Posamezna številka 6 vinarjev ŠtCV. 189. Izven Ljubljane 8 vin. i, v torek, 20. ovguslo 1912. ss Velja po pošti: s Za oelo lato napre) . K 26'— n pol leta „ sa četrt leta „ sa en meseo „ sa Nemčijo celoletno sa ostalo lnosemstvo 13-6-30 2-20 29--35-- V LJubljani na dom: K 24*— „ «— „ 6-» a- f ipnil prefenan neteCto K 1*70 Za celo leto naprej sa pol leta sa četrt leta sa en meseo Leio XL. Inseratl: 3 .i SBBB8B Enostolpna petttrrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 t sa dv«krat . . t . „ 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev. ; Izhaja: s Tsak dan, isvzemšl nedelje in praznike, ob S. nrl popoldne. par Uredništvo Je t Kopitarjevi nllol itev. 6/UJ. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma sa ne sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telefona it. 188. Zborovanje katoliško narodnih abitu-rijentov. V nedeljo zjutraj ob osmih je v se-meniški kapeli daroval slovesno ponti-fikalno sveto mašo ob obilni azisteuci g. prelat Fr. C a s t e 11 i z , ravnatelj centralnega semenišča. Poleg dijaštva je bilo navzočega mnogo drugega občinstva. Nato se jc v Centralovi dvorani vršilo zborovanje katoliško narodnih abiturijentov. Zborovanje je otvoril tov. Godnič, nakar je bil izvoljen za predsednika tovariš Velikonja, za podpredsednika tov. Koruza in Jerkič, zapisnikarja tov. Berbuč in Pahor. Nato je navdušeno in z veliko ljubeznijo ter stvarnostjo obdelal tov. Bitežnik temo: »Dijak in socialno del o«. K besedi se. j;e. oglasil g. dr. Andrej Pavlica, ki omenja, da se posebno med nami širijo o sociologiji razne zmote. Krivo temu je to, da dotičniki ne poznajo bistva krščanskega socializma. Nato referiral tov. K o r u z a o temi: »D i j a k organizator«. Govornik je to vprašanje obdelal silno praktično in zelo samostojno. Med drugim pravi tudi: Dijak naj najprvo organizira doma v domači; hiši, z dobrim vzgledom. Tudi v političnem življenju dijak lahko mnogo stori za stranko katoliških načel. Najlepše' polje za dijaka je m 1 a d i n s k a o r -ganizacija., kateri naj se posveti-kot podpora duhovniku. V debati omenja. nato g. dr. Srebrnič potrebo strokovne izobrazbe. Dr. Fr. Pavleti č se. s preclgovornikom strinja. Veseli ga iskreno, da se naše katoliško dijaštvo peča s tako resnimi vprašanji. To je prava ljubezen do domovine: praktično pomagati ljudstvu. Liberalno dijaštvo jc poznalo domovino le v frazah in pijači. Nato urednik »Novega Časa«, Fr. K r e m ž a r, govori o socialnih problemih in končno pozdravlja dijaštvo v imenu »Novega Časa« ter se zahvaljuje za ljubezen, katero katoliško narodno dijaštvo na Goriškem izkazuje temu listu. K sklepu prebere tov. Godnič brzojavni pozdrav N j. Veličanstvu Franc Jožefu I., v katerem katoliško narodno dijaštvo izjavlja, da je in ostane zvesto prestolu. (Veliko odobravanje.) »Naša kri«. Ob nabito polni Centralovi dvorani se je popoldne igrala Finžgarjeva »Naša kri« v proslavo cesarjevega rojstnega dne. Navzoč je bil voditelj okrajnega glavarstva namestništveni svetnik R e b e k. Igralo se je tako briljantno, da na Centralovern odru se tako dovršeno še ni igralo. Množice gledalcev so bile naravnost navdušene. Ko je po predstavi zastor padel, je občinstvo obsedelo in ploskalo neprenehoma dalje. V tem se dvigne zastor vnovič, na odru stoji skupina igralcev, ki zapoje cesarsko himno. Pela je z igralci cela dvorana in nepopisno navdušenje ter slavnostno razpoloženje je vladalo v srcih. Komerz. Zvečer se je vršil na Centralovern vrtu komerz, ki ga je otvoril tov. G o d-n i č , ki je po pozdravu ocldal predsedstvo dr. B r e c e lj u. Ta je govoril o pomenu 18. avgusta za nas Slovence. Slovenci z Avstrijo Habsburžanov stojimo in pademo. To je bil tenor njegovega govora, ki je vzbudil zopet silno navdušenje. Zapela se jc cesarska himna. V imenu Orlov je pozdravil dijake br. Lutman iz Št. Andraža. V slovenskem in ruskem jeziku je pozdravil rojak Rutar iz Vladikavkaza. Dr. Lenart! je govoril v poljskem in slovenskem jeziku ter pozdravljal kmečko naše ljudstvo. Dr. Srebernič je. pozdravljal dijaštvo, iur. Remec je napil ženstvu, pred vsem našim dobrim krščanskim materam. V imenu Hrvatov je govoril abit. Palčič iz Zadra, v imenu učiteljic gdč. Peršičeva, v imenu učiteljev g. Likar in v imenu abiturijentov tov. Velikonja. Vmes pa je lepo prepeval dijaški zbor. Veliko pozornost in odobravanje so vzbujali nastopi tov. Palčiča iz Zadra. Slovensko katoliško narodno dijaštvo je lahko ponosno na svoj prekrasno uspeli praznik! Dne 18. avgusta 1912 jc bil pomenljiv dan za velikolaško faro, kajti ta dan se je vršil v Laščah samih, kjer precl leti še shoda nismo mogli prirediti, ljudski tabor. Udeležili so se ga Orli in mnogo drugih fantov, možje, žene in dekleta. S ponosom smo zrli na veliko četo Orlov, ki je z godbo na čelu samozavestno prikorakala v Vel. Lašče, kjer so jim dekleta v narodnih nošah pripela šopke. Točno ob tretji uri se je pričelo zborovanje. Najprvo se je brat Štrukelj, nadučitelj iz Dobro-polj, spominjal Njegovega Veličanstva, katerega rojstni dan je bil. Vse občinstvo je z radostnim in navdušenim sr- cem zaorilo s trikratnim slava-klicem in godba jc zaigrala cesarsko himno. Prav slavnosten in veličasten trenotek! ,Na to se je oglasil k besedi državni in deželni poslanec J a k 1 i č , ki je uvodoma humoristično omenjal, kako vcli-kolaški liberalci beže iz Lašč, ako priredi S. L. S. kako slavlje in je. nadalje slikal delo naših poslancev v dež. in državnem zboru in končno omenjal, kaj in koliko je dosegel za velikolaško okolico. (Živahno odobravanje.) Veleč, g. O r e h e k , kaplan iz Dobrepolj, je v kaj šaljivem in vendar zelo resno mišljenem govoru poudarjal in naglašal, kakšnih fantov ne maramo v Marijine družbe. Veleč. g. J. Hafner, kaplan iz Vel. Lašč, ta pa je poljudno in navdušeno razložil občinstvu smotre orlovske organizacije. In kdo je še govoril? Naš gospod Karol Š k u I j. Tam iz daljnega Loškega potoka je prišel med svoje rojake. Iz njegovega govora je odsevala velika ljubezen do kmeta in ljudstvo mu je navdušeno pritrjevalo. Po govorih sc jc vršila javna telovadba, katero jc vodil brat Rozman iz Ljubljane. Proste vajo jc kaj lopo izvajalo 00 telovadcev. Marsikdo so je čudil in ni mu šlo v glavo, da so i o kmečki fantje! Tudi orodna telovadba se je obnesla. Po vsem tem so je vršila prijetna veselična zabava ob zvokih godbo iz Škocijana. Končno moramo šc priznati, da ima za tako uspeli tabor veliko zaslug tudi okrožni načelnik brat Tomažin iz Rašicc. Na cesarjev roj. dan se je vršil tudi veliki mladeniški tabor v Kandršah pri Vačah. Žo dopoldne so jc zbralo veliko ljudstva. Ob 10. uri se jo vršil sprejem. Orlov so jc zbralo do 200, igrala je orlovska godba iz I). M. v Polju, zastave .'3, nato jc bila svota maša, po sv. maši pa tabor. Krasno je govoril g. državni in deželni, poslanec Povše, za njim navdušeno vaški rojak poslanec li a v nikar, potem Zvezni načelnik J e 1 o č n i k , kmečki fant - Orel, brat Ga 16 iz Prežganj. Javno telovadbo popoldne je izvajalo 70 telovadcev ob-savskega okrožja Orlov v splošno zado-voljnost Zavest in navdušenje za visoke cilje krščanske organizacije se je po tem taboru šo podvojilo. Liberalec sc je seveda tudi topot moral pokazati. Neki fant iz Gore, Dragar po imenu, streljal jo v gozdu na Orle, ki so šli proti Vačam. Naši fantje so mu revolver vzel i in ga izročili držav, pravd-niku. Čisto prav, da liberalci svoje somišljenike tako vzgajajo; to jc nam v J*" Današnja številka obsega 6 stran?. Dob primorskega katoliškega dijasiva. Gorica, 19. avg. 1912. Pretečena dva dneva sta bila posvečena našemu katoliškemu dijaštvu. Pri celi prireditvi je kot pokrovitelj stal dijakom očetovsko na strani gospod dr. Frančišek Pavletič. V soboto se je vršil občni zbor primorske podružnice Slov. Dijaške Zvezo, v prostorih Slov. kršč.-soc. zveze, ki se ga je poleg dijaštva udeležilo tudi nekaj drugih gospodov, med njimi tudi naš rojak iz daljne Rusije bogoslovec Rutar. Občni zbor Dijaške zveze. Tov. Godnič se je uvodoma spominjal umrlega tov. bogoslovca Puriča, nakar so predsednik in odborniki poročali o zelo plodovitem delovanju podružnice v preteklem letu. Posebno so se člani podružnice odlikovali v izobraževalni organizaciji naše S. K. S. Z., kjer so priredili nad 80 predavanj. V novi odbor so izvoljeni tovariši: Godnič, Šček, Pahor, Trdan, Zavadlav. Prvi Se je oglasil k besedi g. dr. A. Pavli-s a, ki je dejal, da naj se dijaki pridno uče, da bodo kedaj dosegli dobra mesta, raz katerih bodo pomagali ljudstvu. Nato je govoril dr. Fr. Pavletič, ki je omenjal v krasnih besedah, kolik preobrat se jc mod dijaštvom izvršil v teku let. Ko je bil 011 dijak, jo bil čisto osamljen v svojem katoliškem prepričanju med tedanjim dijaštvom. Mahničev duh pa je sedaj prodrl v najširše vrste našega dijaštva. Pozivlje dijaštvo k vztrajnosti v dobrem. Nato pozdravi zborujoče, dijaštvo predsednik S. K. S. Z. g. dr. B r e c e 1 j, ki pozdravlja dijaštvo v imenu naše izobraževalne organizacije, s katero naše dijaštvo hodi roko v roki. Omenja, kako je vsa katoliška javnost z veseljem pozdravila ustanovitev »Danice«, ki jo je ustanovil Goričan tedanji jurist Frančišek Pavletič. Dr. Mahnič, ki je tedaj zbiral dijaštvo okrog sebe in ga bodril za katoliške ideale, je bil ustanovitve »Danice« silno vesel. Dijaštvo naj ostane zvesto Maliničevim katoliškim načelom. Priporoča mladini iskreno združitev v Marijini družbi. LISTEK. Stoka kri. Bretonska povest. A. le Braz. (Dalje.) »Veste še, kaj nam je dejala Nola Glacjuin, ko ste ji bili naročili grog?« »Nola Glatjuin, potovka?« sem vprašal jaz. »Nora, stara kokoš,« je mrmral župan. »Mislite si, ona trdi, da sluti že par dni prej vse nesreče, ki se zgode šest milj krog otoka na morju. Zato jo imenujejo tukaj povsod »Strevv an An-kou«, mrtvaški galeb. Ljudje si celo Pripovedujejo, da sc z morskimi galebi pogovarja v njihovem jeziku. Nekaj je Pač gotovo, streha njene koče je popolnoma zalepljena z blatom teli ptičev. Če so ranjeni, skrbi ona zvesto zanje in večkrat jih celo ozdravi z nekim skrivnostnim mazilom, ki ga sama dela. Iz hvaležnosti jo preskrbujejo ptiči potem 7. novicami od blizu in daleč. — Imenovanega večera sem jo slučajno dobil v hotelu in jo povabil, naj ga iz-pije kozarček z nami. Ko ga je izpraznila, je uejaia: »Ljubezen je vredna ljubezni, gospod Gavran. Svetujem vam, ne zaspite nocoj pretrdno, če. nočete, da vas nenadoma ne vzbudijo. Na obrežju bo šunder.« Smejala sva se ji učitelj i;n jaz. Uro pozneje so izstrelili top na svetilniku Creach, da bi priklicali moštvo rešilnega čolna. Ali ni bilo tako, gospod magister?« »Da. popolnoma tako.« Sodnijski pisar, velik, vitek, medel otočan, ki je izgledal kakor duhovnik — nekoč je bil učenec na gimnaziji v Saint-Pol in seminarist, ki je padel — je dostavil z milim, pomirjujočim glasom: »Gotovo je nekaj posebnega s to Nolo Glaquin. Jaz, ki sem tu doma, bi vam lahko povedal nešteto slučajev njene izvanredne bistrovidnosti. Poslušajte le enega, ki se tiče mene osebno. Bilo je ravno dva dni, odkar je bil odpotoval moj oče v Camaret, ko je šla Nola Glatjuin na vozičku mimo naših vrat. Moja mati, ki si ni nič hudega mislila, jo je prijazno pozdravila: »Stopite malce doli in zažgite pipico pri nas?