Z78 Jtnllta. i mm, • mtm a **** m. nm. ma. U ^m ■ i li ^B W^ j V A ^B w^^ ^B ^^ <■ ^B A ^B II f BB I fl ■■ B B ■■ 1 ^B ^Bt. ^^^ ^^^H ^^^H ^^^H I I ^^^8 ^^^ ^nI ^B ^bi ^Bm» ^^H ^m > I ^ft I H H ^^^^b I ^^^H H H ^^^^B .Slovenski Narod- velja v h[mf na dom dostavljen: celo leto naprej . • • • K 24*— pol leta „ . . . . . 12*— četrt leta „ .....6'— na mesec - » ■ • • ■ 2-— v npravništvu prejeman: celo leto naprej • , • • K 22*— pol leta „ • • • • • H'— Četrt leta „ • • • • • 5\S0 na mesec m • • • • • 190 Donlsl na} se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. UredAitTO- Kaaflova ulica it 5 (v pritličju levo,) telefon it 34. limai« fNk tam ivttor iitiwill —rirrtf ta »raatk«. inserati veljajo: peterostopna petlt vrsta aa enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih tnaercijah po dogovoru. Uptavništvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to Je administrativna stvari itetllka »•!!• 10 vtaar|«v. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „NaroalM tiskarna« teletom it ••. .Slovenski Narod* velja po »oAfl: za Avstro-Ogrsko: eelo Teto skupaj naprej • K 25*— pol leta „ „ . • » 13 — četrt leta „ „ . . . 6o0 na mesec m ■ • • ■ 2*30 za Nemčijo t celo leto naprej ... K 30*-• za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej ...» K 3$w— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravni M v o (spodaj, dvorišče levo). Knallova ulica it 5, telefon it 85« Svetovna vojna. Naša ofenziva preko Kolubare uspešno napreduje. — Naša armada je od 6. t m. do danes vjela 13.000 Srbov. — Boji ob Dunajcu in v Karpatih. — 15.000 Rusov vjetih. — Pri Plocku, Lodzu in Čenstohovu še ni odločitve. — Na Francosko-nemškem bojišču ni sprememb. — Rusi so obstreljavali Trapecunt. BOJI NA RUSKEM POLJSKEM POTEKAJO UGODNO. — 15.000 RUSOV VJETIH. — ODLOČITVE ŠE ML — BOJI V KARPATIH. Dunaj, 22. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša dne 22. novembra opoldne: Zavezniki energično in uspešno nadaljujejo svoje napade na Ruskem Poljskem. Nase južno hotno krilo je doseglo sektor ob Szrefvawi. Po^^^7. ni protisunki sovražnika so bili odbiti. Doslej so c. in kr. čete vjeto rad 15.000 Rusov. Odločitev še ni padla. Tudi zahodno od Dunajeca in v Karpatih se vrše večji boji. Namestnik šefa generalnega štaba plem. H 6 f e r, generalmajor. j? BITKA NA RUSKEM POLJSKEM. Dunaj, 21. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo ćne 21. novembra opoldne. Napad zaveznih armad na ruske glavne sile v ruski PoPski napreduje na vsi fronti. V bojih sevemovzhod-no od Čenstohova sta se vdala dva sovražna bataljona. Namestnik načelnika generalnega štaba p!. Hofer, gm, L- »kanje ruskega desnega krila. Kopenhagen, 22. novembra. Listi Javljajo: Rusko desno krilo se umika zopet na Varšavo nazaj. Glavni stan tega krila je preložen v Varšavo. GROF TISZA V NEMŠKEM GLAVNEM STANU. Berolin, 21. novembra. ^(Kor. ur.) Ministrski predsednik grnf Štefan Ti-sza je včeraj popoldne prispel v nemški veliki glavni stan, kjer ga je sprejel cesar Viljem v daljši posebni av-d i jene i. Po avdijenci ga je cesar povabil na zajutrek. Cesar Viljem se je razgovarjal tudi z državnim kance-Iarjem in z državnim tajnikom zuna-f njih del. Ministrski predsednik je po-setil tudi načelnika generalnega štaba. Zvečer je bil grof Tisza pri državnem kancelarju. . * * BOJI PROTI RUSIJI NA RUSKEM POLJSKEM. Na Ruskem Poljskem se vrši, kakor poroča oficijalno poročilo, velik boj za odločitev. Do sedaj fronta niti na naši, niti na sovražnikovi strani še ni trdna. Še vedno se premikajo čete in še vedno valovi bitka. Do sedaj bitka še nima značaja pozicijske bitke, kakršno bijejo sedaj že mesece na Francoskem in tedne v Belgiji. Vedno še je ta bitka bitka na odprtem polju in ni ji pričakovati še odločitve. Ruska taktika, zariti se v zemljo, izpreminja pogosto navadno bitko na odprtem polju v t dnjav-sko bitko. Vprašanje je seda ali se bo zaveznikoma posrečilo pr prečiti, da bi si izkopali in utrdili Ru svoje jarke. Če se naši in nemški vojski to posreči, je dosegla njih < enziva že velik uspeh. Vojaški sotrudnik graške »Tagespost« je mnenja, da je to dvomljivo, vendar pa priznava, da je uspehe nove grupacije naših čet čutiti tudi še sedaj. Zlasti se kaže to v nenavadnem sunku, ki so ga izvršile naše čete na Črti Čenstohov-Krakov. Ta ofenziva naših čet je prisilila Ruse, da so se postavili v pozicijah, za nje skrajno neugodnih. Našim se je tudi posrečilo vreči rusko premoč iz več napol dovršenih utrdb. Pri tem nenavadnem napadu so imeli Rusi silne izgube. Tako sta se morala dva sovražna bataljona v teh bojih udati. Splošno je naša ofenziva proti vzhodu prav uspešna. Boj proti silni premoči Rusov je zelo težaven, zato bo napredovanje naših čet, kolikor se da presoditi, tudi počasno in zelo oprezno. Nasipi v Galiciji v nevarnosti. »Czas« poroča: Nasipi Visle, Sana, VVisloke in Wistoka, ki ščitijo pokrajine srednje in zahodnje Galicije jeseni in spomladi pred poplavami, so sedaj zelo ogroženi. Tekom zadnjih operacij so Rusi uporabili nasipe ob srednji Visli, ob izlivu Sana, Wis-loke in Wistoka za svoje pozicije. V teh nasipih so ponekod izkopali jarke, tako da so ponekod velike vrzeli in da je odpornost nasipov zmanjšana. Za vso pokrajino ob teh rekah, ki je, kakor znano, žitnica Galicije, obstoja velika nevarnost. Krakov. Krakovsko trdnjavsko povelj-ništvo je izdalo oklic, glasom katerega je izključeno, da bi mogle priti katerekoli civilne osebe v Krakov ali Podgorce in bi tam ostale več ali manj časa. Enako je civilnim osebam prepovedano zapustiti trdnjavo Krakov, da si nakupijo zunaj trdnjave živil. Civilno prebivalstvo so spravili iz Krakova preko Skanine in v tej smeri lahko tudi še ostale civilne osebe zapuste mesto. Vse osebe, ki nimajo vojaške legitimacije in ki ne morejo dokazati, da so preskrbljene za 3 mesece z živili, morajo