razvoja dogodkov v bodočnosti izdani ukrepi za zagotovitev gospodarskega odpora države in prav tako so proučeni vsi problemi o obrambi življenskih potreb države. Prehrano zagotavlja obilna letošnja žetev. Glede industrijskih potreb je ministrski svet sklemi, da se imajo potrebe industrije glede surovin zadostiti šele tedaj, ko b.o ustreženo sedanjim ali bodočim vojaškim potrebam. Finančni ukrepi v zvezi z vojnimi pripravami Na podlagi teh potreb je ministrski svet sklenil tele odredbe: 1) Obvezen odstop terjatev v inozemstvu in obvezno konverzijo tujih vrednostnih papirjev in italijanskih papirjev v inozemstvu v blagajniške bone z rokom devetih let in obrestno mero 5%. 2) Začasno omejitev dividend delniških družb, tako da nobena delniška družba prihodnja tri leta ne bo smela dajati svojim delničarjem večje obresti kakor 6% vloženega kapitala. 3) Uvede se davek na dividende od delnic, ne izvzemši niti delnic, ki se glase na pri nosilca. Ta davek bo znašal 10% obresti na vse delnice in * lične papirje, ki se ne glase na ime in ki so jih izdale na področju kraljevine Italije zasebne družbe ali zasebne ustanove. 4) Izdajo se odredbe o potrebi nadomestkov običajnega goriva. Po določbah te uredbe bodo morala vsa motorna vozila, ki služijo skupnim transportom, rabiti nadomestke za običajno gorivo. Pred koncem seje je pravosodni minister predlagal, naj se pošlje pozdrav mi- . nistru Cianu, ki ie odšel kot prostovo- i Ijec v vzhodno Afriko. Seja se je končala ob 20. Prihodnja seja vlade bo, kakor je bilo že prej nameravano, 14. septembra. Konec velikih manevrov ob avstrijski meji Bolzr.no, 29. avgusta. AA. Veliki manevri italijanske vojske so bili včeraj končani. Manevri so dokazali, da ima Italija dobro opremljeno vojsko, sposobno za vsak položaj v Evropi, tudi v času kolo-nijske vojne. Mussolini je bil ves dan neutrudljivo na nogah. Sam je šofiral svoj rdeči dirkalni avto navkreber in navzdol. Vozil je tako hitro, da mu novinarji na svojih avtomobilih niso mogli slediti. Ker so manevri končani, so začele čete zapuščati svoje postojanke in se zbirajo pri Ronsoni, kjer jih bo Mussolini pregledal. Angli|a predvsem za olarsnltsv miru London, 29. avgusta č. »Dailv Tele* graph« je objavil davi prvi komentar o sklepih, ki so bili sprejeti na snočnji seji italijanske vlade v Bolzanu, na ka* te-i je Mussolini izjavil, da Italija s svojo akcijo v vzhodni Afriki nima namena ogrožati angleških interesov. List pribija, da tu ne gre za angleške interese in da zato o njih ni treba niti razpravljati. Ko bi dejansko šlo ztmie. bi angleška vlada segla po drugačnih sredstvih in hi se pogajanja vršila v drugih okoliščinah. Anglija je predvsem na tem. da s pomočjo Društva narodov ohrani mir in zanj se bo zavzemala tudi v bodoče. Velika Britani* ja ni vstopila v D. X. brez vsakega pomisleka, nego s trdim prepričanjem, da se mora splošna kolektivna varnost doseči samo po posredovanju Društva narodov. Anglija ho tudi v bodoče sodelovala v Ženevi za ohranitev .ni= ru. dokler sc ne bo prepričala, da Že* neva za mir ne more več jamčiti. ©la!šave za Beograd, 29. avgusta. AA. Dne 1. septembra stopi v veljavo nova med* narodna tarifa za prevoz potnikov, prt* Ijagc in ekspresnega blaga med Jugo* slavijo in Italijo. Novost po tej tarifi bo do nedeljska in prazniška potovanja z voznimi listki za tia in nazaj. Za ta potovanja so jugoslovenske in kali* janske železnice dovolile 50^ poousta od normalnih voznih cen. Vozni listek velja od 0. — (polnoči med petkom soboto) dneva pred praznikom ali nedeljo do 24. ure dneva po prazniku ali nedelji (do polnoči s ponedeljka na torek) in sicer za 'orze in potniške vlake. Prekinitev vožnje ni dovoljena s temi listki. Prazniki, za katere velja poleg nedelj ta ugodnost, so: Novo leto, sv Trije kralji (6. jan.). sv. Jožef (1^. mare). Vnebohod in praz* nik sv. Rešnjega telesa, sv. Peter in Pavel (29. junij). Veliki Šmaren (15. avgusta). Vsi svetniki (1. novembra). Brezmadežno spočetje (8. december) in Božič (25. december). Nedeljske in prazniške listke v tem mednarodem prometu med Italijo in Jugoslavijo bodo izdali na obeh pod* ročih na daljave do 250 km To pomeni da bodo v naši državi izdajale te list* ke samo postaje na področju zagreb* škega in ljubljanskega železniškega rav nateljstva. i roparji Beograd. 29. avgusta. AA. Vlahek Drago in- Stjepan iz Martinštine, srez Zlatarski, ter Buljan Avgust in Josip iz Golubovca. so prišli, ko so se vra* čali s sejma v Ivanjcu, 28. t. m. popol* dne z vozovi v Lepoglavo in napadli Zidlcr Elizo. tamošnjo gostilničarko, ii na razbojniški način vzeli n.zne stvari iz gostilne in kuhinje, ter nato pobegni* li proti Golubovcu. Napadalce je zače* la zasledovati orožniška patrulja treh orožnikov z orožniške postaje v Lepo* glavi pod vodstvom Tozaniča R. pristava v srezu ivanjskem, in jih še isti dan ob 21.30 našlo v gostilni Habek Ljubice iz Golubovca. Pri legitimiranju so se napadalci uorli in napadli orož* niško patruljo. Vlahek Drago je po* tegnil revolver, Vlahek Stjepan pa je prijel za puško desetnika Baderja Mi* livoja z namero, da mu jo izpuli. De* setnik Bader je sprožil dva strela iz svojega uradnega revolverja in nevar* no zadel v čelo Vlahka DraSotina. li.žje nad desnim očesom pa Vlahka St.jepa* na. Vlahek Dragut'n je s strelom lažje ranil orožniškega narednika Goraniča Vlado v levo nadlaket nad sklepom. Ranjencem so takoj izkazali zdravniško pomoč. Na kaj sta odšla sreski načelnik in ooveljnik orožniške čete v svrho nadaljnega zakonskega postop* ka. Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved ra petek« Oblačno, hladneje, nekoliko dežja. Dunajska vremenska nanoved za danes ; Zjutraj zelo hladno, v hribih megla, pozneje razjasnitev. asi kraji in Obračun dela za naše morje Glavni odbor Jadranske Straže je razposlal delegatom za ljubljanski kongres in uredništvom obširno poročilo o svojem delu in o delu posameznih oblastnih odborov. Na SS straneh velikega formata so zbrani natančni podatki, k; pričajo najzgovorneje o delu naše pomorsko propagandne organizacije po državi. Tople uvodne besede so posvečene Viteškemu kralju, nato pa je v uvodu strnjeno podana naslednja bilanca glavnega odbora: Jadranska Straža je v prvem deset« let ju svojega obstanka, od 1922 do 1932 iskala svoje vsebine in je strnila vse sile, da se čimprej razširi na območje vse kraljevine. To ji je uspelo, tu več, tam manj. Vzporedno s širenjem je stremela za tem, da pokrene nekatere akcije trajnejše vrednosti, ki naj kot konkretne naloge zbero sotrudnike. Ti pekreti so slični številnim akcijam po« morskih organizacij v Evropi, vendar pa prilagojeni našim potrebam. V prvem desetletju je JS utrla pot svojemu delovanju in seznanila široke narodne sloje s svojimi smotri. Uspeš« no smo rešili številne naloge: zbrali smo denar za šolsko ladjo »Jadran«, p rib a vili smo zastave, ki smo jih po« klonili ladjam naše vojne mornarice, darovali smo vojni mornarici tudi hi« droavion »Sarajevo', za fond nesrečnih mornarjev potopljene ladje »Dakse« smo zbrali 600.000 Din. Dali smo ini« ciativo za propagandna potovanja po Sredozemskem morju s »Kraljico Mari« jo« in smo v ta namen izplačali okrog 3 m pol milijona dinarjev. V jadranske domove smo doslej vložili 3,800.000 Din. Za tiskanje knjig, revij, brošur, koledarjev in drugega je šlo 7 milijo« nov. Kdo bi naštel vse uspele in manj uspele naše akcije, ves oni ogromni de« nar, ki smo ga od naroda zbrali in ga narodu spet vrnili v rešenih konkret« nih nalogah. Pri vsem tem je treba podčrtati eno: mi smo od početka naše organizacije do danes pokazali polno m živo njeno aktivnost. V nedeljo bo slavilo Sokolsko društvo vf Zagorju o/S. velik dvojni jubilej in sicer 45 letnico obstoja in 25 letnico zgraditve lastnega sokolskega doma. Malo je sokol-skifc društev v naši državi, ki bi slavila tako visoka jubileja svojsga neumornega Ferdo Poljšak, uradnik TPD, eden najzaslužnejših narodnih delavcev v Zagorski dolini, je 45 let deloval pri Sokolu, za katerega ima nepozabne zasluge. Umrl je letos 13. aprila Ljubljana, 29. avgusta. Regulacija Ljubljanice je imela spet neprilike zaradi deževja. Izkop zemlje in ostala dela niso mogla napredovati v polni meri. Ves ta tpden se je največja pozornost osredotočila na gradnjo novega opornega zadovia, čigar dovršitev pa ni imela zaželjenih uspehov. Morali so zbetonira>ti na levem bresti ob izlivu Gradašinee 16 m dolg betonski oporni zid. ki ima sedai. od temeljev računano, nekaj nad 8 m višine in poldrugi meter širine spodaj ter meter širine zgoraj, dočim meri podaljšek starega opornega zidovja le 5.10 m v srlobočino. Delavci so zunanjo steno, štrleeo proti vodi. posebno skrbno betonirali. uporabljajoč droben riolomitni pesek, mešan e trbo-veljskim portland-cementom visoke odpornosti. Enak opornik kakor na levi strani pride seveda tudi na nasprotno, desno stran ob izlivu Gradaščice. Zaradi tega že pripravljajo prav pod tromostovjem tik ob strugi teren za polaganje tirnic, p-i katerih bo lokomotiva mogla odvažati in pospraviti visoko nakopičeni že izmetani material izpred stare zatvor-nice. Vsa leva brežina od izliva Gradaščice do Špice je sedaj popolnoma prosta za delo. ki je potrebno za reguliranje tega dela Ljubljanice. Ostanek Toda vse to še ni dovolj. Kakor ni zadovoljen človek, ki ni popolnoma dosegel svojega smotra, tako tudi JS ne bo mirovala, dokler ne bo v vsakem mestu Jugoslavije njen ogranek. dokler ne bo poslednji Jugosloven prepričan, da je morje osnova naše državne in narodne veličine. N~a žalost moramo priznati, da smo še daleč od tega cilja. Od poslednjega kongresa, ki se je vršil od 29. do 31. oktobra 1932. v Skoplju, pa do sedanjega v Ljubljani je naša organizacija v vseh svojih akci« jah stopala po utrtih potih. Nekatere akcije smo ojačili, v nekaterih pa smo oslabeli. Nekateri odbori so ohranili svojo pozicijo in celo napredovali, a drugi kažejo malo slabše rezultate, ka« kor pri zadnjem kongresu. Vendar, če se vprašamo, ali smo od Skoplja do Ljubljane kot celota napredovali, m o« ramo vendar zagotoviti, da smo. Pri vseh težavah, ki so bile napoti, lahko zabeležimo len napredek. Delovali smo v vseh pravcih. predvsem pa smo raz« širili podmladek. Rezultati so očitni: revija za mladino »Podmladek Jadran« ske Straže« je v dveh letih dosegla 12 tisoč naročnikov. Število članstva v organizacijah podmladka je samo v bratski Sloveniji naraslo na blizu 100 tisoč. Trudili smo se, da pomnožimo domove na Jadranu in tudi v tem smo znatno uspeli. Število domov ie večje kakor ob zadnjem kongresu. Brez sle« hernega dinarja podpore od katerekoli strani smo več ali manj uspeli v svojih akcijah. Svoj napredek torej lahko z zadovoljstvom poudarimo. Vsem pridnim delavcem v naši orga« nizaciji moramo biti hvaležni, ker so se trudili brez slave in koristi za pomor« sko Jugoslavijo, ki je ideal Jadranske Straže. Dragim pokojnikom, ki so bili kot člani ali odborniki zaslužni za JS, pa bomo večno ohranila časten spomin. _ Izmed zaslužnih pokojnih članov omenia poročilo dr. Ljudevita Bohma m Filipa Pristoua. delovanja po naukih nesmrtnega Tvrša. V težkih časih so se zbrali v Zagorju narodno misleči krajani in ustanovili So-kolsko društvo že 1. 1890, ko je tedanja oblast pazno gledala na take ljudi in jih imela zapisane v črnih knjigah. Niso se strašili naši ustanovitelji preziranj, zapostavljanj. ki so jih doživljali po ustanovitvi. kajti zavedali so se, da delajo za dobro stvar — za našo veliko Jugoslavijo, še več žrtev so morali prenesti, posebno materijalnili, ko so zgradili leta 1910 ve-iik Sokolski dom, ki je b-,1 drugi na Kranjskem. Da je bilo vse to dalo vsejano na dobro in rodovitno zemljo, nam je pokazal razvoj društva, ki je v industrijski dolini vedno pridobival v številu svojega članstva. V teku 45 let je vzgojilo naše društvo nebroj dobrih sokolskih delavcev, ki so se razšli ne samo po vsej kraljevini, temveč tudi v druge države, še danes je Sokolsko društvo eno najmočnejših v celjski župi in neumorno dela na vseh popriš-čjh v smislu Tyrševih naukov. A žaljbog, da je nekdaj cvetočo Zagorsko dolino kruto prizadela gospodarska kriza ;n se mora mnogo članstva boriti za vsakdanji kruh, ki ga v dolini zmanjkuje, ter mora po svetu. Kljub vsem tem fiepril-:katn gre delo naprej v upanju, da se bodo tudi že prjli- Jelovškove šupe je porušen do temeljev, samo mitniška utica in transformator še čakata na svoje poslednje ure, ko bo prišel po podrti stari zatvornici čas za betoniranje preko vsega ustja Gradaščice in še okrog 70 m dolžine v Ljubljanico proti Prulam skoraj do sredine, sedaj še stoječega transformatorja. Na dno Ljubljaničine struge bo položena in zabetonirana široka kamenita plošča, ki jo kamnoseki že pripravljajo. Tudi na desnem bregu reke zadnje dneve kopači prav marljivo kopljejo prst. ki jo konji odvažajo k Sv. Krištofu. Pri tej priliki bodi omenjeno, da je ta, prst izborne kakovosti, pripravna za vrtove in njive. Nekateri interesentje se kar pulijo za njo in jo pridno naročajo. Tako ie neki posestnik ob Eraon-ski cesti prejel 400 kubičnih metrov, drugi 300. tretji 200. itd. Dovoljenje za dovoz take prsti izdaja teren=ka sekcija za regulacijo Liublmnice. Menda zato ni treba posebnih stroškov. Odvozna cesta skozi Prule. kjer nalagajo voznikom izkopano ilovico in blato, ki pride iz struge v vagončkih po vzpenjači navzgor, je zadnjih 14 dni v prav slabem stanju, zakaj nestalno vreme je tudi sicer suho ilovico zelo razkrojilo in se je gosta tekočina med vožnjo vlivala z vozov. To cesto le težko prekoračiš, saj leži na njej od 10 do 15 ljudje ke končale ter se bo zopet vsakdo lahko posvetil samo delu v sokolarhi. Oba velika jubileja bo slavilo društvo letos brez svojega dolgoletnega vodje, brata Ferda Poišaka, ki nam ga je sredi največje razgiban ^sti iztrgala usoda i z naših vrst. Njemu gre največ za3l:xg, da ,raa naše društvo lastni krov! Na našo siavnost bodo gotovo prišli vsi. ki -.im je aelo tega društva znano. Ob 9. oodo lahkoatletske tekme članov vseh bližnjih društev ob 14. povorka na Toplice, cb 15. pa javni nastop vseh oddelkov, pr; katerem nastopijo tudi gostje s posebnim; točkami. Komur je do lepega. sokolskega užitka, naj pride 1. septembra v Zagorje! Mnogo let, toda malo pokojnine Brežice, 28. avgusta. V petek bo praznoval naš someščan Matevž Briščik svojo 80 letnico. Bolj kakor kdo drugi zasluži ta kronski vpokojenec, da ga predstavimo javnosti. 