« — Veste, ona kadi kakor moški. »Gorje vam. Renče-Anne, nc šalite se,« je odgovorila majajc z glavo, »morda me boste imeli prej v hiši nego mislite!« Jaz sem moral še tisti večer ponjo. Ob parah mojega očeta smo imeli mrtvaško stražo, utonil je bil na obrežju Pier-res-Noires.« »Ah, da! Morate namreč vedeti,« se je obrnil župan k meni: »Nola Gla-quin je nastavljena čuvarica pri mrličih za vos otok. Kar so tiče njenih lita-nij, bi se lahko kosala z mežnarji vsega sveta. Ona je zmiraj izvoljena, ki mora pri »Proelli« moliti za dušni mir umrlega. Da, kak polet jo tedaj v njenem govoru! Nedavno sem bil v Ker-goffu pri Henoretih na »Proelli«. — — Še vidim, kako jo stala tam Nola Glatjuin z desnico iztegnjeno čez križ: »Zlobni valovi so obdržali tvoje truplo, tvoje kosti ne bodo počivale v sveti zemlji. Toda tvoja duša jo tu, tvoja duša je sredi nas. Mi čutimo njen dih na obličju! — — Človeka je kar zamrzlelo, osobito enkrat, ko je vrla žena pustila govoriti mrtveca«---- Sredi stavka jo nenadoma nehal. Vrata v dvorano so se lo malo odprla: »Gospod župan, tu je nekdo, ki hoče k vam,« je zašepetala s tresočim glasom najmlajša gospodična Stčphan. Gospod Gavran je strahovito zaklel. »Recite temu ,nekdo', naj gre k vragu. Pisarna jo do šestih jutri zjutraj zaprta.« Kot edini odgovor jo mlado dekle široko odprlo vrata, stopila na stran in napravila tako prostor velikemu, krepkemu fantu. Vstopil je; pod prekratkim jopičem se je napihovala karirana mornarska srajca nad širokimi hlačami, ki jih je držala krog bokov le nit in ki so bingljale nerodno krog nog. Ko se je z eno roko trudil, da bi jih povlekel navzgor, je v drugi vihtel umazano cunjo, ki jc pač nekdaj bila za čepico. Učitelj je bil prvi, ki jc možakarja spoznal. »Ah, to jo vendar Maout-Eussa, Jean Morvac'hov drugi mornar!« »Maout-Edssa« pomeni »Quessant,-ski tepec«. To zbadljivo ime je bilo res primerno za to malo, podolgasto glavo in k temu nekoliko neumnemu obrazu. kjer so se lasje in brada mešali v rdečkasto mešanico. Mož jo med tem obračal pogled, v katerem jo bil nekak izraz preplašene živali, po Mas, njegove oči so iskalo župana. Ime »Jean Morvac'li« je bilo vzbudilo mojo pozornost in čakal sem napoto in z notranjim nemirom, kaj bomo pač slišali iz ust tega nerodneža, ki jc morda prinesel poročilo o kakem nepričakovanem, morda tragičnem dogodku. »Prihajam radi pričevanja« — —• je končno izustil s težavo. Gospod Gavran je planil s stola kvišku. »Kako'. — Kaj praviš? Pridi vendar eiikrul sem in povej enkrat; kaj se je pravzaprav zgodilo?« največjo korist. Boj proti surovinam je laiji kakor proti potuhnjencem in hinavcem! POSREDOVANJE GROFA BERCH-TOLDA. Ž Nemški državni tajnik Kiderlen Wii-chter je poročal cesarju Viljemu o Berch-toldovi akciji. Avstrijskemu poslaniku v Berolinu jc nato izjavil, da nemška vlada pritrjuje koraku dunajskega kabineta in hoče akcijo diplomatično podpirati. Konkretnih predlogov grof Berchtold še ni stavil in se to šele zgodi, ko odgovore vse prizadete velevlasti. »Times« pišejo glede na Berchtoldovo akcijo: »Javno mnenje na Angleškem zelo hvali iniciativo grofa Berchtolda,« BOJI V MAROKU. Dne 14. t. m. so izgubili Francozi pod poveljstvom Peina 10 mrtvih in 48 ranjencev. Manginovo kolono, ki je taborila pri Sami, je napadlo več sto jezdecev. Boj je trajal več ur. Ko je dobil Mangin ojače-nja, je premagal sovražnika. Mangin je imel dva mrtveca in 20 ranjencev. ANGLEŽI PROTI AMERIKANCEM. Angleški poslanik jc predsednika Tafta resno, dasi ne oficielno svaril, naj ne podpiše postave, po kateri bodo imeli amerikanski lastniki ladij posebne ugodnosti pri prevozu čez Panamski prekop. Splošno pa sodijo, da Taft le podpiše postavo in da namerava po končani volitvi predsednika izposlovati, da sc postava iz-premeni. PREOSNOVA NEMŠKE NARODNE ZVEZE. Z organizacijo nemške narodne zveze niso vsi njeni poslanci zadovoljni. Zvezi pripada 25 radikalcev, 32 agrarcev in 40 neorganiziranih poslancev, ki pa nimajo toliko vpliva, ker niso organizirani, kolikor ga imajo organizirani radikalci in agrarci. Alpski poslanci so zato izvolili odsek, ki prične septembra poslovati, da se organizirajo tudi tisti poslanci, ki še niso organizirani. ALBANCI PRODIRAJO PROTI SOLUNU! Albanci so sklenili, da prodirajo proti Solunu. Na poti iz Skoplja v Solun so že zasedli Veles (Kojruli), ki leži, kakor tudi Skoplje, ob železniški progi, ki vodi v Solun. Takoj, ko so Albanci zasedli Veles, so trgovci zaprli trgovine, a oblasti so skrbele za to, da so trgovine zopet odprli in skrbe za red. Iz Carigrada poročajo, da je Veles zasedlo 3000 Albancev, ki prodirajo zato proti Solunu, da vjamejo voditelje Mladoturkov. Tudška vlada ni storila ničesar, da fjrepreči Albancem zasesti Skoplje in Ve-es. Ko so Albanci svojčas nameravali zasesti Skoplje, tega ni hotel dopustiti Seki paša; vlada ga je nato hitro premestila v Solun, ker je mislila, da najložje pomiri Albance, če odneha. Sekijevemu nasledniku je sledil Ibrahim paša, a tudi njegova misija se je izjalovila. V nedeljo, 18. t. m., bi sc bil moral Ibrahim paša pogajati z voditelji vstašev, ki jih je spremljalo 300 oboroženih Albancev. Ibrahim paša je pa ukazal, naj Albanci odložc orožje, nakar so se albanski voditelji ogorčeni odstranili. Maršal Ibrahim paša je nato izjavil, da so pogajanja z Albanci prekinjena in da morajo Mož je povesil svoje bradato obličje, iz njegovih herkulskih prsi sc je izvil tožeč glas, ki je zvenel kakor otroški jok. Ista slutnja, ista gotovost nas je težila vse. Meni jc zastala sapa, kakor bi sc bilo razlilo v sobo svinčenotežko valovje, tako zatohel, dušeč so mi je nenadoma zazdel zrak v nizki gostilniški dvorani. Zelenkasta se mi je nenadoma zazdela svetilkina svetloba, in blede, zalenkasle sence so ležale, tudi na obrazih mojih tovarišev okolj mize. Če sedaj mišjim tnazaj na ta prizor, tedaj se večkrat vprašam, ali nisem le sanjal; toda vso posameznosti so mi vkljub temu ostale natanko v spominu. »Torej?« je začel župan zasliševanje. Prenehal je, se odkašljal, da bi dal svojemu glasu, ki je donel zagrljeno, krepak zvok, in nadaljeval nato glasneje: »Torej, tvoj gospod te ne pošilja sem?« Maout-Eussa je stresel svojo volna to glavo. Njegovo veliko telo se je zazibalo. Sodnijski pisar mu je primaknil stol. Težko je sedel nanj. Župan je vzel steklenico žganja, ki je stala med čašicami na mizi, in mu napolnil kozarec do vrha. Maout-Kfissa ga je izpraznil na dušek, si obrisal z rokavom usta in izpregovoril kazaje ven na hodnik: »Ladijski fant je tudi tu — Prišla sva skupaj--Saj vas ne moti, če ga pokličem motri, kajneda? On je bil prvi, ki je vso stvar odkril.«-- Zaklical je: »V6nik!« Zagačen, rdečeličen fant je vstopil, ki je tičal v veliko prevelikem, za od- Albanci v 24 urah" zapustiti mesto. Ko poteče 24 urna doba, bodo zaprli v Skop-lju vsakega oboroženega Albanca. Pri pogajanjih zastopnikov turške vlade z voditelji Albancev so se Turki najbolj upirali albanski zahtevi, naj bi smeli Albanci nositi orožje. To je zelo neugodno na Albance vplivalo. Najbolj sovražijo Albanci Mladoturke zato, ker so jih razorožili. V Skoplju so zato strogo zastražili orožarne, kjer jc spravljeno Albancem po zadnji vstaji vzeto orožje. Ker so Turki odklonili zahtevo, da bi smeli biti Albanci oboroženi, se končnih pogajanj Izmail Ke-mal ni hotel več udeležiti in je izjavil, da se more pogajati le o celotnem v Podgorici sklenjenem albanskem programu, Splošno sodijo, da rešijo spor z Albanci topovi in puške. Ker sc boje, da bi Albanci zasedli Solun in oprostili bivšega sultana Abdul Hamida, namerava turški ministrski svet prepeljati sultana v grad Begler ob Bosporu. Zelo opasen je tudi položaj v Črnigori. Znano je, da se bijejo ob črnogorski meji neprestani boji med Turki in Črnogorci. Pri Beranu so prekoračili Črnogorci mejo. Boj je trajal šc v nedeljo zvečer. Črnogorska vlada je mobilizirala artiljerijo in pošilja na mejo vojake, da jo Turki ne izne-nadijo. ZOPET POIZKUŠEN NAPAD NA SKLADIŠČE SMODNIKA. Ponoči 17. t. m. ob četrt na 10. uro je zapazil na Steinteldu vojak na straži, Milan Kocevič, dva kolesarja, ki sta vozila po občinstvu prepovedani poti, Vojak je kolesarjema zaklical trikrat »stoj!«, ob tretjem klicu je en kolesar ustrelil na vojaka, ki je nato iz puške dvakrat streljal, a ni zadel. Dasi so kolesarja takoj zasledovali, ju niso mogli več dobiti. NOVA TROZVEZA. Sazanov potuje v London, kjer bo od 23. do 28. septembra gost angleškega kralja. Na grad Babmoral prideta tudi Asquith in Grey. Z ozirom na Poincarejev obisk v Peterburgu in Sazanov obisk v Londonu sodijo, da se izpremeni sedanja rusko-fracosko-angleška ententa v pravo tro-zvezo. DVA KITAJSKA GENERALA OBSOJENA NA SMRT. V Hankavu so zaprli, obsodili na smrt in takoj po obsodbi usmrtili generala Čen Vua in Čen Fengeja. Usmrčena generala sta v Hankavu delala na novo revolucijo. V Pekinu z naglo obsodbo niso zadovoljni. Mm družinsko Mm na Bledu. Bled, 20. avgusta. (Po brzojavu.) Z ozirom na naše včerajšnje poročilo o strašni družinski žaloigri na Bledu, ki je bilo deloma pomotno, smo dobili danes sledeče avtentično: Ves Bled stoji pod vtisom prežalost-nega dogodka, ki se je dogodil v družini Janeža B u r j a na Rečici. Mati Neža je v odsotnosti moža, ki je odšel k jutranji nedeljski maši, v hipnem izbruhu slaboumnosti umorila svoje štiri otročiče s tem, da jim je prerezala vratove. Sama je izginila in jo iščejo tudi v jezeru. raščenega moža umerjenem povoščenem plašču, da je izgledal kakor kak Eskimo, Gronlandec ali kak pritlikavec iz polarnih krajev. Naglo je smuknil mimo nas in sc plaho stisnil k bledemu velikanu. Njegove naravnost čudovito modre oči so se svetile v njegovem brhkem, rožnatem obrazu kakor dve mali prozorni vodici. Mornar ga je začel bodriti, dasi se je sam iresel od nog do glave: »Le nič se bati, Vonik — - ne da se izpremeniti--enkrat treba vendar povedati.« Gavran je bil sedel spet na svoj prostor. Učitelj je zbiral krušne drobtinice, ki so ležale pred njim na mizi, na majhen kupček. Pisar je sedel in vil sklenjene roko, da so pokali členi njegovih dolgih, suhih prstov. V okvirju vrat je stala mati Stephan tesno skupaj s svojimi hčerkami. Radovedna napetost je bila na njih obrazih, od časa do časa so zamrmrale tiho: »Ti moj ljubi Bog, ti moj ljubi Bog!« »Torej poslušajte, kako je prišlo,« ie začel brodar. In nato je začel pripovedovati dolgo, zamotano zgodbo brez zvezo in konca, mešanico malenkosti brez pomena, iz katere si njegovi revni možgani niso več vedeli pomagati. Brez Vonikove pomoči bi sploh cele stvari ne bil nihče razumel. Toda revež sc je popolnoma upehal z njo, pot mu jc lil ravno tako obilo kakor solze. Na kratko povedano, jc bila zgodba ta-le: V soboto zvečer, ko so bili prodali zalogo rib in prejeli denar, jima je bil dejal Jcan Morvac'h: »Pripravita vse, z jutranjo zarjo odjadramo.