mesto zapustiti. Dne 20. t. m. je bil razglašen maksimalni tarif. Liter mleka stane 28 do 30 v, eno jajce 11 v, kilogram krompirja 10 v. V Krakovu se je ustanovila meščanska straža, ki ima pred vsem nalogo, da ohrani historične spomenike v Krakovu. K tej straži se je priglasilo 120 prostovoljcev. Presoja vojnega položaja v Švici. Bern, 22. novembra. (Kor. urad.) »Berner Bund« smatra, da napenja tripleententa sedaj svoje najskrajnejše sile ter opozarja, da se po zahtevi trojnega sporazuma očividno pripravlja aktivno sodelovanje Japonske na evropejskih bojiščih. Ali bo Japonska posegla v dogodke in kje, to je še dvomljivo, vsekakor pa je mogoče, da bi moglo lj4 milijona dobro izvežbanega japonskega vojaštva imeti odločilni vpliv. Sicer pa: predno dospejo Japonci, bi mogla odločitev že davno pasti. »Bund« smatra, da so se Rusi na svojem desnem krilu umaknili v defenzivo, napravili so na desnem krilu »kljuko«, s katero se izogibajo opasnosti, da jih gen. Hindenburg s svojo sijajno taktiko objame. V defenzivi pa jim je težko priti do živega. Rusi se hočejo očividno boriti z naporom vseh svojih sil, ker vedo, da more sedanja bitka biti odločilnega pomena za celo vojno. * a * ZMAGOVITO PRODIRANJE V SRBIJO. — NAŠI SO VJELI OD DNE 6. T. M. DO DANES 13 000 MOŽ. Dunaj, 22. novembra. (Kor. ur.) Z južnega bojišča poročajo uradno z dne 22. novembra: Močne naše čete so že prekoračile Kolubaro. Vendar se nasprotnik še upira na raznih, dobro utrjenih pozicijah. Naše prodiranje sicer zavirajo, a ne zadržujejo omehčana tla, iz struge izstopivše reke, v hribih pa meter visok sneg. Poizvedovalni oddelki so v zadnjih dveh dneh zopet vjeii 2440 sovražnikov. Skupno število v bojih od 6. novembra sem vjetih sovražnikov znaša 13.000. * BOJI PROTI SRBIJI. Na jugu proti Srbiji po zadnjih odločilnih bojih ni bilo nadaljnih velikih bojev vse naše armade s srbsko vojsko. To nam povedo oficijalna poročila. Pač pa so se vršili manjši boji zlasti ob reki Kolubari in naše čete so reko na več krajih tudi prekoračile in zasedle več važnih pozicij. Zadnje dni je začelo tudi vreme nagajati. Sneg pa vrhovih, poplave v dolinah otežkočujejo prodiranje naših Čet, ustaviti ga pa ne morejo. Naše pozicije so, kakor pripoveduje neki častnik iz glavnega stana, zelo dobre. Onstran Valjeva so naletele naše čete na hud odpor, vendar obstreljuje naša artiljerija neprestano sovražne zakope. Takozvani Ciganski otok med Zemunom m Belgradom je bil od početka vojne s Srbijo zelo eksponirana točka za vojne operacije proti Bel-gradu. V mirnih časih je bil otok naš, sedaj pa se je zgodilo, da so naše čete otok iz taktičnih ozirov zapustile, kar so Srbi ob priliki svojega vpada izrabili in se tam držali v dobrih pozicijah do pred kratkim. Naše ar-madno vodstvo je sedaj sklenilo otok zopet zasesti, kar se je tudi zgodilo. Boj je bil zelo težaven in je zahteval tudi več žrtev, Srbi pa so imeli naravnost strašne izgube. Branili so se silno hrabro, dokler niso končno uvi>-deli, da se morajo vdati. Zasedenje otoka je velikega strategičnega pomena. Novo srbsko vojno posojilo. Iz Niša poročajo: Srbska skupščina je v tajni seji dovolila nov vojni kredit 110 milijonov. * NEIZPREMENJEN POLOŽAJ NA ZAPADU, BOJI NA CELI CRTI NA VZHODU. Berolin, 22. novembra. (Kor. ur.) Wolrfov biro poroča: Veliki glavni stan, dne 22. novembra dopoldne. Na zapadnem bojišču je položaj ne-izpremenjen. Na Poljskem se še vrše borbe za zmago. Boji južno od Plocka, v okolici Lodza in pri Čenstohovu trajajo dalje. Vrhovno armadno vodstvo. NA FRANCOSKEM IN V VZHODNI PRUSIJI NI IZPREMEMB. — PRI LODZU IN ČENSTOHOVU SE BOJI NADALJUJEJO. Berolin, 21. novembra. (Kor. urad.) Poročilo Wolffovega urada. Veliki glavni stan dne 21. novembra dopoldne. y'1^Wi Na zapadnem bojišču je v bistvu ostal položaj neizpremenjen. Skoro pred celo fronto kaže sovražnik živahno artiljerijsko delavnost. Operacije na vzhodu se razvijajo dalje. Iz vzhodne Prusije ni ničesar poročati. Nadaljujemo zasledovanje sovražnika, ki smo ga odbili preko Mlave in pri Plocku. LISTEK. Vojno posojilo. Na svidenje! Še en zamahljaj z robcem, še en pozdrav otročjih rok, še en pogled presrčnega slovesa iz oči soproge in moža in vlak se je odpeljal. I^esno in zamišljeno je častnik gledal za vlakom, ki je peljal njegovo rodovino na jug, od koder naj bi jo zopet privel domov — po vojaških vajah. Notri v vozu pa so kramljale otročje ustnice, veseleč se potovanja, opozarjajoč mamico »ah, tu je štorklja« — >*evo ta posebna kmečka koća« — da, vse jih je razveseljevalo, dasi je nudilo to potovanje malo pre-membe, kajti gališka pokrajina je enolična. Rodovitne planjave in zopet močvirnate ravnine, vmes raztreseno ležeče revne kmečke hišice in slabe ceste — to je vse, na čemer se more oko razveseliti. A otroci so kmalu uzadovoljeni in tako je bilo potovanje zanje velika zabava. »Kako lepo bo šele potem, mamica, kadar se bomo vračali z juga« ko nas bo spremljal papa, ko bomo ostali nekaj dni na cesarskem Dunaju in videli vse krasote velemesta; kako lepo bo šele tedaj!« Da, krasno bi moralo vse biti, a kako strašno žalostno se je vse zgodilo. Cesar je poklical svoje podložnike k orožju v varstvo domovine, da premagajo zavratno se približa-jočega sovražnika. »Vojna«, je bilo čitati v vseh listih, »vojna«, se je slišal z vseh usten in cd krasne palače do ubožne koče ie ta ena beseda »vojna« neskončno mnogo bolesti provzročila. Težko so pustili starši oditi edinega sina, ki so ga vzgojili s težavami in skrbmi in ki naj bi jim bil v starosti opora. Blagoslov staršev ga je spremil. Ali bodo sina še kdaj videli? V palači in v koči čuti materinsko srce enako in v koči je bolest še večja, kajti teh ubožcev ne tolažita udobnost in bogastvo in drži jih pokonci samo upanje na svidenje. Naj materinsko srce tudi še toliko trpi, ena bolest je še večja: če mora žena pustiti svojega moža, očeta njenih otrok v vojno. Tedaj drhti in trepeta srce vsako sekundo za življenje najdražjega na svetu. Kadar dan zori in v temni noći se poraja v njenem srcu plaho vprašanje: »Ali ga bom še kdaj videla?