44 let je vršil službo, na stara leta pa mora z ženo skrbeti, kako bo cel mesec izhajal s 598 dinarji pokojnine. Ko je bil star 16 let, si ie moral sam začeti služiti kruh. Še srečen je bil, da je dobil službo pri bivši južni železnici, ki ji je ostal zvest od 1873 do 1915. Od mladih let je bil obložen s skrbmi, kot edini sin je moral skrbeti za boleh-ne starše in za tri sestre. Pri vseh težavah pa se je sam ohranil kremeni t. napravil je izkušnjo za kretničar.ia, bil je vratar v Trstu, od koder je bil v vojni premeščen v Brežice. In ta je o=*al. da preživi v miru jesen živi-eni« Ah vpo-kojili so ga s 158 kronami, ki so jih lota 1923 spremenili v dinane. životari, kakor ve in zna in z mnogimi svojimi tovariši staro-vpoko;er"-i drb:akuje, da se bo vendarle enKrat popravila krivica starčkom, ki so /.ve-;*o služili, a ne žanjejo zahvale za pošteno delo. Nevabljeni gostje jesenskega velesejma Ljubljana, 29. avgusta Tudi letos se je že pred pričetkom jesenskega velesejma nabralo v Ljub« ljani vsake vrste ljudi, ki hodijo povsod tam, kjer se razgiblje večji promet, in nevabljeni iščejo prilike kakršnega« koli dovoljenega ali nedovoljenega do« bička. Policija je napravila poizkusno racijo in je aretirala več liudi, ki se zadržujejo v mestu po sumljivih oprav« cm na debelo blata. Delavci jo morajo sproti postrgavati in ponekod celo posipati z gramozom. Pozna, se takoj, da vozijo vozniki večinoma samo tekočo mezgo tudi po ulicah in cestah, koder se vrši ta promet. Treba pa je potrpeti, ker bo v najkrajšem času bolje. Kot nagrado za to potrpljenje bodo imeli meščani lepo betonirano dno naše toliko časa »bolne* Ljubljanice. Pod cesto v Prulah na- desnem obrežju. kier je zakoličena brežina, bo 2 m po njej izpeljana složna pot za pešce. Tudi ta bo 2 m široka in bo vodila tja do nove zatvornice. Kopači pripravljajo prav te dni teren za izpeljavo tirnic, na katerih bo tekla lokomotiva z vagončki. Ta proga bo zvezana v loku z ono na levem bregu. Delavci tvrdke Dukič in drug bodo prihodnji ponedeljek spet zastavili z betoni ran jem dna v Ljubljanici onstran šentjakobskega mosta Prepeljali bodo mešalni stroj z njegovim koritom, ki služi za betoniranje. od mosta čez Gra-daščico nazaj k mostu. Potrebni gramoz za to delo je že navožen in pripravljen na obeh obrežjih. Ker zbetonirajo tedensko nekaj nad 50 m širine, utegne biti. če bo sedanje muhasto vreme le količkaj prizanesliivo. struga Ljubljanice, ki je še dolga 170 m. gotova, v približno 3 tednih skoraj do stare zatvornice. Ob Gradaščic-i nameravajo nadaljevati dela z ročnim betoniranjem. kih. Med njimi je bilo tudi par Bosan« cev, ki zmerom v večjem številu nava« ljujejo v Ljubljano, kakor da so jim vrata v druga mesta v državi zaprta. Nekatere med njimi skupljujejo staro obleko, prodajajo preproge se okvar« jajo z raznimi kupčijami, ki jih obrt« ni zakon vobče ne pozna, ob vsaki pri« Včeraj je poteklo 14 dni, kar so zdrav-niki-volonterji obeh državnih bolnišnic v Ljubljani v znak protesta proti ne-umevanju njihovega socialnega položaja, ki ga kažejo odločujoče instance, nastopili »stavko«. Njihova odsotnost se pri zdravniškem delu na vseh oddelkih sicer občutno pozna, vendar pa ni videti nobenega znamenja., da bi bili na odločujočih mestih pripravljeni, ustreči njihovim vsekakor upravičenim zahtevam. Ban dr. Puc je deputaeijo mladih zdravnikov, ki ga je obiskala v tej za- 31. avgusta — se pravi: jutrišnjo soboto — se uvedejo na progah državnih železnic nedeljske in prazniške povratne karte po vozni ceni, znižani za 50°/o, za otroke od 4. do 10. leta starosti pa za 75°/«. Te karte veljajo za razdalje od 6 do 250 km ter se izdajajo samo za II. in III. razred potniških vlakov. Potovanje s takšno karto se more pri odhodni vožnji začeti v soboto ali dan pred praznikom opoldne ter se mora končati najpozneje ob 24. uri v nedeljo oz. na praznik (poslednji dan praznikov). Povratno potovanje pa se more začeti v soboto ali na dan pred praznikom ob 20. uri, končati pa se mora najpozneje v ponedeljek odnosno na dan po prazniku (po praznikih) opoldne. S temi kartami prekinjenje vožnje ni Kamnik, 29. avgusta Danes se je oglasil v Kamniku po^c« stnik Franc Cevka iz Praprotnega — Za kala v občini Kamniški Bistrici in na« znanil oblastvu, da mu je v noči od torka na sredo medved raztrgal tri ov« ce. Posestnik Cevka ima na planini Košutni pod Krvavcem več glav gove« je živine in 25 ovac. V sredo zjutraj je našel na Košutni raztrgano veliko ov« co. poleg nje pa sveže medvedove sle« dove. V mehko zemljo globoko vtisnje« ne šape jasno kažejo, da je to bil med« ved. Njegove stopinje so sledili še daleč naprej po planini, prav tako pa tudi sledove dveh ovc, ki jih je med« ved podil pred seboj in v skritem kra« ju raztrgal. Goveja živina je bila zaradi obiska kosmatinca tako vznemirjena, da jo je posestnik moral odpeljati s planine, prav tako pa tudi drobnico. Planina Košutina spada v lovski re« vir kamniške korporacije in prizadeti posestnik zahteva od zakupnika odškod nino. Še vedno je v lovskih krogih odprto vprašanje glede usode kosmatinca, ki že nekaj let »straši« po Kamniških pla« ninah od Jezerskega do Menine. Ko so pred štirimi leti na Menini ustrelili medveda, so lovski krogi napadali za« kupnika revirja, češ. da bi morala red« ka zverina ostati obrajena v Kamniš« kih planinah in bi jo bilo treba zaščiti« ti, ne pa streljati. Ko so ugotovili da živi v planinah še en medved, so tudi prijatelji prirode povzdignili svoj glas v prid medvedu. Kosmatinec pa se ni izkazal vrednega ljudskega zaupanja. In tako trpijo posestniki dvojno škodo: eno na izgubljenih ovcah, drugo pa v tem, da si ne upajo več pasti ovc po pla ninah in so jih rajše prodali. Zahte« vali so od oblastev energičnih ukrepov in sresko načelstvo je res zahtevalo, naj Kamniški lovci napravijo progon na medveda. Kamniški lovci so zahtevo sreskega načelstva poslali lovskemu društvu v Ljubljano, da se končno ve« ljavno izreče glede usode medveda, vendar pa še niso prejeli odgovora. Kmetje res trpijo znatno škodo, zato bi bilo v redu. da se lovsko društvo izja« Naj ho, mladino smo že tako razvadi-li, da hoče vsako leto nekam na letovanje. Najrajši gre na morje. Prav ima. V Bakru ima mariborska JS svojo kolonijo, v Bakarcu celjsko Kolo jugoslovenskih sester, iz Šiljevice so se vrnile male Ljubljančanke, v Kraljeviči pa je letovišče ljubljanskega Kola jugoslovenskih sester. Prva kolonija je v De-ojem domu v Kraljeviči bivala v juliju. Pri obeh kolonijah so se takoj v prvih dneh videle ugodne posledice, otroci so zagoreli kakor zamorčki, veselje in za- liki pa segajo tudi po tatvinah ia go* ljufijah. Policija se je odločila, da bo vsem nezaželenim popotnikom skozi Ljubljano posvetila prihodnje dni naj« večjo pozornost in bo vsakogar, ki ne bo mogel izpričati, da živi od kakršne« gakoli poštenega posla, izročila sodi« šču ali pa izgnala iz mesta. devi, napotil na ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja, ki je v resnici kompetentno odločati o stvari. Minister Preka je bil baje zahtevam zdravnikov-volonterjev sicer naklonjen in je obljubil, da bo storil, kar je v njegovi moči, za odpravo obstoječega nevzdržnega. stanja; z njegovo demisijo pa so se tudi te nade razblinile v nič. Vsekakor bi bilo v interesu javnosti in ugleda naše zdravstvene uprave, da bi se vprašanje čim prej rešilo na ta način, da se mladi zdravniki vrnejo k delu, ki ga je v bolnišnicah več ko dovolj. dopustno. Potniki se lahko vračajo tudi s kakšne druge bližje postaje iste ali druge proge, z oddaljnejše postaje pa z doplačilom razlike. Potniki, ki žele uporabiti to ugodnost, morajo pri potniških blagajnah izrecno zahtevati nedeljske (prazniške) povratne karte. Postaje bodo izdajale kot nedeljske povratne karte normalne enosmerne karte z nalepljenimi posebnimi znamkami. Kot prvi praznik pride v poštev 6. september (državni praznik). Glede ostalih praznikov bo občinstvo pozneje obveščeno pri blagajnah. Podrobnejše informacije o uporabi teh kart morejo potniki dobiti pri vseh potniških blagajnah železniških postaj. vi, ali je za to, da se medveda ustreli ali na za njegovo zaščito. V posled« njem primeru bi potem nastopilo vpra« šanje odškodnine. Na Menini pa neresci Iz Tuhinja poročajo: Na Menini so se tudi letos pojavili divji prešiči, ki pustošijo polja tuhinjskim posestnikom Zasledili so trojico mrjascev, ki so rili po planinskih pašnikih pod Vivodni« kom. Lovci so bili nevarnim škodljiv« cem že večkrat na sledi, vendar pa jih niso mogli dobiti pred puško. Tudi lani niso ustrelili na Menini nobenega div« jega prešiča, čeprav je bilo več velikih lovov. Na vidiku je velik pogon na mrjasce, ki bo morda rešJ tuhinjske kmečke posestnike škodljive nadloge. Počitniški dom delavske mladine na Kumu Trbovlje, 29. avgusta V nedeljo, dne 1. septembra bo s sveto mašo ob 10 uri otvorjen na Kumu Počitniški dom za delavsko«rudarsko mladino in delavce. V domu bo 50 po« stelj, 100 ležišč, obednica, kopalnica in velika veranda za soinčenje. Za gra« ditev tega gostišča so največ prispevali Nj. Vel. blagopokojni kralj Aleksander centralni higienski zavod v Beogradu, Društvo za čuvanje narodnega zdrav« ja. Generalni direktor TPD g. Richard Skubec, g. dr. Štefan Ivanič in dr. Bog« dan Pire iz Beograda, tekstilne tovarne v Varaždinu, v Dugiresi, v Kranju. Kra« pini in steklarne v Hrastniku. Mnogo so žrtvovali tudi župljani iz župnije Dobovec, Svibno in Sv. Jurij pod Ku« mom ter ljubljanski ključevničar Koz« mos in Ljubljančani. Vsem dobrotni« kom Bog povrni. K otvoritvi so vablje« ni vsi delavci, rudarji in nameščenci iz rudarskih revirjev, železničarji, turisti in ljubitelji Zasavja in Dolenjske. Dom bo vso leto oskrbovan, siromašni bodo brezplačno sprejeti. Prihodnjo plomlad bo pa dom slovesno blagoslovljen. dovoljstvo se je bralo z njihovih obrazov. Poskrbljeno je za svobodo, za igranje, za dobro oskrbo. Dečji dom v Kraljeviči je udobno in prostorno mladinsko letovišče, od vsepovsod daleč vidno. Od treh strani ga obdaja morje, stoji na naravnem pomolu, da se človeku, ki biva v njem, ve-*, nomer zdi, kakor da bi se vozil po morju. Na zapadni strani, levi strani je prostorno kopališče, v katero vodijo cementne stopnice. Kopališče je ograjeno z močno mrežo, da je absolutno nemogoč Dvojni sokoiski jubilej v Zagorju PRI ZAPRTJU W MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prlrodne F 1*811 Z JOS&fOlfe ^ Registrirano od ministrstva za soc. politiko ln nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Naša mladina v Kraljeviči Potek regulacijskih del v Ljubljani Zdravniki volonterji 14 dni v stavki Medved straši na Krvavcu Jutri kupite nedeljski vozni listek! Domače Testi * Naročnikom, £i jim je potekla naročnina, smo v včerajšnji številki priložili položnice. Prosimo jih, (la nakažejo naročnino zaradi poslovnega reda pri upravi kakor tudi v interesu zavarovalnine za primer smrtne nezgode takoi prve dni septembra. Kdor ima kak zaostanek, naj ga blagovoli poravnali zdaj. Naročniki, ki eo poslali naročnino zadnje dni avgusta, naj ne smatrajo položnic, ki so bile za nje ze pripravljene, za opomin, marveč naj jih shranijo za prihodnjo priliko. Naročniki ki se vračajo z letovišč, kopališč in s počitnic, naj blagovolijo prememoo naslova pravočasno javiti. Uprava »Jutra«. * Razpisan je natečaj za spomenik bla. gopokojnemu kralju Aleksandru I. v Novem Bečeju. Spomenik mora predstavljati blagopokojnega kralja kot vodjo naroda. Interesenti se opozarjajo, da ee požu-rijo z osnutki, ker poteče termin natečaja ze 30 prihodnjega meseca. Vse potrebne informacije daje članom Društvo likovnih umetnikov v Ljubljani tajnik France Gor še, Ljubljana, Gosipcsvetska cesta št. 13, Kolizej. . , - Nove znamke s sliko Nj. Vel. kralja Petra II. Ministrstvo za promet je pripravilo izdajo novih poštnih tfrankovmh znamk s sliko Nj. Vel. Kralja Petra H. v vrednostih po 025, 0.50, 0.75, 1, 1.50, 175 3 3.50 4 10 15 20 in 30 Din. Znam ke 'po 0.50' 0.75,' 1.50, 1.75 in 3,50 bodo dane v promet 6, septembra, znamke ostalih vrednosti pa postopoma. Znamke dosedanjih izdaj s sliko blagopokojnega Viteškega kralja s črnim okvirom m brez okvira ostanejo še zanaprej v veljavi. * študij slovenskega znanstvenika pri Društvu narodov. Dr. Ivan Tomšič, fiz-rejni prof« por mednarodnega prava na univerzi kralja Aleksandra v jLjubljani, je včeraj prejel povabilo .glavnega tajnika Društva narodov, naj pnispe 5. septembra v ženevo kjer bo lahko tri tedne proučeval ustroj /in poslovanje generalnega tajništva in ustanove same. Z informacijami mu ibcdo na razpolago vsi oddelki in komisije. Prof. dr. Tomšič je važno povabilo, prvo med Slovenci, rade -vaije spVsjel. želimo mu mnogo uspenov! + Sušak pesniku Janku Poliču. Susak noče počastiti spomin svojega rojaka in pesnika Janka Poliča-Kamova na ta način, da bo ob 15-letnici njegove smrti odkril njegov spomenik. Kipar Studiu je brezplačno izdelal pesnikov kip, mestna občina pa zbira sedaj prispevke za prelit je kipa v bron in za nabavo primernega podstavka. * Spomenik pesniku »Lepe naše domo. vine«. Letos bo minilo 100 let odkar je hr vatski rodoljub Anton Mihanovič - Pe-tropoljski spesnil himno »Lepa naša domovina« ter jo priobčil v Gajevi »Danici,. Društvo »Brača Hrvatskog Zmaja« hoče počastiti pesnikov spomin na ta način, da bo že letos zgradilo spomenik v Zel'enjaku pri Klanjcu v Hrvatskem Zagorju kjer je Mihanovič preživel zadnja leta svojega življenja. V tem romantičnem kraju pod zgodovinskim Cesar .gradom in na bregu Sotle je tudi dobil pobudo za pesnitev himne. * Obisk francoskih vojnih letal. Eska-drila francoskih vojnih letal za bombardiranje tipa »Marcel Blook 2.00« bo v kratkem priredila velik let nad podunav-skimi državami. Francoska letala bodo obiskala tudi zemunsko letališče. * Kongres pravnikov v Beogradu. Za letošnjo skupščino kongresa pravnikov v Beogradu v dneh 22. do 24. septembra ee vrše velike priprave. Spomenica se že tiska ki bo razposlana vsem članom kongresa. v začetku septembra. Z odlokom predsedništva ministrskega sveta je odobren dopust državnim uradnikom. Prometno ministrstvo je odobrilo 75% popust na vseh železnicah in parcibrodih v državni režiji. Popust velja za vse proge (za potovanje v Beograd in nazaj ter za izlete) v času od 20. septembra do 4. oktobra. Člani kongresa naj kupijo na od-hodni postaji na podlagi kongresne legitimacije vozni listek do Beograda s 75"/o popustom od normalne vozne cene in legitimacijo rdeče barve št. K — 14. Na pod-lagi potrdila kongresnega odbora na tej železniški legitimaciji št. K—14 o ude ležbi na kongresu ter s kongresno legitimacijo se bodo laliko kupovali vozni listki s 75% popustom tudi za poljubno število izletov in za poljubne razdalje ter za povratek. Kongresne legitimacije bodo vsem prijavljenim članom kongresa pravočasno razposlane. Prijave in članarino sprejema za svoje člane društvo »Pravnik« v Ljubljani do 1. septembra, kakor je bilo že objavljeno. * Da v nedeljo pri velikanskem koroškem taboru v Mežiški dolini ne bo na pošti p°mot in zadržkov, opozarjamo na pravilne naslove nekaterih krajev. Tako je treba vedno pisati: Prevalje ob Meži, ali na Prevaljah ob Meži in enako Poljane pri Prevaljah ob Meži, ker je mnogo krajev enakega ali stičnega imena. Pošte in vse druge državne urade opozarjamo na gornje pravilne naslove, da jih dosledno rabijo. Koroški odbor na Poljani pri Prevaljah ob Meži. * Najstarejši jugoslovanski pilot. Su-botiški Aeroklu.b pripravlja za nedeljo le po slavnost na kateri bo proslavljen tudi jubilej g. Ivana Sariča, upokojenega mestnega uradnika, ki je najstarejši jugoslovenski pilot. G. .Sarič je izvedel na /Balkanu avgusta 1910 prvo letalsko produkcijo. Tedaj je bil star 28 let in v Parizu kjer je bival dalje časa, se je zavzel' za letalstvo. Doma je potem sam napravil letalo in z njim se je dvignil ob vielikem zanimanju subotiškega meščanstva. Nekdanje >Naše Novi ne« v Subotici so takole pisale o smelem poizkusu: Ivan Savič, 28 letni uslužbenec mestne občine, je' napravil poizkus s svojim letečim' strojem, ki ga je iznašel in izdelal. Poizkus je bil izvršen na dirkališču za 6modiniišnico.