4. štev.
V Ljubljani, sobota 4. januvarja 191 S.
II. leto.
Velja v Ljubljani:
celo leto	.	.	K	56--
pol leta .	.	.	*	28-—
četrt leta .	.	.	„	14*—
en mesec....	4-70
Velja po pošti:
** celo leto naprej	K	69’—
*a pol leta „	»	30-
četrt leta „	„	15*—
en mesec .	„	5*—
Na pismene naročbe br sa pošiljatve denarja se ae moremo ozirati.
Jflfg^nikl naj pošljejo naročnino p«r po nakaznici. "3®©
©glasi se računajo po porabljenem prostoru in sb cer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 25 vin., za večkrat popust.
spot Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Upravnistvo je na Marijinem trgu štev. 8. — ==.	=====	Telefon	štev.	360.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Pohaiiiozuh Cvilita velja Hit vinarjev.
Vprašanjem glede Inseratov 1. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
PrDstouDljskalegijaza Korotan!
Na pomoč Korotanu!
Vpisovanje za prostovoljsko legijo pevoljno napreduje, vendar pa opažamo, da je med našimi fanti še precej nejasnosti glede marsikaterega vprašanja. Taka in slična vprašanja naj se ne rešujejo pri gostilniških in kavarniških mizah, ampak vsi oni, ki goje zanimanje in dobro voljo za to stvar, naj se direktno obrnejo na dr. Ferdo Mttller-ja ali komisarja Snio-de-ja, oba v hotelu „Union“ ah na poverjenika za narodno brambo dr. Lovra Pogačnik - a, kazina I. nadstropje. — Kdor ima kako pametno misel, naj jo javi gori omenjenim!!
Legija dobi za poveljnika pravičnega, vsem priljubljenega in neoporečnega častnika. V tem oziru se je posrečila primerna pridobitev.
Legija bo urejena povsem demokratično!
Oficirji in vojaki bodo spali skupno po možnosti, tako da dobi drug do druzega popolno zaupanje. Tudi hrana bb vsem enaka. Bržkone bo tudi plača enotna!
Poveljstvu bodo dodeljeni zaupniki, tako da bo isto vedno in ves čas o vsem točno informirano. Skratka: Storili bomo vse, da b« v tej legiji vladal najboljši duh.
Glede vstopa dijakov v to legijo je stvar taka. Sprejemajo se dijaki, rojeni najpozneje i. 1901., če so zdravi in krepki in če so že imeli v šoli vsaj nekaj strelske izobrazbe, sicer se pa inteligentna mladina hitro izuri, ker tu ni potrebno nobeno teoretično predavanje. Posredovalo se bo tudi pri merodajni oblasti, da se jim popol-norha všteje čas, dokler se ne vrnejo. Isto velja tudi za uradnike! Vsakemu je treba znati, da se lahko vrne.’ kakor hitro bo izvršeno osvobojenje slovenskega Korotana.
V teh praznikih so skupni shodi in sestanki Sokolov in Orlov na Gorenjskem. Vse je na delu, da lepa ta misel obrodi v prav kratkem času najlepše sadove.
Slovenski fantje! Pokažite, da se ne bojite koroških nemčurjev in Meničev !
Kako so Nemci organizirali svojo legijo?
Že pred več tedni so Nemci začeli agitirati po deželi od vasi do vasi. Svoje zaupnike so poslali v zadnjo gorsko vas. Njih oficirji in inteligenca se niso ustrašili nobenega truda, nobenih zaprek; zlasti učiteljstvo je bilo agilno.^ Zveza učiteljstva je poslala vsem šolnikom in šolskim voditeljem ukaz, da morajo pridobivati kolikor mogoče moštva za nemško stvar. V posebnih letakih so jim grozili, da jim preti nevarnost, da ne dobe svojih plač, če Jugoslovani zasedejo kak koroški kraj. Naročili s« učiteljem, da morajo onim zaupnikom, ki prihajajo v svrho agitacije, iti kolikor mogoče na roke.
Pozive so razširjali tudi nemški — duhovniki. — Nemški župniki so grozili vsakemu kmetu in fantu, da utrpe škodo, če se takoj ne prijavijo.
To je lep zgled, po katerem se moramo tudi mi ravnati, saj vendar ne moremo verjeti, da bi bili Siovenci pri nas na deželi manj požrtvovalni za sveto slovensko stvar, kakor pa gorenjekoroški kmetje, katerim mora konečno biti vseeno, kam spadajo spodnjekoroški kraji, med tem ko je to za slovenske kmete jako važno vprašanje.
Treba je ljudstvo podučiti — in uverjeni smo, da pridejo slovenski fantje polnoštevilno in prostovoljno!
Slovenska mladina ! Na pomoč podjarmljeni, trpeči Koroški!
Poziv.
Oddajte orožje v bran Korotana!
Na deželi, kot nam poročajo od raznih strani, je še jako mnogo orožja in municije po zasebnih hišah. V nekaterih krajih so bili ljudje tako pametni in so prostovoljno oddali orožje, ki je niso potrebovali.
Povdarjamo, — da za Koroško nujno rabimo orožje in munieijo!
Slovenski vojaki — prostovoljci, ki prineso puške seboj, in tudi drugi,
ki prineso primerno število pušk in množino municije, dobe pri poverje ništvu sedaj primerno nagrado. Pozneje se odvzame orožje s silo in bo dotičnik, ki je pravočasno ne odda, kaznovan. Ven z orožjem!
Poziv vsem dobrim ljudem!
Poveljstvo slovenske prostovoljske legije za Koroško prosi, da bi se tisti, ki so se 1. prosinca t. 1. prijavili na shodu v „Unionu“ za legijo, takoj zglasili v Belgijski vojašnici, objekt II., I. nadstropje.
Nemci še vedno nadlegujejo.
Ljubljanski korespončni urad poroča 3. januvarja ob polu sedmih zvečer iz uradnega vira: Nemške tolpe so se v zadnjem času zbirale v Hum-bergu (Hollenburg) in nadlegovalec ognjem iz topov in strojnih pušk naše posadke in prebivalstvo na južnem bregu Drave. Da se razjasni položaj na severnem bregu Drave je odredil naš poveljnik major Lavrič, da se oddelek prostovoljcev ponoči premesti na severni breg Drave. Ta oddelek je izvršil svojo nalogo kljub hudemu obstreljevanju in se vrnil brez izgub.
Ljubljana, 3. jan. 1919.
Globoko v naše narodno telo so se zajedli sovražniki naše svobode. Nikdar siti italijanski imperijatizem ogrožava naše naravne in narodne ineje na zapadli. Z orožjem hoče braniti zasedeno ozemlje, kjer trpe naši bratje v prepričanju, da ni tekla zaman naši kri.	\
Na severu pa se zbirajo nemške tolpe, organizirane od najstrupenejših sovražnikov naše domovine. Nemški oficirji — invalidi hujskajo ljudstvo proti Jugoslaviji, obljubujejo vojakom zlate gradove na račun naše svobode, propagirajo celo med ženstvom in otroci za napad na Slovence. Naš Korotan je v nevarnosti, naše Kosovo polje, naš najsvetejši spomin na nekdanjo prostost. Naša stara pravda na Koroškem še ni izvojevana.