« Tako se je vpraševalo tudi tisto žensko srce, ki je, ne sluteč grozo, takrat jemalo slovo in se z otroci odpeljalo na jug — ah, ko bi bili slutili, da vidijo zadnjikrat moža in očeta. Bili so to zadnji srečni otroški dnevi, nad katerimi je zvesto čuvala ljubezen staršev, bilo je zadnjikrat, da so mogli zaklicati sladko ime »oče«. On je odšel na bojno polje in je kakor toliko sto drugih žrtvoval svoje življenje na oltarju domovine; daleč od svojih dragih je zatisnil za vedno oči — v tujini. Na jugu, pa kleče sirote pred Marijino podobo, moleč: »Marija, daj nam zopet našega . srca očeta.« Tu kleči onemogla žena, j ki ji je Bog navzlic njenim vročim molitvam vzel oporo, ki je izgubila moža, dom in srečo — in otročje ustnice jo vprašujejo: »Kdaj se peljemo zopet domov v Galicijo, kdaj nas pride iskat papa?« i Krvaveče materino srce mora odgovarjati. »Nimamo več doma, nimamo več očeta — zapuščeni smo. Dali smo največje in najtežje vojno posojilo — žrtvovali smo svojo srečo.« In koliko Jih je še, ki so tako nesrečni? E. H. i Črtica iz bahteriologiie.*) Spisal ravnatelj inž. chem. J. T u r k. Uvod. V burnih časih živimo. Priča smo velikim dogodkom, kakršnih svetovna zgodovina ne pozna. So to dogodki, ki imajo navadno strašne posledice. Ena teh posledic se nam že kaže na obzorju in se pojavlja v nastopu epidemičnih bolezni. S tem seveda še ni rečeno, da nas čaka poleg ene, še druga božja šiba. Vsekakor moramo biti zelo previdni, ker se sicer prav lahko zgodi, da se poleg jeklene toče vsuje še milijardska čreda nevidnih mikrobov na nas. Danes pač vemo vsi, da so povzročiteljice kužnih ali nalezljivih bolezni ter raznih drugih izprememb v živi in mrtvi prirodi bakterije. Govori se vsled tega že prav mnogo o bakterijah in se z njimi okoii meče, kakor da bi bile žoga, ki služi otrokom za igračo. Kljub temu pozna ogromna večina sodobnikov bakterije komaj po imenu. Temu se ne bomo čudili, če pomislimo, da je bak-teriologija Se prav mlada veda, ki se *) Ponatis brez pridržka dovoljen. je komaj napotila čez prag učenih laboratorijev med širše sloje ljudskih mas. Zato mislim, da ne bo ravno odveč, ako odgrnemo nekoliko tajin-stveno tanjčico, ki odeva bakterije, ter jim pogledamo pobližje v obraz. Videli jih bomo, kakšne so, kako žive, se rede in množe in kako delujejo v prid in blagor, pa tudi v škodo človeštva. Ozirali se ne bomo seveda na čisto znanstveno stran bakterij, ampak ocenili bomo pred vsem važno nalogo, ki jo imajo v človeškem in v gospodarstvu prirode. Na delovanje bakterij kot nositeljic človeških in živalskih bolezni pa se bomo le mimogrede ozrli, ker so buditeljice kužnih bolezni predmet posebne bak-teriologične vede, v kateri pisec teh vrstic vsled svojega poklica ni in ne more biti doma. Iz zgodovine bakterij. Bakterije imajo svoje ime od grške besede »bakterion«, t. j. palica. Nesporno je, da so že najstarejši kulturni narodi slutili obstoj bakterij. Pravega pojma o bistvu bakterij pa ti narodi niso mogli imeti, ker jim niso bili dani pripomočki, s katerimi bi jih bili mogli videti Trajalo je zavoljo tega silno dolgo, preden se ie z gotovostjo zaznalo, da obstoja poleg Stran 2. »SLOVKN KI NAHOD*, đue 23. novembra Uši*. 278 ftev. Pri Lodn MprednMo MU napadi. V okolici vzhodno od Čenstoho-va se bora naša Čete nuno ob rami a četami naše zaveznica In pridobivalo tla. a • • NA FRANCOSKIH BOJIŠČIH. Na francosko bojišče je dcspelo zadnje dni mnogo angleških in tudi francoskih ojačenj ter je pričakovati novega silnega in važnega sunka proti nemškim pozicijam med Dix-muidenom in Arrasom. Iz Kodanja poroča »Lokalanzei-ger«: Dasiravno poplave silno otež-kočajo operacije, nadaljujejo Nemci svo}e napade. Dospeli so pionirji z materijalom za zgradbo mostov, da odstranijo zapreke. Pota in polja so eno močvirje. Prodiranje in poizvedovanje je vsled neviht, dežja, snega in megle skoraj nemogoče. Zavezniki obstreljujejo z majhnim uspehom Dixmuiden, da motijo dela Nemcev. Nad Amiens so priplavala 4 nemška letala, ki so metala na mesto bombe. Rezervoir za plin se je razletel. Več oseb je bilo ubitih'. Pariški »Temps« prinaša podrobnosti o drugi poplavi Severne Belgije, ki jo je provzročil neki stražnik pri zatvornicah. Berlinski »Tageblatt* pravi, da no porabili Angleži v Dixmuidenu in okolici 4 krasne starorcmanske cerkve, da so postavili tja strojne puške, vsled česar so Nemci razdejali cerkve. O Belgijcih poročajo nemški listi, da so bili ostanki belgijske vojske v bojih ob Yseri popolnoma razbiti. Iz Ženeve poročajo: Francoski vrhovni poveljnik Joffre je dal razdeliti med francoskimi četami letak, ki obsega pcleg zatrdil o zaupanju v končno zmago tudi priznanje: Z czi-rom na čudovito hrabrost nemških rezervnih čet, ki so naskočile Dix-muiden, se kaže naša zmota. Podcenjevali smo nemško vztrajnost, zlasti pa hrabrost nemškega vojaka, ki ima največjo vrlino vojaka, preziranje smrti. Zimska oprema francoske vojske. Kopenhagen, 21. novembra. (Kor. urad.) Iz Pariza poročajo: V Belgiji in severni Franciji je zavladal mraz. Sneži neprestano. Ob fronti vlada trajno mir, ker zavira temperatura obe stranki, da bi mogli kopati strelske jarke. Kakor pravijo druga poročila, je vojno ministrstvo poslalo četam 1 milijon 135.000 preprog (odej), nad 1 milijon spalnih blazinic, nad poldrugi milijon spodnjega perila, 1 in pol milijona prsnih ogrevalnikov, prav toliko volnenih nogavic in 900.000 parov rokavic. BOJI V BELGIJI. Glasom pariških brzojavk se je posrečilo neki nemški diviziji pri Ypresu predreti obrambno črto zaveznikov, ki so se morali umakniti pred silnim nemškim napadom. Nemci so zasedli zavezniške