- S svojim strojem se je Sarič dvignil v višino 5 m ter je nekajkrat v razne smen letel na daljavo 50 do €0 m. živio naš Sarič, Bunjevac, Subotičan. Vesela mu majka! — Tudi madžarski listi so dosti pisali o prvi letalski prireditvi v Subotici. * Ravnateljstvo Akademskega kolegija v Ljubljani, Kolodvorska iuI, 22, objavlja, da je razpisan rok za vlaganje pro. šenj za sprejem v kolegij do 10. septembra. Prošnje se vlagajo samo po predpisanem tiskanem formularju. Kdor želi formular za prošnjo odnosno pravilnik in hišni red (prospekt), ga naj oselbno dvigne pri vratarju ali pa naj pošlje fran-kirano kuverto vratarju kolegija. Podrob ne informacije daje ravnateljstvo. I&IIA DELAUDVA ŠOLA ZA RITMIČNO GIMNASTIKO I DUKIČEV GlOK-GAJEVA 6. JL.VPIS DNEVNO 00 tO-l4- PRIČETEK TEČAJEV 2. SEPTEMRA * Pozor! Rumene izkaznice za polovično voznino v Ljubljano na velesejem (od 5. do 16. septembra) prodajajo blagajne vseh postaj po 5 Din. Postajališča teh rumenih izkaznic ne vodijo in ne izdajajo. Kdor potuje v Ljubljano na velesejem in vstopi v vlak na postajališču, si mora nabaviti rumeno železniško izkaznico na prvi prihodnji postaji. 50% popust velja za potovanje v Ljubljano od 31. avgusta do 16. septembra, za povratek pa od 5. do 21. septembra. Na odhodni postaji se obenem z rumeno izkaznico za 5 Din kupi cela vozna karta, ki velja potem v zvezi s potrdilom o 'obisku ve le sejma za brezplačen povratek. * Preizkušnja novega letalskega tipa. Na izemunskem letališču je bil te dni avion nemškega ministrstva za zrako-plovstvo tipa Henlain He-70 z motorjem za 700 konjskih sil. S tem letalom je d »potovalo iz Sofije nekaj zrakoplovnih strokovnjakov. Posebnost teh letal je, da lahko med letenjem potegnejo kolesa v trup letala in da prid°bi letalo s tem za 80 km na uro večjo brzino. Naša strokovna vojaška komisija je pregledala letalo in napravila z njim poiz.kusne lete. Verjetno je, da bodo nabavili nekaj letal tega tipa, kar bo za našo mlado aviacijo zelo koristno. * Živi somi v Ljubljani. Ljubljanski velesejem je baš dogradil za svojo jesensko prireditev velik podaanasiki bazen, kjer bodo razstavljeni živi, 50 do 100 kg težki 6omi — orjaki. Ob priliki poseta Jadranske razstave na ljubljanskem velesejmu (od 5. do 16. septembra), naj nihče v nmogobrojnosti drugih razstav ne prezre te zanimive razstave. * Vinskemu in jestvinskemu oddelku na letošnjem jesenskem Ljubljanskem ve lesejmai bo priključeno tudi pestro zabavišče z vrtiljaki, toboganom, plesišči, koncerti itd. N a jp rivlačnejši pa bo gotovo variete> ki bo imel dmevno dve predstavi, eno' popoldansko in eno večerno. Tako bo zaibavišče vsem gostom nodilo dovolj zabave. * Tudi Šmarje pri Ljubljani ima svoje veselje. V nedeljo J. sept. priredi gasilska četa veselico. Dobrodošli vsi! dohod večjim ribam in so otroci v njem popolnoma varni. Kopljejo se pod nadzorstvom in se vsi naučijo izvrstno plavati. Kopanje se prične pred 11. uro. popoldne pa nekaj pred 17. uro. Vsakokrat se najprej kopljejo pol ure dečki, nato deklice. Kar rahlja se človeku srce, ko vidi. kako si ti mali kopalci in kopalke razigrano nagajajo, kako vpijejo in vriskajo, kako skrbno iščejo školke in polže, da jih poneso domov za spomin. Glas zvonca jih vabi v vodo, pa jih tudi neusmiljeno pokliče iz nje. Po kopanju se sončijo, igrajo, skačejo in lovijo. V domu vlada zgledna disciplina in red. Vse pride na vrsto ob svo-em času, vsaka stvar leži na svojem mestu. Kolonisti vstanejo ob T. zjutraj, nato se umijejo v prostornih umivalnikih in pospravijo postelje. Na svežem zraku se prične telovadba in sicer deloma na dvorišču, deloma v bližnjem parku. Ob 8. dobijo kavo z lepim kosom kruha. Nadaljuje se telovadba, igranje,- zbi-janje "pig-ponga. Vse vodijo nadzorniki in zaščitne sestre. Ob 10. in 16. za malico se okrepijo z velikim kosom kruha, namazanim z marmelado in medom. Obed je ob 12., večerja ob 19. V domu sta dve obednici, ločeni z;i dečke in deklice. Po obedu spijo do pol 16. V tem času se kopajo kuharice in služkinje in dom je kakor mrtev. Na znamenje zvonca pa naenkrat vse oživi po sobah, hodnikih in na dvorišču in znova se prične veseli živ-žav. Tudi po večerji nekateri telovadijo, plešejo kolo ali se igrajo. Najrajši pa pojo priljubljene narodne pesmi, da se razlegajo ob gladini sinjega morja tja daleč čez mejo. Tudi voditeljica kolonije ga Fakinova pripomore pri petju s svojim lepim altom. Kolonisti pridno opa-zujejo lov na tune in druge ribe, na izlete gredo peš ali z ladjo. Za vsako kolonijo je na sporedu tudi en daljši izlet, kar je hvalevredno, saj le na ta način spoznajo otroci morje in ga vzljubijo. Škoda je edino ta, da počitnice tako hitro minejo. Vlomi v samoti Zagorje, 29, avgusta župnišče v čemšeniku, prijazni vasi pod Cemšeniško planino nad Zagorjem, je imelo ponoči nezaželen obisk. Neznan tat je župniku odnesel denarji, obutve in razne drobnjave jn je vse skupaj zbasal v nahrbtnik, ki si ga je prav tako prisvojil. Zlasti v kraje, ki leže malo stran od velikih, dolin in glavnih prometnih Sil se zadnji Čas prav pogostem zatekajo vsake vrste sumljivi ljudje in iščejo na samem, daleč stran od orožniških postaj in patrulj, prilike za tatvine. Orožniške patrulje vsekakor tudi po sa motne jših naseljih posvečajo pozornost varnosti imetja, ali povsod ne morejo biti pričujoče in to je potepinom v korist. ; ELITNI KINO MATICA Tel. 21-24 Te1. 21-24 Samo še danes ob 4. iyK. ta 9V«. h Volga v plamenu Govax dopolnilni program * Posesti i kom novih hiš naznanjamo, da zadeva glede davčnih potrdil za plačevanje šolnine ne bo rešena do začetka letošnjega šolskega leta, ker smo se_ še obrailt na pristojno ministrstvo. Društvo posestnikov novih hiš. * Srečna življenjska pot vojnega naj-denčka. V beograjski >Politikk se zahvaljuje inž. Mirko Vojuovič _ Lipica svojim znanim in neznanim dobrotnikom. Ta mož je bil v vojnem metežu leta 1914 malo dete, ki je ostalo na cesti, ko so starši ali umrli ali pa bogzma kam zbežali pred navalom sovražne vojske. Neki avstrijski oficirji so se za otroka zavzeli in ker niso vedeli njegovega imena, so mu dali ime Lipica po kraju, K:er je b:l najden Otrok je" nekaj časa s svojimi zaščitniki živel v strelskih jarkih, potem pa so ga dobrotniki izročili v varstvo šefu železniške postaje Kreka-Tuzla, že pokojnemu Linkešu. Najdenček je v tej rod bini preživel nekaj let ter užival enako ljubezen in skrb kakor njeni otroci. Ko so kruti udarci usode dobro družino razkropili na vse strani so dali najdenčka v dečji dom in potem v sarajevske šole. Tam je skrbel zanj dr. Weber, tajnik švicarskega konzulata, ki je bil zet pokojnega postaj enač e 1 n i ka Linkeša. Dr. AVeber je najdenčku pomagal pri študiju v Zagrebu in potem v Nemčiji, kjer je postal Lipica inženjer zrakoplovne stro ke. .Najdenček je v svojem 26. letu postal jugoslovenski državljan pod imenom, ki ga sedaj nosi. Tedaj so ga tudi krstili in njegov boter je bil zrakoplovni podpolkovnik Filipovič. Pri vseh naporih pa mlademu inženjerju ni uspelo, da b; kaj dognal o svojem poreklu" in o 6vojih starših. » Tragična smrt slovenskega rudarja v Franciji. V rudniku Rochebelle Fontanes se je 20. t. m. smrtno ponesrečil 36-letni rudar Ciril Janežič, doma iz okolice Tržišča na Dolenjskem. Zasul ga je velik plaz ker se je v rovu porušilo tramovje) Tovariši so z največjo požrtvovalnostjo in naporom kopali dve uri, preden so prišli do njega. Nesrečni rudar je bil seveda že mrtev. Pokojni Ciril Janezic je bil marljiv delavec, dober tovariš in skrben *če. Zapulstil ie ženo in dvoje malih otrok. Nesrečno žrtev dela bodo tovariši ohranili v častnem spominu. * Hude nevihte so v torek popoldne in proti večeru divjale v okolici Petrovgra-da Zemuna in Osijeka. V Petrovgradu in'okolici je bil vihar tako močan, da je poškodoval več poslopij ter podiral brzojavne droge proti Kikindi, Beogradu in Zagrebu. Orkan je uničil tudi mlajše nasade sadonosnikov in gozdov. V zemun-skem pristanišču so silni valovi poškodovali in prevrnili več čolnov. Med nevihto je okrog Zemuna in Osijeka padala tudi debela toča. * Naglo zniževanje Dunava. Že od 27. t. m. se vodovje Dunava pri Novem Sadu stalno znižuje in ker sta nizki tudi Sava in Drava, se lahko zgodi, da bo prekinjen promet ekspresnih ladij. Dunav je Dil tako nizek že pred 4 leti, najnižji pa je bil leta 1920. ko je bil za nekaj dni ukinjen ves promet. * Huda nesreča v rudniku Peklenici. Po Cakovou in okolici se je v sredo naglo razširila vest o hudi nesreči v rudniku Peklenici pri Murskem Središču. V nekem rovu ee je vsul velik plaz premoga in kamenja ter zasul več rudarjev. 37 letni rudar Stepan Gornjišek, ki je bil ožeinjen in oče štirih malih otrok, je storil smrt pod silno peizo plazu. Po napornem delu so odkopali njegovo razbito truplo. Neki njegov tovariš je močno ranjen na nogi, poškodovanih pa je še nekaj drugih rudarjev, ki so delali v istem rovu. * Radiofonija, film, gledališče so panoge kulturnega udejstvovanja človeštva, ki zanimajo vsakega oiviliziranca. Nujno je, da ste tudi vi >na tekočem«, da poznate vise važnejše novice na teh po-priščih v naši ožji domovini in po vsem širnem svetu. Ne odlašajte in naročite se takoj na ilustrirano tedensko revijo »NAŠ VAL«, ki vas bo vedno poučila, o vseih aktualnih vprašanjih in vam s številnimi prispevki literarno priznanih sodelavcev krajšala čas. Vrhuteiga najdete v »Našem valu« stalno modno rubriko, številne lepe slike in kotiček za ugankarje in zaibavo. Vse to in še prilogo vsa-kotedenskih programov vseh najvažnejših evropskih postaj s pregledom opernih, operetnih in koncertnih prireditev, dobite za prav majhen denar. Oglejte si 06. številko, ki je pravkar izšla, naročite si na ogled 37. številko, ki bo v povečanem obsegu izšla prihodnji teden kot otvoritvena za novo nastopajočo sezono. Pišite na naslov: Naš Val, Ljubljana, Velesejem. * Banovinska šola za glasbila. Na državni tehnični srednji šoli v Ljubljani obstoji tudi banovinska šola zza glasbila. Učenci se učijo samostojno izdelovati citre, gitare ion vioilne. Poleg praktičnega pouka v šolskih delavnicah dobijo učenci tudi noo potrebno teoretično strokovno izobrazilo in se učijo sviranja. gola traja tri polna šolska leta s podnev. nim poukom. Izpričevalo završenega izpita velja kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za rokodelski obrt izdelovalcev glasbenih instrumentov. V prvi letnik banovinske šole za glasbila se sprejemajo učenci, ki so dovršili vsaj dva raz reda srednje ali meščanske šole ali šest razredov- osnovne šole in imajo najmanj 14. let starosti. Vpisovanje v prvi letnik bo 2. in 3. septembra. * Tečaj za diagnostiko in terapijo raka priredi s pomočjo kr. banske uprave Ju-goslovensko društvo za proučevanje in zatiranje raka, pododbor Ljubljana. v dneh od 23. do 25. septembra 1935. Tečaj bo teoretičen in praktičen. Pri njem bodo sodelovali kot predavatelji slovenski in zagrebški strokovnjaki. Točen program dobi vsak zdravnik pri imenovanem društvu, Ljubljana, Stara pot 3 (ženska bolnica). Prijave za udeležbo se sprejemajo is to tam. fr Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani, Kongresni trg 2.-1I. (Trgovski učni zavod) je dosegel v preteklih letih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšim programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne učne moči. — Isto tam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, stenografski in drugi specialni tečaji. Zavod daje ustno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo! • Tovarna JOS. REICH sprejema r.:ehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo. Iz Ljubljane u— Odhod c. konzula inž. Ševrika. Dosedanji konzul češkoslovaške republike v Ljubljani g. inž. Josef Sevčik odhaja z gos;>o soprogo * iz Ljubljane v soboto. 31. t. m. z dunajskim brzovlakom ob 12.47. u— Poverjeništvo Legije, koroških borcev v Ljubljani vabi vse il.vne in simpati-zerje naše legije, da se udeleže velikega tabora Legije na Sv. Planini nad Trbovljami. Odhod iz Ljubljane bo v nedeljo s prvim turistovskim vlakom. Zbratjšče v Trbovljah pred restavračijo Volker. Cena vlaku na obe strani je po novi odredbi samo 18 Din. U'— V učiteljski zbor šole Glasbene Matice ljubljanske vstopi 6 1. sept. g. Leon Fajfar, absolvent mojstrske šole drž. konservatorija v Pragi. G. Fajfar je do-segel najvišjo možno glasbeno izobrazbo v inozemstvu in bo vse svoje izvrstne moči posvetil kot violinski učitelj na šoli in konservatoriju slovenski mladini in tu di našemu koncertnemu življenju. Pisarna šole Glasbene Matice in drž. konservatorija sprejema gojence za njegove raj -rede. u— Slovanski plesi so se lani z velikim uspehom vršili v Ljubljani tri dni. žal, da so morali takrat izostati koroški plesi. Ti se bodo izvajali še v večjem in interes antne j šem obsegu letos v nedeljo, 8. sept. ob 15. Že danes opozarjamo vse prijatelje prelepih koroških narodniH običajev, koroške pesmi in ritmike na to prireditev, ki jo pripravlja s pomočjo tukajšnjih rojakov—Korošcev Folklorni institut Glasbene Matice ljubljanske. u— Drž. konservatorij in šola Glasbene Matice sta zavoda, ki uživata najlepši sloves. Preko 700 gojencev je v minulem šolskem letu vživalo pouk na obeh zavodih, na katerih sodeluje 48 odlično izpra-šanih in kva7TIicirar«ih učnih moči pod vodstvom ravnatelja Julija Betetta. Vsi predmeti, ki so se učili v minilem letu, se uče tudi v novem šolskem letu. Vpisovanje se vrši od ponedeljka dalje. Na šoli je vpisovanje do 4. septembra dnevno cd 9..—12 in od 15.—17., na konservato riju pa do 7. sept. od 9.—12. šola se začne z rednim poukom 5. odnosno 7. sept. konservatorij pa 16. Starše prosimo, da vpišejo svoje otroke točno v terminu, da omogočijo nemoten pouk. u— Nagradni foto.natečaj revije >Ju-gosloveuski turista — Naša pota«, ki je med slovenskimi fotoamaterji vzbudil veliko pozorno&t, bo zaključen v soboto 31. avgusta, ko je najkasneje do 18. ure vse fotografije treba oddati v trgovini »Foto-tourist«, Aleksandrova cesta. Prve dni septembra se bo sestala žirija, ki bo ocenila posamezne slike in najboljše nagradila 6 100 nagradami. Obvestite se nernu-no o vseh podrobnostih v omenjeni trgovini. u— JNAK Edinstvo. članski sestanek in seja počitniškega odbora, v soboto 31. t. m. ob 20. v klubovem lokalu. Udeležba obvezna. u— Umrla je v Riharjevi ulici 3. g. Ana Volavškova, teta urednice in pisateljice gospe Pavle Hočevarjeve. Jutri ob pol 9. jo bodo prepeljali k večnemu počitku v škofjo Loko. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Društvo za otroško varstvo in mladinsko skr& nr sodnem okraju ljubljanskem bo imelo občni zbor z volitvami 20. t. m. ob 1.8. v razpravnl dvorani ju-stične palače, soba 16. u— Kolonija Kola Jugoslovanskih sester odpotuje iz Kraljeviče v soboto zvečer in dospe v Ljubljano v nedeljo ob pol 10. Starši ali namestniki se vabijo, da pridejo na glavni kolodvor po svoje otroke. Dom Kcla Jugoslovenskih sester v Kraljeviči se s 1. septembrom zapre. u— Začetek sezone. Elitni kino Matica, |iam pripravlja za otvoritev sezone prijetno iznenadenje. Po dolgem času bomo videli zopet priljubljenega Anton Edhoferja v filmu »Žena, ki ve, kaj hoče«. To filmsko delo, v katerem igra glavno vlogo lepa in živahna Lili Dago-ver, je želo povsod uspeh kakršnega doseže malokatera filmska opereta. Partner Dagoverjeve je simpatični ljubavnik AuoLt WohlbrUck, znan po svoji izvrstni igri in simpatičnem nastopu. GodJbo k temu delu je skcimponiral Oskar S trati ss. Godba kakor tudi film se odlikuje po iz-' redni finesi in sijajnem homorju. Za dobro zabavo skrbi vedno nerodni Kurt Ve.spermann, sekundira mu Hans Jun* kermann. u— V nedeljo 1. sept. bo vrtna prireditev društva »Tabor8 na vrtu restavracije >Pri Levu« s pestrim programom. Poleg društvenega mešanega pevskega zbora sodelujeta, tudi »Bežigrajski pevski zbor,, ter mešani pevski zbor društva ->iSoče«. ti— Surov atentat na brzojavne dro. gove. 0o železniški progi med Zeleno jamo in aerodromom se je neslan šaljivec spravil pred dnevi nad brzojavne drogove. S kamenjem je po vrsti razbil 18 porcelanastih .izolatorjev, s čimer je prizadejal poštno-telegrafski upravj precej denarne škode, obenem pa povzročil tudi občutne, .motnje v 'brzojavnem prometu. Policija je ražbijalcu, ki si je dovolil to neokusno šalo bržkone iz kakšne nepremišljene objesti ali sovraštva, za petami in bo deležen občutne kazni. u— Z avtobusom na dunajski velesejem. Tja preko Gradca, nazaj čez Koroško. Cena 3'20.