« (Dalje.) Kak grozen prizor za ubogega očeta, ko je prišel domov in našel nedolžne otročiče mrtve v njihovih posteljicah! Najstarejši bi bil maja postal star šest let, drugi je imel štiri leta, tretji jc izpolnil drugo, najmanjši, pa jc imel pol leta. Trumorua prihajajo domačini in tujci kropit žrtve in gledat žalostni prizor, kako leže mali mučenci bledih obrazkov, sklenjenih rok, venčke na glavi, na mrtvaškem odru. Ni očesa, ki bi ob tem prizoru ostalo suho! Žena je bila stara 32 let, vedno vzorna, skrbna mati, marljiva in delavna gospodinja ter je otročiče izredno lepo in dobro vzgojila. Zadnjo- mesece pa so se kazali pri njej znaki slaboumnosti, toda v zadnjem času se je njeno stanje toliko izboljšalo, da nihče ni mislil na kak izbruh blaznosti. Ubogemu očetu naše iskreno sožalje! Ni pa res, da očeta stražijo, ker hoče baje izvršiti samoumor, ampak kot pravi krščanski mož vdano prenaša strašni udarec. Tudi ni res, da so otrokom vratovi viseli navzdol, ampak so kakor običajno ležali v posteljicah. »Slovenska Stražo". Kot Slomškov dar so darovali: Po č. g. Janku Sirec, kaplanu, Vranjsko, nabrali pogrebci ob priliki pogreba Gregorja Karo 1 K 50 h. — Zložila družba pri Bastelju v Radovljici 4 K. — Nabrano na gostiji Miklavc-Ugošek, Gor-njigrad, 3 K. — Katol. slov. izobražev. društvo v Vel. Dol, p. Komen, 10 K (članarina). — Na gostiji Antona Krolnik i>n Pavline Germel p. d. Šturmove dne 11. avgusta se je nabralo med gosti 8 K 82 h. Prispevki podružnic: Podružnica v Dramljah 33 K 55 h. — Podružnica Podljubelj 2 K. — Po podružnici Sv. Jurij ob Taboru nabral Anton Debelak na sedmini po umrli Mariji Markošek 7 K 14 h. — Podružnica Velikovec, Koroško, 80 K 20 h. Iz nabiralnika: Iz nabiralnika v »Narodnem doimu« v Velikovcu 8 K 45 h. Dotiovniške vesti. p Duhovske spremembe na Gori* škem. Zupni upravitelj v Soči g. Ivan Štolfa je imenovan za vikarja v Trnovem pri Kobaridu. — Baški kaplan g. Frančišek Močnik je postal župni upravitelj v Soči. — V Bovec za kaplana pride semen, duhovnik g. Alojzij Fili-pič. — G. Ivan Franke, kurat v Štjaku, je imenovan za kurata v Nabrežini. — V Štjak za kurata pa pride g. Jožef Vo-dopivec, doslej podružnik v Kanalu. — Novomašnik g. Evgen Bregant je imenovan za podružnika v Kanalu. — Novomašnik g. Peter Zorzenon je imenovan za drugega kaplana v Tolminu. — Ročinjski kaplan g. Hektor Carlet po-stame vikar v Srednjem. — Ekspozit v Vermegliano g. Jožef Bressan je imenovan za vikarja v Jamljah ter bo opravlja ltudi duliovnijo Doberdo. — G. Andrej Štrekelj, vikar na Pečinah, pride za vikarja v Gorenje polje. — Pečine bo oskrboval ponikovski vikar g. Krištof Tomšič. — Za stolnega vikarja v Gorici je imenovan novomašnik g. Ivan Pastoricolio. Štajerske novice. š Shod S. K. Z. se vrši v nedeljo, dne 25. t. m. v Zabukovju pri Sevnici. Začetek ob 11. uri predpoldne. Govori poslanec dr. Jaukovič. š Slovenjebistriški okraj priredi v nedeljo, dne 25. avgusta, v hotelu »Au-stria« veliko Slonišekovo slavnost. Poleg godbe, petja, slavnostnega govora in deklamacij se bo uprizorila tudi zgodovinska drama Finžgarjeva »Naša kri«, in sicer prvikrat na Štajerskem. Začetek je točno ob pol štirih popoldne. Kljub obsežnemu programu bo konec sporeda že ob pol 8. uri. Čisti dobiček je namenjen »Slovenski Straži«. Torej, prijatelji Slomška in »Slovenske Straže«, pridite! š Sv. Križ tik Slatine. Mladeniški shod s Slomškovo slavnostjo jc zadnjo nedeljo zbral mladeniče domače, od Sv. Petra na Medvedovem selu, iz Šmarja, Sv. Eme, Kostrivnice, od Sv. Petra v Prišlinu v bližnji Hrvatski in zastopnike iz Stoperc in Sv. Roka ob Sotli ter veliko število ljudstva. V pridigi je dr. A. Medved slavil Slomšeka, posebno še njegovo ljubezen do svitlega cesarja ter daroval tudi sveto mašo. Od 1. do 3. ure se je vršil pod nadžupniko-vim kozolcem velik mladeniški shod, ki ga je otvoril nadžupnik Korošec, vodil pa podpredsednik Zveze slov. mla-deničev Fr. Vcrk. V slavo rojstnega godu cesarjevega smo ga pričeli s cesarsko pesmijo. Dr. A. Medved jc v navdušenem slovnostnem govoru opisal za- sluge škofa Slomšeka, ki si jih je pridobil za naš narod kot duhovnik in škof, kot pisatelj in odgojitelj naroda. Deklamovali so Al. Drofenik, Sv. Peter, Fr. Šrimf, Sv. Križ, in Mart. Kropeč, Sv. Florijan. Govorili so mladeniči: Franc Ogrizek (Kostrivnica), Jož. Andrlič (Sv. Peter), Ant. Žagar (Sv. Ema), Jernej Drofenik (Sv. Peter), Alojzij Andrlič (Sv. Peter). Takoj se je zložil za »Slov. Stražo« Slomškov dar 20 K. Govorila sta tudi župnika Ogrizek in Gomilšek, Vse je ganil vpok. nadučitelj Jan. Mo-žina iz Ptuja, ki je rekel: Začel sem učiteljevati pod Slomšekom leta 1850, bil sem ob smrti njegovi v Mariboru. Kot učitelj sem vedno deloval v duhu Slomšekovem. Po vzgledih in naukih Slomškovih se ravnajte tudi vi, da boste časno in večno srečni! Vmes so neumorno popevali križevski pevci in veliko pripomogli k splošnemu navdušen nju. Bil je krasen ljudski tabor. Tako slavi hvaležni naš narod svojega apostola Slomšeka. Ob 3. uri je opravil kaplan Penič slovesne večernice, župnik Gomilšek pa je mladeničem priporočal čednostno življenje, ki ga od njih tir-jajo Bog in Marija, stariši in lastna sreča ter cerkev in domovina. š Iz Celja. V št. 183. »Slovenca« ne« kdo toži čez mnoga dijaška stanovanja v Celju, da slabo vplivajo na razvoj in napredek dijakov ter pripominja, da se hoče zanaprej od strani učiteljskega zbora večja pozornost posvečevati dijaškim stanovanjem. Učiteljski zbor naj bo prepričan, da si bo pridobil hvaležnost vseh prizadetih starišev, če bo to res izvrševal. Dopisnik se obrača nadalje do starišev, da naj se glede stanovanj za svoje sinove oglašajo ali pri vodstvu zavoda ali pa pri »Dijaški kuhinji«. Menimo, da smemo priporočati, naj se stariši obračajo glede stanovanj na vodstvo zavoda, ker bo isto gotovo vestno gledalo na. to, da priporoča stanovanja, ki so priporočljiva ne samo v zdravstvenem, temveč tudi v verskem in nravstvenem oziru. Nikakor pa ne moremo priporočati krščanskim stari-šem, da bi se glede stanbvanj obračali na. »Dijaško kuhinjo«, ker sedijo v odboru iste razven enega sami zagrizeni liberalci. š Osebnodohodninski davek so V Celju tako visoko odmerili, da se pri« pravlja protest celega prebivalstva in baje tudi občinskega sveta. Prebival« stvo je prišlo na dobro misel, vsako nabiranje denarja v javne namene, ako ni narodnega značaja, bojkotirati, ako bo Jiskus ljudi tako nečuveno pritiskal. Če vlada tako iz ljudi denar iztiska, naj se ne obrača nainje za prostovoljne doneske za različne namene. Ideja je res zelo pametna. š Srebrni zaslužni križec je dobil ob priliki svoje upokojitve uradni sluga pri okrajnem sodišču v Celju Seba-stijan Pratter. š Imenovanje. Fin. minister ja imenoval velctržca g. Martina Ogorev-ca v Konjicah za člana deželne komisije za dohodninski davek. š Presečno. Notranje ministrstvo je sporazumno s pravosodnim in fin, ministrstvom dovolilo, da se, ime politične in katastralne občine Prcsično v političnem okraju Brežice in sodnem okraju Kozje premeni v Presečno. š Dvojezične napise so glasom nem« škili listov napravili na miljskih kamnih na državni cesti na Spodnjem Štajerskem. Baje je to prvič. š Sv. Križ nad Mariborom. Tukajš« nje bralno društo priredi v nedeljo, dne 25. avgusta 1912 veliko ljudsko slavnost v proslavo 251etnice svojega obstanka in v spomin 501etnice smrti nepozabnega vladika A. M. Slomšeka s sledečim sporedom: 1. Pozdrav. 2. Telovadba Orlov mariborskega okrožja. 3. Nazaj v planinski raj. Poje mešani zbor. 4. Ob 251etnici bralnega društvi pri Sv. Križu nad Mariborom. Dekla-macija. 5. Slavnostni govor. Govori odposlanec S. K. S. Z. g. Vlado Pušenjak iz Maribora. G. Veseli pastir. Poje mešani zbor. 7. Poklonitev Slomšeku. Živa slika. 8. Fredica. Živa slika s petjem. 9. Prosta zabava na prostem pod šotori. Med odmori in pri prosti zabavi igra godba od Sv. Duha. Mariborske gospe in gospodične oskrbe narodno kavarno in slaščičarno. Med prosto zabavo je šaljiva pošta, ribolov, streljanje na dobitke itd. Začetek ob tretji uri popoldne. Vstopnina 30 vin. za osebo. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Ker se ta domoljubna slavnost vrši na skrajni slovenski meji, se prosijo vsa narodna društva ter vsi zavedni rodoljubi, da se iste v velikem številu udeleže, to tembolj, ker je polovica čistega dobička, namenjena »Slovenski Straži« v Ljubljani. Dne 25. avgusta vsi med obmejne brate Slovence k Sv. Križu nad Mariborom. š Udarilo jo ob priliki zadnje nevihte v zvonik cerkve na Uršulini gori Dri Slovenicnitfradcu. Ker ie naibr*« pokvarjen strelovod, je skočila električna iskra v stran in pobila več šip na cerkvenih oknih ter precej poškodovala en stranski oltar. KoroSke novice. k Jeseniško okrožje Orlov priredi dne 25. avgusta v Svečah na Koroškem okrožno javno telovadbo, h kateri so vabljeni vsi bližnji odseki, Natančen spored sc objavi o pravem času. k Smrtna kosa. Umrl je v Celovcu Rudolf Oehm, stavec v tiskarni sv. Jožefa. — V Št. Rupertu pri Celovcu je umrl kancelijski pomočnik južne železnice Janez Koren. k Zabodel je v neki gostilni blizu Celovca neki neznanec gostilničarjeve-ga hlapca Alojzija Alves v trebuh tako, da so mu čreva vun stopila in bo naj-brže umrl. Povod: hlapec ga je na gospodarjevo povelje hotel vun vreči, ker je nadlegoval ženske. Zločinec, je ušel. k Poštne vesti. Poštni praktikanti Tomaž . Maichen, Otto Vidrich, Rudolf List, Artur Verzcn in Ivan Zahradnik so imenovani za asistente. k Ujeli so v Celovcu Franca Nir-schla, ki je po lastnem pripovedovanju 16. t. m. baje s štirimi kolegi ubežal iz prisilne delavnice v Ljubljani. Nirschl je nevaren dečko. Dnevne novice, v r_}_ Kako liberalci psujojo slovensko ljudstvo. Sokolski izlet na Bled liberalcev ni čisto zadovoljil, in kadar našim liberalcem ni kaj prav, zabavljajo. Čim grše psovke rabijo, tem goto-vejše znamenje, da jih jezi. Tako tudi topot. Dejstvo, da blejska občina sokolov, ki so bili sicer vajeni, da so jih s cvetlicami obmetavali, ni sprejela, sokole seveda zelo peče. Iz tega so namreč ti pionirji liberalizma na. Kranjskem lahko jasno posneli, da razun Ljubljane kmalu ne bo v naši domovini več nobenega kraja, kjer bi imeli sokole za dobrodošle goste. Kakor lntro je začel liberalizem tudi po naših mestih in trgih propadati, je začel tudi še zadnji svit glorije slovenskega sokol-stva ugašati. Člani sokola so bili povsod zraven, kadar so se vršile kake demonstracije in nasilja proti našim ljudem in so se zato ogromni večini kranjskega prebivalstva do dna duše priskutili, kaj čuda, da so prišli ob ves pomen, ko so naši ljudje tudi šc v trgih liberalno jaro gospodo spat pognali. Bled jih je nato posebno močno spomnil. In ker naši liberalci niso še toliko kulturni, da bi mogli svoja čustva saj količkaj krotiti, dasi se imajo sami za zelo inteligentne, so se vrgli v svojem srdu na božjepotnike, češ, ne sokoli, ampak ti škodujejo Bledu. Tako jih psuje včerajšnji »Slovenski Narod«: »Umazani božjepotarji puste za vsakim grmom kak kup; ti božjepotarji so tako nesnažni, da od daleč smrde, in njih p&tje je tako, da človeka kar ščiplje«. — Tak je ton v liberalnem časopisju, tako globoko stoji kulturni barometer slovenske narodnonapredne stranke, na tak način se pusti slovensko sokol-stvo, ta »cvet naroda«, v glasilu liberalne stranke zagovarjati! Ta