pozicije na fronti 5 km. Tam so naleteli na velike rezerve in močne utrdbe. Ko so dobili zavezniki še nadalma ojačenja, so se baje Nemci umaknili pred silno premočjo. »Times* poročajo s Flanderske-ga: Med četami zaveznikov in Nemci stoji ob cesti Nieuport-Di nmriden kakor obrambni pas veda. Nadaljnja poplava je bila snočl končana. Vel ki trikot Dixmuidcn - Oostkerke - Caes-kerke stoji pod vodo in nadaljnje prodiranje Nemcev z Dixmuidenom kot izhodiščem, je smatrati kot silno tovarno. To nadaljnjo poplavo je sploh I smatrati kot odgovor na »sedenje Dixnuiidena. Pozicija na obeh straneh so Čudno raztrgane in nepravilne. Nemci so v torek pričeli bombardirati OostJunkerke in okolico. Streljanje se ie nadaljevalo tudi ponoči. Granate so padale tndi v vas in provzročile vefiko zmešnjavo. Prebivalci so se tepli za prostore v avtomobilih in ria vozovih. Vse Je bežalo iz vasi. Nieuport ie ravno tako, kakor nixmuiden, popolnoma razdejan. Boji v okolici so še vedno zelo resni, fronta pa je ostala več ali manj neizpremenjena, • '• Nov nemški sunek pri Dlximiidenu. Amsterdam, 22. novembra. (Kor. urad.) »Telegraaf« javlja iz Sluisa z dne 21.*. m. V Flandriji vlada danes zopet popolna tišina. Na bojišču je silen mraz in vsak dan pada slana. Kakor se Čuje. so Nemci ustavili svoj napad pri Nieuportu v svrho, da lahko izvrše silnejsi sunek. Nervoznost na Angleškem. London, 22. novembra. (Kor. urad.) Odlični angleški politiki objavljajo članek, v katerem poživljajo vse patrijotične organizacije k sodelovanju, da se angleški narod o važnosti vojne primerno poduči, in nevtralno inozemstvo o stališču Anglije objektivno informira. Članek poudarja; Ce ostane celi angleški narod trden, potem bo upamo zmaga na naši strani. Toda, mi ne smemo kolisati, naj pride kar hoče, mi ?e ne smemo utruditi, mi se ne smemo zadovoljiti s kakim skrpanim premirjem, ki hi imelo za posledico, da bi bili naši otroci zopet izpostavljeni nemškim jrroznjam. katere bi pripravile državi še strašnejše gorje, kakor danes. Nase javro mnenje ne sme podlegati temneramentu in opo-teči vojni sreči. Nevtralnim deželam pa moramo podati jasno razlago angleške zadeve, predložiti jim moramo materijal, na katerem bazira naša srvar. ■ Belgija prodana Its izdana. Berolln, 22. novembra. »Lokal-anzeiger« javlja iz Rosendala: Pred-včerajšnem so internirali v Bredi 7 belgijskih častnikov od 2. pešpolka, ki j;h je kralj Albert še 5. novembra odlikoval z vitežkim križcem Leopoldovega reda. ki pa so sedaj desertirali. Častniki so izjavili, da so se naveličali voditi uboge belgijske vojake v boj za brezsrčne, le za sebe skrbeče Angieže. Kralj Albert nikakor ni zadovoljen, da ginejo njegovi vrli Belgijci — toda k3j naj počne? Ko se je zadnjikrat sestal s Poincarejem je zapisal svojo državo Francozom in Arg!ezem. Danes je le le suženj, in ni več Kralj. Svobodna Bel?ija ie izzubljena, in naj se Nemci umaknejo ali pa ne. Prodani smo in izdani. Legar med belgijskimi bejmnei. Potterdam, 22. novembra. (Kor. urad.) »Maasbode^ iiviia iz Fiissin-gena: Med tukaj se nahajaj' čimi belgijskim: begunci je izbruhnil legar. * '*ino v Scverrem m rju. tfaz.g, 21. novembra. Kor. tir.) Poluradno izvedena pre kava je doenab. da so naplavi ^e mine, vseli je okreg 100, In tuđi r^a, ki Je povzročila nesrečo pri West Capeiie, med njimi ne nahaja niti ena nemška vseskozi angleškega izvora in da se mina. Ftoff tirati araipM ta aaajailui Loado«, 22. novembra. (Kor. urad.) Admiraliteta naznanja, da so pristanišča ob rekah Humber in Tirne, ter v Firth o! Forth* v Moray-Firth in v Scapa Flow cd 27. t m. t minami zaprta; ladje se morajo tore] posluževati pri prihodu in odhodn posebnih voditeljev. Razmere na Angleškem. »Dalv Mail« z dne 17. t. m. konstatira, da manjka na AngleSkem orožja in uniiorm za večino rekru-tov. Neki v Avstriji živeči Irec iz stare rodbine piše »Lokalanzeigerju«, da noben Irec ne bo pomagal Angliji v tej vojni, ker bi zmagovita Anglija le še boij zatirala Irsko. * Ponesrečen napad na ZcppeHne v Friedrlchshafenu. Bcrolln, 22. novembra. (Kor. ur.) Včeraj opoldne sta priplula dva sovražna aeroplana nad mesto ter metala bembe na delavnico za Zeppeli-ne in na hangar. Vrgla sta pet bomo, ki pa niso napravile posebne škode. Na aeroplana se je takoj streljalo.4 Eden je padel zadet na tla. Težko ranjenega avijatika. nekega angleškega mornariškega častnika, so prepeljali v bolnico. Drugi aeronlan je ušel. PTaker pa se trdi, je pozneje padel v Bcdensko jezero. Siurtgart 21. novembra. (Kor. urad.) Namestnik vrhovnega poveljnika 13. armadne kora razglaša: Danes cb 12. uri 15 minut popcldne sta napadla dva angleška letalca zrako-plovsko postajo v Friedrichshafiu. Obrambni oddelek v Friedrichshafnu se nahajajoče pehote je streljal na zrakoplovce. Finega izmed njih je zadel, da jepaJel na tla in bil vjet. Drugi je pobegnil v smeri proti švicarcki meji. Rombe, ki sta jih letaba vrgla, niso napravile na zrakoplovskem hangarju nobene rkode. Tzmed civilnega prebivalstva na ie bil eden ubit, več pa ranjenih. Zrakoplov, ki je nadel na tla, je le malo poškodovan. FricdrlcV^aren, 21. novembra. (Kor. ur.) Bomba, ki jo je danes vr-ge1 angleški letalec, ie zadela neAcjNi v Švici ro*erega kro*n?l"ega oomoč-irkn, Tudi dve ženski ste bili težko poškodovani. Letalec sam je na glavi in na r-^ki te*ko ranten. Pomrev^nje, da ie nVufi !eta!ec u* >nil v Boden-skem jezeru, se ne potrvne. V doka? nizkem noi«**?! pad Minzell^m le vrgel bombo, ki na ni naoravila škode Angleške pus!ce za zrakoplove. Lordon. 22. novembra. 