— Din. Prijave »Lustra«, poleg Slamiča. Zvočni kino Ideal Danes ob 4^ 7 in 9'A uri zvečer premiera 6ijajnega filma smeha, zabave petj^ in šale Evino orožje Vstopnina: Din 4.50, 6.50 in 10.— u_ Prijave za posebni vlak na Dunaj samo še danes! Izlet na Dunaj traja pet dni, od 5. do 10. septembra. Vožnja Ljubljana—Dunaj in nazaj 302 Din v III. razredu, 400.— Din v II. r. Poleg vseh znamenitosti Dunaja in dunajskega vele-sejma, si bodo izletniki na povratku ogle dali tudi Semmering. Avstrijski vizum je brezplačen. Povratek 10. septembra zvečer. Lahko se naroči tudi ves aranžman na. Dunaju. Prijave in informacije pri Putniku« v Ljubljani, za nebotičnikom, najkasneje do 30. t. m. u— Lojze Vidmar v rokah policije. Pred kratkim je policija aretirala družbico raz nih nepridipravov, ki so izvršili pisano množico večjih in manjših tatvin v Ljubljani. Medtem ko so vsi ostali že spravljeni za varnimi zapahi sodnih zaporov, se je znal eden njihovih najspretnejših komplicev, 30-letni Lojze Vidmar, brezposelni delavec ibr-ez stalnega -bivvališča, doslej prav spret»o ogniti vsem nastavljenim zanjkam. Pred nekaj dnevi pa so ga prijeli orožniki v Apačah in ga z eskorto privedli ljubljanski policiji, da ga zasliši in izroči sodišču. Iz Maribora a— Za mariborski spomenik kralju Ue-dinitelju so darovaii: Jakob Perhavec S50, dr. Miloš Vauhnik 500, Emil Vodopivec 500, Branko Mejovšek .;00, dr. A Doiar 342, Josip Ajdišek 300, dr. Borjs Kristan 270, Frida Pfriemer 205, Miroslav Ambro-žič 200, dr. Rudolf Kac 200. Neimenovani 200, Hot^l »Orel« 200, »Oetker« 500, ; Zo-ra« 500. delavstvo ltartonaže Bsnčina 200, narodne šole Murska Sooota 300 Hoče 271 Slov. Bistrica 267, Topolšica 205, Sv. Ru-pert v Slov. goricah 200, Pernice 150. a— Mariborski Sokoli praznujejo kraljev rojstni dan. Na rojstni dan kralja. Petra n. dne 6. sept. bo ob pol 12. v veliki dvorani Narodnega doma svečana proslava mariborskega sokoistva, organiziranega v sokolskih društvih Maribor.matica- Maribor I., Maribor II., Mar:bor m.. Studenca jn Tezno. a— Tudi Maribor se pripravlja. Na predvčerajšnjem sestanku zastopnikov mariborskih nacionalnih organizacij se je izbral pripravljata.; odbor, ki naj organizira čim častnejšo udeležbo Mariborčanov pri velikem koroškem narodnem taboru na Poljani pri Prevaljah. V imenu mariborskih nacionalnih organizacij bo govoril na taboru predsednik NO prof. dr. Anton Dolar. a— Častnega odlikovanja so postali deležni mariborski mali harmonikarju Na povabilo zunanjega ministrstva so se danes zjutraj odpeljali na Bled naši mali harmonikarji od »Harmonije« pod vodstvom predsednice »Harmonije« ge. dr. Zore Rav-nikove. Na Bledu bodo naš; mali harmonikarji koncertirali pred udeleženci konference Male antante. Lepo in častno odlikovanje naših malih harmonikarjev, ki so s tem dobili priznanje za svoje dosedanje uspehe. a_ Vsem udeležencem koroškega tabora iz Maribora! Vsa mariborska narodna društva pozivajo svoje članstvo, naj se v čim večjem številu udeleži koroškega tabora na Poljanah pri Prevaljah v nedeljo 1. septembra. Mariborčani se odpeljemo z jutranjim vlakom ob 5.44, ki bo vozil kot drugi del rednega koroškega vlaka. Zato naj se prijavijo vsi, ki nameravajo v nedeljo na tabor, pri Putniku na Aleksandrovi c. najkasneje do sobote do 14. ure. Za udeležence iz Maribora veljajo >weekend« karte za 1 olovično voznino in jim ni treba posebej kupiti rumenih železniških legitimacj po 5 Din. Ker se bo v nedelo zgrni! na Poljanah pri Prevaljah vjs nacionalni Maribor, hitite s prijavami! a_ Osebne vesti iz gledališča. Uprava Narodnega gledališča je za prihodnjo sezono angažirala gdč. Branko Rasbergerjevo,.ki si je s svojimi dosedanjimi nastopi v mariborskem gledališču pridobila tople simpatije mariborske gledališke publike. Tudi je gledališka uprava napravila dogovor z odličnim mladim režiserjem Petrom Malcem, ki bo v sezoni 1935/36 zrežiral nekatera pomembna odrska dela. a— Iz magistratne službe. V višjo skupino je napredoval vodja mestne avtobusne prometne službe g, Evgen Bergant. Gg. železničarji! Zahtevajte pri svoji nabavljalni zadrugi nakaznice za nakup šolskih potrebščin, glaseče se na knjigarno Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Trgovska nadaljevalna šola združenja trgovcey ima vpisovanje v vse razrede 15. septembra od 10. do 12. pri šolskem vodstvu na Zrinjskega trgu St. 1. Pismeni ponavljaini, sprejemni jn drugi izpiti bodo 16. septembra ob 16.30, ustmeni izpiti pa 17. in 18. septembra od 15. ure dalje. Začetek rednega pouka bo 19. septembra ob 15. Vse podrobnosti zvedo učenci in mojstri v šolj. a— Rabuka v bolnišnici. Na derma.tolo-škem oddelku tukajšnje splošne bolnišnice je prišlo med nekaterimi bolnicami do pričkarije in dejanskega spopada, žtirj pacientke, ki} se bodo morale radi tega zagovarjati, so navalile na 16-letno Ano ter jo tako obdelale s pestmi, da je bila vsa krvava. Morali so poklicati policijo, da je napravila red. Vse šolske potrebščine, katerekoli potrebujete, kupite v knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta IS. a_ Tračnice v zameno za živež. Selnišk; orožniki so našli pri neki possestnici v Vur-matu pr.i Selnici, tračnice za okrog 1000 kg teže. Pri zaslišan.ju je dejala, da je tračnice. zamenjal med vojno njen mož za. živež, in sicer od inženjerjev, ki so takrat delali cesto. Orožniki so tračnice zaplenili ter vrnili Falskj elektrarni, ki ie lastnica in k; je podala izjavo, da so bile najdene tračnice ukradene f letih 1916 do 1917, deloma tudi v letu 1924. Posestnica bo imela opravka s sodiščem. a— CSgan plačuje zapitek s ponarejenim kovancem. Tezenskj orožniki so aretirali v gostilni žohar na Tržaški cesti cigana Josipa Bajsa, ker je plačal zapitek s ponarejenim 50 dinarskim kovancem in ni vedel povedati, kje ga je dobaL Izročili so ga sodišču. a_ Tudi rekord! Land je dosegla gasil. ska četa v Račah rekord, ker je nastopila pri 16 požarih samo v vasi Račah Kakor pa vse kaže, bo postavila v letošnjem letu nov rekord, saj beleži že 14 požarov samo v Račah. Naša dolžnost je, da se tem marljivim gasilcem oddolžimo za veliko požr. tvovatoost in se udeležimo tombole in veselice v nedeljo v Račah. a— Velika razstava bo od 24. do 2S. oktobra v Unionu. Priredile jo bodo vinarske, sadjarske in kmetijske podružnice. a— Smrtonosen padec. Državno tožlstvo je včeraj popoldne prejelo ]>oročHo o tragični nesreči v Bresternici, ki je zahtevalo življenje posestnice Frančiške Stupanove. K St upa nov i je prišla pred iremi tedni njena hčerka, ki je poročena v Zagrebu, s svojim otrokom na oddih. Pred dnevi je hčerkin olrok zbolel in so poslali nekega moškega s kolesom v Maribor po zdravnika. Vsi domači so bili zbrani okrog otrokove postelje, okoli polnoči pa je Stupanova odšla iz sobe na podstrešje, kjer je bil ška? poln vode. Najbrže je hotela Stupanova vodo izliti skozi okno, v temi pa ni videla odprtine in je padla skozi njo 3.80 m globoko v pritličje, kjer so jo našli mrtvo. i pismonoša v Ptuju. Bil je splošno znan ' v Ptuju kot dobričina ter je bil do zadnjega v naporni službi. Preostalim naše sožalje! j_ Kino predvaja v soboto ob 20. in nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Casanova XX. veka«. Predigra Paramountov in Fok-sov tednik. Iz Celja e— Krajevni akcijski odbor za udeležbo koroškega tabora na Poljani nujno prosi direkcijo državnih železnic v Ljubljani, da da omogoči najširšim plastem prebivalstva udeležbo koroškega narodnega tabora na Poljani z izrednim izletniškim vlakom, ki naj vozi 1. septembra t. 1. ot> 5. uri zjutraj iz Celja preko Velenja in Dravograda do Prevalj, a vrne po ;sti progi z odhodom ob 19. urj s Prevalj. Izletniški vlak naj ima postanke na vseh postajah; kajti zanimanje za veličastne narodne manifestacije na Poljani je v Savinjski, šaleški jn Mislinjski dolin; izredno veliko in bo torej z izletniškim vlakom, ustreženo vsem, ki pohite v nedeljo na Poljano. a_ Zaradi pričakovane velike udeležbe na koroškem narodnem taboru na Poljani tako iz Maribora kakor iz vse dravske doline prosi akcijski odbor za organizacijo udeležbe direkcijo državnih železnic v Ljubljani. da da 1. septembra V- promet izredni izletniški vlak na progi Maribor — Pre-valje z odhodom iz Maribora okrog 7. zjutraj in s povratkom iz Prevalj ob 19. zvečer. e__Strokovna obrtno nadaljevalna šola poz:.va vse vajence in vajenke, ki bodo letos prvič stopili vanjo, naj se v nedeljo ob 8. zbe.ro na dvorišču mestne narodne šole. Z njimi naj bodo oni, ki bodo ponavljali prve razrede. Ostali razredi naj se zberejo 29. septembra ob ,st.i uri na dvorišču. e_ v glasbeno šolo Glasbene Matice se bodo gojenci in gojenke vpisovali od 2. septembra dalje v ravnateljev; pisarni, Slomškov trg 10.-I. Gojenci se lahko prijavijo tudi pismeno. Podrobnosti so na tabli. e_ »Rajši se sani usmrtim, kakor da bi ubogal stražnika:« V sredo okrog 22. ure se je pojavil na Kralja Petra cesti 23-letni čevljarski pomočnik Dolfe brez stalnega bivališča. Začel je razgrajati. Ko je opazil, da se mu bliža stražnik, je pobral čila in kopita. Stražnik pa ga je dohitel pri Ljudski posojilnici -n mu napovedal aretacijo. Dolfe se je uprl, potem pa ; zvlekel iz žepa rezilo brivskega aparata zavpil: >,Rajši-se sam usmrtim, kakor, cla bi ubogal stražnika. Dvakrat se je močno urezal v levico. Ko se je krvaveč še vedno branil so ga odvedli na reševalno postajo, potem pa je romal v policijski zapor. e— Tatinski posli. V sredo so aretirali krojaškega pomočnika Huberta iz Slovenj-gradca, ker je izmaknil nekemu invalidu, ki se je bjl zgradil v Gosposki ulic;, iz žepa 500 Din. Nadalje so prijeli nekega Jožeta iz Radeč, ker je lani ukradel neki ženski v Zagrebu 2.800 Din in nekaj obleke. e— Vlom v stanovanje. V torek med 37. in 19. uro je neznan tat odprl z vitrihom stanovanje lastnika realite-tne pisarne g. Karla Breznika v Frankopanovi ulici in odnesel iz nezaklenjene omarice za 5.000 Din zlatnine in okrog 900 D.n v gotovini. e— Umor pri Lučah pred celjskim sodiščem. V torek ob 8.30 se bo pričela pred velikim senatom v Celju razprava proti Alešu Moličniku iz Luč, kj je obtožen, da ie letos 5. maja na Planici pri Lučah umoril gozdarja Emila Krištofa, nečaka ljubljanskega knezoškofa. Z njim bo obtožen Alojzij Robnik iz Luč. ki je bil usodnega dne z Moličnikom na Planici m je obtožen lovske tatvine. e— Kino Union. -Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Nana« in zvočni tednik. Iz Trbovelj t— Proslava kraljevega rojstnega dne. Sokolsko društvo proslavi rojstni da.n Nj. Ved. kralja Petra II. na posebno slovesen način. Sokol vač" k sodelovanju vso javnost in prosi društva in korperacije, ki bi hotela sodelovati, da pošljejo svoje zastopnike na sestanek, ki bo v soUcto 31. t. m. ob 14. v Sokolskem domu. Na se. staj i kn bo določen točen spored proslave- Iz Ptuja j— Nov gasilski dom- V ptujskem srezu skoraj ni občine, da ne bi imela svoje gasilske čete, zgrajenih je pa že tudi veliko gasilskih domov, ki so po večini zgrajesii le s prostovoljnimi prispevki. Tuji gasilska četa v Muretincih pod vodstvom načelnika g. Ranfla Franca iz Ga-jevca je več let zbirala prispevke za postavitev lastnega doma. S ponosom so v nedeljo zrli požrtvovalni gasilci na novo lepo gasilsko trdnjavo, ki so jo na slovesen način blagoslovili. Blagoslovili eo tudi novo motorno brizgalko. Slovesnosti je opravi! župnik g. Sketa od Sv. Marjete niže Ptuja, prisostvovala je velika množica. Ptujska četa je poslala osem članov. j— Strelska družina v Podlehniku prire d i v nedeljo 1. septemtbra veliko nagradno streljanje. Tekmovale bodo tudi strelske družine iz Lesk ovca, Ptujske gore, Sv. Jurija ob Pesnici in Ptuja. Prijatelji streljanja pridite! j_ Do zadnjega v službi. V Krčevini je umrl v starosti 60 let g. Kozel ivan^ Spori 0 nedeljskem sporedu V nedeljo bomo torej zopet gledali eno izmed velikih naših tekem. Veliko ne morda toliko po športnih pretenzijah, dasi bo na igrišču Primorja zbrano, kar more Ljubljana najboljšega nuditi v nogometu, in čeprav je znano, da dajo belo-zeleni in črno-beli tudi neglede na trenotno formo vedno dobre partije Pač pa glede vs?h spremljevalnih okolnosti, ki so ob vsaki priliki zvezane s »šlagerjem« Ilirija _ Primorje. Letos sta se moštvi srečali samo enkrat, spomladi, v svoji prvi prijateljski tekmi. Rezultat je ostal z 0-'0 s prijateljski«. Od tedaj sta se moštvi tolkli skozi športne dogodke dobro in slabo, nazadnje sta bili složno v precej pomanjkljivi formi. Začetkom sezone sicer ni pričakovali tozadevno velikega poboljšanja, kar pa gotovo ne bo izostalo, je borbenost, ki bo spričo večne iiva-litete med obema taboroma dosegla neizogibni prvenstveni značaj. V predtekmi bodo igrali šiškarji z izbrano enajstorico drugega razreda. Tudi ta bitka bo. enako prvi, ostra, saj gojijo zastopniki drugega razreda vedno močno željo, da jo onim iz prvega razreda, če je le mogoče, pošteno zagodejo. Izid obeh tekem ie povsem negotov. Drobiž, ki je minulo nedeljo stopil prvič na plan, bo na štirih frontah nadaljeval svoje pomenke o točkah. Spored bo torej pester kot sredi najhujše sezone. V nekaj vrstah. Sarajevska Slavija je že odgovorila na trditve Bošnjaka, da je bila zmaga BSK »narejena«. V beograjskih listih objavlja izjavo, ki veli. da se je prvenstvena tekma BSK : Slavija odigrala v docela normalnih okolnostih in v popolnem redu. Tekma se je pričela ob uri, ki jo je določil poslovni odbor JNS. Slavija ni nastopila z nobenim neverificiranim igralcem. Res je, da je na desnem krilu igral Vidovič, ki pa je že dolga leta verificirani igralec Slavije. Upravni odbor kluba z indignacijo odklanja trditev, da bi bili igralci Slavije ložirali na tekmi BSK : Slavija. — Na plavalnem državnem prvenstvu v Dubrovniku ne bo sodeloval splitski Jadran. Vzrok je najbrže v tem, da se tekmovanje vrši v — Dubrovniku. Borba za naslov prvaka se bo torej vršila med našo Ilirijo in Jugom. Kakor pa vse kaže, bo imela pri tem veliko besedo tudi sušaška Viktorija. Nevarnost za Ilirijo je predvsem v tem, ako bi Viktorija osvojila prvenstvo v plavanju. Potem bi odločil vvaterpolo. Ako pa Ilirija dobi plavalno prvenstvo, potem ji je celokupno prvenstvo gotovo. Situacija je slična, kakor je bila v nogometnem prvenstvu, ko je »tretjj« odločil o prvem mestu. — V soboto, nedeljo in ponedeljek se bo v Zagrebu vršilo revan-žno tekmovanje v tenisu med Jugoslavijo in Italijo. — Kakor doznavamo naknadno, ilirijanski plavač Fritsch ni odpotoval na prvenstvo v Dubrovnik. Škoda! Nedeljski nogomet v Celju. SK Olimp bo priredil v nedeljo 1. septembra svoj sedmi športni dan z naslednjimi nogometnimi tekmami, ki bodo popoldne na Olimpovem igrišču na Sp. Hudinji pri Celju: ob 13.30 mladina Olimpa : mladina Jugoslavije, ob 15. komb. moštvo Olimpa : Šoštanj, ob 16 30 Primorje : Olimp. V moštvu Prim. bodo nastopili nekateri igralci liginega moštva. Olimp bo moral pokazati vse svoje znanje in zaigrati z elanom, ako bo hotel doseči časten rezultat. Službeno iz LNP. Za reprezentanco II. razreda, ki bo igrala 1. septembra proti Hermesu, določam naslednje igralce: Mar-kič (Jadran), Repovš (Reka), Klinsrenstein (Mars), Glušič (Reka), Marolt (Jadran), Modrijan (Jadran), Jež (Reka), Slanina (Reka), Gerjol (Slovan), Katavič (Grafika), Turna (Slovan); rezerve : Lipovšek, Richter 0. (Sloga), Kobal (Slovan), Humer (Mars). Čamernik, podsavezni kapetan. Službeno iz s. o. pri LNP, Delegirajo se k tekmam 1. septembra: V Ljubljani, J>ri-šče Primorja, ob 14 30 Hermes — Reprezentanca II. Jordan, ob 16.15 Ilirija — Primorje Lukežič,. stranska sodnika Erlich, Pečar za glavno tekmo, za predtekmo Bašin, Logar; igrišče Mladike ob 9.15 Korotan — Mladika Pevalek, ob 10.30 Slavija — Primorje Cimperman; igrišče Reke ob 9.15 Reka — Hermes Betetto, ob 10.30 Ilirija _ Jadran Škerlj. V Hrastniku ob 10. Hrastnik — Atletiki Ramovš. V Domžalah, igrišče Diska ob 14. Domžale — Radomlje Marte-lanc, ob 15.3q Disk — Kamnik Martelanc. V Št. Vidu Brod _ Sora. ob 16., Kušar, ki naj pregleda igrišče v svrho verifikacije. V Tržiču ob 15. Svoboda — Slovan Mrdjen. V Mengšu ob 16. Mengeš — Slavija Jenko! Moto-klub Ilirija javlja članstvu, da priredi v soboto 31. t. m. članski izlet k mednarodnim motocikliškiin dirkam M. S. K. Pohorje v Mariboru. Sestanek udeležencev in dirkačev v soboto 31. t. m. ob 13. v kavarni >Evropat. Pojasnila pri tajništvu kluba, Miklošičeva 15, telefon 20-66. Jlotor-sport khib Pohorje v Mariboru, razpisuje za nedeljo 1. septembra t 1 mednarodno motocikliško gorsko dirko na Pohorje. Start ob 14 na banovinski cesti Hoče — Reka, cilj »Pohorski dom s. Razpisane so vse kategorije športnih in turnih motorjev, kakor tudi prikolic. Prijave sprejema klubsko tajništvo. Zrinjskega trg 6 v Mariboru. A. s. K. Primorje. (Lahkoatletska sekcija). V petek, ob 20.30 pri Slamiču. Kmečka soba. važna odborova seja, ki je zaradi gostovanja Bolgarov obvezna za vse odbornike. Vabljeni tudi sinipatizerji sekcije in aktivno članstvo. SK Ilirija (lahko atletska sekcija. Atleti se naprošajo, da se udeleže mitinga Korolana 31. VIII. in 1. IX, Javiti se pol ure pred pričetkom sekcijskemu načeiftvu. Opremo prinesite s seboj. SK Slovan. Danes ob 20 pri Krušiču odborova seja. Odborniki vsi' SK Svoboda. Danes obvezen trening za vse igrače. Ob 19.30 članski sestanek, nato seja odbora. Važno zaradi gostovanja v Trbovljah. SK Slavija. Dines ob 20 pri Ivanu na Aleksandrovi cesti, članski sestanek celokupnega I. in juniorskega moštva. Važno zaradi bližajočih se prvenstvenih tekem. Gospodarstvo Razvoj zaposlenosti v posameznih gospodarskih panogah I Pred tedni smo objavili podatke o stanju zavarovanega članstva pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki kažejo, da je od junija na julij število zavarovanih članov nazadovalo za 278 na 82.212. V posameznih gospodarskih panogah je bilo gibanje raziično. Najobčntnejši padec beležimo pri hišni služinčadi, namreč za 360 članov ali 4%. Nadalje je zabeležiti padec v grafični industriji za 219 Članov, v oblačilni stroki za 221, v gozdno žagarski industriji za 219, v industriji za predelovanje lesa za 141, v čevl«arski industriji za 213, pri gradnji cest in vodnili zgradb za 221 in v kovinski ind-nt.iji za 116. Triraftck j.a beležimo prvikrat zopet t tekstilni indnstii-ji za 356, v gosti ki stroki za 297, pri gradnjah nad zemljo za 253, v industriji gradbenega materi jali za 231, v živilski industriji za 137 itd. Spremembe nasproti lan-kemu julij«. Zanimiva je tudi primerjava števila zaposlenih članov v posameznih strokah z lanskim številom v istem mesecu. Nasproti lanskemu juliju je bilo letos število zavarovancev za 263 manjše Največji primanjkljaj beležimo pri gradnjah nad zemljo za 806 ter pri gradnjah cest m vodnih zgradb za 434. to je pri gornjih dveh strokah za 15.6 odnosno za 16.1%. Mnogo manj zaposlenih kakor lani je tudi v gozdno-žagarski industriji, namreč za 534 ali za 7.5*', nadalje v grafični stroki za 196 ali za 17.4%. Tekstilna industrija ima navzlic prirastku v juliju še vedno za 215 zavarovancev manj nego lani. Nadalje imamo primanjkljaj nasproti lanskemu letu v čevljarski industriji za 123 ali za 4.7% in v industriji za pridelovanje lesa za 181 a!i z:-. 5.3'" Povečanje nasproti lanskemu letu pa beležimo pri občinskih obratih za 449 zavarovancev ali za 28T'.;, v higijeni za 214 ali 11.9%, v oblačilni stroki za 227 ali za 5.60'«, v živilski industriji za 163 ali za 4.70/«, v usnjarski industriji za 157 ali za 9.5% in končno v industriji gradbenega materijala za 474 ali za 10.4%. Spremembe v zadnjih letih Najobiutnejše spremembe v zadnjih letih beležimo glede zaposlenosti v gradbeni stroki, kar je v zvezi z občutnim nazadovanjem gradbene delavnosti. Ker je okrožni urad pričel sestavljati podrobne podatke šele sredi leta 1932. nam za prejšnja leta niso na razpolago številke za primerjavo. V juliju 1932. smo imeli pri gradnjah nad zemljo zaposlenih 7145 delavcev, letos v juliju pa .jih je bilo samo 4350 in znaša padec 2795 delavcev ali 39%. Ta iz-padek skoro 2800 delavcev, ki predstavlja Hmelj + žaleč (29. t. m.). Na današnjem sejmu številni, sejmarji, ponudniki in takači, niso prišli na račun kakor druga leta, ker trgovci solidarno s hmeljarji odklanjajo nakup na vzorce, kar povzroča vsako leto spore in stroške pri prevzemu ;n drage pravde. Z zadoščenjem pričakujejo hmeljarji objavljenje banake uredbe, ki bo prepovedala vsak nakup na vzorce in bo postavila trgovanje spet na stare uzance nakupa na domu hmeljarjev. Popoldne so nastopili številni kupci in nakupili pri trdi kupčiji nekaj partij po 23 do 25 Din; v enem primeru je cena z napitnino vred dosegla dejansko 25 Din. Položaj se vidno uSvrščuje jn je negotovost med hmeljarji že znatno popustila. + Novi Sad, (29. t. m.). V Srednji Bač-ki bo obiranje hmelja v kratkem končano. Letošnji pridelek je po količini mnogo manjši, nego je bil lanski, in sicer predvsem zaradi tega, ker so hmeljski nasadi baš v zadnjem času zelo trpeli zaradi hudih neviht in ciklonov, ki so povzročili veliko pustošenje. Tudi dolgotrajna suša je neugodno vplivala. V nasadih, ki so bili od nevjhte opuštošeni, so bili hmeljarji prisiljen; predčasno obrati hmelj, da rešijo, kar se rešiti da. Mnogi pa so pričet; prezgodaj ob;rati tudi v nasadih, ki niso toliko trpeli. Nekoliko boljša letina po količini bo v južni Bački. -f- žatec (29. t. m.). V žateškem hmelj-skem okolišu je obiranje hmelja v polnem teku. Tudi kupčija se je pričela razvija*t; in se plačuje novo blago po 1500 do 1600 Kč za 50 kg (55.30—59.25 Din za kg). Hmeljarji so pri prodaji zelo rezervirani, ker se je izkazalo, da je letošnji hmeljski pridelek v nekaterih okoliših še za 30 _40% nižji, nego je bil lani, ko je bila splošno slaba letina. V usteškem okolišu je obiranje v polnem teku in je rezultat tega obiranja v splošnem razočaral, z izjemo nekaterih višjih leg. Letošnji hmelj, čeprav ga je malo pa je zelo dobre kakovosti Za novo blago se je takoj pojavilo precejšnje zanimanje in so bile prve kupčije zabeležene po ceni 1200—1300 Kč za 50 kg (44.40—48.10 Din za kg). Gospodarske vesti = Ljubljanska kreditna banka. V »Služ benem Listu« dravske banovine je sedaj objavljen odlok ministra za trgovino in industrijo, s katerim 6e dovoljuje Ljubljan ski kreditni banki odlganje plačil na 6 let. Iz t«ga odloka je nadalje razvidno, da je zavodu dovoljena valorizacija nepremičnin po cenitvi zaprseženih sodnih strokovnjakov in po pregledu posebne ko misije od 1.69 na 11.62 milijona Din. Nepremičnine za potrebo banke se v knjigab valorizirajo od 1.55 na 6.88 milijona Din, ostale nepremičnine pa od 0.14 na 4.74 milijona Din. Razlika pri valorizaciji zina ša torej v celoti 10.07 milijona Din. kar kaže. da so bile te nepremičnine v bilanci zavoda vnešene z majhnimi vsotami in da je imela banka v teh postavkah precejšnjo tiho rezervo. = Reja plemenjakov je oproščena pridobnine. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izvedel, da smatrajo nekatere davčne uprave rejo moških plemenskih živali pri kmetih za obrt, kd je podvržena 3 in pol odstotka vsega zavarovanega delavstva, bi povzročil gotovo znatno zmanjšanje vsega zaposlenega delavstva; če ne bi se v drugih strokah zaposlenost zbolj-šala. Tako pa smo iAeili letos v juliju navzlic gornjemu znatnemu izpadku v gradbeni stroki za 1192 več zavarovanih članov nego pred tremi leti. Povečala se je predvsem zaposlenost v tekstilni industriji, kjer je bilo v juliju 1932 zaposlenih 8761 delavcev, naslednje leto 10.261, lani pa že 12.807 in je šele letos zabeležiti malenkosten padec na 13.592, tako da je bilo letos v juliju v tekstilni industriji za 3831 delavcev več zaposlenih nego pred tremi leti (za 44% več). V lesni stroki, to Je v gozdno žagarski industriji ter v industriji za predelovanje lesa, je bjlo v juliju 1932. zaposlenih 10.518 delavcev in namaščenesv, naslednje leto je to števiilo padlo na 9S34, pa se je lani zopet dvignilo na 10.490, letos pa jc zopet zdrknilo navzdol na 9775. V čevljarski industriji beležimo zadnja leta stalno nazadovanje. V juliju 1932 je hilo v čevljarski industriji zaposlenih še 3282 delavcev, potem pa ".e je to število vsako leto krčilo in ;e letos v juliju padlo na 2568, tako da znaša padec ?-2%. V nasprotju s čevljarsko industrijo pa se dviga zaposlenost v industriji usnja in suroga-tov, kjer se je število zavarovancev povečalo v zadnjih treh letih od 1394 na 1807. Nazadovanje opažamo tudii v oblačilni stroki, kjer je bilo julija 1932 zaposlenih 4531 delavcev in je število do julija lanskega leta padlo na 4059, letos pa opažamo malenkostno zboljšanje na 4286. Lepo uspeva naša papirna industrija, kjer se zaposlenost od leta do leta dviga. V juliju 1932 je bilo v tej panogi zaposlenih 1736 delavcev in nameščencev, naslednje leto 1871, lani 1961, letos pa že 2003. in znaša v 3 letih zboljšanje 15%. Sličen razvoj vidimo pri kemični industriji, kjer se je število zavarovanih članov dvignilo od 1585 odnosno 1668 na 1887 v lanskem julijiu in 1893 v letošnjem juliju. V kovinski industriji je gibanje prav neenotno. V juliju 1932 je bilo v tej strok; zaposlenih 6221 delavcev, naslednje leto 6373, lani je število padlo na 6061, pa se je ietos popravilo le na 6132. Od važnejših strok je omeniti še živilsko industrijo, ki je v letu 1933. zabeležila še padec zaposlenosti od 3549 na 3504. lani pa se je tu zaposlenost zopet popravila na 3582 in letos na 3750. pridobnjni. Ker je reja plemenskih živali težavna, združena z gmotnimi žrtvami za kmeta in so takse za prjpust k ploditvi nenavadno nizke, tako da se ti dohodki po večini izravnavajo z izdatki, za vzdruževa-nje plemenskih živali, ne ostane kmetu od takšnega poslovanja nikak dohodek. Zato bi davčna obveznost za takšno poslovanje kmetov že iz tega razloga odpadla. Tudi če bi to poslovanje vrglo kakšen čisti dobiček, je to vendarle smatrati za postranski zaslužek, ki se vrši od časa do časa .jn nima značaja stalne obrti. Zato je oproščen pridobnine. = Dobave. Direkcija državnega rudnika — Vrdnik sprejema do dne 29. t. m. ponudbe glede dobav© 1.000 komadov kre menja za bencinske sigurnostne svetiljke. Gradbeni oddelek direkcije državnih želez nic v Ljubljani sprejema do dne 30. t. m. ponudbe glede dobave 4.000 kg. klinastega železa. t = Dobave: Minerska kom Kumbor, Boka Kotorska sprejema do 1. septembra ponudbe glede dobave raznega oj,njegosnega materijala. Komanda pomoi skega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 3. septembra ponudbe giede dobave trans-misijskih jermen gumijastih zago.stk in gumijastih cevi. Direkcija državnega rudnika Ugljevik sprejema -lo 5. septembra ponudbe glede dobave črne pločevine. Direkcija državnega rudnika v Kalmju sprejema do 5. septembra ponudbe glede dobave raznega pisarniškega -naterijala, svinčenega kabla, 1000 kg pocinkane p'o-čevine, raznega električnega materijala, električnega motorja in kompletnega električnega aparata za čiščenje cevi. Pri glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu se vrši 2. septembra ofertna licitacija za nabavo 150.000 m kaliko-platna. V pisarni inženjerije komande dravske Divizijske oblasti v Ljubljani se vrši 4. septembra ofertna licitacija za napravo inštalacije elektriškega zvonca na kompleksu rouni-cijskega skladišča v žabji vasi pri Novem mestu. V intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila 30. avgusta prva pogodba za nabavo raznega pisarniškega materijala. Borze 29. avgusta Na 1 julijanski borzi so se okrepile devize na Amsterdam. Berlin, Newyork, Pariz in Trst. Drugo je neizpremenjeno. Avstrijski šilingi v privatnem kliringu so bili neznatno krepkejši; notirali so 8.40 —8.50. V zagrebškem privatnem kliringu 6o se trgovali avstrijski šilingi po 8.38, grški boni po 33.2o, angleški funti po 234.50 in španske pezete po 5.65. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda nekoliko krepkejša. Za kašo se je zaključila po 371. Zaključki so bili v 7% Blairu in po 72.50 in v šečerani Osijek po 110. Devize Ljubljana. Amsterdam 2955.30—2969.90, Berlin 1750.63—1764.51, Bruselj 734.54 — 739.60, Curih 1424.22-^ 1431.29, London 21i6i41^-C18>i7, Newyork 4324.30—4i360.62, Pariz 28-8.71 — 290.15. Praga 180.91 — 182.02, Trst 356.45 — 359.54. Curih Beograd 7, Pariz 20.2726, London 16J2B75, Ne*ryor(k 306.1-5TI, Bruselj 51 .«5. MIlan 25.10 Madrid 42. Amsterdam 20(7.6260 Berlin 123.15, Dunaj 57-70, Stock holm 7^.50, Oslo 76.50, Kobenliavn 67.9750, Praiga 12.71, Varšava 57.90, Atene 2.90, Bukarešta 2,50, Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 370.50—371.50, za avg., sept, okt; nov, dec. 371 bi. 7% investicijsko 80 den., 4% agrarne 45 — 46, 7% Blair 72.25—73, 8% Blair S1.50—83. 