gnjusna psovka je vržena v obraz celemu našemu pobožnemu ljudstvu, ki tako rado na božja pola hodi, je izliv brezmejnega sovraštva liberalne stranke nasproti,vsemu, kar je s katoliško vero v zvezi. O snažnosti se z liberalci ne bomo prepirali; zdi se nam pa, da je naše kmečko ljudstvo po mnogih krajih v tem oziru v mislih, besedah in dejanjih velikobolj fino in rahločutno kakor marsikateri liberalni napolizobraže-nec. Naši božjepotarji na Bledu tudi nikomur nadlege ne delajo, v gostilne, kjer je velika gospoda, ne gredo, ponoči ne razgrajajo in tudi več denarja na Bledu puste, kakor marsikateri liberalni frakarček. Naš kmet ni skop pri takih prilikah, kakšno tako fantč iz mesta pa časih še toliko soldov nima, da bi se v Ljubljano nazaj peljal. Velika zmota pa jc tudi, da božjepotniki tujcem niso všeč. Mi, ki blejske razmere dobro poznamo, liberalnemu suro-vincu, ki sc je tako daleč spozabil, lahko povemo, da jc velika večina tujccv na Bledu verstvu in vsemu, kar jc z njim v zvezi, prijazna in se niso zoper božjepotnike šc nikoli nobene pritožbe slišale. Tujcem verske prireditve našega ljudstva celo ugajajo, so jim v lep zgled in z veseljem sedi bogata dama zraven kmetice v cerkvici na. otoku; smrdijo pa kmetje le našim liberalcem — že vedo, zakaj. Blejska cerkev je v nedeljo polna tujcev, skoro še več kakor Blcjcev. Zato je »Narodovo« pisanje nc samo skrajno grdo, ampak tudi dejstvom prav nič ne odgovarja. Sicer pa smo čisto zadovoljni, da liberalci tako nizkotno pišejo. S tem kažejo, da «se od tistih časov, ko so uas jiazivali z »nečedno drhal jo. ki je prihrumela iz farških svinjakov«, niso čisto nič izpre-menili. Marsikateri solzili, ki še v narodno puhlice liberalcev verjame, zdaj lahko vendar že enkrat spregleda, kakšna stranka je to. Mi pa bomo našemu ljudstvu lahko pokazali, kako jc liberalec zaničuje, kako je psuje in grdi, ker se šc drži svoje vere. Sokoli pa, ki o »zmagah« brbljajo, naj si pridejo ob prihodnjih volitvah na kmete ogledat, kakšne »zmage« ima naše ljudstvo za liberalno stranko še pripravljene. Naj-bržeje utegne naše ljudstvo liberalcem takrat namesto tistih pričakovanih de-želnozborskih mandatov ponuditi tiste kupe, ki so jih sokoli na Bledu v svoji domišljiji za vsakim grmom videli. Kakor s stališča splošne narodne kulture te »Narodove« izbruhe obžalujemo, tako so nam s strankarskega stališča čisto prav in bo »Slovenski Narod« s tem pridobil nevenljivih zaslug za S. L. S. Sicer jih je pa že zadosti. -j- Na novih mašah za »Slovensko Stražo«! Nabrala Julija Ocvirk na pri-miciji častitega gospoda Ivana Blu-rnerja, Sv. Bolfenk v Slov. goricah, 40 kron. — Nabrala gospa Evg. dr. Štur-mova in M. Malešič na novi maši čast. g. Antona Plevnik v Črnomlju dne 4. avgusta 1912 31 K 3 vin. — Nabrano na novi maši č. g. Frana Zagoršaka v Po-lonšaku, Štaj., 40 K. — Nabrano na pri-raiciji č. g. Lukmana na Vranskem pri licitaciji torte 24 K. — Po č. g. Janku Sirec, kaplanu, Vransko, nabrali svatje na primiciji č. g. Lukmana, Vransko, 10 kron. Povsod, kjer spremljate slo-slovenske sinove pri njihovih prvih korakih v službo Bogu in domovini, spominjajte se »Slovenske Straže«! -f- Minister dr. Otokar Trnka je odpotoval dne 16. t. m. z Bleda nazaj na Dunaj. -f Glasilo liberalnega učiteljstva se v zadnji številki spominja milostno tudi zborovanja »Slomškove zveze« v Kamniku. Krasno uspelemu, številno obiskanemu shodu seveda ne privošči drugega nego par zabavljic. V tolažbo mu jo edino še to, cla naša organizacija še ni raztegnila svoje ekspanzivne moči na Štajersko, kjer imajo liberalni Zavezarji še največjo zaslombo, in na Istro. Naj le potrpe še malo prijatelji dičucga »Tovariša« in »Dana«! Ko se dovolj utrdimo doma, bomo šli na periferije. Najprej si napravimo trdno podlago in močno poslopje doma, potem bomo posvetili svoje moči tudi sosedom, ki so nas že opetovano prosili, naj pridemo mednje. Sicer je pa tudi na Štajerskem zlomljena, fraza o »gnilem miru«, ki so o njem predolgo sanjarili nekateri nezreli politiki. Še nekaj. Ganglovo glasilo tudi piše o našem zborovanju: »Značilno je, kako so zvabili Slomškarji tudi hrvatskega tovariša Kurinčiča z Istre na shod; hrvatski tovariš je ogorčen, ker je spoznal zmoto ... šel je na zborovanje, ker j c menil, cla so to napi'edni učitelji.« Možno je, da sc je mladenič Kurinčič zmotil; Slomškarji tega niso krivi. Neresnica pa je, da bi ga kdo zvabil. Ko so Slomškarji prišli pred Ljudski dom, se je označeni mladenič smehljaje približal, se predstavil ter povedal, da je slučajno (na popotovanju) prišel v Kamnik in da se želi udeležiti zborovanja. Kdo bo tako negalanten, da bi mu ne dovolil tega veselja? Če ga je nred-sednik pozdravil, je zopet, čin vljudnosti, dasi Kurinčič ni imel toliko olike, da bi se bil zahvalil za pozdrav. Kdo so Slomškarji, je moral takoj uvideti ter hi bil lahko svobodno odšel, ako mu ni ugajala navzoča družba. To bi bilo bolj kavalirsko, nego potem tožiti in se po raznih kotih za- in izgovarjati. Toliko v pojasnilo. Liga 9. '+ Posledice sokolskega zlela na Bled. Z Bleda nam poročajo: Da ne bodo liberalci mislili, kako uslugo so naredili Blejcem s svojim sokolskim zle-tom, jim povemo, da se je vplivna gospoda očitno pritoževala n a d rt c t a k t n o s t j o, da sredi sezone. izpreminjajo Sokoli Bled v nacio-nalnobojno torišče. Pritožujejo se tudi zoper veliki nemir, ker večina tujcev se hodi na Bled odpočivat in jim za šumne zabave ni mari. Mnogim so se tudi provokatorični govori hudo zamerili, saj je eden govornikov nekako milostno tujcem dovoljeval, da smejo med nami biti! Samo Blejci čutimo, kako škodo so inam napravili liberalci na Bledu ob priliki septemberskih demonstracij in sedaj jim tega šc ni dosti. Znano jc, v kakih obupnih finančnih razmerah jc Bled — liberalci so pri tem najmanj izvzeti — saj je bilo samo leta 1911 deloma prostovoljno deloma prisilno prodanih čez dvajset hiš, in izmed teh štirje hoteli (vsi prisilno). Vsak ve, cla je na Bledu vsaka hiša tisti dan, ko je dozidana, veliko manj vredna kot je stala, samo liberalci tega nočejo vedeti, pa bodo tembolj šc čutili. Boljših ljudi, ki res kaj na Bledu pu« ste, je pri nas vedno manj. Zato ni čudno, da so bili celo vplivni liberalci proti s o k o 1 s k e m u zl e t u, pa se nanje ni oziralo, cclo gospod Peternel, eden izmed liberalnih voditeljev. — Zahvala slovenskih Sokolov Bledu. V »Danu<; in »Edinosti« beremo sledečo zahvalo slovenskih Sokolov Blejcem: »Po cestah in ulicah Bleda je mnogo nesnage, plevela, kopriv in celo podrtih šup. Postrežba po gostilnah še daleko ni primerna modernemu letovišču. Treba je na Bledu ostre metlje!« — Tako se zahvaljujejo Blejcem ljudje, ki bi radi, da bi jih Blejci občudovali. Plevela je res še nekaj na Bledu, namreč liberalnega. Moderno letovišče po mislih Sokolov bo pa Bled postal potem, ko bo dr. Tavčar Blejcem kupil — Diesel-motor. Ko bo ta stekel, pa bodo Sokoli še rajši prišli na Bled in morebiti ne bodo več tako zoper Bled zabavljali kakor zdaj. — Cesarjev rojstni dan v šmartnu pod Šmarno goro. Tako kakor letos sc še ni obhajal pri nas cesarjev rojstni dan. Slavlja se je pa tudi udeležil sam vojni minister ekscelenca pl. A u f f e n-b e r g z vseem spremstvom, ki se je dvakrat pripeljalo z avtomobilom k sloves, maši. Cerkev je bila v polnem ornatu in natlačeno polna raznih društev in vernikov, ki so molili za svojega ljubljenega vladarja. Po maši so defilirali pred ekscelenco občinski odbor, veteransko društvo z zastavo in godbo, gasilna društva in O r 1 i, ki so obrnili nase posebno pozornost visokega dostojanstveni ka.. Pa tudi Orli, še posebno oni, ki so bili pri vojakih, ali pa letos potrjeni k vojakom, so zrli s spoštovanjem na svojega. vojnega gospodarja. Mnogobrojne zastavo, in pokanje topičev je slavnost dvigalo v prijetno razpoloženje ljudstva. Pretečeni teden jc naše prebivalstvo napravilo serenado pred gradičem na Rocnju, kjer se jc vojni minister nastanil v družini svojega tasta. Visoki gospod občuje prijazno z ljudmi v slovenščini, pomešani s hrvaščino, kar ga jc zelo priljubilo okoličanom. — O tem lepem dnevu sc nam od druge strani poroča: V sreelo, dne 14. t. m. so priredila občin, zastop Šmartno pod Šmarno goro ter tukajšnja gasilna društva Gamelne, Pirniče, Rašica, Ta-ccn in veteransko društvo Št Vid-Šmartno na čast tukaj sc na počitnicah nahajajočemu vojnemu ministru eks-celencl vitezu pl. A u f f e n b c r g u podoknico. V imenu občine, navzočih gasilccv in veterancev ga jc pozdravil župan gospod Al. Teršan. Ekscelenca se je v imenu sebe in svoje obitelji prav v prisrčnih besedah zahvalil za izkazano mu čast. Omenil je, da bo o navdušenosti Slovencev do presvitlega vladarja poročal Njegovemu Veličanstvu. Ko je godba odigrala cesarsko himno, jc imel ekscelenca ponovni govor na čast vladarske hiše, katerega je zaključil s trikratnim živijo-klicem na presvetlega vladarja. Nato se je vršila defilacija pred gospodom ekscelcnco vojnim ministrom ter ob navdušenih živijo-klicih in grmenja topov odkora-živijo-klicih in grmenju topov odkorakala. — V nedeljo, dne 18. avgusta se jc vršila slovesna sveta maša na čast presvitlega vladarja na posebno željo in v navzočnosti ekscelenco ob pol 12. uri dopoldne. Gospod ekscelenca se je udeležil svete maše z vso svojo obiteljo. Točno ob četrt na 12. uro so se zbrala gasilna društva iz Gamelj, Pirnič, Rašice in Tacna pod vodstvom gospoda Frana Juvana, podnačelnika, okrajne gasilske zveze Št. Vid - Podšmarnogor-ske, Orli in veteransko društvo Št. Vid-šmartno z godbo. Gasilci in Orli so napravili špalir vojnemu ministru, ki se je pripeljal z avtomobilom ob pol 12. uri. Ko je izstopil pred cerkvijo, je pozdravil jako prijazno navzoče občinstvo in nositeljc zaslužnih križcev, ve-tcrance in občinski zastop. Nato je pristopil k podnačelniku okrajne gasilske zveze gospodu Franu Juvanu, ki ga jc v imenu gasilske zveze in navzočih korporacij pozdravil. Ekscelenca si jc v spremstvu gospoda podnačelnika Frana Juvana ogledal postavljene vrste društev in korporacij ter so prav laskavo izrazil o obilni udeležbi in nastopu. Gospod Franc Juvan je spremil kscelenco v cerkev, kjer je eks-cclenco in njegovo obitelj sprejel domači gospod župnik in jih spremil do častnega odkazanega jim mesta pred altar. Ob asistenci prečastitih gospodov domačega župnika .T. Lesarja in dr. J. Knifica, prof. knezoškof. zavoda iz Št. Vida, jc daroval prečastiti gospod dr. J. Prešeren, prof. knezoškof. zavoda sveto mašo. Po tedeumu so je pela cesarska himna. Po cerkvenem obredu se je vršila defilacija pred gospodom vojnim ministrom vitezom pl. Auffenbergom, nakar se jo cksce-lenca zelo prijazno zahvalil za defilaci-jo ter poslovil in odpeljal ob sviranju cesarske himne in gromeDjem topov na grad Rocenj. Pripomniti imamo še, da so ta strel preskrbeli vrli Orli in gasilci iz Gamelj. — Cesarjev rojstni dan v Novem mestu. Povodom cesarjevega rojstnega dne se je vršil v soboto ob 9. uri mirozov godbe meščanske garde. Godba je odkorakala od občinske hiše pred poslopje okrajnega glavarstva, ki je bilo bengalično razsvetljeno in okrašeno z mnogimi lampijoni, grb na poslopju pa z malimi lučicami. Godba je igrala cesarsko himno in tri druge skladbe. Od tu je odkorakala pred orožniško vojašnico in igrala en komad, nato odšla pred stanovanje gardnega poveljnika g. Berganta in potem pred rotovž. Od tu je odkorakala v Kandijo. Zjutraj po 4. uri igrala jc godba po mestu budnico. Ob 10. uri odkorakala je garda 40 mož z godbo k sveti maši, katero je daroval g. prošt dr. Seba-siijan Elbert. Ob 4. uri pop, jc priredila meščanska garda v proslavo rojstva Njega Veličanstva Fr J. I. izlet z ljudsko veselico v kantino parne opekarne Rudolf Smoleta v Žabjovas. Udeležba je bila mnogo-brojna. Veselico je posetilo višje sodnijsko in železniško uradništvo, kakor tudi gosp. pvošt in večina meščanstva. Srečolov in streljanje v tarčo je bilo zelo povoijno in je ljudstvo bilo zelo animirano. — Telovadni odsek Orel na Dobrovi vabi k javni telovadbi, katera se vrši na angelsko nedeljo, dne 1. septembra. Spored: Ob 1. uri popoldne prihod bratov Orlov in gostov na Dobrovo. Pozdrav in sprejem pred veseličnim prostorom znane gostilne »pri Mežnarju«. Skušnja. Po litanijah javna telovadba: a) rajalni nastop, b) proste vaje 1. 