'Ker. urad,) »Da3y Mail« poroča, da namerava vojni urad uvesti novo obliko ou^ic za zrakoplove. Nova Dušica je baje veliko V>!j nevarna kakor dose-d«!?fa in *e tako silna, da lahko prodre tudi streho strelsk'h jam. Nov; generslr*! gubernator v Tsing-tavu. Loudon, 22. novembra (Kor. ur.) Kakor poroča Rcvter'ev biro, je une-no*van za generalnega miber* oria v Tshfgtavn general K^mio. Okrog 100 mož br~]cčo nemško prsadko l repelfeH) v koncentracijska t"" ori-fča na Japrr^-o. Vsf3-a v Jnf"\ AfiikL Iz RottenSama poročajo, da sta se vojna oddelka De Weta in Bever-ja ¥ MM Afriki združila. Število staš>v cenijo sedaj na 15.000 mož. Angleška vlada je odposlala na za- ;-ii-r.Ti-r-nwr,-i- r.»s ..IM ..,,... i — m i ■ —i-----TTTT»Ti~''TT i _ ■ * J»*g htevo Južnoafriškega ministra v Ca-petowu angleško vojno brodovie, POLITIČNA DEBATA V BOLGAR-SKEM SOBRANJU. h Sofiie poročalo: V sobranju je pričela adresna debata. Opozicija pošilja svoje najboljše govornike v boj — za tripleentento. Voditelj demokratov Malinov je zahteval, da se naj vlada obrne na trojni sporazum in doseže revizijo bukareške in cari-grajske pogodbe. Voditelj agrarne stranke Stambolijski je zagovarjal absolutno nevtralnost, vendar pa se Je treba sporazumeti z eno ali drugo skupino velesil o vseh važnih vprašanjih. Tozadevna pogajanja naj bi vodil koalici;ski kabinet. V imenu narodne stranke je govoril mesto obolelega Gešova bivši minister Teodorov, ki je zahteval sporazum z Rusijo in koalicijski kabinet. Dr. Da-nev je priporočal, da se naj s pomočjo Rusije pridobijo sedaj važne kompenzacije od Srbije, ki je sama v }oko neprijetnem položaju, šef širokih socijalistov Sakazov je zahteval, da se sestavi koalicijsko ministrstvo, v katerem bi morale biti zastopane vse parlamentarne stranke. Vladna stranka se drži dosedaj Še precej pasivno. Opozicijonalnim govornikom je odgovarjal le posl. VolČev, ki je poudarjal, da ni treba koaličnega kabineta, ker zasluži sedanje ministrstvo popolno zaupanje. Debata se še nadaljuje. Os*ri in žaljivi izpadi opozicije proti Turčiji so napravili v javnosti veiik vtis. * Bo'gaiifa in Turčija. Tz Carigrada poročajo: V turških političr:h krogih se je razširila vest, da je Bolgarija za tripleentento že pridobnera in da bo nastopila proti Turčiji. 0:icne!nl krogi pa konstatirao, da so bo!Secolo« "oroča: Sveta vojna v Egiptu sicer m nasla pričakovanega odziva, vendar pa se je bati nemirov v Kahiri in Aleksandriji. Ti nemiri bi ogrožali tudi italiamske interese. Zato se je Italija odločila poslati v sporazumu z angleško vlado vojne ladje pred Mekšan d rij o. * * * Francoske kolonije. Iz Berolina poročajo, da je bilo razglašeno nad francoskimi kolonijami, z ozirom na mohamedansko agitacijo, vojno stanje. Marseilski listi potrjujejo, da so bili kolonijalni polki iz Marseilla odposlani v Airiko. * ALBAXLJ4. Princesa \Vied je dobila, kakor poročajo iz Berolina, poročilo iz Šja-ka in Tirane, da je tamošnje prebivalstvo proti Esad paši in si želi princa \\ieda zopet za kralja. Kakor poročajo iz Albanije, je položaj Esad paše vedno bolj opasen b težaven. Njegovo rojstno mesto Tirana se je dvignilo proti njemu. llszd paša je zato sklenil proglasiti nad mestom obsedno stanje in poslati tja močne čete. Važno ie, da se ie Esad paša sporazumel s Prenk Bih Dodo, vsled česar ie mir v Skadru zasiguran. Prenk Bib Doda ie bil te dni v Draču *er se ie nato vrnil v Skader, kjer ie prevzel vodstvo uprave celega vilajeta. Povsod vihri albanska zastava namesto turške. Bib Doda in odsek priznava Esad pašo kot predsednika centralne vlade in vrhovnega poveljnika vseh albanskih čet. Sedaj je Esad paša odpoklical svoje čete od reke Mat Vo*no posojilo. Uspeh vojnega posojila je sijajen in je prepričevalen dokaz notranje sile avstrijskega prebivalstva. Tekom teh dni bo brez dvoma še toliko posojila podpisati, da bo skupni uspeh presegel dve milijardi. Pri dunajski eskomptni banki je b:lo v soboto podpisanih 5,910.000 K, pri Živnostenski banki 1,286.000 K, pri Bankvereinu nad 5 milijonov in pri avstrijski hranilnici 43/4 milijona. V Trstu je bilo pri filijali kreditnega zavoda vsega skupaj podpisanih 9 milijonov kron, pri Jadranski banki več kakor 1 milijon, pri depozitni banki 1 milijon. Iz Zagreba se poroča, da je bilo rri hrvatski hranilnici podpisanih 4,272.000 K. Ti izgledi kažejo, s kako patrijo-t'čno navdušenostjo je prihitelo prebivalstvo na pomoč državi *Berliner Tageblatt« poroča iz* Pariza, da so vsi člani rodbine Roth-schild poslali nazaj svoje avstrijske plemiške patente. Dnevne vesti. — Izredna nujna tajna seia občinskega sveta je danes v ponedeljek, dne 23. novembra ob 6, zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: Naznanilo predsedstva. Poročilo županovo glede nekega jamstva mestne občine za krojaško zadrugo v Ljubljani. — Vojna in mir. Novi papež je izdal enciklike v kateri popisuje grozote sedanje vojne in roti vladarje in vladarske osebe, naj hite, da za-gotove svojim narodom dobrote mira. Ta papeževa enciklika je najslo-vesnejši poziv na mir, a prvi glas to ni. Iz nevtralnih držav se je že večkrat slišalo, da žele mir, kajti nevtralne države imajo od vojne veliko škodo. Koliko škode ima samo 11 a -1 i j a. Ta je le na dohodkih iz tujskega prometa izgubila že 600 milijonov, a njena industrija, ki živi samo še od milostnega do < za angleškega premoga, hira in gineva, vrh tega pa je ogromno število delavcev prišlo v najlepšem času iz tujine domov — brez prihrankov. Končno si je Italija v »varstvo« svoje nevtralitete še naložila ogromna bremena za mobilizacijo svoje armade. Sliši se tudi, da bi Združene države severo-ameriške rade posredovale, deloma da bi povečale svojo politično veljavo, deloma, da bi prezident VVilson pridobil na osebnem prestižu. V nekaterih nevtralnih država'i provzro-ča mirovno gibanje tudi strah za prihodnost. Kako lahko bi se zgodilo, da bi bile na pr. balkanske države zapletene v vojni metež. Tudi v nekaterih na vojni udeleženih državah se pojavljajo mirovne struje. Tako se nekdanji ruski ministrski predsednik grof Witte, ki je bil vedno za zvezo Rusije z Nemčijo in proti Angliji, močno trudi, da bi