67« 110 — 120, jS: 97 50 _ 102.50 Otrobi: baški, sremski in banatski 87.50 — 90. BOMBAŽ. + Liverpool (28. t. m.) Tendenca stal. na. Zaključni tečaji: za sept. 5.84 (prejšnji dan 5.78); za okt, 5,75 (-^.6S). Avtomobilisti, kam izletimo 1. septembra? Vabijo nas Korošci, vabi nas lepa Mežiška dolina Sredi te romantične doline na vožnjo mogočne Pece pri* red.jo domačini veliko narodno siav-nost z izredno zanimivim spor^duii. Na Poljani pri Prevaljah, ob koroški meji bo na pos-tranem travniku ko* roški narodni tabor. Na sporedu ie med drugim fvetana posvetitev so> minskega knežjega kamna z govori in velika ljudska n,ia. Domačini iz vbe doline uprizorijo na prostem dramo iz zgodovine koroških Slovencev s p-sts rimi prizori o poslednjem ustoličenju koroških vojvod na Gosposvctskem pod ju. Nastopijo vojaki in vitezi v srednje« veški opremi in kmečko ljudstvo v starinskh nošah. Mnogo priprav in žr« tev je bilo treba za to igro. Vrli do« mačini upravičeno pričakujejo udelež« be iz vseh krajev naše domovine. Tudi ne glede na koroški tabor za< služi Mežiška dolina po svojih narav« nih zanimivostih da jo obiščemo. Že ob vhodu pri Dravogradu zastrmi na« še oko. Štiri doline: Dravska, Labod« ska, Mislinjska in Mežiška sc tu ste« kajo. Razvaline srednjeveškega gradu pričajo o zemljepisni pomembnosti kraja. Pod strmo, veličastno steno Ur« ške gore nas vodi pot po tesni dolini ob šumeči in peneči se Meži mimo sta« rega slikovitega Guštanja in njegovih tovarn do Prevalj, središču doline in sedežu oblastev. Lepše čase so videle Prevalje, ko so bile sedež cveteče že« lezne in premogovne industrije. Čim bolj se bližamo Peci, tem romantič« nejša postaja doilina Meže in strmejši njeni bregovi. Mežica in Črna sta edin« stveni po svoji legi sredi gora, a tudi zanimivi zaradi mogočne svinčene in« dustrije. Kdor ima količkaj prilike, naj si ogleda Žerjav. Na pol poti med Preval jam i in Me« žico stoji pol ure od državne meje cerkvica na Poljani, kjer se odcepi ce« sta na Pliberk. Za cerkvico je slavnost ni prostor, obrobljen od temnih goz' dov. Katerokoli pot ubere izletnikov« tomobilist v Mežiško dolino, povsod bo njegovo oko uživalo naravne kra« sote, kakršne so tudi v naši lepi do« movini redke. Naj ga vodi pot preko Vranskega, Savinjske in šaleške doline skozi Hudo luknjo v Mislinjsko doli« no, aH če si izbere pot po Dravski do« lini ali preko Jezerskega in Podjune. — prinesel bo seboj vtise, ki jih ne bo pozabil. Hvaležnejši izlet si je težko predstavljati. Zato, avtomobilisti, 1. septembra obiščimo našo Koroško! Ni« komur ne bo žal. Na svidenje na Po« ljani pri Prevaljah! Tragična smrt belgijske kraljice Ponesrečila se je na avtomobilski vožnji v Švici včeraj ob pol enajstih dopoldne — Velika žalost v Belgiji Pri Kiissnachtu blizu Luzerna ob kra? snem Vierwaldstattstkem jezeru se je primerila v četrtek dopoldne ob pol enajstih belgijski kraljevi dvojici tra* gična avtomobilska nesreča. Avtomobil ki ga je šofiral osebno kralj Leopold je med vožnjo po gladki asfaltni cesti pod goro Rigi zaneslo v stran, da se je zaletel v neko na cesto nagnjeno dre« vo. Sunek je bil tako silovit, da je vo« z i'! o treščilo čez rob ceste v jezero. Kraljica Astrid je priletela tako nesreč® no z glavo v drevo, da jo je sunek vr« gel v vodo. kjer je utonila. Kralj je do« bil le nekaj manjših prask po rokah in diugih delih telesa, šofer pa je po čud« nem naključju ostal popolnoma nepo« škcdovan. Truplo pokojne kraljice so takoj po nesreči prepeljali v kraljevo vilo, kamor je prišel kmalu nato tudi kralj, ki so mu med tem obvezali rane. Vest o katastrofi se je z bliskovito naglico razširila iz Švice širom Evrope in je napravila posebno v Brusi iu ner>n« pisno globok vtis. Kraljica Astrid je bi« la pri ljudstvu silno priljubljena. Rodi« la se je 1. 1905. v Stockholmu kot Šved« jska princesa, 1. 1026. pa se je omočila s tedanjim belgiiskim prestolonaslednik kom, princem Leopoldom, ki je stopil na belgijski prestol po smrtni nesreč! svojega očeta, kralja Alberta I., ki sc je lani 17. februarja ponesrečil na izletu na pečinah M are les Daroes blizu Na« Kralj Leopold III. mirrja. Kralj Leopold III. se je rodil v Bruslju 1. 1901. in je, kakor njegov pokojni oče, velik planinec in šport« Rodbinska sreča v belgijski kraljevi družini: kralj Leopold m. in kraljica Astrid s prvorojenko Jožefino Šarloto in prestolonaslednikom princem Baudoinom nik. S svojo kraljevo soprogo je p repo« toval mnogo sveta Kraljeva sestra, princesa Marija Jose je soproga italijan skega prestolonaslednika Umberta. Kralj Leopold in kraljica Astrid iimata tri otroke. Prvorojenka je princesa Jo« žefa Šarlota,drugi otrok je prestolo* naslednik princ Baudoin, tretji otrok je tudi priinc. Tragično preminula kralji« ca Astrid se je zopet čutila mater in so v kraljevi hiši v Bruslju v kratkem pričakovali novega veselega dogodka. Kraljica Astrid Ločitev po smrti V Lodžu zahteva neKa ženska ločitev zakona — po smrti svojega moža. Mož, Lev Stap.kiewjcz, lastnik velike restavracije, je umrl nedavno tega. Na vdovo je njegova smrt vplivala tako, da je stopila v samostan. štirinajst dni po pogrebu je šla na pokopališče, da bi prisostvovala postavitvi nagrobnega kamna. Tedaj je prišla k grobu dražestna, mlada dama. ki je vodila za roko 5-letnega dečka. Imela je s seboj pisma, iz katerih je bilo razvidno, da je deček pokojnikov — sin. To odkritje je na žalujočo vdovo vplivalo tako porazno, da je pograbila kladivo in nagrobni kamen razbila potem je pa odbrzela k advokatu in zahtevala, naj ukrene vse potrebno, da jo ločijo od njenega pokojnega moža. Najimovitejša ženska V Londonu 6e je te dni omožila najbogatejša ženska na ©vetu. ga. Do'dge Bac-kerjeva. Stopila je v tretjič pred altar. Nje tretji mož je naturalizirani Američan Timotej Good- Poroka 6e je izvršila seveda z vsem razkCšnjem, ka.ker ee za najbogatejšo ženo na svetu spodobi. Na francoskem letališču T o u s s n s le Noble preskušajo nove vrste zrakoplov z dvema propelerjema, od katerih je eden vodoraven in omogoča zračnemu vozilu navpično dviganje in spuščanje Dve dekleti v Sahari IVERI Cesto je pravopis napačen, a srce pravo. Usoda ostaja vsakemu izmed nas nekaj dolžna — in čemu bi baš usoda plačevala svoje dolgove? So glave, ki so s svojim pritrjevanjem sterilne, in druge, ki so s svojim zanikanjem stvarilne. Lepo žensko so obsodili na ječo. Izprosila si je kruha, vode in — črtalo za ustnice. Haile Selasie ogleduje letalo nekega nemškega pilota, ki mu razlaga najvažnejše dele aeroplana in tehnične prijeme Nevaren doživljaj na vulkanu Znanstvena ekspedieija osmih moskovskih učenjakov in članov ruske akademije znanosti je obiskala te dni vrh okroglo 5.000 m visokega ognjenika Ključev a na Kamčatki. Ognjenik so smatrali že za ugasel, toda baš ko so bili na vrhu, so se dvignile iz njegovega žre. Ja žveplene pare. od katerih so se raziskovalci 6kcraj zadušili. Istočasno je ognjenik vrgel iz sebe kup kamenja in končno se je del vrha zrušil. Le z največjo težavo je učenjakom po nekoliko urah uspelo, da so se rešili z ognjenika. Vsi kažejo znake težkega zajstrupljenja s plini, tako da za nekaj časa me bodo mogli delati. Obleke iz aluminija Londonski zavod za tropske bolezni je odkril možnost nove uporabe tenkih aluminijevih pločevin. V zvezi z lahkjm blagom se dado baje ;zborno izkoristiti za dele tropske obleke, za ogrinjala ram »n tilnika ter za. vojaške šatore. Oblačilni deli iz aluminija ščitijo človeka bolje pred vročino nego obleka iz kakšnega koli blaga, po drugi strani pa v mrazu tudi bolje čuvajo telesno toploto. Angleško ministrstvo za letalski promet je odredilo sedaj poskuse z novim tvorivom in če bodo uspeli, bo za vse pilote uvedlo obleko iz aluminija. Dva ženina izginila V Londonu govorijo vsi ljudje o nenavadnem izpadku dveh svatb. 23 letna Mary We-bova je prišla te dni s svojim spremstvom v cerkev, da bi jo pred oltarjem zvezali z njenim ženinom. Čakali so in čakali, ženina ni bilo od nikoder. Slednjič je prišla brzojavka: »Vse razdrto. Sorry Artur«. Nihče ne ve, kako in kam je ženin izginil. Blama-ža je bila tem večja, ker so starši neveste že najeli dvorano za svatbo in naročili gostijo za €0 oseb. Na podoben način je bila ukanjena Wini-freda Wolfendenova. Na dan dogovorjene svatbe je prišla v cerkev, kjer je zaman čakala svojega ženina R. Smitha. Fant, ki jo je še prejšnji večer obiskal in ji prisegel ljubezen in zvestobo do groba, je zdaj izginil kakor da bi se pogreznil v zemljo. Najti ga ne morejo nikjer. Heliokopter aH zrakoplov ? Na motociklu s prikolico iz Anglije preko Francije v Kapsko mesto Eno izmed najbolj pogumnih športnih dejanj sta izvršili mladi Angležinji Flo-rence Blenkiron in Terezija Wallaceova. Na motornem kolesu s prikolico sta opravili velikansko pot iz Anglije preko Francije v Kapsko mesto in se od tu pripravljata sedaj na povratek. Svojo turo sta začeli proti koncu prtek-lega leta v Londonu. V Marseillu sta se vkrcali in iz Alžira sta cele tri mesece potovali čez Saharo. Na svoji poti sta doživeli neštevilno prijetnih, a tudi zelo nevarnih dogodivščin. Ko sta bili že 500 km od roba Sahare, se je njiju kolo pokvarilo. Imeli sta srečo, da se je to zgodilo v bli- žini majhnega arabskega naselja, kjer st* potem štiri tedne čakali, da so prispeli nadomestni deli. Najnevarnejša je bila situacija, ko ju je podoben defekt ustavil v od-ljudeni puščavi kakšnih 30 km od najbližjega človeškega naselja. V največji vročini in brez vode sta morali potiskati kolo peš do te naselbine, kamor sta po dveh dneh prispeli pol nezavestni in mrtvi od žeje. V Kongu ju je napadla čreda slonov, pa sta ji ubežali Mladi dami pravita, da je bila njiju tura navzlic, vsem nevarnostim vendarle prelestna in se že veselita na vožnjo proti domovini. »Domovina, svoboda, sloga44 To so krilatice, katere je izrekel na zborovanja domoljubov v Addis Abebi proti' zunanjim sovražnikom države črnega cesarja eden izmed generalov abesin-skega vladarja Kreugerjev avto h Pariza poročajo, da bodo tam v bližnjih dneh prodali na javni dražbi avto, s katerim ee je votzil prosluili Ivan Kreti ger^ švedski vžigalni kralj, na dan svojega samomora pred tremi leti. Vozilo so zgradili po njegovih posebnih navodiilih in je stalo polflruig milijon frankov. Iime-lo je prostora za devet oseb in ga je bilo mogoče z nekoliko gibi spremeniti v spalnico. Abesinska princesa za svojo domovino V New7orku vzbuja veliko pozornost abesinska princesa, nečakinja cesarja Haile Se-lasija, ki prireja javna predavanja o svoji domovini. V Ameriko se je pripeljala samo zato. da bi pridobila ameriško Javnost za abesinsko stvar. Zaradi večje privlačnosti nastopa princesa Rosari Hešla Tarnanja v abesinski noši. Zdi se. da bo imela njena turneja v Zedinjenih državah popolen uspeh. Najhitrejše bombno letalo Med Seottlom in Daytonom je novo ameriško težko bombno letak) doseglo nov brzinski rekord. 38*60 km dolgo progo je preletelo s povprečno brzino 403 km na uro. ANEKDOTA Josef Kajnz je nekoč gostoval v avstrijski provinci. Igral je Hamleta. Začelo se je peto dejanje, ko so mrtvi: Ofelija, Polomij, Laert, kralj in kraljica. Prišla je na vrslo Hamletova smrtna scena. K^inz je šepetal: »Horatio, umiram...« Pri teh besedah se je zaslišal * galerije glas prestrašene ženske: »Ojej, ojej, še en mrlič!« VSAK DAN ENA tej se nikoli ne sliši nič slabega«. »Kaj —, ali nima nobenih prijateljice. (»Politiken«) Umetni radij Natrij, ki izgubi že po 15 urah svojo radioaktivnost V nekem predavanju v Ameriški kemični družbi v San Franciscu je poročal prof. Ernest Lawrence s Kalifornijske univerze o zanimivih poskusih, ki jih je napravil, da bi pridobival umetni radij iz kuhinjske soli. Laboratorijski poskusi so mu izborno uspeli, čeprav so bile iz soli pridobljene količine radija seveda zelo majhne. Umetni radij, ki se da na sličen način izdelovati tudi iz drugih soli. ima to prednost, da ne izžareva žarkov vseh vrst kakor navadni radij, temveč samo žarke gama, ki pa Abesinski cesar prihajajo v poštev za medicinske svrhe. Takšen radij je tudi neprimerno cenejši od naravnega, a posebno prednost vidi prof. Lawrence v tem. da izgubi svojo radioaktivnost v nasprotju z naravnim radijem že po kratkem času, često že po 15 urah. Tako bodo umetne radioaktivne snovi vbrizgavali pacientom brez skrbi v telo. kajti po nekem času. ko bodo žarki opravili svojo nalogo, prenehajo delovati in v telesu ostane za nekaj časa še samo neškodljiva sol. ogleduje letalo Motorka sredi ledenih gor V Koda-nju so zelo v eRrbeh zaradi usode četverice danskih polarnih lovcev, ki so odšli z motorko na morje ob vzhodni obali Gronlanda in so zašli sredi plavajočih lednikov, ki jih sedaj ženejo proti jugu. Zadnja brezžična vest z m«torke pravi, da je položaj zelo kritičen in da je posebno za enega izmed lovcev Kristijana JenseTiat ki je že tri leta služboval v teh krajih, vsaka ura dragocena. Dobil je na m reč skorbut. On in njegovi trije tovariši, med katerimi je eden filmski fotograf, stradajo že pet dni. Dansko mornariško ministrstvo je dalo na razpolago vodmo letalo, da poišče in reši te ljudi. Letalo vodi znani ^poročnik Kasarni sen, ki je evoje-časno v teh krajih rešil letalsko družino Hutehinsonovih, ki je hotela iz Amerike leteti v Evropo. Njegova rešilna akcija je zelo tvegana, kajti ladje, ki plo. vejo ta čas v tem delu Atlantika, poročajo, da se morajo boriti s hudimi viharji. Smrt Edisonovega sina V Springfieidsu v Ameriki je umrl v starosti 5© let Thomas Edison mlajši, sin slavnega izumitelja. Zadela ga je kap. Edison ml. »e Je odlikoval kot organizator velikih industrij, ki jih je ustanovil njegov oče. Imel je velik dar za trgovino, ni pa podedoval tehnične nadarjenosti svojega očeta. Preden je ta umrl, se je trudil, da bi našel človeka, ki bi nadaljeval njegovo delo. Raepisal je nagradno tekmovanje, da bi našel pravega moža. A čeprav je iz tega tekmovanja izšla trojica zmagoeLavcev, mladih ljudi in čeprav je od tega preteklo že nekoliko let, ni prav nič slišati o kakšnih posetonih dejanjih teh naslednikov starega čarovnika v kraljestvu tehnike. Kulturni pregled Nietzsche ' Te dni je poteklo 36 let, kar je umrl v goethejevskem Weimarju Friedrich Nietzsche, ena najbolj s]x>rnih osebnosti v modro-slovju prejšnjega veka, veliki znanilec miselnih prevratov, ki jih doživljamo v naših dneh. Telesna smrt tega filozofskega pre-kucuha, ki je ..modroval s kladivom«, je bila samo konec dolgotrajnega osebnega razkrajanja. Zastor Nietzschejevega življenja se je spustil po desetletni duševni temi, v kateri so le kdaj pa kdaj zabliskale kakšne misli, podobne plamenom, ki za hip obliznejo pepel zapuščenega pogorišča. Že 4. januarja 1889 je pisal Nietzsche dolgoletnemu občudovalcu Petru Gastu kratko pismo, ki kaže izbruh blaznosti. Pisec »Antikrista« se je podpisal -Der Gekreuzigte« (križani). To pismo ob koncu korespondence, ki sicer nudi mnogo važnega gradiva za duševni življenjepis Nietzscheja, pretrese čitatelja s podobno silo, kakor končni akordi v simfonični pesnitvi genialnega Ei Smetane »Iz mojega življenja1;, ki se naglo pretrgajo in izzvene v grozo bla tnosti in smrti. Od 18. januarja 1889 do 24. marca 1890 je bil Nietzsche v blaznici, nato ga je proti reverzu prevzela v oskrbo n-ati in po njeni smrti sestra. Ni si mogoče misliti bridkejšega padca v filozofovem življenju, kakor je bil Nietzschejev. Šele po več ko desetih letih je progresivna paraliza dovršila svoje odvratno delo. Eden najnemir-nejših duhov 19. stok-tja, bojeviti kritik svojega veka, je moral umreti s pametjo otroka. Tako se je dopolnila tragedija mo-«a, ki je oznanjal nadčloveka. Nietzsche je še danes živo ime. Ne samo zato, ker se filozofske ideje ne starajo tako hitro: tudi zato, ker je v marsičem hodil pred svojim časom. T.mi kjer je dolgo bila samo sled njegovih samotnih stopinj, je nastala v naših dneh shojena cesta celih gibanj. Tisoči udarjajo s svojimi barbarskimi koraki po tleh njegove miselnosti, ne vede, da je tu nekoč hodil filozof s kladivom ter razbijal in prevredno-teval stare duhovne vrednote. Kdaj bi mogel biti Nietzsche aktualnej-ši kakor je v času, ko velika, iz vročega jedra zbeganih ljudstev bruhajoča gibanja s podobno silovitostjo kakor on zanikuje-jo vzore 19. stoletja? Nedavno umrli nemški esejist Josef Hofmiller pravi v svojem sestavku o Nietzscheju: Iz njegove> volje do moči:: je mogoče napraviti fašističnega Nietzscheja, kakor se je res zgodilo. Še laže je izdati boljševiškega Nietzscheja. Z bolševizmom ima skupen radikalizem: »ve-ra ie opij ljudstva:'. — Nietzscheja obilno navajajo v svojih spisih vsi ideologi italijanskega fašizma in nemškega narodnega socializma. V resnici pa gredo njegove še danes vro^e teze in antiteze mnogo dalje. Čeprav ga prof. dr. Richard Oehler v nedavno izišli knjigi »Fr. Nietzsche und die Vollendung des Nationalsozialismus« uvršča med predhodnike sedanjega službenega »prevrednotevanja vseh vrednot« v Nemčiji. bi vendar ne bilo težko, sestaviti iz Nietzschejevih spisov zagovora evropske skupnostne misli in kritike mnogih idej, ki jim je hitlerjevstee vrnilo nekdanji blesk, prav kakor prvaki m vojaškim škornjem. ^Nacionalizem je zmaličil v Franciji karakter, v Nemčiji pa duha in okus. V Nemčiji mnogo bolj čislajo hotenje kakor pa možnost: tn so prava tla za vsakršno nepopolnost...