Nemci pa niso samo naši sovražniki, oni so sedaj predvsem premaganci, ki se morajo pokoriti zmagovalni ententi, katere bistveni del smo z združenjem s kraljevino srbsko postali tudi mi. Nezmiselno bi bilo, zanašati se kratkomalo na Wilsona, ki je sicer
velik in pravičen mož, toda s silo nebo vlekel nikogar v nebesa. Naša dolžnost je, da vzamemo v roke krmilo ladje, katero nam je iztesal Wil-son. On nam je pokazal pot in mi moramo hoditi po njej, če hočemo biti vredni svoje svobode.
Ne udajajmo se torej slepemu upanju, da nam bo mirovna konferenca prinesla naše še ne osvobojene kraje kot darilo za našo politično brezposelnost !
Sramota za nas, da se naši možje in fantje skrivajo doma za pečjo in se tiščijo ženskih kril, medtem ko naši junaški Srbi skrbijo s pravo domovinsko ljubeznijo in občudovanja vredno požrtvovalnostjo za našo svobodo. Sramota za one naše „junake“, ki se še danes hvalijo z raznimi križci in medaljami, katere so jim podelili naši krvniki! Radetzkyjevi veterani so izumrli in nihče izmed nas ne bi smel priti na cesto z znaki avstrijske suž-njosti.
Gotovi narodni vod telji naj ne omadežujejo svojih imen v zgodovinskih dnevih naše svobode z indirektnim hujskanjem proti edinosti naše države. Naj ne pozabijo, da so vsi strankarski razredni verski in drugi oziri skrajno škodljivi in nevarni v času, ko jc treba združiti vse svoje moči v eno edino veliko moč za uresničenje naše popolne svobode.
Bodimo možje na svojem mestu! Ne pozabimo, da imamo kot Slovenci posebne dolžnosti, katere moramo izpolniti ne samo, da postanemo vredni svoje svobode, ampak tudi v zahvalo bratom Srbom, ki so dali naši svobodi zlat okvir državne skupnosti.
Italijanski teror.
Nekdaj in sedaj. — Italijanska hvaležnost.
Li. k. u. objavlja članek „Edinesti“ • zadnjih italijanskih napadih, kjer omenja sledeče: V včerajšnjem listu nam je cenzura črtala vse poročilo o nedeljskih dogodkih. Sedaj nam je dovolila, da smemo posneti nekatere odstavke, ki jih priobčujemo v nastopnem: „Bili so časi in ti časi še niso daleč, ko se je vse zatekalo k nam in iskalo zavetja pri nas. Spominjamo se mi in spominjajo se menda tudi še tržaški
Radeckega mesto.
Pokojni „Jež“ — mislim namreč ?ni humoristični list, ki je svoj čas lzhajal v Ljubljapi — je prinesel med Mnogimi slabimi nekoč tudi prav dobro humoresko, ki se je še zdaj spominjam. Dobra pa je bila menda za to, ker se zdi, da je bila napisana po vsej resnici in pravici, kakor se je bila dogodila. Stvar je bila takale:
Med redkimi hrvatskimi gosti, ki so prihajali gledat tudi našo belo Ljubljano, je prišel nekoč tudi neki Zagrebčan, kr si je hotel ogledati zanimivosti naše slovenske metropole. Ker smo bili glede prometa tujcev takrat še precej na slabem in so bili kažipoti po Ljubljani Še mnogo nepopolnejši, nego so danes, si je vzel radovedni Zagrebčan na Glavnem trgu postreščka, da ga spremi po Ljubljani !" m“ pokaže slavne stvari, spomenike >td. Postrešček je svojo nalogo prav
dobro razumel in je peljal gospoda v »Zvezdo". (Naj pripomnim, da je bilo to par let prej, predno smo postavili Prešernov spomenik.) „Tukaj imamo že nekaj, je rekel postrešček Zagrebčanu in mu je pokazal na Radeckega spomenik. Zagrebčan je zadovoljno prikimal, ogledal si je stvar od leve in desne in je rekel:
»Dobro. Zdaj pa naprej. Postrešček je malo privzdignil kapo, pomislil je, koliko bo zaslužil in je odvedel gospoda po Schellenburgovi ulici proti Tivoliju. Pripeljal ga je pred grad in je rekel:
„Tu je pa drugi."
Zagrebčan se je malo posmejal in je rekel:
„Saj to je 1udi Radecky.“
„!, seveda je,“ je rekel postrešček, „o, saj je bil fajn gospod, pa še grad je imel v Ljubljani."
,Kaj nimate druzih mož?" je vprašal Zagrebčan.
„Takih že nič," je rekel postrešček, .,jaz mislim, da bi se mu šikal še en spomenik na glavnem trgu.“
„Zakaj?“ je vprašal Zagrebčan.
„I, zato: enega smo mu postavili zato, ker je plementeza-je natepel, drugega zato, ker je v Ljubljani stanoval, enega bi pa še zato, ker je naše fante prav rad imel!“
. „A tako. Torej mislite, da je to velik mož?“
„I, seveda' saj je znal vojske voditi. Kdo pa drugi kaj zna? O, mi v Ljubljani znamo ceniti zaslužne može, mi smo patrijotični. Na Dunaju imajo nas prav radi."
„Kaj drugih spomenikov nimate?" je vprašal gospod. Postrešček se je počehljal za ušesi, pa je rekel: »Imamo še enega, tisti je pa neki pater-fran-čiškanar, sam ne vem, zakaj so mu postavili spomenik. Vodnik se je pisal." »Peljite me tja," je rekel gospod.
Tn	7onrr©Man ia nrAmii-
ljeval, zakaj ima Ljubljana dva Radeckega spomenika, postrešček pa je menda premišljal, zakaj ima še kdo drugi na svetu spomenik, kakor oče Radecky, ki ga je vendar vsak poznal.
Tako je bilo torej takrat v našem mestu. In tako je skoraj ostalo do naših dni. Dobili smo sicer še nekaj spomenikov, a dva .Radeckita' sta vzbujala v marsikaterem tujcu pomisleke. Cesarjev spomenik na enem najlepših ljubljanskih trgov, je samo potrdil, da smo premalo mislili na ponos bele Ljubljane. Vrli Tržačani so bili nas že davno prekrstili v »Franc Jožefovo jubilejno mesto", ker je bilo v Ljubljani vse, kar smo s svojim trudom postavili »Franc Jožefovo" in »jubilejno".
Ko je prišlo osvobojenje. sem mislil, da bo ljudski vihar odnesel vse »Radeckite" in Franc Jožefa mostišče". Drugod se je to zgodilo in, če ni šip drugače, so vsaj zakrili figure, k| so predstavljale naše trinoge in njihove
onega za Trsi naravnost groznega
večera 23. majnika 1. 1915., ko je tržaška — drhal požigala vse, kar je bilo — italijanskega, kričeča svoj besni „Evviva 1’ Aubtiia" in „Ab’uasso le pi-gne“! — ko se je kradlo in plenilo in ropalo vsevprek, ko so se tisti, ki so hoteli biti zvesti svojemu prepričanju, morali skrivati, da niso zapadli kot žrtev divjaškim tolpam: In tedaj smo bili mi, naš IM, edini, Iti smo neustrašeno dvignili svoj glas v obrambo ogroženeev, tedaj smo bili mi tisti, Iti smo brez strahu sodili in obsodili ona divjaštva. Časi so prihajali vedno hujši. Kakor ovce v mesnico, so gonili e. kr. avstr, biriči italijanske narodnjake v ječe, pred sodišča: in zopet smo bili mi, ki smo vstajali neustrašeno v obrambo nedolžnih preganjencev, in naši ljudje so j tvegaii svoj obstanek za njih rešitev.