rusko politiko spravil v mirovni tir. Najostrejše nasprotje proti tem prizadevanjem vlada na Nemškem. Tam pac najbolje spoznavajo, koliko spornih vprašanj mora ta vojna rešiti. V začetku se vse vprašanje sukalo le okrog hegemoni.e na Balkanu, zdaj pa je prišlo v poštev še vse polno orijentalnih vprašanj Cingtau — južna Afrika — Egipt — Perzija — Carigrad — vsa ta vprašanja je danes mogoče rešiti samo z mečem, pravijo na Nemškem in dostavljalo, da bi v današnjih razmerah sklenjeni mir, ki bi ne rešil teh vprašanj, bil samo provizoričen in bi lahko kmalu nastala nova evropska vojna. Na Nemškem pravijo, da more trajen mir nastati le tedaj, če ga bo diktiral meč. Tako se torej kaže, da še dolgo nismo tako daleč, da bi prišla papeževa enciklika v poštev. A tudi že prvi skromni glasovi za porazumljenje med vojskujočimi se državami so telažilni. Posebno ker se odjavlja še drugo dobro znameme. Vojskujoče se države so začele s špotovanjem govoriti druga o drugi, skrbe za ranjence po načelih humanitete in so začele zatirati tisti strašni ton, v katerem so v prvih časih vojne pisali gotovi listi. Enkrat pridejo pred sodb' zgodovine tudi tisti, ki so gojili take surovosti, hvaležno pa se bo zgodovina spominjala tudi tistih, ki so se takih surovosti ogibali in se jim vpirnli. — Vojno posojilo. Na prošnjo, ki jo je stavil deželni odbor v lastnem in v imenu več občin in korporacij, je Njega ekscelenca g. deželni predsednik gospoda c. kr. finančnega ministra brzojavno prosil podaljšanja roka za podpisanje vojnega posojila v svrho, da se tem činiteljem daje potrebni čas za izvršitev potrebnih iormalitet, oziroma za izposlovanje odobrenja za porabo vezanih glavnic. — Volno posojilo. Pri kreditnem zavodu v Ljubljani so na vojno posojilo podpisali 15.000 K tvrdka Bratje Mosković v Ljubljani, 5000 K K. u. k. Sanitats-Stamm-Abteilung Nr. 8, Ljubljana. 1000 K g. dr. Georg Roethel. distriktni zdravnik. Kočevje. 600 K g. Jos. Kurent, blag. sluga Kranjske hranilnice. Ljubljana. 100 kron Ana Kiern. Ljubljana, 100 K Ana Wurzer, Ljubljana, 100 K Ana Sašek, Ljubliana, 30.000 K Hans Krisper, Ljubljana, 15.000 Josip Krisper, Ljubljana, 10.000 K A. Eben-spanger, Ljubljana, 30.000 K Ana Schneditz, dvom. svet. soproga, Ljubljana. 5000 K dr. Moritz Kar-nitschnig, Kočevje. — Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani je subskribirala dne 21. t m. Posojilnica za Stari trg. Lož In sosedstvo, Stari trg pri Ložu 20.000 K 5V2% d. p. avstrijskega vojnega posojila iz leta 1914. — Vojnega posolila je podpisala novomeška občina 5000 kron. — Odttkovaaia. Podpolkovnik domobranskega polka it 4 Karel Brunner, ki je iz izza prejšnjih let' v Ljubljani dobro znan, je dobil red železne krone IIL vrste z vojno dekoracijo. — Signum laudis z vojno dekoracijo so dobili: nadporočnik domobranskega polka št. 3 Rudolf Smola in Viktor Majetič, poročnik domobranskega polka Št. 27 Adolf Lešnik, nadporočnik istega polka Emil Maje-rič in nadporočnik tirolskih dež. strelcev Otmar Gamiljek. Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo sta dobila nadporočnik dež. strelcev tirolskih Ignacij Hočevar in stotnik domobr. polka št. 27. Ferdinand Gobane. — Ivan Pavšlč, c. kr. poročnik v rezervi in c. kr. računski oiicijal pri deželni vladi v Ljubljani, in posestnik v Zgornji Šiški, je padel dne 11. novembra na bojnem polju pri gori Li-sac v Dalmaciji. Sovražna krogla ga je zabela v glavo trko, da je še istega dne zvečer umrl. Njegovi tovariši so ga prenesli na obvezališče. Tam so mu napravili rakev, jo okinčali z iz zelenja povitimi venci ter ga pokopali dne 12. t. m. z vsemi vojaškimi častmi. Na grobu mu je govoril v slovo v srce segajoč govor njegov komandant polkovnik Tork. Na Pav-šičevem grobu je postavljen lesen križ z njegovim imenom. Pokojnik je bil plemenita duša, vesten uradnik, ckrben fosporiar, k' zapušča žalujočo soprogo in dva sinčka. — S+o* \h Arno!d V/iirmer, rodom Kestnp"evčf:~!, je padel na severnem bojišču. Bil je izvrsten častnik in do^er povef:mk svoji stotniji. Dasi rrrnen v trebuh, je vstrajal v fronti dokler ga ni zadela krokija v crlavo. B^di hrabremu junaku in blagemu človeku ohranjen časten spomin. — Padei "e na bojišču nadporočnik Bogoljub Kodermann, sin pisarniškega ravnatelja nri okrožnem sodišču v Novem me^tu. — Urnr! ?e v tc'rrcl v Be-'čkti na težki rani, ki jo je zrdobi! v bom v Galiciji. 2-^letni i^fa^terst 27. pe~pnl-t>oW'~* Fnnc U r b i n c iz Dobrunj pri Ljubljani. — Na južnem bo??šču je bil ranjen rezervni poročnik pri 53. pehotnem po'ku Karel M i k u ž , uradnik Ljubljanske kreditne banke. ?ra^nel mu je prebil levo stegno, a k sreči ni zlomil kosti. Operiran je bil z uspehom. Nadejati se je, da bo v kratkem okreval. — Pa^en ;e bi! na severnem bo-rrčn kacet 97 peš^olka Franc R a -dej n Celja. Sec^ai še ^eži v t*ekrm konvietn na Scdrrr^ra^kcm in pride krm! u v domačo oskrbo. — Potresa *e Jo^ef Rus, drago-nec 5. polka, 4. eskadron. 3. ved. Službenec leta 1911. Kdor kaj o njem vč, naj blagovoli sporočiti njegovemu očetu Ivanu Rus", no-estniku v.Travniku št. 44 pri Rakeku, okraj Kočevje. — Kdo ve ka»? Fnmc O z b i č, infanterist 97. pešpolka, 15. stotnija, in Janez O z b i č, rezervnik 27. do-mobranskpga polka, oba doma v Lo-meh nad Crmm vrhom, sta od'la na severno boječe in ni^ta nrrlala že dva meseca nobenega poročila Kdor kri ve, r'1' blagovoli sporočiti to na na«=!ov: Marija O z b i č, Maribor, Bismarko^a cecta 13. — Iz Satrare ob Vo'gl se je na potu v Sibirijo oglasil stud. phil. Fra^c Možina, kadet pri 36. peS-polku. — Seznamek izgub št. 65, 66 in 76 so nabiti na deski pred glavnim vhodom mestnega magistrata. — Nemški parlamentarni »Natl-ona!verband« je imel te dni na Dunaju zborovanje, na katerem se je razpredla tudi obzirna debata o politiki, katero bo treba Nemcem voditi po zaključenju miru. Nemški nacijo-nalni