« >Nemci Kvarijo s svojim zamudništvom pohod evropske kulture: na primer Bismarck, Luther; tudi tedaj, ko je hotel Napoleon napraviti iz Evrope društvo narodov (edin človek, ki je bil dovolj močan za tako nalogo), so s svojimi »osvobodilnimi boji« vse skazili in priklicali nesrečo narodne blaznosti (s posledico resnih bojev v deželah, ki so že od pamtive-ka tolikanj pomešane, kakor so v Evropi)«. Tam, kjer so rase mešane, je vrelec velikih kultur.« Tako bi lahko nadaljevali s citati iz Nietzscheja, ki kažejo v drugi luči duha tega filozofa Njega, ki je v novih, iz ljudstva prihajajočih gibanjih pozdravljal zdravo rebarbar i žarijo Evrope, ki je napadal krščanstvo, ker se ni mogel sprijazniti s hinavstvom obdajajočih ga slabih kristjanov; ki je mrzil vse, kar je v človeku in narodih nizkega, neživljenskega, izumetničenega. V resnici je Nietzsche stremel mnogo širše. Njegov vzor ni bilo samovšečno, napadalno in gospodovalno nemštvo, marveč nemštvo. ki bo iz svojih življenskih korenin neugnano rastlo v evropstvo. v novo svetovljanstvo, drugačno od onega, kakor so ga oznanjali sprosvetljenci.« Nietzsche bo nemara popolnoma razumela šele poznejša doba in ga izmotala iz mreže protislovij, v kolikor niso samo plod bežnih trenutkov in pretiravanja zanešene-ga temperamenta. Marsikaj, kar je sedaj protislovnega v njegovem delu, se bo morda v poznejši kulturni sintezi našega stoletja pokazalo kot naravna pot človeškega duha.— Kot zanikovalec starega in strasten oznanjevalec nečesa novega, kar se še njemu samemu ni moglo razodeti v svoji končni obliki, bo Nietzsche ostal v vseh miselnih vrenjih dvajsetega stoletja eden izmed njihovih fermentov, — filozof, čigar pomen bo rastel tudi v nadaljnih desetletjih našega veka. Nič zato. da ga na tej poti spremlja tragika nerazumevanega. Kakor je wilhel-movska Nemčija napačno istovetila Nietzschejevega nadčloveka z idealom panger-manskega človeka in med svetovno vojno jKDŠiljala v strelske jarke desettisoče izvodov - Feldausgabe« Nietzschejevega Zara-tustre, ga napačno razumeva tudi fašizem vseh inačic. Iz njegovih spisov trgajo posamezne odstavke in dokazujejo to, kar baš hočejo dokazati: metoda, ki je več ko udobna. Nesporno je Nietzsche filozof nemštva. vendar je njegovo pojmovanje nemštva dokaj različno od zasnov, ki nastajajo v soseščini Kruppovih kanonov. Nietzschejevo nemštvo bi bilo. kakor smo že videli, v svojem končnem posledku samo nujna stopnja k evropstvu svobodnih, pri ustvarjanju vekovitih vrednot združenih narodov. Francoski publicisti ga potemtakem ne štejejo zaman med i>dol>re Evropce.« kamor se je bil sam uvrstil, ko je zapisal, da » se brez strahu izdajajmo za dobre Evropce in delajmo z dejanji za spojitev narodov.« Kako neki hi Nietzsche če bi mu bila usoda namenila dolgo življenje (sedaj bi bil star 91 let) in bistro pamet do zadnjega sprejemal dvomljivo čast, s katero ga ideologi »Antievrope« uvrščajo med svoje apostole? S kakšnim pogledom bi neki meril sedanje nemške dogodke? Kako bi se bil usmeril glede Rusije in njenih zgodovinskih eksperimentov? Kaj bi pisec »Antikrista« mislil o stremljenjih novega pagan-stva v Nemčiji? Vprašanja se stavijo sama po sebi, toda iz groba, v katerem leži oznanjevalec težke moralne in duševne krize našega časa, ni odgovora Njegove spise zavijajo ljudje jx) svoje; naposled je taka usoda vseh »problematičnih mislecev«, vseh idejnih prekucuhov in filozofskih kladivarjev. Ze 25 let počivajo Nietzsehejevi telesni ostanki na tihem pokopališču v Rockenu. In več ko pol stoletja se množe okrog njegovega dela vprašaji, ki samo kažejo, da je bil in ostal človek svoje dobe. To pa kot filozof in kot pesnik, zakaj bil je to in ono, in nihče ne more točno razmejiti teh dveh izpre-pletenih, medsebojno zvezanih sestavin nje- govega dela. B. Borko. Iz češke književnosti Založba »Novina« v Pragi je pričela izdajati novo knjižnico sodobne proze z naslovom »Hlasy zeme« (Glasovi zemlje), V prvi seriji izidejo: Františka Kreline roman »Suha leta«, Josefa Knapa ©Trta na zidu«. Antonina Matule »Straža«, Z. Rona »Domovi na gorah« in J. V. Sedlaka »Duša zemlje.« Že sam naslov zbirke razodeva kos programa, še več pa povedo poučenemu čitatelju imena sodelavcev. V novi zbirki so zastopani ruralisti, o katerih je pred leti izdal eden najpomembnejših pisateljev te struje dr. Josef Knap zbornik, ki je o njem poročal pisec teh vrstic v «LjubIj. Zvonu« 1933. Ruralisti skušajo izpopolniti enostransko proletarsko socialno književ-nosi z umetniškim obravnavanjem vaškega okolja ter v njem živečega kmeta in kmečkega delavca. Njihovo literarno stremljenje ni usmerjeno v naivno pojmovano idili čnost, kakor jo nahajamo kar pretežno pri starejših realistih in tako zvanih kmečkih pisateljih prejšnega stoletja, marveč se često naslanja na sodobne metode sociološkega in dušeslovnega opazovanja. Vsi pa zastopajo staro misel, da kmečka zemlja ni samo gospodarska dobrina, marveč je za tistega, ki jo obdeluje, nekaka višja sila in usodnost. Kmet je torej vse kaj drugega kakor tovarniški ali rudniški delavec; zato je napačno, če razredno usmerjeni pisatelji motre zemljo kot tovarno in nje obdelovalca kot proletarca. —Češki ruralis*i so večidel potekli iz bajt. Njihova čuvstveno dojeta zvestoba zemlji in vasi je daleč od sleherne socialne sentimentalnosti. Dasi sku-šaio vključiti tudi poljedelca in njegovo zemljo v sestav sodobnih socialnih verovanj, je vendar njih ruralizem izraz nečesa prastarega. kar dandanes v Nemčiji enostransko označujejo za izraz nordijskega življen-skega občutja, namreč ljubezni do grude. Tudi brez Herderja bi ga lahko označili za pristno slovansko občutje. Zakaj Slovan ni nič manj nego German zvezan s svojo zemljo. Pisec pravkar izišlega romana »Hubena leta« (Suha leta) František Krelina je tudi ruralist, vendar se le po tanko zarisa ni idejni potezi razločuje od številnih pi sateljev, ki se štejejo v socialno književnost. Njegov roman je zajemljiv časovni dokument. Dogaja se 1. 1932. in 1933., v letih, ko so zaradi rastoče industrijske krize zapirali številne obrate in so se novi tisoči delavcev znašli na cesti. Po vnanjem ogrodju je Krelinov roman, prav kakor na pr. Karla Novega »Chceme žit'« (Živeti hočemo)-pripovedna študija o življenju brezposelnih. Prvi del romana se dogaja docela v idustrijskem okolju na narodnostno mešanem ozemlju. V tem, da se tkalec Ho-laj naposled reši iz muk in ponižanj nezaposlenega proletarca na košček zemlje, ki ga je bila podedovala njegova žena Bože-na, in da mu na tej skromni zemlji, kjer si postavi bajto skoraj kakor Robinzon na samotnem otoku, vzklije jo možnosti novega življenja, — v tem je pravzaprav ves Krelinov ruralizem. V misli namreč, da je zemlja še vedno najzanesljivejša hranitelji-ca človeka. Za časovnim ogrodjem socialnih pojavov, ki nosi stavbo Krelinovega romana, pa imaš žgoče življensko jedro vsega dela, jedro, ki ni usodnostno zvezano s časom in prostorom. Mislim na ljubezensko zgodbo Ho-laja in Božene, staro zgodbo o dveh srcih, ki ji je dal Krelina novo in na moč prikupno varianto. Nravna, v prirodni svetosti ženskega nagona zakoreninjena sila, s katero se Božena brani možitve z Hola-jeni, ker je z drugim moškim le zaradi trenutne slabosti postala mati, govori več kakor obsežni traktati o spolni morali. Strani, na katerih opisuje pisatelj boj ljubezni z globoko segajočo oviro, in nje končno čuvstveno (ne samo razumsko) premaganje v srečnem zakonu, so nevsakdanje lep dokaz Krelinove epične zrelosti. Oblikovno kaže roman >Suha leta« znatno višino. Krelinov spis je literarno dejanje, ki odpira najlepše upe v nadaljnji razvoj pisateljeve trdno podprte in gibčne stvar-jalnosti. Zbirka »Glasovi zemlje« si je ž njim prepričevalno nakazala pravo pot preko rodovitnih brazd mlade češke proze. Mladi, 1. 1903 rojeni moravski pesnik Zdenek Spilka je izdal v odlični opremi in v močno omejeni nakladi novo pesniško zbirko »Loutna, vitr a čast (Brno, A. Piša). Njegove krlike, subtilne verze sem najprej srečal v brnskem »Stfedisku.« Že pred leti je objavil lirični zbirki ^Pomlad src« in »Svatovske kitice« ter knjigo prevodov iz ruskega pesnika Nikolaja Gumileva, enega izmed vzornikov Sergeja Jesenjina Kdor se čuvstveno potopi v igrive, iskreče in lahno pojoče valove Spilkove poezije, ki je z zbirko »Lutnja, veter in čas« dosegla višek dosedanjega pesnikovega razvoja, bo takoj odkril Spilkovo muzikalnost kot enega najosnovnejših vrelcev pesniške inspiracije. (In res je pesnik aktivni član znanega zbora Opus, ki je letos spomladi koncertiral v Ljubljani). Spilkova pesniška sila ne sega globoko. Ponekod se giblje celo na plitvinah konvencionalnosti. Za hip se nam zdi, kakor da zaznavamo posamezne glasove iz pesniške dežele Jaroslava Vrchlickega ali Ant. Sove. Toda pravo po- j droČje Spilkovega pesniškega izživljanja je auditativni svet, kakor ga je v naslovu svoje zbirke simbolično označil z lutnjo in vetrom. Lutnja ponazoruje tisti del pesnikovih doživljajev, ki je v neposredni zvezi z glasbo (»Melodija mesečne noČi-c, >Be-drich Smetana« i. dr.). Veter je glasnik prirode in njenih večnih zvočnih improvizacij. Samo Čas je označba nečesa nemega. in zavest njegove pričujočnosti izvablja pesniku mislene molitve o minljivosti, o nujni poti od pomladi do zime, od mladosti do starosti. Za Spilkovo poezijo ne stoji nikako sitnej-še, v tragičnost stopnjevano življenjsko občutje, nikaka kozmetična filozofija. Njegova pesem je samo eden izmed tisočih pesniških izrazov življenjske opojnosti. Tudi to občutje ni tako silno, da bi pretresalo pesnika prav do dna, marveč se giblje samo v navadnem čuvstvenem razvnetju, v povprečnem življenskem optimizmu, v iskanju ubranosti in doživljanju neposredno učinkujoče lepote. Toda — občutje je prisilno in daje pesnikovemu tvorno neglobo-kemu in nesamoniklemu delu prikupno obliko osebne izpovedi. — Izmed pesmi mi poleg nekaterih razpoloženjskih motivov iz narave najbolj ugaja >Tiha panihida^. Koncert slovenske pianistko v tujini. Kakor nam poročajo iz Nemčije, je imela naša rojakinja, pianistka ga. Karmela Kosovel, ki deluje zadnja leta na Dunaju, javen nastop v Monakovem. Koncertirala je v dvorani ondotne Glasbene Akademije, kjer je izvajala naslednji program: Brahms, Rapsodija v H molu; Beethoven, Variacije s fugo »Eroica« in Schumann, Fantazija v C duru, trije stavki. Koncert je imel vsestranski uspeh. »Koštana« v Narodnem divadlu Praško Narodni divadlo je sprejelo v reperioar nove sezone Konjovičevo opero »Koštana«, ki je imela lep uspeh v vseh naših državnih gledališčih. Tudi v drami obetajo neko jugoslovensko igro, ki pa za sedaj še ni določena. Slovanski institut v Pragi pripravlja za svojo zbirko »Viri za zgodovino slovanskih vzajemnih stikov« drugi del spominov Ludvika Kube »Cesty za slovanskofl pisni« (Pola za slovansko pesnijo). Slikar in skladatelj Kuba je 45 let neumorno zbiral slovanske narodne napeve. V njegovih spominih se dobršen del gradiva nanaša na slovanski jug. Mnoge popevke macedonskih Jugoslovanov so ohranjene po Kubovi zaslugi. Praško Mestno gledališče bo_ uprizorilo v prihodnji sezoni dramo Boža Lovriča »Kapetan Niko«. Z njo bo proslavilo 25 letnico avtorjevega bivanja v Pragi. {Hrvaško-srbski pisatelj Božo Lovrič biva torej že nepretrgoma četrt stoletja med Cehi!). 0 Lovričevem »Kapetanu Niki« je izjavil znani dramatik Fr. Langer, da je mojstrovina in zelo originalno dek> V Zagrebškem gledališču nameravajo uprizoriti Lovričevo dramo »Žene« ali »Ljubav u Luci«. Slednja je imela na Češkoslovaškem že prav lepe uspehe in bi samo želeli, da bi jo videli tudi v ljubljanskem gledališču. Božo Lovrič je po svojem slovstvenem in posebej še dramatskem delovanju nedvomno tako zanimiv pojav, da je vreden pozornosti slovenskih gledaliških krogov. Langerjeva drama o legionarskih bojtli v Sibiriji. Češki dramatik František Langer, ki je dobro znan tudi slovenskemu gledališkemu občinstvu, je izročil praškemu Nar. gledališču v izvajanje novo igro >Jizdni hlidka«. Nje snov je posneta iz življenja češkoslovaških legionarjev v dobi, ko so se morali v Sibiriji boriti za svobodno pot v domovino Podobno snov obravnava tudi Langerjeva' povest »Pes druge čete«, ki je nedavno izšla v slovenskem prevodu pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Slovaško narodno gledališče v Bratislavi namerava uprizoriti v novi sezoni dramo Josipa Kosora »Velikašc. Salzbnrški festival je dosegel višek s štirimi .koncerti, ki o njih obširno poroča ves srednjeevropski tisk. Arturo Toacanini je dirigiral dva koncerta; prvi je imel na programu ouverturo k neznani Rossinijevi operi »La scala di seta.« Mozartovo simfonijo v g — mollu in Brahmsovo simfonijo ve — niollu. Drugi koncert je.obseg. Handlov ršene ali pa tudi ag« lomerirane. vse skuhaj ne predstavlja« jo več kakor 2.4%. Sem spadajo Fran« cozi v Aostski dolini, Ladini v PoacEž* ju, Grki na Siciliji, Albanci v Kalabri« ji, Slovenci v Julijskih Alpah, Srbohr« vati v notranji Istri, Nemci v Poadižju i t. d.« Vprašanje o znanju italijanščine pri prihodnjem ljudskem štetju po mne« ju lista tudi zaradi tega ni potrebno, ker se v novih pokrajinah že od leta 1923. vsa deca vzgaja le še v itaH« janščini. Že to daje jasen odgovor na morebitna vprašanja o občovalnem je« ziku ali pa o znanju jezika, ki prevla« duje v deželi. Drobne novice Na gimnaziji v Pazimi se v btižnj^h dneh prične vpisovanje. Otroci, ki se nameravajo vpisati v prvi razred, morajo predložiti potrebno prošnjo, kolkovano s kolkom za 4 lire, ,n običajne dokumente, za vpjs v ostale razrede pa je potrebna nekolkovana prošnja, ki pa mora bjtj vložena do 27. septembra. Istočasno je treba poslati upravi gimnazije tudi odrezek poštne nakazziice kot dokaz, da je prvi obrok šolske takse že plačan. Zaradi bega čez mejo so karabjnjerji prijavili sodišču 22-letnega Avgusta Mi-ljavca iz Grgara. Pri preiskavi so dognali, da je brez potnega lista neznano kje prekoračil mejo in odpotoval v sosedno državo. Tudi železnica Kanfanar—Rovinj, stranski odcepek poreške železnice, je b;ia ukinjena. Po tej prog; bodo po potrebi prevažali samo še težje tovore. Poleg avtomobilskega prometa pa se v nadomestitev poreške proge uvedejo nekatere nove prometne zveze med prizadetimi obmorskimi kraji z obalnimi ladjami. V Materadj prj Umagu se je v torek vršilo kmečko zborovanje, na katerem so' zastopniki fašistične stranke in fašističnih gospodarskih ustanov govorili o zimski socialni akciji, o tamkajšnji kmečki zadrugi, o vinogradniški zadrugi v Umagu in drugih stičnih vprašanjih. Govornik] so ljudem tudi obljubili, da "x> vas v kratkem dobila vodovod ;n električni tok. Poveljstvo goxdne milice je v Dolu—Ot-lioi nad Ajdovščino in v Lokvah zbralo med delavstvom, zaposlenem v tamkajšnjih državnih gozdovih. 