Italijanska vlada obžaluje.
Trst. 31. decembra. (Lj. kor. u.) Zaradi razdevanja uredniških in uprav-niških prostorov „Edinosti“ sta prišla včeraj v uredništvo v imenu ekscelence kr. gubernatorja Petittija di Roretto j načelnik njegovega generalnega štaba . in načelnik informacijskega urada in ; sta izjavila, da kraljeva italijanska oblast v Trstu kar uajodkritosrčueje obžaluje nedeljske dogodke, razdejanje prostorov ,,Edinosti44, da obsoja kar najodločneje vse, kar sejo storilo, in da poskrbi z vsemi svojilni sredstvi, da prejmejo krivci zasluženo kazen. Štiri osebe, ki so udeležene pri teli dogodkih, so že zaprte in da se bo nadaljna preiskava vodila z vso strogostjo. Uredništvo je vzelo to izjav« z zadoščenjem na znanje. Obenem sta uredništvu izjavlja, da mu vso škodo povrne obfast sama. Načelnik informacijskega urada za operacijske čete in obenem predstojnik cenzurnega urada je podal pojasnilo, da je bilo včerajšnje poročilo o dogodkih v uredništvu pač v prvem trenutku črtano, da pa dovoljuje ponovno objavo v mejah, ki so mogoče z ozirom na zasedbo. „Edinost“ pripominja, da znaša doslej ugotovljena škoda 15.000 kron ne glede na neugotovljeno škodo na uredniških in uprav niških pripomočkih.
Trst, 30. decembra. (Lj. kor. u.) (Zakasnelo.) Vsega obžalovanja vredni izgredi fanatične italijanske trladinc proti škofu in pri »Edinosti" so izzvali v mestu med vsemi poštenomis-lečimi sloji največje ogorčenje. Vsekakor je značilno za sedariji italijanski režim, da vojaška oblast, ki ima poleg karabinerskega zbora okoli 30.900 mož posadke samo v Trstu na razpolago in od katere bi bilo vsaj pričakovati, da ščiti imetje in varnost meščanav, četudi jugoslovanske narodnosti, r.i mogla ali ni hotela poseči vmes in u-staviti tako velike in opasne izgrede, ki so trajali skoro dve uri zaporedoma
ob belem dnevu v različnih in precej osrednjih delih mesta. Na vsak način pa pokažejo ti dogodki, kaki žalostni usodi bi bili izročeni oni Jugoslovani, ki bi bili izročeni definitivno na milost ali nemilost Italijanom in kako bi bilo varstvo in svoboda, ki ju Obetajo.
Italijanski tržaški listi o izgredih.
Trst, 30. decembra. (Lj. k. u.) Tudi tukajšnji Italijanski listi nM> smeli priobčiti niti besedice o vče-rajnjih izgredih proti Slovencem. Socijalnodemokratično glasilo „11 Lu-voratore" zaključuje svoj večjidel cenzurirani komentar takole :	„Italija
potrebuje vse svoje živce in vso svojo treznost, treba ji je, da dokaže svoje pravice na kulturen način, to je z ... (cenzurirano) in s spoštovanjem za pravice in mnenje drugih. Sedanjost je težavna: Gre se za interese vsega človeštva. Ministrska kriza v Italiji že kaže, da je politika dandanes zelo težka tudi za modre ljudi, ki imajo sive lase. Prekipevajoči mladeniči torej, prosimo, da se izognejo nezmernosti in incidentom, ki naposled utegnejo škodovati vsemu narodu. Radikalno-italijanski list „La Nazione“ je smel priobčiti od vsega svojega, gotovo ne strogega, pa vendar po cenzuri pobeljenega komentarja le sklepne stavke, iz katerih se da mnogo sklepati: „Noben Italijan ne sme kvariti slovesnosti tako izrazite in krepke manifestacije menščanske, kakršna je bila včeraj. Po naših ulicah ne smejo odmevati vzkliki, žaleči druge narodnosti. Mi smo tu gospodarji in smo hvala Bogu močnejši; druge narodnosti so pod varuštvom našega prosvetljenega naroda. To je mednarodno pravo, kakor ga mi umevamo, pravo, ki ima nekaj svetega in nedotakljivega. Mi nismo danes v vojnem razmerju, ampak v razmerju pogajanj in za ta moramo varovati vso našo prosvetljenost v prid naše dobre stvari, ki jo ves naš narod zahteva veljavnim in velikodušnim gibanjem, ki ne sme biti kaljeno.11 (Tem po cenzuri dopuščenim stavkom se pač pozna, da je zadrega rodila kaj drastično ironijo.)
V Dalmaciji.
Split, 3. januvarja. (Lj. kor. u.)
Včeraj dopoldne so dospele v čiboni-ško luko 2 japonski torpedovki. Odposlanstvo Narodnega Veča je obiskalo poveljnika in mu sporočilo protest proti italijanski okupaciji. Japonski poveljnik je nato posetil prostore sokolskega doma. Snoči ste torpedovki odpluli proti Zadru.
Split, 3. januvarja. (Ljuth k. u.) Italijanski teror v Zadru narašča od dne’ do dne. Vedno nanovo zapirajo duhovnike. Na pošti zažigajo vse jugoslovanske časopise in pogosto tudi zasebna pisma. Italijani pobirajo z grožnjami nasilstva podpise za Italijo.
ne vesu.
rablje. V Ljubljani pa so ostali do konca leta — zato smo pa z radostjo pozdravili — prazne podstave, na katerih so stali. Da bili smo Ra-deckega in Franc Jožefovo mesto. Ma-lokje se je v tem oziru toliko grešilo, kakor pri nas. Naj je bilo že hlinjenje ali klečeplaztvo — preveč je bilo. Kajti najbolj žalosten dokaz suženjskega prepričanja je, ako suženj slavi svoje zatiralce še bolj nego jih mora. To je namreč dokaz, da hoče biti suženj, in ko bi ne bilo prišlo osvobojenje, bi bilo šlo tako naprej. Boroevič je bil že časten občan Ljubljane — mogoče bi mu bili celo postavili spomenik. Ko smo že tri leta trpeli pod vojnimi težavami, je prišel nekoč bivši cesar Karel s svojo Žito v Ljubljano — niti naznanil se ni — pa je vsa Ljubljana norela in ga slavila. Spomeniki naše sramote so padli — še ne vsi — ampak vsaj najbolj izzivajoči. Žalostno, da so stali tako dolgo. Škode ni nobene umetnost trpela in muzej bi z njimi pomnožil komaj za phr brez. pomembnih kosov svoje zbirke. Ra-deckega mesta ni večl — Pa ni dovolj, da smo jih vrgli s podstavov — iz src jih je treba izruvati in treba je vrniti ponos naši beli Ljubljani.