1912, c) orodna telovadba, d) rajalni odhod. — Po javni telovadbi velika ljudska veselica na vrtu Mežnarjeve gostilne. Pri veselici sodeluje koncert viške godbe, petje domačega zbora.. Srečolov, ša-. ljiva pošta, turška kavarna. Na bližnje odseke se bodo razposlala vabila z vprašalnimi polarni, katere prosimo, cla pravočasno izpopolnjene vrnejo na tukajšnjega tajnika. — Iz Radovljice. Povodom rojstnega dne cesarjevega se je vršila dne 18. t. m. v farni cerkvi slovesna služba božja, katero je opravil ob asistcnci prečastiti g. kanonik Janez Novak. Slovesnega cerkvenega opravila so se udeležili vsi c. kr. uradi, na čelu jim prebl. g. okrajni glavar I. Župnek in sodni svetnik g. J. Regally, več višjih štabnih oficirjev v mestu na vajah bivajo-čega dragonskega polka, mestno županstvo in mnogo občinstva. Vse mesto je bilo okrašeno s cesarskimi in slovenskimi zastavami in javnosti pričalo o velikem pa-trijotičnem in dinastičnem mišljenju radovljiških meščanov. — Izlet v Bohinj. Vič — G 1 i n c e. Za izlet, katerega bo priredilo tukajšnje Kat. izobraževalno društvo v prijazni Bohinj, se je priglasilo že do 300 oseb, novi se še oglašajo. Zadnji čas za priglasitev je do petka. V petek popoldne se bo z nabiranjem članov zaključilo, V nedeljo sc pri odhodu na kolodvoru ne bodo izdajali vožni listki. Kdor se nam hoče še pridružiti, naj se blagovoli do petka zglasiti v tukajšnjem župnišču. Vožna stane tja in nazaj 4 K. Posebni vožni listki se ne bodo dajali, ampak naj izletniki gotovo seboj vzamejo tiste listke, katere so prejeli, ko so se zglasili. Da kateri izletnikov ne zamudi, še enkrat glede izleta sledeče sporočimo: Vlak bo odhajal v nedeljo 25. avgusta ob 3, uri 50 minut zjutraj iz kolodvora v Spodnji Šiški. Tam naj se vsi zberejo vsaj do tri četrt na štiri. Ob 5. uri 21 minut bomo v Jesenicah in ob 6. uri 6 min. v Bohinjski Bistrici. Od tu se bomo eni peš, eni na vozovih, ob zvokih društvene godbe bližali proti jezeru, kjer bo pri sv. Duhu okoli 8. ure govor in sveto opravilo. Po sv. opravilu bomo šli dalje proti Savici. Od tu nazaj v Srednjo vas, da se bomo nekoliko pokrepčali in pri gostoljubnih Bohinjcih se med petjem in godbo nekoliko poveselili. Ob polu šestih bodo v ondotni župni cerkvi litanije. Po litanijah se bomo pa peš ali na vozovih vrnili v Bohinjsko Bistrico in od tu okoli 8. ure proti domu. Izlet se bo priredil ob vsakem vremenu. — Cesarjev rojstni dan smo na Viču kolikor mogoče slovesno proslavili. V soboto zvečer ob 8. uri je topič zagrmel s ponosnega zvonika, z Društvenega Doma se prikažejo razni balončki in baklje, katere so nosili društveniki. Za njimi pride uniformirana polnoštevilna društvena godba, kjer so pod oknom g. župana in poveljnika vojakov, ki so sc na potu na vojaške vaje tu ustavili, zasvirali cesarsko himno. Od tu se je mirozov pomikal v spremstvu obilne množice mladih in starih skozi Glince, Rožno dolino, Novo vas in Vič. V nedeljo se je vse vojaštvo korpo-rativno udeležilo ob 9. uri tu sv. maše. Vojaki so stali med sv. mašo v pozoru pred cerkvijo ter so dali pri posameznih delih sv. maše tri krepke salve, da nas je v cerkvi kar pretreslo in pa navdušilo. Po svetem opravilu je moštvo pred cerkvijo častniškemu zboru defiliralo. — Aretacija. 18. t. m. je prišel v Novo mesto nevaren tat Miha Hudoklen iz Sv. Križa pri Kostanjevici, ki je radi tatvin presedel skupno kazen 21 let. Koncem junija izpuščen iz sedemletne ječe je vlomil v Mačkovccvo hišo in odnesel mošnjiček in nekoliko denarja. Došlemu gospodarju hiše je zagrozil z odprtim nožem (krivcem). Sodišče ga je iskalo po tiralnici. Pri nastopu garde in godbe 18. t. m, na glavnem trgu je hodil med množico in ga je sodnij-ski uradnik Grom po popisu in postavi spoznal, Neopaženo jc njegovo ime poklical, nakar se je ta obrnil. Sedaj je videl, da je pomota izključena in pustil ga je po stražniku aretovati. — Razpis učiteljske službe. Na enorazredni ljudski šoli na M a -lenskem vrhu pri Poljanah se razpisuje služba učitelja in voditelja v stalno nameščenje s postavnimi prejemki in z na-turalnim stanovanjem. Pripomni se, da stanovanje voditeljevo ni tako, kakor mu gre v zmislu § 5. zakona z dne 29. aprila leta 1873., dež. zak. št. 22. — Redno opremljene prošnje je vložiti pri c. kr. okr. šolskem svetu v Kranju do 31. avgusta. — Velikodušno dariio. Ob priliki rojstnega dne Njegovega Veličanstva cesarja naklonil je gospod Jean S c h r e y »Deželnemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih« brezplačno kruh. ki se tekom meseca avgusta nakaže društvenim oskrbovancem. Velikodušno darilo iznaša v gotovini najmanj vsoto 150 kron. _ Preizkušnja za čevljarske pomočnike sc vrši v Tržiču dne t. kimovca 1912, preizkuševalno delo je za izvršiti 26. vel. srpana 1912. Pojasnila se dobe pri zadružnemu načelniku g. Lovro Pogačarju. —• Zadruga čevljarskih mojstrov v Tržiču, dne 15. vel. srpana 1912. Lorenc Pogačar, načelnik. . _ Za primarija v ženski bolnici v Ku- dolfovem je imenovan dr. Strašek. — Požar. Pred polnočjo 17. avgusta je ogenj popolnoma uničil Valentinu Zar-niku, posestniku v Suhadolah, hišo z gospodarskim poslopjem, vso krmo in gospodarsko orodje. Podpisani se ob tej priliki najprisrčneje zahvaljujem komendskemu ognjegasnemu društvu za neumorni trud in delo! — Val, Zarnik, SokolsKo junaštvo pred sodiščem. Dne 28. julija so okoli 7. ure zvečer viški Sokoli Jože t Tabor, Evald Tabor, Franc Lukman, Ivan Bemik in Ivan Ropret, vsi iz Rožne doline, napadli delavca tobačne tovarne Ivana Peklaja in njegovo ženo Frančiško, ki sta se vračala po Večni poti iz Dravelj. O zadevi smo svoječasno že poročali. Ivan Pcklaj in njegova žena sta se peljala z vozom v družbi delavca tob. tovarno Antona Kaiserja in njegove žene. Na križišču v Brdo, Koseze in Sp. Rožnik, ste ženi, ki ste sedeli z otroci zadaj na vozu, povedali soprogoma, da so navedeni obtoženci klicali za njimi: »To so sami čuki!« Na to sporočilo je skočil Peklaj z voza in rekel: »Vprašal jih bom, kaj hočejo, ako se mirno peljemo po cesti.« Ko je prišel nazaj Peklaj k obtožencem, jim jc rekel: »Dajte ljudem na cesti mir, pa naj bo čuk, socialni demokrat ali pa liberalec..« Komaj jc Pcklaj t/e besede izgovoril, so že planili so po njem ter ga začeli tepsti s palicami. Pri tem so ga vrgli tudi na tla. Ko je Peklajeva soproga začula vpitje, je hitela svojemu možu na pomoč, ki ga je pa dobila že vsega krvavega. Ko so jc zavzela za svojega moža, jo je obtoženec Lukman pograbil za usta in vrgel na tla. Peklaj je dobil rane nad levim očesom, na rokah, poškodovan je bil nad desnim ušesom in drugod. Kaiser sc je med tem odpeljal z ženo in otroci domov ter obvestil Pe-klajevega brata, kaj se je zgodilo. Pe-klajev brat iz Gline je tekel z večimi ljudm; [7i Rožne doline na lice mesta, a so napadalce že srečali na poti v Rožno dolino. Pri tej priliki sta Evald Tabor in Ivan Bemik napadla Franceta Der-mastjo iz Gline ter ga pričela pretepati. Ko jo 601etni oče Dermastje hotel braniti svojega sina,. je skočil nanj Lukman, vrgel na. tla ter ga tolkel s palico. Dermastja ml. je dobil več oteklin na glavi, njegov oče Jožef pa je bil poškodovan na desni nogi. Pri današnji razpravi pred ljubljanskim okrajnim sodiščem so obtoženci mizarski pomočniki Franc Luk-man, Ivan Bornik, Jožef Tabor, nadalje Evald Tabor in žel. strugar Roprct tajili, da bi kdo izmed njih udaril Peklaja, njegovo ženo ali pa Dermastjo starejšega in mlajšega. Evald Tabor, Franc Lukman in Bernik so proti poškodovancem vložili celo ovadbo, da so bili od njih poškodovani. Kolike podlage imajo te ovadbe, je razvidno iz izpovedi) prič. Ivan Peklaj je izpovedal, da ne ve, kdo ga je tolkel po glavi in vrgel na tla, ker so vsi naenkrat planili nanj. Enako izpove tudi žena, ki pravi, da je bila \;sa razburjena, ko je videla svoje- ga moža krvavega. — Dermastja st. je izpovedal, da je res nekoga udaril z leskovo palico, da bi rešil sina. Sam pa čuti od onega časa še vedno hude notranjo bolečine. Dermastja mlajši ve le to, da je takrat, ko sta se zagnala E. Tabor in Lukman vanj, prišel oče na pomoč. Nato so očeta podrli in je Lukman skakal po njem. Za gotovo pa ve, da je Bernik po njem udaril. Priča Anton Kaiser, tovarniški dp-lavec, je ostal na vozu, ko so obtoženči napadli Peklaja ter ni bil na licu mesta. Ne ve, kdo je poškodoval Peklaja, ker se jc odpeljal z ženo zaradi otrok domov. Priča Marija Kaiser je čula na vozu psovke obtožencev in izpove enako kot njen mož. Priča IvanVrliunc, 00 let star, uslužbenec užitninskega zakupa, je šel po Večni poti s svojo hčerjo. Videl jc, kako so neki moški tolkli s palicami po Peklaju, ki ga do takrat ni poznal. Peklaj je bil krvav ter je bila zraven tudi njegova žena. Skušal je pomirjevalno vplivati. Priča Helena Vrhunc, 18 let stara, je videla stati obtožence ob strani ceste, še predno se je pripeljal Peklaj. Ko je. šla mimo njih, ji je eden izmed njih nastavil nogo, da je padla na otroški voziček gospe Minke Vodušek, ki je šla zraven nje. Za družbo so vpili »čuki« in enake psovke. Ko se je pripeljal po cesti Peklaj s svojo družbo, so napadli tudi te s psovkami. Peklaj je stopil z voza in ko so mu branili, naj ne gre mednje, češ da ga bodo napadli, je rekel: »Ah, kaj, jaz nisem noben čuk, a mirne ljudi naj pri miru puste.