373.142.60 lir prispevkov za zjmsko socialno akcijo. Za tako zvano zjmsko pomoč je moral prispevati vsak delavec v sorazmerju s svojimi prejemki. V Puli se je predvčerajšnjim smrtno ponesrečil Albin Longim, še čisto mlad otrok, kj je pri igri dal v usta majhen novec, ki mu je zašel v dihala, tako da se je otrok kljub vsemu prizadevanju njegove matere kmalu zadušil, z vso naglico so ga prepeljali v bolnico, kjer so ga zdravniki skušali operirati, toda tudi operacija mu ni več vrnila življenja. V Ajdovščini se je ponesrečil 13-letna Marij Gregor. Padel je z voza in si zlomil desno nogo. Z reševalnim avtomobilom so ga prepeljali v goriško občinsko bolnico. Vremensko poročilo 29. avgusta Ljubljana 7, 755.3, 19.8. 79, Wl, 9. dež, 0.6; Ljubljana 14. 755.9, 25.0, 53, S(W4, 8, —, —; Maribor 7. 754.3, 19.0, 70, S3, 5, —, —; Zagreb 7, 756.8, 19.0, 60, El, 3, 3, —, —; Beograd, 7, 757,6. 20.0, 70, O, 0, —, —; Sarajevo 7, 760.3, 12.0, 90, O, 3, —, —; Skoplje 7, 759.5, 20.0, 70, O. 0. —, —; Kumbor 7, 759.1, 22.0, 70, SE1, 0, —, —; Split 7, 758.5. 23.0, 70, NE3. 4, —, —; Rab — ni depeše; Rog. Slatina 7, —, 14.0, 99, Wl, 0. —, —. Temperatura: Ljubljana 26.0, 182; Maribor 24.0, 17.0; Zagreb 27.0, 17.0; Beograd 31.0, 16.0; Sarajevo 27.0. 9.0; Skoplje 54.0, 15.0: Kumbor 29.0. 20.0; Split 3S0. 21.0: Rog. Slatina 24.0, 13.0. W. E« Hintz: 27 Lepa žena» kdo si? »Bog mi je priča, da nimam z njo nobenega opravka !« je z usihajočim glasom zatrdil detektiv. Hervier je ljubeznivo pokimal. »Zdaj, ko sem govoril o stvari z monsieur jem Anatolom, skoraj ne morem dvomiti o tem--« »Zelo sem vam hvaležen, gospod komisar --« »— in povedati vam moram tudi, da je edini namen našemu sedanjemu razgovoru razjasnitev okolnosti, ki so povzročile vašo — očividno neupravičeno — aretacijo--« »Ta ženska — samo ta ženska je *eega kriva !« je zastokal Jeremy Jerome in divje zavil oči. »To je, gospa de Corsignac ?« »Gospa de Corsignac ?« Detektiv se je grenko nasmehnil. »Gospa de Corsignac — prav toliko, kakor sem jaz abesinski cesar !« »To vem že iz ust monsieurja Amato-la — in s tem se nam seveda prikazuje vsa obtožba te ženske zoper vas v bistveno drugačni luči.« »Jaz nisem z vso rečjo v nobeni zvezi --« »Rekel sem že, da sem zdaj prepričan o vaši nedolžnosti, miister Jerome. Prav za prav ostane samo vprašanje: zakaj je domnevna gospa de Corsignac baš vas obdolžila tatvine?« Jeremy se je vzravnal. »Zato, ker je hotela odvrniti sum — — da, ker je bila sama ukradla ogrlico, pa se je zbala odikritja!« Komisarjeve ustnice so se skrivile v nejeveren nasmeh. »Na žalost se ne morem pridružiti vašemu mnenju, mister Jerome, kajti prav domnevna gospa de Corsignac je bila tista, ki je iz svojega nagiba izjavila, da je našla ogrlico v svoji sobi! Tega pač ne bi bila mogla storiti, če bi bila sama tatica; v takem primeru bi ji bilo gotovo do tega, da bi spravila plen na varno.« »Morda boleha za"kleptomanijo?« je po kratkem ugibanju pripomnil monsieur Anatole. »Navadna pustolovka je — sleparka, kakor jih je na stotine!« se je razburjen uprl Jeremy Jerome. »Kleptomanija je šport za boljše ljudi!« »Hm, — čemu bi potem — —?« Hervier si je zamišljeno podprl glavo z rokami. »Nekaj časa so vsi trije molčaii; a zdajci je planil Jeremy Jerome pokonci in se uprl s pestmi ob mizo. »Stojte — že vem, kako je! Ta pustolovka je vedela, da sem jo spoznal! Zagrozil sem ji bil, da jo razkrinkam, in da bi mi ubranila in me spravila s poti, je vprizorila to tatinsko burko! Najbrže je bila opazila, da sem vso noč pazil na hodniku pred njeno sobo, in se je torej zanesla, da bo padel sum name, kakor se je potem res zgodilo!« »Hm — to ni popolnoma neverjetno —« je priznal Hervier in vstal. Nato se je obrnil k monsieurju Anatolu: »In kje je zdaj ta — gospa de Corsignac? V hotelu?« »Na žalost ne!« je zaklical monsieur Anatole. »Baje je odrinila z jadrnico na izlet v Antibes--« »Tedaj jo moramo neutegoma prijeti!« Jeremyja je bila mahoma sama divja lovska strast. »Takoj v avtomobil — in za njo!« Monsieur Anatole je pokimal. »Tudi jaz tako mislim! Vendar — glejte, da opravite brez hrupa, škandala v »Gi-gantic-Palaceu« ne sme biti — pravi točka 5 hišnega reda!« 23. poglavje Krasno je bilo. Kakor svobodna ptica z razprostrtimi perotmi je plula ladjica po sinjem zrcalu vode. Lahen, mlačen veter jo je gnal naprej. Ostri gredelj je z rahlim šumenjem rezal kodraste valčke. Cisto in jasno se je bočiio nad morjem neskončno nebo. Stari čolnar, ki je v ne baš snažnem platnenem jopiču sedel pri krmilu, je muzaje se kadil svojo pipico. Na sprednji palubi nad kajuto, onkraj jadra, ki ju je ločilo od starca, sta v svetli solnčni bleščavi sedela Marion in Chester Lynne. Krasno je bilo — — — Panorama gričevitega, zeleno poraščenega obrežja, poškropljenega z belimi lisami hiš, se je počasi pomikala mimo — kakor pisane sanje. Na zahodu je štrlel široki skalni nos Antib-skega rta daleč v morje. Le počasi je drčal čoln naprej. Voda je skrivnostno šepetala. Kdaj pa kdaj je s težkimi udarci perotnic privihrala morska ptica, se po bliskovo spustila na lesketajoče se valove in hlastnila po neprevidni ribici. In nad vsem tem večno solnce na nebu brez oblakov. Krasno — — Marion je molče uživala mogočni pogled na to svobodno, širno naravo. Vse drugo je bilo pozabljeno. Pozabljen je bil Paul de Corsignac, pozabljen »Gigantic-Palače« — vse to je ležalo Bog si ga vedi kje zadaj na vzhodu. — In pogled ji je uhajal na zahod in odkrival spet in spet nova čudesa, nove lepote tega blagoslovljenega koščka zemlje. »Krasno,« je tiho in zamišljeno rekla Marion kakor sama pri sebi. Chester Lynne je počasi prikimal. »Da — tukaj je krasno! — Le škoda, da tudi onadva ne doživljata te krasote — — gospodična Rimini — — in vaš soprog — — « Tega ne bi bil smel reči. Marionino obličje se je mahoma stemnilo, kakor da bi ga bil oblak zagrnil. Paul de Corsignac — — Chester Lynne, ki je to opazit, sl^e mislil svoje. In spet in spet mu je uhajal pogled k lepi ženi, ki je sedela tako, da je videl njen plemeniti, mehki obraz s strani. Kako krasna je bila — — Vroč val je silil možu v sence. Srce mu je čedalje burneje utripalo. Obhajalo ga je kakor višja moč, kakor nepremagljiv nagib, ki se mu je zaman upiral. Najprej so bile samo misli, nato besede, ki so mu nehote privrele iz ust — — »Vidim, da niste srečni, milostiva!« Marion je počasi obrnila obraz proti njemu. Zapuščeno, tesnobno plapola-nje je bilo v njenih očeh. Zaman se je silila, da bi se nasmehnila. »Da nisem srečna? — — Kako mislite to, mister Lynne? — Zakaj naj ne bi bila srečna — zdaj — — ?« Ni se ji upal pogledati v oči. »Saj ni mogoče, da bi bili--« se -'e čez nekaj trenutkov skoraj kljubovalno utrgalo iz njega. »Ob strani moža, kakršen je Corsignac--« »Ali je treba, da zdaj govoriva o tem?« Rahla zavrnitev je bila v zvoku njenih besed. In potem spet tisti lahni trepet — kakor od pritajenega strahu. Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON" CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.-— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2-— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa En 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračnnajo po Din 1.— «a besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. ' ___M___ • j.- - Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega^oddeUra .Jutra. JJJjjJ,. v Znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ,, Jutra", Ljubljana. 'liTt.DJJJ Natakarica »ervirka, prvovrstna moč, d.jbi siuiuu takoj v hotelu »Novi avel«, Maribor. 19334-1 Mesto oskrbnika razpisuje podružnica Slovenskega planinskega društva v Trbovljah za Dom na Mrzlici. Pogoji: strokovno znanje ter posest osebne pravice in zmožnost kavcije. Ponudbe do lo. septembra na gorenji naslov. Detajlni podatki so na vpo-gleč pri tajniku podružnice. 19351-1 (Vajenci (tee) Učenca i najmanj " razredi srednje šole, sprejme trgovina »Bata«, Šiška. 19290-1:4 Strojepisni pouk - (po desetprstnem sistemu) ia začetnike in izvežbance. Večerni tečaji. Učna ura Din 2. Vpisovanje dnevno. Pričetek novega tečaja 2. »eptembra. Christofov učni lavod, Domobranska cesta 13. 19143-4 Nemščino •d osnovnih začetkov do popolnega obvladanja, poučuje profesor D. Svoboda, Tavčarjeva 1. 19127-4 Šolajte se doms' Moderne jezike, trgovske predmete, strojepis, stenografijo itd. Vas nauči temeljito in hitro doma potom dopisovanja Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2/11. Pišite po pojasnila! 222-4 Najfinejše š+a ier. čaino maslo ovčji in paški sir ala parmezan ter sir v hlebčkih ! kg 10 Din. Černe Oskar, l.-ubljana, Sv. Petra eesta 85. 19248-33 * Zastopnike kateri obiskujejo boljše privatne stranke, za prodajo ugodnega predmeta, s plačilnimi olajšavami, išče velika tvrdka. Visoka provizija. Ponudbe jkx1 »Agi-len« na ogl. odd. Jutra. 10275-5 Prodam Za šolarje dobra ln cenena oblačila si nabavite najbolje pri Preskerju, Sv. Petra e. 14 31-6 Transmisijo kompl. napravo za bakra-nje, niklanje, stroj« in orodje za klučavničarsko, mizarsko obrt, velik pult in stelažo, proda.m. Flor-jančie, Sv. Petra 76. 19279-6 Leica ali Contax aparat, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Leica«. 19283-7 Butelke in šampanjske steklenice kupi Pr. Kham, Miklošičeva. 19265-7 S Točilno pravico oddam za alkoholno točenje na velesejmu ali drugje za polovično ceno. Naslov v ogl. odd. Jutra . 19303-30 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore Ljubljana Gledališka 12, telefon 38-10 Za pismen odgovor priložite 3 Din t znamkah. 206-16 G. Th. Rotman: Življenje Jakca Takca Tedlaj je prišel gospod šef po stopnicah ... Ob pogledu na popljuskane stene je prebledel in obstal kakor kip. Tudi stric Dinko je začuden gledal okoli sebe, ne sluteč, da je bilo vse to njegovo lastno delo! Družabnika iščem, v svrho povečanja konfekcijske trgovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Konfekcija, Ljubljana.« 19277-16 Lokali Trgovino in gostilno prodam radi odhoda, na prometnem mestu, ob sami cesti, na granioi Dravske in Savske banovine. Zgradba je nova, zidana, 7 prostorov, voda na sesalko na dvorišču, prvovrstne zemlje 300 hv. z lepim vrtom ter druge prikladne gospodarske zgradbe. Za ceno in pojasnila obrniti se na: Leon Podhostnik, trgovina in gostilna, Cvetlim, p. Bednja kod Ravne Gore, Savska banovina. 1006S-19 2 pisarniška prostora leipa, poleg sodišča, pritlično, takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Telefon«. 19294-19 Lokal s pisarno in skladišče se oddajo posebej takoj. Celovška 50. 169(11-19 Lokal za brivnioo, iščem na prometnem mestu ev. kupim brivnico na obroke. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19360-19 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, oddam za Din 350. Vodovod, parket. Zg. Šiška 205. 19292-31 Dijaka sprejme profesor na hrano in stanovanje. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19:282-32 Dijakinja 4. razreda išče stanovanje z vso oskrbo, v bližini II. drž. gimnazije. Najraje bi šla kot sostanovalka k vi-sokošolki. Nemška konveT-zacija zaželjena. Ponudbe z navedbo cene na Arzenšek Ljudmila, Trbovlje IT. 19384-32 raiTiMcnn. Opremljeno sobo lepo in kabinet, center, tik opere in Tivolija s posebnim vhodom, oddam stalnim gospodom. Knafljeva 13/2. 19192-23 Dijaka iz boljše hiše ,višjih razredov, sprejmem v sončno sobico z vso oskrbo, v centru. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19236-^3 Lepo zračno sobo za eno ali dve osebi, garantirano čisto, tudi s hrano, takoj oddam. Beethovnova lO/UI, desno stopnišče. 19362-23 , Sobo lepo opremljeno. čisto, sončno, center, oddam za Din 350. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 19269-2*3 Opremljeno sobo čisto, lepo, oddam v sredini mesta, ev. z oskrbo. Mestni trg 17/11, vrata 8. 19306-33 Lepo sobo t!k univerze, oddam gospodičnam event. zakoncem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 193^7-^3 Opremljeno sobo sončno, event. z vso oskrbo. oddam v vili. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19-93-23 Opremljeno sobo lepo, oddam v Dvorakovi ulici. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19203-23 Opremljeno sobo lepo, parketirano, zračno, oddam s prvim septembrom. Vprašati pri hišniku Ga>je-va 8 (Dukičev blokV li*272-33 Prazno sobo kletno, v katero se lahko postavi štedilnik, takoj oddam. Sokolska ul. 5, Prule. 19302-33 Opreml jene sobe poseben vhod, sončne, zračne, z 1 ali 2 posteljama, s hrano ali brez, blizu tramvaja poceni oddam. Sp. šiška, Cernetova 31. 110267-23 Opremljeno sobo sončno, v centru, s souporabo kopalnice in po*sebnim vhodom, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19280-33 Opremljeno sobo 6 posebnim vhodom in elektriko, oddam v Dalmatinovi ulici št. 3/II. levo. Vprašati od 2 do 4 pojKildne. 19388-33 Opremljeno sobo iščem blizu centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik«. H3ll99-33a INSERIRAJ V „ JUTRU" ■NARODNA KARNA TELEFON 3122 — 3126 POŠTNO ČEK. RAČUN V LJUBLJANI 10.534 LJUBLJANA, KraaSljeva ulica 5 TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDARJE, SREČKE, KNJIGE I. T. D. ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK, PISMA, RAZGLEDNICE, SLIKE, OSMRTNICE, OVITKE, JEDILNE LISTE, CENIKE,' VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE, POROČNA NAZNANILA IN VABILA Dražbe Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sodna dražba enega junca, več prašičev in luksuznega voza bo dne 31. avgusta t. 1. ob 9. uri v Mokri rab št. 1 pri Brežicah. Kupci se vabijo. 19261-33 hformacije V oglasnem oddelku »Jutra« dvignite sledeča pisma: Amortizacija, Alfa, Boljša hiša Bodočnost, Brez zadržkov. Briljanten zaslužek, Bodočnost 222, Begunjščica, Č-isto staw>vanje, Dežela, Državni uradnik, Energična, Enakomisleč, Fin uradnik, Gotovina, Gospodična, Gotovost, Hiša, Ha.merleska 16, Kuharica 32, Kuharica, Ljubljanska. Ljubljana VII, Lepa jesen, Mir, Mešana stroka. Mala, Motor, Nujno rabim, Oktober, Parcela, Pridna, Plačam v gotovini, Prilika, Pevovodja, Postrež-nica, Provizija, Prazna, Resnost, Reden plačnik, Rožni cvet, Severni del, 1. september 1935, Stara firma, Solidna, Srečna bodočnost, Samostojen obrtnik, Sigurna eksistenca, Šivilja 303, Takoj plačam, Tudi invalid, Tvrševa c., Točen, Takoj razpoložljiva. Trajnost, Ugodno, Udobno, Varnost, Vloga, Verzirana, Vdova 34. Za denar, Zagreti 20, Zlatek moj, Zapuščen, Zobotehnik, S-^-i, 50.000, 47, 36. Telefon 2059 Suha drva, premog, IC karbopakete & « dobite prj I. POGAČNIK Bohoričeva uL št. S Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik Po rokah in nogah dlačice? — Ne! Pravilo moderne lepotne nege je, da je treba vsako nepotrebno rast dlačic na obrazu, po rokah in nogah, pod pazduho in na tilniku odpraviti. DULMIN krema za odpravo dlačic bo to storila hitro, zanesljivo in brez bolečin. Ta »kraljica« med kremami za odpravo dlačic je bela, neškodljiva, mehka in prijetna v uporabi krema proti dlačicam Skladišče za Jugoslavijo: Jugofarmacija d. Zagreb. Oddelek: Kozmetika Naznanjamo žalostno vest, da je naša ljubljena teta, gospa Ana Volavšek roj. Gerbec v četrtek, dne 29. t. m., po dolgem in mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Truplo blagopokojne se v soboto, dne 31. t. m. ob pol 9. uri dopoldne pred domom žalosti, Rihar-jeva ulica 3, blagoslovi, nato pa odpelje v škof jo Loko, kjer se položi k večnemu počitku ob pol 11. uri dopoldne. LJUBLJANA — ŠKOF J A LOKA, dne 30. avgusta 1935. Globoko žalujoča HOČEVAR PAVLA in ostali. —^——' 1 ----------------------------- -----—i ^^ u rojake Davorin Ravljen. — iadaja sa teoaggs^. .. Ajlgtf ftifoiikar. .»». aft^^affldiMi tiafcarno d. d. kot tiakarnarja Franc Jezeršek, — Za tnaeratm del je odgovoren Alojz Novak. — Val 9 Ljubljani.