Poostrene odredbe za potovanje v zasedeno ozemlje.
Trst,(Lj. k. u.) Vrhov. ital. armadno poveljništvo je poostrilo odredbe glede prekoračenja demarkacijske črte. Odredba določa: Kdor brez posebnega dovoljenja vrhovnega poveljništva ali kompententnega armadnega poveljniš-tva prekorači ali skuša prekoračiti na znotraj ali na zunaj demarkacijsko črto, bo kaznovan z vojaškim zaporom do pet let. Odredba stopi takoj v veljavo.
Sladkarije in bič.
Logatec, 2. prosinca. Župnika Petra Šveglja iz Mavraša pri Buzetu so italijanski karabinerji prignali semkaj, ker jim je bil nevaren. Italijanske oblasti so župnika gonile iz zapora v zapor in so povsod z njim grdo ravnali. V zaporih je moral prestati mnogo lakote ln mraza. V Mavrašu je dal italijanski poveljnik pozvati vse župljane pred cerkev. Tu so jih obstopili karabinerji z nasajenimi bajoneti. Italijanski vojni kurat je blagoslovil italijansko zastavo. Na ukaz so morali žu-pljani priseči zvestobo Italiji in vzklikati: »Evviva Italia!" — Nato so jim delili riž in druga živila.
Italijanska propaganda za Nikito.
Naše meje.
Koroško.
Jugoslovanske čete zavzele Labod.
Zglaševanje oseb v Trstu.
Trst, 2. prosinca. (Lj. k. u.) Gu-bernijska oblast razglaša odredbo glede zglaševanja oseb, ki so se leta 1918 priselile v Trst. Državljani, ki nis« ro- ! jeni v Trstu, in niso italijanske na- ! rodnosti ter so prišli stalno prebivati v Trst leta 1918 (od 1. prosinca do danes) se morajo zglasiti na kvesturi, da se ugotovi njih istovetnost in ukrene, kar je potrebno zanje. Zglasiti se morajo med 1. in 5. prosincem. Državljani, ki niso rojeni na ozemljih Julijske Benečije in ki so prišli stalno prebivati na to ozemlje, leta 1918 (od 1. j prosinca do danes) se morajo zglasiti pri glavarstvih. Kršitelji te naredbe pridejo pred vojno sodišče in se bodo kaznih z navadnim zaporom do dveh let in z globo do 2000 lir.
Belgrajska „ Pravda" priobčuje privatno pismo iz Podgorice (Črna gora), v katerem veli:	Z največjim
navdušenjem smo dočakali svoje osvoboditelje : bratsko nam srbsko vojsko. Z istim navdušenjem smo dočakali i vojske naših močnih zaveznikov. Ali prišlo je razočaranje. Italijanske čete so zasedle Bar, Ulcinj, Vir-Pazar in vso obalo Bojane do Skadra. Italijani niso tja došli kot osvoboditelji, ampak kot osvojevalne čete, da nam usilijo stari grozni režim bivšega črnogorskega kralja, ki je predal naš ponosni Lovčen Avstrijcem. Z izgovorom, da vpostavijo red v Črni gori, ste skušali dve italijanski četi zasesti Cetinje; a se je temu uprl črnogorski narod ter kategorično zahtevni, da se Italijani takoj umaknejo, ker drugače rabijo orožje. — Italijani trošijo silen novec in agitirajo po teh krajih (po selih okoli Bojane in Skadra) za priključitev k samostojni Albaniji.
Ljubljana, 3. prosinca. Lj. k. u. poroča dne 3. januvarja: Snoči ob pol osmih so naše čete z uporabo orožja zavzele železniško postajo pri Labodu. Pri zavzetju kolodvora v Labodu so v praski z Nemci imele naše čete 3 mrtve in 7 ranjenih. Iz Velikovca ne poročajo nobenih posebnih dogodkih.
Razpust mariborskega občinskega sveta.
Maribor, 2. januvarja. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča: Danes «b ll.dop. so prišli kot zastopniki jugoslovanske vlade v Ljubljani okrajni glavar dr Lajnšic, novo imenovani ge-rent vladni komisar mesta mariborskega dr. Viljem Pfeifer, general Maister, policijski komisar dr. Senekovič in dva druga mariborska zastopnika jugoslovanske vlade k županu mesta mariborskega, dr. Schmiedererju. Dr. Lajnšic mu je pričo nekaterih mestnih svetovalcev izjavil, da je narodna vlada v Ljubljani razpustila mestno zastopstvo mariborsko in imenovala komisarja dr. Viljema Pfeiferja provizornim gerentom mesta. P« vod za to odredbo Narodne vlade je, kakor je izjavil dr. Lajnšic, da je mestno zastopstvo mariborsko v seji dne 30. oktobra 1918 skenilo, da spada Maribor k Nemški Avstriji. Jugoslovanska vlada v Ljubljani pa meni, da pripada Maribor k jugoslovanskemu območju. Dr. Lajnšic je zahteval od župana, naj mirno preda posle mesta, ker bi ga sicer v to prisilili. Župan dr. Schmiderer je protestiral in odgovoril, da je sklep z dne 30. oktobra pravomočen in da je prebivalstvo mesta večinoma nemško. Umaknil se bo le sili. Dr. Lajnšic je ponovil svojo zahtevo s pretnjo, da bo vporabil silo in opozoril na navzočnost generala Maistra, zastopnika vojaštva. Nato je župan dr. Schmiderer rekel, da se vda sili in da izroči posle mesta novoimenovanemu vladnemu komisarju. O tem so sestavili protokol. Ob 12. je vladni komisar dr. Pfeifer prevzel poslovanje. Obenem je jugoslovansko redarstvo prevzelo agende redarstva mestnega urada. Mesto je mirno.
Jugosl. Dem. Stranka sklicuje za jutri 5. januarja I. sestanek zaupnikov vseh krajevnih organizacij (političnih društev) J DS. v »Mestni dom« v Ljubljani. Začetek ob 9. uri dopoldne. — Popoldan jutri je ob 3. uri v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani II. seja izvrševalnega odbora JDS.
Vseslov. Ljud. Stranka sklicuje za 16. t. m. zbore zaupnikov v Ljubljano (hotel Union), v Celje, Pliberk in St. Jakob v Rožni dolini.
Jugoslovansko orožništvo. Vse se preobrazuje in demokratizira, le pri orožništvu bo ostalo, kakor vse kaže, pri starem. Menda zato, ker je orožništvo najbolj potrebno temeljitih reform. Vse, kar se je doslej ukrenilo, nima niti sence kake reforme. — Po postavi ima orožništvo namen, vzdrževati red in varnost in ščititi državljane pred nasiistvi. Do sedaj je bila pa glavna naloga, da je moštvo znalo strumno salutirati svojim vojaškim predpostavljenim in da je pred njim' klečeplazilo. Po odhodu nemških oficirjev se je upravičeno pričakovalo, da bo tista, človeku nepristojna, pasja disciplina izginila, kar se pa žal še ni zgodilo. Orožništvo naj se preobrazi v civilno stražo, iz katere naj se pometejo vsi tisti, ki razumejo o orožniški službi toliko, kolikor zajec na boben in katerim se hoče samo »komandirati«.