poslanci so se tozadevno popolnoma sporazumeli. — Promocija. Danes, dne 23. t. m. je bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem modroslovja g. Lavoslav C e r m e 1 j iz Trsta. Na istem vseučilišču je bila danes promovirana doktorjem modroslovja gdč. Angela Piskernik iz Železne kaplje. — Rojstna stoletnica Frančiška Močnika. »Učiteljski Tovariš« je posvetil posebno slavnostno številko rojstni stoletnici v Cerknu na Goriškem rojenemu Frančišku vitezn Močniku, čigar velike zasluge za slovensko Šolstvo so v resnici nepozab-ljive. Močnik je bil pisatelj šolskih knjig in organizator uČiteljstva ter je kot šolski nadzornik dosegel, da so se odpravile popolnoma nemške ljudske šole in uvedle utrakvistične, iz katerih so se po zaslugi Andreja Praprot-nika razvile slovenske ljudske šole. To so zasluge, ki so naravnost velikanskega pomena za naš narod. — Anton Gorše t. Snoči ie umrl naš ljubljanski someščan, posestnik in gostilničar gospod Anton Gorše v starosti 60 let. Pokojnik ie bil mnogo let kantiner v vojašnici 27. pešpolka. in Je otvoril posebno gostilno, k! Io ie občinstvo vedno rado posečalo. Pokojnik ie bil mnogo let tudi ljubljanski občinski svetnik in vedno neomajno zvest in delaven pristaš narodno-na-predne stranke. Bodi vrlemu in zna-čajnemu možu ohranjen prijazen spomin! — Proskripdjo sovražnih podanikov, ki se nahajajo na Ogrskem, je odredilo ogrsko notranje ministrtvo. — Umrla !e v starosti 74 let ma-jorjeva vdova gospa Josipina Hay-n e, tašča višjega revidenta južne železnice g. Masija. — Iz šolske službe. Učitelj na mestnem liceju v Ljubljani, dr. Jug, je dobi! naslov profesorja. — Pouk na mestnih deških Šolah, S poukom na javnih mestnih deških šolah v Ljubljani se radi nepričakovanih ovir še ne bo moglo pričeti in ostanejo šole zanaprej na nedoločen čas zaprte. — Skušn a za kovače iz pod-kovstva, ki niso obiskovali podkovske šole, bo dne 31. decembra v podkov-ski Šoli kmetijske družbe v Ljubljani. Prošnje je vložiti do 15. decembra pri vladnem svetniku g. Ivanu Mundi v Ljubljani. — Podkovska šola v Liubliani. Šestmesečni tečaji na tej šoli se prično dne 4. januvarja. Poleg podkovstva se učenci uče ogledovanja klavne živine in mesa. Prošnje za sprejem je vložiti do 15. decembra pri ravnateljstvu podkovske šole v Ljubljani. — Kolera. Dne 22. nov. je bilo na novo prijavljenih 5 slučajev kolere na Dunaju, 5 na Nižjem Avstrijskem, 1 na Češkem, 4 na Moravskem, 8 v Sleziji, 6 v Galiciji. Ranienci v Novem mestu. Dne 19. t. m. so pripeljali 78 v Galici ranjenih vojakov v Novo mesto, kjer so oskrbovani v ženski bolnici. Nov odvetnik. Gospod dr. Fran Jerala, odvetnik, se je z današnjim dnem nastanil v Škofii Loki ter ondi odprl svojo odvetniško pisarno na Glavnem trgu v hiši „pri Cenetu". »z Središča. Od Nj. cesarske Vis. nadvojvode Franca Salvatorja je dobil časten znak za zasluge vprid „Rdečemu križu* g. Jakob Zadravec, lastnik paromlina in veleposestnik v Središču. Iz davčne službe. V trajen pokoj sta stopila davčna oskrbnika Jožef Fister v Šoštanju in Leopold Hau-senbtihel v Celju. G. Fistru, ki je užival kot vrl slovenski uradnik v šo-štrmjskem okraju velik ugled, a je tudi moral marsikaj pretrpeti, želimo v zasluženem pokoju še mnogo zdravih let! Oproščen. Te dni se je vršila pred vojaškim sodiščem v Gradcu obravnava proti davčnemu upravitelju Alojziju Knezu radi pregre-ška po § 305. k. z. Obravnava je dokazala popolno njegovo nedolžnost. Bil je oproščen in takoj izpuščen iz zapora, v katerem je bil od meseca avgusta. Čudež v Zagrebu. Zagrebški listi proglašajo za pravi čudež, da se je predvčerajšnjim pojavila po dolgem času na zagrebškem trgu kmetica, ki je prodajala jajca. Prodajala je jajce po 14 vinarjev. Zagrebčanke so se malodane steple za jajca. Sneg. Po prav mrzlih dneh je začel padati sneg in leži v gorah že prav na visoko. Nezgodi. Vlagateljica Frančiška Rozmanova je hotela v Zeschkovi tovarni za vrečice iz stroja potegniti raztrgan *paoir, a je prišla z levim kazalcem med dva valjarja tekočega stroja, katera sta ji prste zmečkala. Tudi delavka Apolonija Kosova je prišla v tovarni za lep z desnim pr-stancem v stroj, ki ji ga je istotako zmečkal. Obe sta morali seveda ta- koj zapustiti delo in iskati zdravniške pomoči. Na opazovalni oddelek v deželni bolnišnici so včeraj prepeljali v Ljubljano interniranega Jakoba 2e-leta iz Primorskega. Rnzne stuiffL * Borzo v Bukarešti so, kakor se poroča vsled gotovih notranjih dogodkov zaprli. * Vojno poso'ilo v Franciji. Iz Pariza poročajo: Francoska vlada bo predložila parlamentu predlogo o najetju vojnega posojila 10 miljard frank, * Mraz na Tirolskem Na Tirolskem je zavladala huda zima. Zadnje dni je padla temperatura na 10° pod ničlo. Reke so deloma zamrzle. Na severnem Tirolskem kakor tudi v sosednjih bavarskih pokrajinah sneži že celi teden. Komunikacije so otežkočene, * Sirote pokojne prestolonaslednike dvojice se nahajajo zopet na gradu Konopištu, kjer je urejena krasna bolnica za ranjene vojake. Oba mlada princa in princezinja se posvečujejo nanaravnost ganljivo oskrbi ranjenih volakov, jih obiskujejo in jim delijo mala darila. * Težkoče angleške aprovizacije. „Times" javljajo iz Melbourna, da se nahaja v avstraljskih pristaniščih 1625 ton sirovega masla, 5900 govejih četrti, 950.000 jagnet in kozličev ter 80 000 košar kuncev. Ta živila ni mogoče izkrcati, ker primankuje parnikov s hladilnimi napravami. Brzojavna poročili. Turške operacije v Kavkazu. Carigrad, 22. novembra. (Kor. urad.) »Agence Ottomane« priobčuje ta-le komunike glavnega stana: Naše čete, ki prodirajo proti Batumu, so popolnoma vrgle sovražno armado preko reke Čoroh. To ozemlje smo vojaško zasedli. Naše čete so prodrle proti Artvinu in zasedle ta kraj. Po došlih vesteh o boju pri Šatel Arab, je dognano, da so imeli Angleži v tem boju 750 mrtvecev in okrog tisoč ranjencev. V boju, ki se je vršil med Svataco in Gertebe, kakih 30 km vzhodno od Kanala, je padlo mnogo častnikov in vojakov. Zelo mnogo jih je bilo ranjenih. Vjeli smo precej veliko število sovražnikov. Angleške čete so se umaknile v nerednem begu. Turki ob Sueškem kanalu. Carigrad, 22. novembra. (Kor. urad.) Glavni stan razglaša uradno: Turške čete so prispele do Sueškega kanala. Pri Katari se je razvil boj, v katerem so bili Angleži poraženi in z velikimi izgubami pobegnili. Carigrad. 