« Kmalu nato je videla, kako so planili po Peklaju in ga zavlekli v resje ob cesti. Videla je tudi Pcklajevo ženo, kako jo je nekdo držal za usta in vrgel na tla. Da bi Peklajeva kaj rekla, ne more potrditi. Priča pozna vse obtožence, razen Ber-nika. Priča Rudolf Langenfuss, 14 let star ključavničarski vajenec, je šel z Vrhunčevim po Večni poti proti Viču. Fantje, med katerimi pozna Taborja in Lukmana, so jih napadli s psovkami. Za njimi se jc pripeljal Pcklaj, ki je na; psovke šel med obtožence. Ti so ga podrli na tla. Priča ni videl, da bi Peklaj Lukmana udaril, ali da bi Peklajeva komu kaj žalega storila. Priča gospa Minka Vodušek, delavka tobačne, tovarne, je izpovedala, da je nekdo izmed obtožencev Heleni Vrhunčevi izpodtaknil nogo, da je padla na njen otroški voziček. Nato je še priča rekla, da so surovine in jako malo izobraženi. Slišala je besede »čuk« in medtem se je tudi pripeljal Peklaj. Ko je prišel Peklaj mednje, so ga obkolili in nekdo je tudi udaril po njem s palico. Okoli Peklaja ni bilo drugih moških kot obtoženci. Priča Leopold Cesar, železo-stru-gar, je videl, da je pri napadu obtoženec Ropret stal bolj ob strani in da so sc pravzaprav ostali štirje obtoženci lotili dejansko Peklaja. Pri drugem napadu na oba Dermastija, je videl, da sta se Bernik in Jožef Tabor lotila Der-mastije ml. in da je Lukman udaril s palico Dermastijo starejšega. Priča Tine Tonejc je videl od daleč, kako so napadli Peklaja in ni izpovedal ničesar bistvenega. Priča Božidar Petriček, gimnazijec, ki je šel z Vrhunčevimi po Večni poti, jc izpovedal, da so vsi obtoženci razen Ropreta stali v hosti ob cesti. Ko so prišli do njih, je Ropret zavpil: »Halo, komanda!« nakar so začele leteti psovke »čuk«. Ko je prišel Peklaj, ve, da sta ga napadla E. Tabor in Lukman. Oba Taborja in Lukman sta imela palice. Glede drugega napada ničesar ne ve, ker je bil ta čas že doma. Priča Anton Peklaj, brat napadenega, potrdi, da je pri drugem napadu podrl Lukman Dermastijo star. na tla, nakar sta priskočila oba Taborja ter ga suvala z nogami. Nato se je razprava prekinila in se bo nadaljevala 28. t. m. ob 9. uri zjutraj. .i Iz razprave je razvidno, da so viški Sokoli namenoma, da bi napadali, čakali na Večni poti izletnike iz Dravelj, kjer se je oni dan blagoslovil novi društveni dom. .. \ Gospodarstvo. Bruseljska sladkorna konvencija. Anglija bo s 1. septembrom t. 1. odpovedala svojo udeležbo v sladkorni konvenciji ter bo izstopila iz nje s 1. septembrom 1913. Anglija ima velik interes na izpremembi sedanjega položaja, katerega razvoj je v kratkem tale: Sladkorna konvencija je bila ustanovljena v Bruselju 1. 1902. ter so jo podpisale skoro vse sladkor pridelujoče države. Sklenjena je bila najprvo za dobo od 1. septembra 1903 do L septembra 1908, nakar je bila potem podaljšana zopet za pet let do 1. septembra 1913. Ustanovljena je bila s pomočjo Chamberlaina, ki je v korist angleških sladkornih baronov interese angleških konsumentov venomer pustil in s tem tudi načelo proste trgovine zatajil. Ta zveza držav je kartelj v velikem obsegu in ima namen, vzdržati enotne cene sladkorja ne glede na uspeh vsakoletne kampanje, posebno pa šc hoče preprečiti padec cen ob časih ugodnih letin. Drugi glavni načrt konvencije je bil, poleg že ravnokar omenjenega še ta, da je izenačila konkurenčne možnosti različnih držav s tem, da je izvoznim premijam, ki so jih dovoljevale nekatere države kot podporo svoji šibkejši industriji, postavila nasproti nadcarino v znesku 6 in 5 in pol franka za rafinirani oziroma drugi sladkor, S tem je postala konkurenca za vse približno enaka — do konca prve petletne dobe, ko je pristopila konvenciji Rusija, kateri je bil dovoljen majhen nadcarine prost izvoz sladkorja. Tako je bilo prodrto prvotno načelo konvencije na podlagi enakih konkurenčnih pogojev; še bolj se je pa okrušila prvotna trdna zaveza, ko se je oprostila ob istem času še Anglija obveznosti, plačevati izravnalno carino za uvoz tujega z izvozno premijo izvažanega sladkorja. To je izvojevala Anglija, ki je šla v zavesti svoje moči kot največji konsu-ment šc dalje ter zahtevala, oziroma podpirala zahtevo Rusije po zvišanju njenega prostega izvoza sladkorja od dosedanjih 200.000 na 500.000 ton na leto. Da odgovori tem zahtevam, se je sešla koncem januarja v Bruslju sladkorna konferenca, ki je dovolila Rusiji le polovico zahtevanega kontingenta, nakar je Anglija, kot glavni interesent, naznanila svoj sklep glede izstopa, ki ga bo 1. septembra oficijelno napovedala. Z njenim izstopom izgubi konvencija glavno oporo, posebno pa še, ker je pričakovati, da se tudi druge države oproste obveznosti, ki so jih prevzele s podpisom v Bruslju. Razpadu konvencije bo sledil hud konkurenčni boj sladkornih producentov; zmagal bo najmočnejši in najcenejši proizvajalec, po katerem se bodo morali tudi drugi ravnati. Za Anglijo napoveduje tudi Italija svoj izstop iz konvencije ter bo ta korak našel še druge po-snemalce. V koliko je Avstjjjja udeležena pri sladkornem izvozu, se razvidi iz tega, da je znašal naš izvoz v zadnjih dveh letih 59'9% in v letih 1906 do 1909 celo 60'1% cele naše produkcije, in je bil naš sladkor v tujih državah cenejši kakor doma. Konec konvencije bo umetno valorizacijo sladkorja onemogočil in njegove cene znižal. Izseljeniško gibanje. V juliju se je odpeljalo iz. Hamburga v Ameriko 8951 izseljencev nasproti lani v istem času 5734. V prvem tednu avgusta je prišlo v New York iz vse Evrope nad 92.000 izseljencev, to je več kakor cel prejšnji mesec. Premog bo dražji. Iz Prage poročajo, da bodo posestniki premogovnikov in vele-tržci cene premogu zvišali. Povišanje je določeno za 14 do 18 vinarjev pri boljšem in za 6 do 8 vin. pri takozvanem rujavem premogu. Te cene so določene za prodajo v malem. Kmetijske zadruge na češkem. Zveza čeških poljedelskih zadrug je štela koncem leta 1910. kreditnih 1518 in poljedelskih 380, torej skupaj 1898 zadrug. V denarnem prometu je bilo vlog v tekočem računu prejetih 24 in tri četrtine milijona kron, posojil je bilo pa izplačanih nad 15 milijonov. Glede obrestne mere se razlikujejo češke zadruge precej od drugih, ki delajo z visokimi obrestmi v vlogah in posojilih; tako je znašala obrestna mera pri čeških zadrugah 4'/2% v tekočem računu, pri vlogah pa 4 in le izjemoma 41/2%. — Stalna razstava in tržnica z obrtnimi izdelki na Dunaju, (I. okraj, Adlergagse št. 12). Že skoro celo desetletje obstoja v Brnu pod firmo: »St&la vystava a tržnice femeslnych vyrobku« (Stalna razstava in tržnica z obrtnimi izdelki), družba z omejenim jamstvom, ki si je stavila nalogo razstavljati in prodajati izdelke svojih članov-izdelo-valcev, obrtnikov. To je družba v svrho lastne pomoči, ki zavedno deluje za zboljšanje razmer malega obrtnika, mu omogočujo eksistenčni razvoj, skrbi za prodajo njegovega blaga, mu olajšuje kredit in mu nudi podporo, skrbno gledaje na to, da s solidnim, trpežnim in okusnim izdelkom ter zmernimi cenami zadovoljuje tudi kupca. Družba deluje vsled previdne uprave vsako loto z zelo ugodnim uspehom. Tekom časa je odprla v Brnu več prodajalen, v Olomueu je ustanovila pozneje samostojno podružnico in tako razpolaga dandanes z znatnimi kapitali in rezervnimi fondi, ki so potrebni za tako obširno podjetje. Na poziv »Zivnostensk6 jednoty«, v kateri je osredotočeno dunajsko obrtništvo, dalje s pomočjo »Slovanske n&rodo-ho-spoddfskd společnosti« in podpirana od dunajskih čeških hranilnic je ustanovila ta družba v rožniku 1912 po taistih načelih veliko stalno razstavo in tržnico z obrtnimi izdelki tudi na Dunaju, da bi v okvirju svojih pravil tu- di tukajšnjim, s težkimi razmerami se borečim obrtnikom priskočila na pomoč. V poslopju, ki jo na popolnoma moderni, trgovskim smotrom služeči način od »Vidoiiskč založny« postavljeno v I. okraju, Adlergasse št. 12, so v ta namen v souterrainu, dalje v celem znižanem pritličju in mezzaninu opravljane prostorne dvorane, kjer so pri prostem dostopu razstavljeni predmeti, potrebni za opravo stanovanj, hotelov, restavracij, vil in pisaren. Tu najdete vse: od najpriprostejšega železnega in medenega pohištva in pohištva iz vpogljivega lesa pa do najdragocenejših izdelkov mizarske in tape-tarske spretnosti, ki jih tudi najstrožje oko strokovnjakovo mora opazovati z veseljem. Dalje preproge, zastori, žim-nice, posteljno perilo, odeje, slike, ure, steklo, sohe, okraski itd., sploh vse, česar je treba za opravo stanovanja in domačije. Upravništvo tržnice sprejema dobavo posameznih komadov pohištva, kakor tudi popolno opravo domačij in hotelov itd., prav do oddaje ključa. Trgovcem s pohištvom, preku-povalcem, bankam in vsem drugim zavodom pa se nudi tukaj prilika, ogledati :Stampa« piše, da se mora podeliti Egejskim otokom samouprava, in sicer ali pod protektoratom Italije ali pa pod pro-tektoratom več velevlasti. Italija želi, da ostane sama zaščitnica Egejskih otokov, Pristaniškega opirališča Astropalia Italija ne bo opustila, otok Rod je pa največjega pomena za laško trgovino. PROTI VOHUNSTVU. Iz Stolnega Belgrada poročajo, da sta ogrsko notranje in honvedsko ministrstvo strogo naročila orožništvu, naj opazuje vsakega tujca, da se tako vsako vohunstvo onemogoči. Vojna uprava je namreč obveščena, da so došli v stolici Feher in Vesz-prim zaupniki tujih držav, ki bi ob vajah radi izvonunili novo opremo naše kavale-rije in artiljerije. IDI Imate 2e srečke »Slovenske Straže"? Naročite itta več skupaj. Srečka samo 1 K. Vrednost glavnega dobitka 5000 K. Vrednost vseh dobitkov 20 000 K. IMaDSke novice. lj Volilski imeniki za bližnje deželno-zborske dopolnilne volitve v Ljubljani štejejo 4246 volilnih upravičencev. Volilo se bode v štirih komisijah, in sicer so v prvi komisiji volilci, ki se pišejo s črkami od A do H, v drugi oni od I do L, v tretji oni od M do R in v četrti od S do Ž. Volilcev je v prvem oddelku 1125, v drugem 895, v tretjem 1005 in v četrtem 1221. lj Zveza Orlov ima jutri v četrtek, 21, t. m., ob 7. uri zvečer sejo. Dnevni red zelo važen! Vsi člani predsedstva navzoči! lj Odmev Iz občinskih volitev v Mostah. Pri občinskih volitvah v Mostah je bil zlasti glasen liberalni agitator ljubljanski knjigovez Albert F e 1 d-s t e i n. Na volišču se je obregnil tudi ob deželnega poslanca Mihaela Dimnika, ki pa je Feldsteina tožil zaradi raz-žaljcnja časti. Feldstein je danes dopoldne pred ljubljanskim okrajnim sodiščem vse preklical in obžaloval ter se zavezal plačati 10 K za Društvo za varstvo otrok in 25 K stroškov tožbe. Mo-ščanske volitve bodo Feldsteina, kakor kaže, precej veljale. lj Od doma je pobegnila 151etna Alojzija Lampretova iz Pragerskega, za katero je oče brzojavil in je bila prijeta na ljubljanskem kolodvoru in nato poslana nazaj. lj Prijeta prlslljenca. Orožništvo je prijelo v obližju Slovenjega Gradca pri-siljenca Jožefa Grila, ki jc pobegnil dne 13. julija; v Paternionu pa Petra Lint-nerja, ki je pobegnil dne 20. julija. Oba so oddali zopet nazaj v hišo pokore. lj Šepni tat. Ko se je sinoči pripe ljal v Ljubljano delavec Alojzij Šribar iz Dolenjskega, je krenil v neko gostilno v Kolodvorski ulici. Ko se je tam okrepčal, je gostilno zapustil in šel po svojih opravkih. Zunaj se mu je nek neznanec, ki se mu je delal silno prijaznega ter ga slednjič pripra vil, da sta šla spat, na travnik pa plinarno. Ko se je Šribar čez nekaj časa prebudil, je pogrešil v žepu denarnico, v kateri je imel 20 K denarja, tujec pa, ki mu je med spanjem denarnico izpeljal, je bil že neznano kam odšel. Telefonska in Brzojavna poročila. r VOJNI MINISTER V KAMNIKU. Kamnik, 20. avgusta. Vojni minister Auffenberg se je danes pripeljal v Kamnik, Sprejet je bil zelo slovesno. Vse hiše so v zastavah. . SPREJEM AMERIŠKIH IN ANGLEŠKIH ČASNIKARJEV NA BLEDU. Bled, 20. avgusta. Tu se je danes vršil sijajen sprejem ameriških in angleških žur-nalistov, ki so se pripeljali v novih kanadskih