S tem samo grenijo moštvu veselje do službe. Moštvo se zaveda svojih dolžnosti napram državi in napram državljanom in bo vršilo svojo dolžnost tudi brez šikaniranja puhloglavcev od zgoraj. Ako pa orožnik zakrivi kak prestopek v službi, naj ga sodi civilna sodnija v javni razpravi. To bo uspešnejše sredstvo proti morebitnemu nezakonitemu postopanju orožništva, kakor so dosedanji disciplinarni predpisi. Preobraženje orožništva v civilno stražo je potrebno, da se zajamči njega neodvisnost in nepristra-nost, ker kot vojaki morajo biti sedaj orožniki pokorni vsakemu mladem« poročniku. Kam .privede ta sistem, do^ kazujejo zadostno izkušnje iz sedanje vojne. Toraj sprememb je treba, temeljitih sprememb. Če se misli, da se je že bogve kaj storilo, ako se je povišalo nekaj starih stražmojstrov v poročnike, je zel« napačno. Moštvo vidi v tem činu, da merodajni faktorji niti ne mislijo, da bi odpravili militarizem in z njim oni prepad, ki je dosedaj ločil častnika od moštva. — Duh časa veje tudi med orožniki in bo tudi prodrl do zmage, če ne z voljo merodajnih faktorjev, pa .brez nje. Narodna vlada naj to premisli ter naj sama skliče orožniški zbor, ki bo imel nalogo oddati predloge za demokratične reforme.
Naša meja proti Nemški Avstriji še ni vedno in zadostno zastražena. Čujejo se tožbe, koliko živil spravljajo Nemci čez mejo. Le dopuščajte Nemcem izvoz živeža, zato da bodo imeli več poguma in drznosti, da bodo še z večjo besnostjo divjali po Koroškem, utihotapljati za jugoslovanske nemškutarje orožje in municijo, ker ni še preteklo zadostno jugoslovanske krvi Nastavi naj se takoj izkušena finančna straža po vseh železnicah in potih, ki vodijo v Nemško Avstrijo.
Lichtenturnov zavod. Z ozirom na to notico smo dobili od verodostojne strani sledeče vrstice:	Ta zavod —
dasi nosi ime nemške ustanoviteljice — lahko rečemo, prvači vsem drugim v narodni zavesti in je prožet jugoslovanske ideje. Vse redovnice so zavedne in navdušene Jugoslovanke. Že davno prej, preden smo dobili Jugoslavijo, so željno vpraševale: Ali bo res in kdaj bo že? Pesmi »Hej Slovani« in »Lepa paša domovina« so prepevali v zavodu že med vojsko, ko sta bili še prepovedani, koliko bolj še sedaj! Ta pesem odmeva vsak dan po dvorišču zavoda, in ni rekreacije, pri kateri bi se ne slišala. Peli so jo v kapeli zopet ravno na Novega leta dan, ko je najbrž nikjer drugod niso. Takoj ko je bila Jugoslavija proglašena, so si sestre-redovnice poiskale v osebi g. prof. Ma-zovca učitelja za hrvaščino oziroma srbščino (cirilico), ki jih poučuje že tretji mesec vsak teden 4 ure in čita
ž njimi srbske nerodne pesmi. Cesarjeve podobe so odstranile iz sob takoj prve dni. Med seboj »kramljajo« sestre i:c-■ o s.ovensko. Tudi molijo že slovensko. Ako je bilo v zavodu do nedavno nekaj malih ostankov nemščine, je vzrok v tem, ker je bil zavod odvisen od nemške centrale v Gradcu; kajti po redovih velja stroga pokorščina. Toda že davno goje slovenske usmiljenke željo, da se popolnoma ločijo od Gradca in ustanove svojo samostojno slovensko provincijo. In ravno Lichten-turnski zavod zopet prednjači v tem stremljenju. Ločitev in osamosvojitev se bo izvršila v kratkem. Dotična pisma so že odšla na vrhovno predstojništvo v Pariz. — To Vam poroča nekdo, ki je, posebe naprošen za to, itnel na dvorišču zavoda pred kapelo za Lich-tenturnski zavod shod ter z vsemi udeleženkami vred pel na koncu himno »Lepa naša domovina«. Torej smete verjeti, da je to poročilo resnično.
Ne protelccija, ampak korupcija. »Slovenec« poroča, da so v mesnici deželne vnovčevalnice klavne živine na trgu sv. Jakoba dobivali meso po znižani ceni, kakor vsak sluga, v neomejeni množini in najboljše kvalitete: Dr. Šušteršič, dr. Pegan, dr. Zajec, dr. Triller, dr. Tavčar, dr. Lampe, Gustav Pirc, pl. Laschan, pl. Detela, Legvart, Munda, grof Barbo in gospa Sumanova. Ro bi kaj takega pisali mi, bi se reklo, da smo revolverski list. »Slovenec« pravi, da je to skrajna pro-tekcija. Mi pa pravimo, za to ni pro-tekeija, ampak korupcija!
Nadučitelj Achitsch (Ahič) v Šmar-jeti na Dravskem polju pri Račjem, ki je bil že od nekdaj hud nemškutar, sedaj silno zabavlja in huiska zoper državo Jugoslavijo. Vsak hip se vozi v Maribor k svojim švabskim bratcem po »informacije« in navodila ter potem po raznih gostilnah kmete iji jaro nemškutarsko »gospodo« hujska. Da zanemarja pri tem svojo službo v šoli, ga ne briga. Pa tudi pri pouku v šoli zastruplja mladino s svojim »poučevanjem«. — Pozivamo Narodno vlado, da posveti delovanju nemčurskega učiteljstva na Štajerskem, vso pozornost in poseže z železno roko, da nam ti »vzgojitelji« ne zastrupijo mladine in ne nahujskajo ljudstva.
Notarska mesta na Slovenskem, Notarji so državni nastavljenci. In čudno se nam zdi, da Narodna vlada SHS v Ljubljani ničesar ne ukrene, da bi se odstavilo takoj nemške notarje, te naše narodne nasprotnike, ki odjedajo kruh našim ljudem na naših tleh! Zakaj se ničesar ne ukrene in zakaj se mora vedno in vedno dregati in bezati! Kaj je s sklepom glede odstavitve državnega uradmštva? Zahtevamo, da se takoj odstavi nemške notarje, da se takoj odiedt razpis izpraznjenih notarskih mest in da se ista podeli slovenskim prosilcem, ki čakajo na imenovanje že pol večnosti, ne pa morebiti nemškim notarjem pod roko na njih formalno prošnjo.
Za oslepele vojake. V nedeljo 29. decembra 1918 je imelo »Ljubljansko vojno društvo« občni zbor, na katerem se je enoglasno sklenilo, da sc društvo razide. Vse društveno premoženje, okoli 1000 kron se podari kranjskim v vojni oslepelim vojakom.
Rudarsko glavarstvo v Ljubljani razglaša, da se plačujejo vse rudarske Pristojbine, za rudniške mere in prosto-s^ede, in sicer osebno ali pa po poštni nakazmci z navedbo namena vplačila Pn »Deželni blagajni v Ljubljani« (Dvo-rec) in ne več pri finančnem ravnateljstvu.