22. novembra. (Kor. urad.) »Agence Ottomane« priobču-je ta-le komunike glavnega stana: Z Alahovo pomočjo so naše čete dospele do Sueškega kanala. Eksplozija v Rimu. Rim, 23. novembra. (Kor. urad.) Snoči je nastala v palači, kjer se nahaja penzijonat »Hčerk Marije Imma-kulate«, acetilenska eksplozija, ki je izzvala v mestu veliko razburjenje. Palača je poškodovana. Neki sluga je ubit. Eksplozija je nastala vsled neprevidnosti. Novo glavno mesto republike Meksiko. London, 22. novembra. (Kor. urad.) »Times« javljajo: Carranza je določil Orizabo mesto Veracruza za rezidenco republike. fotiaširit lis* ftbseaa 4 stran'. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«, Potrti od neizmerne žalosU in vendar udani v najmodrejšo voljo Božjo, naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preljubiteni član nase rodbine, preskrbni, nepozabni oče, oziroma soprog in zet, gospod Ivan Pavsič c kr. rai. «fM|a1, I« c ki. rei. poročnik dne 11. novembra t 1. padel v junaSkem boju pri Cerkvici v Črnigori, kjer je bil od nasprotne kiogle pri vestnem izpolnjevanju vojaških dolžnosti smrtno zadet in dne 12. novembra pokopan na vzhodnem pobočju gore L i sac 3833 Jutri, v torek 24. t m. ob 8. uri se bo zanj darovala sv. maša zadušnica v Dravljah. Bodi značajnemu junaka zvest in časten spomini GOR ŠIŠKA, 33. novembra 1914. ftoOlna PavUft-Potaik, ,đsa,-tJB.»t,.l. , ..,.-. ujMamiMfc Stran 4» »SLOVENSKI NAROD*, dne 28. novembra 1914. 278. štev. Mesto vsakega posebnega obvestila. Iv/asa O srde naznanja prebridko vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njen ljubljeni nepozabni soprog, gospod Anton Goršo posestnik ta ftstllaltar po kTatki in muCni bolezni, previden s sv. zakramenti, v starosti 60 let, danes zjutraj ob f/4l mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega ra'nkega bo v torek, dne 24. novembra t. 1. ob 1. uri popoldne iz hiSe žalosti Marija Terezija cesta St 14 na pokopališče k sv. Križu. 3831 Priporočam ljubljenega pokojnika v blag spomin. LJUBLJANA, 23. novembra 1914. Tužnim srcem in globoko žalostjo javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem preZalostno vest, da je nas iskrenoljubljent soprog, predobri oče, brat, tast in stari oče, gospod Albin Smola c kr. dež. sodišča nadsvetnik v p. in predsednik Mestne hranilnice v petek, dne 20. novembra 1914 ob polu 2 uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere, v 62. letu svoje dobe, po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika bo nedeljo, dne 22. novetnbra ob 4. uri popoldne, iz hiSe žalosti na tukajSno pokopališče. Sv. ma§a zadu§nica se bode služila v petek 27. novembra ob 9 Uri v kapiteljski cerkvi. 3828 Prosi se tihega sožalja! V NOVEM MESTU, dne 20. novembra 191 L Filipina Smola roj Haoifes, soproga. Sustav Smola, c. in kr. stot. 53 pešp. Angela Volaka roj. Smola, dr. Albin Smola, odvetnik, Josip Smola, stud med., otroci Vladimir Vojaka, zet. Zlatica, Danilo in Vladno Vojaka, vnuki. ———■ ■ . —— —^^—_ Dobre, svelo češke 3802 bimittslHu so dobivajo vsak torek In petek. Pečenka od mladih prešfčkov, f!so prekajeco meso, okusne hrenovke in saHala de se dobivajo pri 1 Chalupnik, Stari trg 19. j Sotrudnik boljša moč, vojaščine prost, meSane stroke in kontoristinja ali kontorist zmožna obeh dež. jezikov, samostojna moč, vešča dvostročneea knjigovod. izvežbana v pisarniško-trgov poslih ter praktikanti n i a, SPaF" so sprejmejo tako). 7U«9 Ponudbe z zahtevo plačila in prepisi spri čeval v dosedanjem službovanju pod , Konfor 370O« r.a upravništvo »Slov. Naroda«. M umetniške razglednice pisemski papir ^& Mccrtja Tičcur, J^jubl/ctrta, Sv. Petra cesta štev. 26 —_______J^esljeva cesta štev 7 j l\ SANATORIUM • EMONA /J P ZA NOTRANJE IN Kff*J=ttClSE BOLEZNI IZ #1 LJUBLJANA KO!*EN6KEGA ULICA k fj. P sepzdiwc ffiajaj"DRFR DERGANC \| waltrojnik monter, izvežhan na vseh sistem h tudi na električnih strojih, sprelmo slnfibt). ■ ^83> Nas ov. pove uoravn »Slov. Narodi« Gospodična zmožna slov. in nemškega jezil~a, strojepisja in stenografre. IftčO slulbo kot kontoristinja, kasirka ali nroda alka. Naslov pove upravn. »Siov. Naroda«. um stanovanje s 3 sobami, verando. knhinio in kletjo so tako! odda v Kollzefn. Natančneje se poizse istotp.m, vrste it. 6.__________________38n Učenec iz boljše hiše, močne postave n s nri-merno izobrazb" 80 sprofmo tako' pri tvrdki. MARTI* 0G0REV:, tr-■ovins z mei. blagom, Eonf'oe, Spod. Stajorsko. 3816 Odda se mesnica v oajeiB in sicer 3722 a 15. decembrom t. 1. Vprašanja naj se pošiliaio na unrav. »Slov. Naroda« pod „mesnica 3722". Kraiiipiili kateri bi poleg naročen h objf k de al tudi za kupčijo, se sprolm« v trsfno delo. — Poizre se Gosposlcs »lica it. 41, levo. 3803 |f Sprejme se ~9R voznik piva tresen in zanesljiv, veifc brani a in IliSSVO. 5833 Zaloga Reininghaus - Puntigani L'abijans, SSartiaava c^sia 23. 0vi volno kdor 1© ima na proda}, naj Jo ponudi tako) 3s o J. Grobelniku v LJubljani. Kupim vssko vrsta tndt irna in neodiiteno no kres konkurenčni osni. Posebno ps so ?lač* le?a bela oMitona no n*!v!*!i coni, ki se saa'0 lahko nudi. VSA* _ B*f Modni salon ofaane Schiller, Sa. $>eira cesta st. 29 priporoča veliko izbero i zgoto rt jenih duna jskih damskih in dekliških klobukov ^=c^==cx==c: praznih oblik in nakita. xu^s^=ccs==g Žolni klobuki vedno v zalogi. Žalni klobuki vedno v zalogi. 031