pacifiških vozovih na Bled. Sprejel jih je deželni glavar dr, šusteršič, poslanci Pogačnik in Piberterg. dr, K r i s p e r. Godba je igrala ameriško himno. Pevski zbor je pel slovenske narodne pesmi. Dame v narodnih nošah so sipale cvetlice. Sprejema se je udeležilo nad 1000 letoviščarjev. POŠKODBE DR. PEGANA. Cirkvenica, 20. avgusta. Zdravnik dr, Cubelič, ki zdravi ponesrečenega dr. Pegana, nam je 19, t, m. o njegovem zdravstvenem stanju poročal sledeče: Dr. Pegan ima na glavi, nosu, gornji ustnici in obrazu več ran, ki so dele mesa deloma raztrgale deloma zmečkale (vulnera lacero-contusa) Njegovo splošno stanje predvčerajšnjem in danes je povoljno razun male vroČnice Upam, da ostane brez resnih komplikacij zlasti kar se tiče pretresa možgan. Cirkvenica, 20. avgusta. Dr. Cubelič poroča danes ob pol 3. uri: Stanje dr. Pe-ganovo je bilo danes ponoči nekoliko ne-povoljnejše. Temperatura 37 8°, žila 95°, Sensorij je vsled težkega glavobola bil svoboden. Bolnik je nemiren, vročnica in brez-tečnost obstojita dalje. Razun navedenih poškodb se je našla še kontuzija leve nad-golenice in bedra. Gibanje je vsled tega nemogoče ali samo ob velikih težkočah in bolečinah mogoče. KARDINAL SAMASSA UMRL. Budimpešta, 20. avgusta. V Erlavi je umrl danes zjutraj kardinal dr. Jožef Sa- nUssa. Bil je rojen 30. septembra 1828 in 1852 v mašnika posvečen. Bil je predsednik finančnega odseka magnatske zbornice in član ogrsko-hrvaške regnikolarne deputacije. Ko mu je Sv, Oče pred tednom poslal svoj blagoslov, mu je kardinal odgovoril, da rad umrje, da se s Kristusom združi in želi Cerkvi v sedanjih težkih časih blagoslova. Rajni je bil Deakove Šole, ANGLEŠKI KRALJ V SMRTNI NEVARNOSTI. London, 20. avgusta. Avtomobilu, v katerem je sedel angleški kralj, je dirjal včeraj nasproti privatni avtomobil in bi bila imela zadeti skupaj, kar šofer privatnega avtomobila zavije nalašč v jarek, avtomobil se prevrne, šoferju in drugim se ni nič zgodilo, kralj pa je bil rešen. PROTESTNI SHOD PROTI ČUVAJU, Praga, 20. avgusta. Tu se je vršil protestni shod proti absolutističnemu režimu na HrvaŠkem in obsodbi Jukiča. Nato je več stotin broječa množica šla skozi Vac-lavski trg proti muzeju in tu razvila črno zastavo. Klicalo se je: »Doli Čuvaj! Živio Jukič!« Policija je zastavo zaplenila in več oseb zaprla. DR. PFLUGER. Dunaj, 20. avgusta. Stanje dr. Pflu-gerja je povoljno. Cesar se je večkrat o njegovem zdravju informiral. IMENOVANJE. Dunaj, 20. avgusta. Cesar je pomožnega škofa dr. Zoschokkeja imenoval za tajnega svetnika. ZELO NEVAREN POLOŽAJ V TURČIJI. Solun, 20. avgusta. Arnavti korakajo naprej proti Solunu. — Proti Velesu pošilja vlada neprestano transporte čet. Sejem v Velesu je odpovedan. — V Skoplju je položaj zelo nevaren. Veliko rodbin je mesto zapustilo. Banke so odredile varnostne odredbe. Voditelji mladoturškega odbora so pozvali 27 okrajnih odborov h konferenci. — Črnogorci nadaljujejo napade proti Berani, odkoder prosijo turško vlado pomoči. Črnogorci so mnogo turških stražnic vpepelili, tudi več turških vojakov in en častnik je padlo. MIROVNA POGAJANJA MED ITALIJO IN TURČIJO. Carigrad, 20. avgusta. Bivši finančni minister Nailpaša je kot turški zaupnik odpotoval v Ztirich, kjer se vrše med Turčijo in Italijo mirovna pogajanja. DEMENTI. Rim, 20. avgusta. »Osservatore Romano« dementira, da bi bil papež preteklo noč Vatikan zapustil, da obišče svojo obolelo sestro. DR. SUNJATSEN UMORJEN? San Franclsco, 20. avgusta. Dr. Sunjantsena, bivšega proviz. predsednika kitajske republike in voditelja zadnje vstaje proti Mandžujcem, je dal baje sedanji predsednik Juanšikaj od vojakov umoriti. SMRTNA KOSA. ' Gradec, 20. avgusta. V Judensdor-fu je umrl potresni preiskovalec dr. Rudolf Ilornes v starosti 62 let. AVIATIKA. Dunajsko Novo mesto, 20. avgusta. Poveljnik vojaškega zrakoplovstva podpolkovnik Uzelac je s svojim aero-planom zletel čez »Hohe Wand«. ZASTRUPLJEN JE. Dunaj, 20. avgusta. Tu so zaprli obe hčeri in svaka januarja meseca na Dunaju umrlega češkega posestnika Janka, ker sumijo, da so ga vsi trije zastrupili s pivom, ki so mu ga prinesli v bolnišnico. Hli imate že Slomškove razgled-nlce »Slovenske Straže"? p Gregorčič in Aškerc. Pod tem naslovom prinaša zadnji »Novi Čas« naslednji članek: Hinavsko liberalni list »Ilustro-vani tednik«, ki izhaja v liberalni »Učiteljski Tiskarni« v Ljubljani, prinaša slike o pesniku Aškercu in njegovem pogrebu. Med temi je ena, ki kaže skupno fotografijo pesnika Gregorčiča in Aškerca, držeča se prijateljsko za roko. Ta fotografija pa je iz onih časov, ko sta se pesnika prvič spoznala in sešla in ko je Aškerc živel še kot duhovnik. Ko je pa Aškerc tako daleč zašel, da je zapustil duhovniško službo in v svojih pesnih začel napadati Boga, vero in blatiti Cerkev in duhovnike, je pesnik Gregorčič pretrgal ž njim vsako zvezo. Nista bila več prijatelja. To priča tudi dejstvo, da je Aškerc imel nekoč namen priti v Dornberg za kaplana, ko je bil Gregorčič še na Gradišču, Obrnil se je do Gregorčiča, da bi v tej zadevi zanj posredoval, a Gregorčič je vsako posredovanje odklonil. Prav je storil! — Liberalci pišejo: Gregorčič je bil preganjan in Aškerc je bil preganjan. No, o Gregorčičevem -prega- njanju« so že stokrat ovržene liberalne fraze in laži. Aškerc pa ni bil preganjan, ampak on sam je preganjal in prav grdo preganjal v svojih spisih in pesnih katoliške nauke, duhovnike, katoličane, katoliško vero in Cerkev, Nasprotno je bil Gregorčič dober in pobožen duhovnik, kar Eriča njegovo življenje in njegove pesmi, iberalci, berite jih! Gregorčič in Aškerc ne gresta in ne spadata skupaj ne kot človeka, ne kot pesnika. Vse, kar v tem oziru blebetajo liberalni listi, služi za poneum-njevanje njihovih bravcev. p Na naslov »Reškega Novega Lista«. Da se ne bi morda mislilo, da ima društvo »Liburnia« na Reki kaj opraviti z dopisi v »Slovencu« od 2. t, m. pod naslovom: »Slovensko društvo na Reki«, in od 12. t, m, pod naslovom: »Odgovor Riečkom Novom Listu«, konstatiramo, da sta nam dotična dopisa dospela čisto od druge strani, torej od osebe, katera nima z društvom »Liburnia* ničesar opraviti. Meteorologlčno poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm — C. kr. priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino ln obrt. Dne 16. avgusta se je vršila seja upravnega sveta c. kr. priv. avstr. kreditnega zavoda, pri kateri je bila predložena bilanca za prvi semester tekočega leta. Ista kaže 18.602.141 kron 38 vinarjev kosmatega in 11,899.026 kron 24 vinarjev čistega dobička, vštevši prenos dobička lanskega leta, proti 11,522.802 K 11 vinarjev za isto dobo lanskega leta. »DRUŠTVENI DOM« NA ČRNUČAH. — Za slovesnost otvoritve »Društvenega Doma« na Črnučah 25. t. m. je po vsej ljubljanski okolici veliko zanimanja. Otvoritev vsakega novega doma pomeni za ves narod odločen korak naprej. Za to se pošteno ljudstvo take slovesnosti po pravici veseli. Posebno dobrodošli v Črnučah vrli Orli v kroju in naše žene in dekleta v narodnih nošah. — Vlak proti Črnučam odhaja z ljubljanskega državnega kolodvora ob 7. uri 27 minut zjutraj; za popoldansko prireditev sta posebno ugodna vlaka, ki odhajata iz Kamnika ob 1 uri 30 minut, iz Ljubljane ob 3. uri 12 minut; iz Črnuč odhaja vlak proti Ljubljani ob 5. uri 59 min., proti Kamniku 7. uri 30 minut. Glede kosila bo preskrbljeno za vse, ki se oglase do 21. t. m. pri »Izobraževalnem društvu« v Črnučah, pošta Ježica. IZ BOSNE. .+ Hrvatska narodna Zajednlca. Sarajevsko okrožje Hrv. Nar. Zajednice je te dni imelo svoj glavni občni zbor. V smislu sklepov ob zedinjenju s Hrvaško Katoliško Udrugo se je sprejel sklep, da se odslej v okrožne odbore kakor tudi v osrednji odbor Zajednice volijo le možje, ki ne nastopajo na političnem polju. V smislu tega sklepa je bil za predsednika sarajevskega okrožja namesto dr. Sunariča izvoljen praktični zdravnik dr. Stjepan Kukrič. Na ta način se hoče delovanje Zajednice spraviti na prvotni tir izključno gospodarskega in kulturnega dela. Minolo soboto je prenehalo izhajati tudi glasilo »Hrvatska Narodna Zajednlca«, ker bodo bosenski Hrvati v smislu dogovora imeli odslej skupen političen dnevnik. Hrv. Nar. Žaj. bo namesto dosedanjega glasila izdajala najbrže ljudski gospodarski in splošno poučni list. SVOBODOMISELSTVO. -f- Sadovi Macharjevih bogokletnih brošur se že kažejo. Kakor poroča »Naši-nec«, so 8. t. m. ponoči od četrtka na petek neznani hudodelci skušali podreti krasni križ pred cerkvijo v Mukarovi, pa ni šlo; zato so pa na pločevino naslikan obraz Zveličarjev (krasno delo akad. slikarja Žige Rudla v Pragi) popačili ter napis s križa strgali. Klečalnik izpred križa so ljudje našli naslednjega dne na bližnjem pokopališču. Verno ljudstvo je nad zločinom jako ogorčeno. — Žalosten sad brez-verskih Macharjevih spisov. za bencinove motorje se takoj sprejme pri gradnji železnice Lončarič, Črnomelj. -2593 1 cj! Čas opa- ®1 zovanja I Stanje barometra ▼ mm Temperatura po Cele i ju Vetrovi Nebo 19 9. zveč. 737-1 17-5 sl. jzah. jasno „ I 7. zjutr. 20 2. pop. 736-5 735-6 12-4 25-8 sl. jvzh. p.m.jjzah n del. obl. S* IS- ti, ► 00 Srednja včerajšnja temp. 18-6°, norm. 18-5». i zenaarmen oženjen, brez malih otrok aH samec, dobi lahko službo kot zaupna oseba na večjem posestvu na Kranjskem. Prednost imajo oni, ki razumejo nekoliko v kmetijstvu ali so obiskali kak kmetijski tečaj. Nastop službe lahko takoj. Ponudbe na upravništvo „ Slovenca" pod štev. 2583. 2583 Na hrano in stanovanje sc sprejme učenka Naslov pove uprava pod štev. »2512«. 2562 ■ -v. -.«•> i i pošini zavitek (3 kg netto) popolnoma naravnega sirupa iz malin pošlje franko po poštnem povzetju za K 3-M c. kr. dvorni založnik lekarnar G. Plccoli, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja se tudi v sodfkih in v sterilizir. steklenicah. 2961 Fotografske aparate kakor tudi vse ▼ to stroko spadajoče p0» trebščine ima v zalogi fotomanufaktura ln drogerl]a "ADRIJA,, oblastveno koncesijonirana prodaja strupov o Ljubljani, Selenburgova ulica št. 5, 213S Temnica na razpolago! !! Zunanja naročila z obratno pošto. 9 : Zahtevajte cenike I : Lepa hiša i z dobrovpeljano restavracijo in fijakerijo se pod ugodnimi pogoji proda na Kranjskem, zaradi preselitve. Stoji na najbolj prometnem brezkon-kuronfinem prostoru v okolici. — Kje? pove upravništvo ,.Slovenca" pod št. 2477. 