Izplačevanje vojaških pristojbin »f .one* ki stanujejo izven Ljubljane, »ojaškim osebam, še služečim in odpuščenim, ki stanujejo izven Ljubljane, n' treba hoditi po plačo oziroma odpravnino osebno v Ljubljano, ker odpošlje lahko likvidatura na kratko vlogo denar po pošti. V zasedeno ozemlje in Jz tega v Ljubljano seveda ni mogoče pošiljati niti denarja niti službenih spisov.
V elike nerednosti pri izplačevanju vzdrževalnine je zakrivil davčni nad-oskrbnik Rudolf Kovačič (nemškutar) skupno s s V oj o hčerjo, ki je izplačevala Podpore. Nekatere stranke so dobile podpore brez potrdila, druge v resnici
'potrebne, pa še s potrdilom občinskega in župnijskega urada ne. Zadeva je izročena okr. fin. ravnateljstvu v Mariboru.
Poziv akademikom, ki pojdejo študirat v Zagreb. Oni akademiki, ki se dosedaj še niso javili pri poverjeništvu za uk in bogočastje radi sprejema v »Akademski dom« v Zagrebu, naj pošiljajo odslej svoje prijave in prošnje naravnost društvu »Akademski dom« (v roke t. č. predsednika pripravljalnega odbora odvetnika dr. Otona Fetticha — Sodna ulica štev. II). — Vsi naj navedejo svoje rojstne in domovinske podatke, študijsko stroko, semester v katerega vstopijo in sedanji naslov. — Oni pa, ki reflektirajo na popolno ali delno oprostitev plačevanja, naj priložijo v izvirniku ali poverjenem prepisu svoj imovinski in študijski izkaz, dalje tudi izkaz o eventuulnem vojaškem službovanju v zadnjem letu. Pripravljalni odbor.
Predavanja na vseučilišču v Zagrebu se začnejo 19. t. m.
Narodna vlada protestira. Narodna vlada je sklenila soglasno v seji dne 3. januarja 1919 nastopno: Narodna vlada najstrože obsoja nekulturne čine, ki so jih zagrešili zadnje dni v Ljubljani neodgovorni elementi in ki morajo le poniževati čast in ugled našega naroda in naše države pred vsem kulturnim svetom. Vsled tega bo nastopila Narodna vlada zoper vsak poizkus ponavljanja takih izgredov z najstrožjimi sredstvi. Vse razsodno občinstvo se prosi, da jo pri tem podpira.
\ Trbovljah so slovesno pozdravili na sveti večer svojega rojaka-mi-nistra dr. Kramerja. Pred njegovim domom so mu priredili baklado in krasno podoknico. Udeležili so se vsa narodna društva, obč. gerent, učiteljstvo, duhovščina, delavstvo in vodstvo rudnika.
Vlagatelji Centralne posojilnice v Gorici lahko dvignejo na vložne knjižice svoj denar pri Zadružni zvezi v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38,1. nadstr.
Oblačilna poslovalnica za Slovenijo s sedežem v Ljubljani razdeli nekaj klopčičev preje a 26 v. Izkaznice se dobe pri presojevalnici, Šolski drevored 2.
Drzen vlom. Šest neznanih vojakov je včeraj pon či vlomilo v znano gostilno Cadoeo pod Rožnikom in odneslo za 16.000 kron gotovine. Pri znamenju so našli od teh le 200 kron ' drobiža.
Prva češka zavarovalnica »Kruna« v Pragi je eden prvih slovanskih zavarovalnih zavodov in ga najtopleje priporočamo našemu občinstvu.
Diuštvene vesti.
Obrtniki! Danes, dne 4 januvarja 1919 ob 8. zvečer je v hotelu „Uni*n“ (posebna soba poleg točilnice) tretji sestanek obrtnikov Na razgovoru bodo razna in važna vprašanja in poročila v tekočih obrtnih zadevah.
Obrtni shod v Celju V Celju je v ponedeljek, dne 6. januvarja 1919 na Sv treh kraljev dan ob 11. dopoldne v mali dvorani „Narodnega doma-1 obrtni shod z važnim dnevnim redom. Da se vživi med obrtniki razvoj vsestranske obrtne organizacije po vsem slovenskem ozemlju je želeti, da se omenjenega shoda udeleže tudi obrtniki iz Ljubljane in Kranjskega sploh v večjem številu.
Zasebni uradniki in uradnice pridite na sestanek, ki je danes zvečer, dne 4. t. m. ob pol 8. v restavraciji .Narodnega doma". Občni zbor „Štepanjskega Sokola" se vrši v nedeljo dne 5 prosinca t. 1. ob 2. uri popoldne v društveni telovadnici (salon br. Jos. Anžiča p. d. Sorša) v Stepanji vasi. Nazdar!
Zadnje vesti.
Zavzetje Požuna.
Požun, 3. januvarja. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tisk. urad poroča: V mestu je mir. Poveljnik posadke je izdal proglas na prebivalce, kjer izjavlja, da so prišli Čehoslovaki v mesto kot osvoboditelji in da jamčijo za varnost imetja in življenja. Češki poveljnik je izdal stroge odredbe proti plenilcem.
Čehi varujejo nemške kulturne naprave.
Praga, 3. januvarja. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tisk. urad poroča: »Narodni Listy“ priobčujejo danes uvodnik, kjer se pečajo s prihodnjostjo nemškega vseučilišča v Pragi. List
pravi, da so skrbi Nemcev glede u-sode njihovega vseučilišča neutemeljene. Cehi hočejo živeti z nemškimi državljani čcboslovaške republike v miru in bodo varovali vse nemške kulturne naprave bolje, kot so ravnali Nemci s češkimi.
Poznanjsko vprašanje.
Berlin, 3. januvarja. (Lj. k. u.)
Čehoslovaški tisk. urad poroča: „Lo-kalanzeiger" javlja: V poznanjskem vprašanju je kabinet sklenil, da uporabi vojaško silo. Kabinet misli, da bo mogel obvladati položaj v Poznanju z vojaško silo.
Lšpsko, 3. januvarja. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tisk. urad poroča: Tukajšnji listi javljajo: V provinci po-znanjski so zbrali več armadnih vojev. Kakor se razvidi iz vojaških priprav, je državna vlada odločena, da se ne odreče pravici Nemčije do poztianjske province.
Italijanska ministrska kriza.
Trst, 2. prosinca. (Lj. k. u.) Mu-solinov organ „11 Popolo d’ ltalia" navaja pretveme konkretne razloge za Bissolatijevo demisijo. Glavni in temeljni razlog krize, veli list v dopisu iz Rima, je tak, kakor smo ga že na-črtali. l>:i doseže prlspojitev Reko, se hoče Bissoiatti odreči vsej Dalmaciji, razen zaderske občine. Temu nasproti pa vztraja oficijclna politika italijanske vlade na tem, da obvaruje londonski pakt, ki nam priznava pravico do severne Dalmacije, vštevši Zader, Šibenik in zaledje. Kar se tiče reškega problema, hoče vlada, kakor se nam poroča, o-ficijelno opozorili entento na to, da nam je zabranjena posest tega popolnoma italijanskega mesta po nespravljivi volji caristične Ruske, ki pa se je v posebni točki londonske spomenice zavezala, da bo s svojo armado uspešno vezala habsburške moči. Ker pa Rusija v drugi vojni dobi ni izpolnila svoje obveze in je morala zato Italija prevzeti nase sama vse avstro-ogrske vojne sile, je kratkomalo odpadel ruski veto proti italjanski posesti Reke.
Nemško poročilo o prodiranju naših čet na Koroškem.
Celovec, 3. januvarja. (Lj. k. u.) Dun. k. u.: Uradno se poroča: Dne 3. jan. zjutraj je jugoslovanska artiljerija obstreljevala severno od Drave ležeči Humberg. Ob 4. zjutraj je jugoslovanski oddelek Dravo prekoračil pri Žih-polju in se pred svitom dospel na Osojniško planoto eno uro južno od Celovca. Tukaj se mu je zoperstavila koroška narodna bramba (Karnter Volkvvvehr) in ga vrgla nazaj črez Dravo. Urno bežeč so Jugoslovani popustili večji del svoje opreme, puške, ročne granate itd. Koroška Volksvvehr ni jmela nikakršnih izgub. Celovška deželna vlada bo pri ljubljanski narodni vladi vložila oster protest zara-pi ponovnega poizkusa, nemškemu mestu Celovcu storiti silo.
Italija in Francija.
KSnigs-Musterhausen, 3. januvarja. (Lj. k. u.) Brezžično se poroča: Neprijazna polemika med italijanskim in francoskim časopisjem glede prispevanja Italije v vojne namene se širi. Italijanski časniki trdijo, da so italijanske armade premagale Avstrijo in sploh mnogo pomagale ententi. Take trditve naj bi z večjim poudarkom dokazale pravico Italije do Hrvatske in Dalmacije. Nezadovoljnost italijanskih krogov z ententno politiko proti italijanskim zahtevam narašča. Italijanski imperijaiisti so očitno izrekli, da je vsakdo sovražnik Italije, kdor ne pripoznava pravic Italijanov do Reke, Trsta, Istre in Dalmacije, Zdi se, da hočejo ti krogi postaviti mirovni kongres pred dovršena dejstva glede teh ozemelj, ker se je v Dalmaciji izkrcalo mnogo italijanskih čet.
Statistika vojne kriminalistike.
Dunaj, 2. januvarja. (Lj. k. u.-Dun. kor. ur.) Po poročilu državnega urada za pravosodje se je leta 1918. 2000 oseb več kak »r lani izročilo deželnemu sodišču. V istem času je bilo podanih 3000 kazenskih ovadb več in
2900 obtožb. Vsled tega in pa da sc ohrani enotnost uprave, se je sklenila delitev dunajskega deželnega sodišča.
Balkanska zveza.
Budimpešta, 3. januvarja. (Lj.
k. u.) Brezžično se poroča: Tukajšnji listi potrjujejo, da se namerava Bul-garska pridružiti Jugoslovanom pri ustanovitvi balkanske zveze. Bulgarsko-češka pogajanja se vrše v Pragi.
Miljukov izgnan iz Francije.
K5nigs-Wusterhausen, 3. januvarja. (Lj. k. u.) Brezžično se poroča: Miljukova, ki je dospel v Pariz, Clemenceau ni hotel sprejeti. Francoska vlada je sklenila, — da se Miljukov izžene.
Mirovna konferenca.
London, 2. januvarja. (Lj. k. u.)
D. k. u. poroča: Velik del angleških delegatov za mirovni kongres odpotuje prihodnjo soboto v Pariz. LIoyd George in Bonar Law odpotujeta šele sredi prihodnjega tedna. Balfour je že na Francoskem. Domneva se, da se bo mirovna konference začela 13. januvarja.
Ententa proti Nemčiji.
Berlin, 2. januarja. (Lj. k. u.-D. k. u.) „Lokalanzeiger“ poroča: Včeraj je ententa Porenje hermetično zaprla proti Nemčijj. Noben vlak ne srne v zasedeno ozemlje ali iz njega in noben voz ne sme čez Ren. Mestoma i so poškodovani železniški tiri. Enten-tne vlade so načeloma ustavili ves osebni promet in ga omejile le na osebe, ki imajo posebne izkaznice.
Reko zasedejo mednarodne čete.
Beograd, 3. januvarja. (Lj. k. u.) Srbski vojni dopisni urad poroča: Reko zasedejo mednarodne čete. Po mestu že hodijo mednarodne obhodne straže. Povsod je popoln mir. Vrhovni poveljnik ententinih čet je sporočil predsedstvu Narodnega Viječa na Su- / šaku, da je bilo sklenjeno na konferenci generalov, da se smejo na Reki m okolici nemoteno nositi jugoslovanski znaki in jugoslovanske kokarde.
Boj alkoholu.
Pariz, 3. januarja. (Lj. k. u.) Srbski vojni dopisni urad poroča: General Persching je pozval ameriška vojaška poveljstva, — naj organizirajo boj proti alkoholu tudi v ameriški armadi, kakor ga je uvedlo francosko vrhovno poveljništvo.
Žitno skladišče pogorelo.
Amsterdam, 3. januvarja. (Lj. k. u.) Glasom Dun. k. ur. poroča Reuter iz Londona, da je ondi včeraj zgorelo veliko žitno skladišče. Zgorelo je živeža za en milijon funtov šterlingov. Škoda na poslopju znaša pol milijona. Niti poslopje, niti blago nista bila zavarovana.
Aprovizacija.
Nova pekarna v Spodnji Šiški. Od vštete nedelje naprej peče g. Kavčič, pek v Spodnji Šiški sam vojni kruh na krušne izkaznice štev 31.
Jabolka za III. okraj. Stranke III okraja dobe jabolka na zelena nakazila za krompir v torek, dne 7. -t. m. v lelovadnici I. drž. gimnazije nasproti Narodnega dofoa po naslednjem redu: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do z50, od 9. do 10. štev. 251 do 500, od
10.	uo 11 štev. 501 750, popoldne od 2. do
3.	štev. 751 do 1000, od 3. do 4. štev. 1001 do 1250, od 4. do 5. štev 1251 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 1 kg jabolk, kg stane 3 50 K.
Jabolka za II. okraj. Stranke 11. okraja dobe jabolka na zelena nakazila za krompir v torek, dne 7. t. m. v telovadnici I. drž. gimnazije po naslednjem redu: od 8. do 9, štev 1 do 00, od 9. do 10. štev. 301 do 600, od 10. do U. štev. 601 do 900, popoldne od
2.	do 3 štev. 901 do 1200, od 3. do 4. štev. 1201 do 1500, od 4. do 5. štev. 1501 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 1 kg jabolk, kg stane 3 50 K.
Doli ž njimi,
s puhlim!, pijanimi, gnusnimi veselicami, ho ječimo pod laškim in nemškim nasiljem in nam stradajo in prezebajo siiote, begunci, invalidi!
Fini sukanec
Petrolej kupi
Zvezna tiskarna v l jubljaui.