2477 V najem se daje s t. oktobrom 1.1. prostor za s pripadajočim skladiščem na zelo prometnem kraju ob državni cesti v Idriji. Eventualno se dobi ondi tudi stanovanje. Na-2550 tančnejša pojasnila daje Franc Didič, hotelir v Idriji. Rudolf Stritar Cecilija Stritar9 roj. Taborne poročena ■f IS. avgusta 1912 Ljubljana Šmarje pri Jelšah jj » Primorske vesli. p Dijaški sestanek in tabor miade-niških društev v Istri. Dne 2i in 25. avgusta.se bo is,irska dijaška in kniet-ska mladina zbrala v Bermu pri Pa-ztnu. Dne 24. soboto predpoldne se vrši sestanek istrskega katoliškega dijaštva, popoldne pa občni zbor akademič-rtega prosvetnega društva »Dobrila«. V nedeljo se vrši tabor istrskih mladeni-ških društev. Društva, ki se hočejo sestanka udeležiti, naj to javijo pripravljalnemu odboru v B e r m u , kdaj pridejo. Lahko pridejo tudi že v petek z vlakom v Pazin ob 8. uri. p Kronanje M. B. v Strunjanu. Komur še ni znano, kaj in kje je Stru-njan, mu povemo, da je največja božja pot cele Istre s frančiškanskim samostanom; leži pa na preprijaznem gričku ob morski obali v sredi med Izolo in Piranom. Na dan Vnebovzetja D. M. je vršil tržaški škof dr. Karlin ob obilni asistenci po pontifikalni sveti maši kronanje te čudodelne podobe M. B. V torek opolnoči je bila slovesna sveta maša in do 7. ure zjutraj je bilo sprejetih nič manj kakor 7000 svetih obhajil. Škof se je pripeljal s parnikom »Audax« v spremstvu ljubljanskega knezoškofa dr. Jegliča in frančiškanskega nadškofa Mareonija; poleg teh so bili grof Attems kot namestnik Hohenlohcv, kontreadmiral Cohen, Ja-copig. predsednik deželnega sodišča, Delles, predsednik pomorske vlade i. dr.; udeležba civilnih oblasti jc bila pohvalna in v zgled vzajemnosti ljudstvu. Asistiral je tudi mnsgr. Faidutti kot namestnik goriškega knezonadško-fa. Ljudstva, ki se je vdeležilo cerkvene slovesnosti, je bilo okoli 20.000. Popoldne je vršila ob krasnem vremenu nad vse pričakovanje lepo uspela procesija po morju v 25 barkah, katere so vlekle štiri ladje za seboj, vse so bile okrašene z vsemi mogočimi zastavami. Ljudstvo jc na barkah prepevalo Marijine pesmi in psalme. V prvi barki je bila kronana Marijina podoba s cerkvenimi in civilnimi dostojanstveniki. Mnogim jc od notranjega veselja prevzetim zabliščala solza radosti v očesih iu zaprisegli so v svečanem trenotku večno zvestobo in ljubezen Materi nebeški. Srce pretresujoč prizor je bil to, ko si videl pred seboj na morju 33 okrašenih bark in ladij, polnih pobožno prepevajočega ljudstva, z eno in isto mislijo v srcu, vdanem Materi svete ljubavi. Petje in goba je lepo odmevalo ob prelepem obrežju med vožnjo iz Strunjana v piransko stolnico, kjer je čakala na tisoče broječa množica podobe Marije. Na barkah in ladjah je bilo nad 3000 ljudstva. Iz piranske stolnico smo se vrnili v strunjansko svetišče, kjer je škof podelil blagoslov z Najsvetejšim. Skoz celo osmino se vrše romanja iz posameznih župnij slov. dela Istre. Vsem udeležencem ostane prekrasno uspelo cerkveno slavlje v trajen, hvaležen spomin. Patri frančiškani so vneti za čast božjo, pobožni, požrtvovalni možje tridentinske province a žal noben izmed njih ni zmožen slovenskega ali hrvaškega jezika. Koliko je bilo slov. udeležencev pri svetih zakramentih, naj pove dejstvo, da Italijanski gospod, ki je spovedoval od 8. ure zvečer do 2. ure zjutraj, je imel skoraj izključno slov. spovedance; dokler tako stojimo, se nam ni treba bati. Ostali so še nekateri, ki niso mogli sprejeti svetih zakramentov; cerkvenih pravic nimamo tu nobenih. Celo iz Kranjske in štajerske so bili tu romarji. p »Ljudski oder v Gorici«. Že izza početka. je gojila goriška »S. K. S. Z.« željo, da bi dobila za kako večjo prireditev primerno dvorano in telovadnico za Orle. Kc je »Centralna posojilnica« kupila »Centralovo« poslopje z dvorano, smo upali, da dobimo s tem tudi prostore za naše prireditve, a Centralna posojilnica je vsled denarnega vprašanja skušala dvorano in preddvorano oddajati stalnim najemnikom. Tako jc bil nekaj časa v prostorih kinematograf, ki je dotlej še za silo poraben oder popolnoma uničil. Radi tega se je zgodilo, da so se morala naša društva včasih posluževati liberalnih prostorov, zadnje čase so pa morala naša mestna in okoliška društva, nastopajoča v »Centralu«, od vseh strani v. dežele vlačiti skupaj kulis- In vse druge potrebščine za oder. Odbor S. k. S. Z. jc večkrat pri sejah razmo-trival to vprašanje ter sklenil naprositi Centralno Posojilnico, da napravi v Centralovi dvorani vsaj skromnim zahtevam odgovarjajoč oder, kar bi ne stalo veliko in bi se Centralni Posojilnici tudi dobro obrestovalo. Zato smo z veseljem pozdravili misel, sproženo v »Gorici« dne 23. marca pod zaglavjern: »Ljudski oder v Gorici«, ker vemo, da je prišel ta načrt z vednostjo merodaj-nih činiteljev na svetlo. Iskreno nas veseli, da so odločujoči činitelji prišli do spoznanja, da treba za našo organizacijo nekaj takega, kar so naši somišljeniki ustvarili vzorno v Ljubljani in razmeram primerno malo da ne povsod po deželi. Ljudstvu, posebno naši goriški mladini, je treba pouka in izobrazbe poleg zdrave zabave in v ta namen so primerni prostori nujen predpogoj. Ne strinjamo se sicer z mislijo, da bi se po vzorcu ljubljanskega »Ljudskega odra« osnovala p oseb-n a organizacija v Gorici, ker naših društev imamo menda do sedaj že dovolj, pač pa želimo, da preuredi Centralna Posojilnica v gori omenjenem smislu svojo dvorano in preddvorano. Dvorana naj bi bila prirejena za gledališke predstave in prireditve, preddvorana pa vsaj skromno opremljena telovadnica. Liberalni denarni zavodi so žrtvovali za svoje liberalne in svobodomiselne organizacije ogromne vsote. Uspeh v mestu je očiten. Mladina tudi iz katoliških družin, drvi za liberalci, ker je le-tam dobivala zabavo. včasih prav dvomljive vrste, ter se navzela liberalnega duha. p Timava ali Reka — Bistrica? V mestnem svetu tržaškem se prepirajo k a mora-i in soc. demokrat i, od kod sc naj vzame vodo za vodovod. Kamoraši so za Tirnavo, socialisti pa za Reko-Bi-strico. Slednji pravijo, da Timava sploii nima veliko od izvirka,, ampak od gnojnice iz polja, ki se steka v strugo Timave. Zmagali bodo prejkone Ti-mavarji. Prepira pa še menda ne bo tako hitro konec. )> Velik požar na ladji. Llojdov parnik »Leopolis« je stal do pred par dnevi v popravi v arzenalu. Prenovljenega so zasidrali v prosti luki. kjer je nalagal trgovsko blago za Carigrad in zaliv. Danes, 20. t. m. bi bil moral odpluti. Sinoči pa je izbruhnil na njerh silovit požar, ki je docela uničil L razred in napravil škode nad 50.000 K. Po neki verziji je požar nastal vsled tega, ker jc natakar pustil goreti svečo; po drugi pa, ker je neki mornar odvrgel tleči ostanek cigarete. Na lice mesta je prihitela požarna hramba, oddelek mornarjev iz ruske bojno ladje »Doneč« in oddelek mošiva iz grške kraljevske jahte »Amphitrite«. Požar so kmalu udušili. p Ugotovitev avstrijsko - laške državne meje. V Beljaku se je sestala mednarodna komisija za ugotovitev avstrijsko-laške meje, da nadaljuje svoje lani pričeto delo. Naloga komisije je, da sc s kolikor mogoče natančno ugotovitvijo in preglednim zaznamovanjem državne meje za bodočnost izključi vsaka pomota. Komisija se bo najprej bavila z mejo na Koroškem jn v deželah, ki so jej najbližje, na Primorskem in Tirolskem. Ker pa gre tu meja celo v višini 2000 do 3000 metrov, bo tudi odvisno od vremenskih razmer, ali bo komisija mogla letos dokončati svoje delo ali ne. Kakor znano, hočejo v goriški deželi v občini Livek odtrgati frakcijo Jevšček ter jo priklopi ti Italiji. p Za briške knlone. Vlada je podelila na prošnjo »Zveze slovenskih kolo-nov«, na priporočilo c. kr. namest. svetnika Rcbeka in na prizadevanje poslanca Fona za briške kolone novo podporo v znesku 2000 K. Deklico ali dečka bi vzela boljša uradniška družina za svojega. Otrok mora biti zdrav, razumen in čedne zunanjosti. Starost od 2 — 1 let. Ponudbe pod „Otrok", do ;10. t. m. na poste 2591 restante v Ljubljani. iinem deželni dvorec riif miiii opozarja p. n. vinske kupcc na svojo veliko zalogo priznano izbornih pristnih kranjskih vin. Poleg namiznih vin ima v zalogi tudi raznovrstna buteljska vina po zmernih cenah na prodaj. Ceniki in vzorci se pošljejo na zahtevo brezplačno. Postrežba točna in solidna. 2592 v štirinajstem letu starosti, dovršila je šesii razred Javne šole, vešča slovenskega, in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi vstopiti v kako trgovino kot učenka ali kaj primernega. Ponudbe pod »dekUca 2570« na upravništvo „Slovenca". 2570 Prva primorska parna žga-njarna d. d. na Reki išče za Kranjr sko in Štajersko dobro uvedenega proti proviziji in eventuelno s prispevkom potnine. - Ponudbe z navedbo referenc in pa dosedanjega službovanja na gorenjo tvrdko, 2566 V najem ali na račun se odda v Komendi dobro vpeljana 3485 , Pojasnila da vinska trgovina And. Mejač, Komenda. Otvoritev nove vinske kleti. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril novo urejeno vinsko klet na Starem trgu 1 zraven postaje električne cestne železnice Pod Trančo. Točil bom pristno dolenjsko in Štajersko vino, kakor tudi pivo v steklenicah, in postregel z mrzlimi jedili. Za mtioaobrojni obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem los. flman. Pozor! Gostilničarji in drugi! Prodalo se bode dražbenim potoni posestvo 27. avgusta ob poJ 10. uri dopoldne, obstoječe h hiše št. 29, Kolodvorska ulica v Ljubljani. Nahaja se v njej že dolgo vrsto let dobra IdDČa gostilna; parcela />a stavbo nasproti justlftne palače, več njiv in travnikov. 2574 4 DUNAJ LONDON PARIŠ RIM 3380 MASTIN ki se dobiva pri vsakem trgovcu. Svetovnoznani doktorja pl. Trnk6czyja kranjski redilni in varstveni prašek za živino. Na razstavah je dobil prve medajle, od živinorejcev na tišoče zahvalnih pisem. Dobiva se po pošti, najmanj pet zavojev za 3 K :J0 v. Mininna kvPlUIJ 1>rcz maSCobe> Spotilo prve vrste, je najboljše in najuspešnejše UUUl[JIJd £1X l/Uln sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege, izpuščaji, lišaji, mozoli itd. Mali lonček K 1-20, veliki lonček K 2-—. (llnnnii'1 rmtflor rožnat, bel in creme, daje licu svežo in posebno sijajno mladostno UIim[llja [JUUCJ. polt, in je popolnoma neškodljiv, škafulja 1 K 50 v. Pomsidcl 23 rast las krePi lasišče in zabranjuje izpadanje 16s. Lonček 1 K 20 v. OSipalO Pra®ek za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 vin. Mazilo zoper ozebline. Otroško mazilo Sredstvo zoper ozebline. — Lonček z navodom o r&bi 80 vin., tucat 8 K. je za otroke z ožuljenimi mesti. — Lonček z navodilom 40 vinarjev, tucat 4 K. Lekarna Trnk6czy, zraven rotovža, v Ljubljani. Razpošiljanje po pošti. — Prva največja ekspoitna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago Drogerijske cene. — Mastim za živinorejce. — Telelon 190 3481 2569 RAZGLAS. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje za dobavo mehkih desek in obročev za leto 1913, event. 1913 in 1914, na dan 9. kimovca 1912 konkurenčno razpravo. Ponudbe za to dobavo morajo se najkasneje do 12 ure dopoldne omenjenega dne c. kr. tobačni tovarni vposlati. Popolna vsebina razglasa, katere se tu uradno lahko vpogleda, nahaja se v uradni „Laibacher Zeitung". V Ljubljani, dne 12. avgusta 1912. Kranjska deželna banka ti Ijnbliani ik^slsk Obrestuje hranilne vloge po 4 V/. brez vsakega odbitka. Obresti »e pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih. Daje komunalna posojila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v 47,% komunalnih zadolžnicah. Hipotekama posojila v zastavnih listih po Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varnc komunalne za-dolžnice in zastavne liste. Banka je pupilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska^ Uradne ure za stranke usak delaonik od pol 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne. Odgovorni urednik: Miha Moškerc, Tisk: »KatoliSke Tiskarne«. Izdaja konzorcij »Slovenca«.