Ponudbe na upravništvo »Jugoslavije«, Marijin trg 8.
po 400, 500 in 1000 vatlov na lesenih špul-cah ter dreto, otročje nogavice, črne ženske rokavice, svilene trakove v vseh barvah in širokostih in fino toaletno milo priporoča tvrdka S§ 5—2
Osvald Dobeic, Ljubljana
Martinova cesta št. 12.
Istotam se zamenja Frankova cikorja za
živež, oziroma za jajca.
Vando Pogač
je poročil danes
Joso
Ljubljana, 3. januvarja ?9t9.
4. prosinca 1919.
Vspored koncertnega dela:
1. Dvofak: Slovanski ples. Celotni gledališki orkester. Dirigent Janko Ravnik.
2. Schumann: H:dalge — P.'Debevec Škrjanc.
3. Pavčič: Padale so cvetne sanje. A.Vrhun-čeva-Ravnik.
4. Lajovic: Pesem starca. — L. Kovač-Ravnik.
5. Mussargski: Hopak. — C. Medvedova-Skrjanc.
6. Wieniawski: Faust. — Fantazija. Gosli: R. Zika. Klavir: J. Ravnik.
7. Solo na harfi. Doubrawska:
8. St. Moriiuszko: Recitativ in kavatina iz opere „Parija“ — Stepniowski-Ravnik.
9. Slovaške narodne pesmi. H. Piikova-Igorova-Ravnik.
10. Smetana: Škrjančeva pesem iz opere „Poljub“. — Jana Richterjeva-Škrjanc.
11. Puccini ^ Arija Butterfly iz opere „Ma-dame Butterfly. — Rezika Thalerjeva-Ravnik.
12. Smetana: Zbor vaščanov in vaščank iz opere „Prodana nevesta11. — Zbor in orkester slov. narodnega gledališča.
Ples v veliki dvorani.
KABARET
ga gravcur in izdelovatelj M kavčuk-štampilij
Ljubljana Dvorni trg štev. 1.
ki je edini slovenski in brez dvoma najboljši jugoslovanski satirično-humoristični list. Prinaša humoreske naših najboljših pisateljev ter je bogato opremljen z risbami in karikaturami prvovrstnih slovenskih umetnikov. „Kurent“ izhaja dvakrat na mesec ter stane za celo leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K.
Naroča se v upravništvu,Kurenta, v Ljubljani, Marijin trg štev. 8.
priporoča svojo bogato
j briljantov, zlat-: nine in srebrnine po najnižji ceni. Solidna postrežba.
MADAME KRIZANTEMA«
v telovadnici Ljublj. Sokola.
Vsakovrstne	slamnike
ja gospe, deklice, dečke in gospode, od pri-prostih do najfinejših, priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu ja obila naročila.
tovarna slamnikov v Stobu,	to 7-1
J- ril tl \~GrCLr pošta Domžale pri Ljubljani.
Cene kakor temu času primerno nizke.	Postrežba točna
Mast, slaninu, suho meso i salamu (Braunšvajger)
razašiljem u sve krajeve Jugoslavije u poštanskim pa-ketima od 20 kg uz dolje naznačene cijene:
Mast. . . po 24 K po kg Suhe šunke . po 22 K po kg Slaninu . . po 28 K po kg Salamu (Braunžv.) po 20 K po kg la kavin nadomjestak nepakovan K 5.50 po kg. la kavin nadomjestak u paketima V4kg P° K 650 P° k8* Novac unapried ili 50% kapare, ostatak uz pouzeče. Pakovanje (Sanduk) računam K 9.—, a poštarinu K 4-20. Kupci, koji lične dogju, mogu slobodno iz mjesta kao i preko granice Hrvatske svaku količino sa sobom poneti.	46	20-7
Jf** i rr . . j A tvornica suhomesnate robe i masti, . VJf 1 O V I Nova Gradiška, Slavonija.
Damski papir najfinejše vrste
priporoča
Marija Tičar, Ljubljana
Najveeia izbira umetniških razglednic
KLOBUKI
VARNOST KAPITALA!
kravate, ovratniki, čevlji in telovadne potrebščine se še dobe v trgovini
J. Podlesnika naslednik
Ljubljana, Stari trg io. 3_2
Dražbeni oklic.
Y sred«, 8. prosinca 1919, ob 10. ur! dopoldne se bo potoni javne dražbe prodal
en vagon mila
v skladišču tvrdke „Balkan“ v Ljubljani, Dunajska cesta 83.
Kdor ši hoče kapital za poznejšo dobo zasigurati, naj se zavaruje pri
 — >	—	Zastopstva	po	vseh	slovenskih	krajih.	-.....
Za Kranjsko: v Ljubljani, Dalmatinova ulica 7, A. Klun.
Glavni ravnatelj te družbe je moral k vojakom, ker je znal braniti
zavod pred avstrijskim vojnim posojilom.	49	2-1
Tiska Zvezna tiskarna.
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Pesek.
Proda
llnanl/3 §e Sprejme v modni trgovini Peter UholllVu Sterk, Ljubljana, Stari trg 18.	3-1
IMffl oa izurjena kuharica za večjo kuhinjo, lobu Ou ki bi prevzela vodstvo kuhinje. — Plača po dogovoru. Vstop takoj. Pojasnila daje načelnik obratnega urada na državnem kolodvoru v Šiški od 11.—12. dopoldne. 2-1
n« več moških salonskih oblek pri-uu pravnih za prenaredbo v jakete, dalje fin ženski plašč za gledališče. Toileur Potočnik, Selenburgova ulica 6^	2—1
llonicmo fantin p° novih cenah v vseh
Udlljullu butlju oblikah in velikostih zopet razpošilja ^Čevljarska zadruga” Miren, začasno Vrbovec, p. Mozirje. Zahtevajte cenik.
Lokal za malo trgovino nudbe na
upravništvo .Jugoslavije” pod „Trgovina“.
Trnm/eVi Inbsti z delavnic° se isce za
11 y U v Ol\l IUIŠGI takoj na prometnem prostoru. Naslov pove upravništvo. 10— 1
Stara slovenska tvrdka Lampret, mizaiska in stavbena tovarna s stroji na paro in električno silo v Šoštanju naznanja, da pričanja s 1. prosincem pod imenom
Lampret in Pukl
zopet delovati in se priporoča za vsa dela te stroke. Postrežba točna, cene brez konkurence, delo solidno. 2—1
Vlagateljice
išče
»Zvezna tiskarna"
v Ljubljani, Stari trg 19.
Vizitnice	Zvezna	tiskarna
v Ljubljani, Stari trg štev. t9.
BELEZNI KOLEDAR!
Dne 5. januvarja 1919 izide za pisarne, urade itd. ličen in jako praktičen
Bonačeu beležni (tedenski) koledar
za teto 1919, cena K 4-—.
Naročite ga takoj, ker je le majhna naklada. — Uradom in trgovcem izven Ljubljane se priporoča, da naroče skupaj po več izvodov, ker se posamezni izgube, ter se prihrani poštnina. Denar je vposlati naprej, prištevši pri posameznih izvodih eno krono za poštnino in embalažo.
Koledar bo v kras,vsaki pisarni!
kartoHažna*tovarna J- BOnaČ SIH V Ljubljani.