štev. 26 Cena 15 din PTUJ, dne 3. iulf|a 1959 Letnik Xir Iz resolucije IV. kangresa IKS Delegati IV. kongresa ZKS so na osnovi poročil in razprave na konRresu sprejeli obširno reso- lucijo o naslednjih nalogah ko- munistov v Sloveniji. Resolucija govori uvodoma o nalogah Zveze komunistov Slo- venije pri razvijanju proizvodnih sil in nadaljnjem razvoju socia- lističnih odnosov. Od zavzema- nja komunistov je odvisno na- daljnje razvijanje in izpopolnje- vanje sistema nagrajevanja po delovnem učinku, nadaJjnji raz- voj proizvodne kooperacije med delovnimi kolektivi, razširitev kooperacije v kmetijstvu. Keso- lucija usmerja komuniste v boj za popolnejše izkoriščanje ob- stoječih gospodarskih zmogljivo- sti in za skladen razvoj vseh proizvodnih panog našega go- spodarstva. Iz tega ij-haja potre- ba po večji skrbi zaostala pro- izvodna področja, po skrbi za na- raščanje proizvodnih nredst^v in služb, ki služiio sološnemu druž- benemu napredku. Osebna po- raba naj narašča v mec>tih in in- dustrijskih krajih hitreje. Resolucija dalje govori o na- logah pri rasvijanju socialistične demokracije. Komunisti se mo- rajo zavzemati za neposredneje sodelovanje in odločanje držav- ljanov v vseh družbenih vpra- šanjih. Komunisti so dolžni za- vzemati se za zboljšanje delov- nega sistema v organih delav- skega samoupravljanja, prav ta- ko pa v organih komunalne sa- mouprave. Povečati je treba skrb za izobraževanje vedno no- vih kadrov v ekonomiki in v de- lavskem in v družbenem uprav- lanju, ker brez tega zapadejo ob- stoječi kadri in organi delavske- ga upravljanja v birokratizem in rutinerstvo. V tretjem delu resolucije so navedene naloge komunistov v družbenih organizacijah. Delo v teh organizacijah je za komu- niste uspešno lahko le tedaj, če se v njih enakopravno borijo za svoja napredna gledišča ter prednjačijo v izvrševanju nalog. V to usmerjena dejavnost ko- munistov bo omogočila čedalje globlje prodiranje napredne so- cialistične miselnosti v vsa pod- ročja družbenega ži^ijenja. Četrti del resolucije govori o nalogah Zveze komunistov Slo- venije v prizadevanjih za socia- listično kulturno politiko. Po za- vzemanju komunistov naj sc zmanjša in kdnčno odpravi raz- lika med umskim in fizičnim de- Imn in med mestom in vasjo, kar je seveda odvisno od razvoja proizvodnih sil in dviga proiz- vodnost! dela. To je tudi proces vzgoje novih generacij, ki ne bodo podcenje- vale ročnega dela, proces zbliže- vanja ljudi, v katerem raste njih splošna, tehnična in kulturna izobrazba. Pcrti del resolucije govori o ideološki dejavnosti. Komunisti se naj zavzemajo za močnejše uveljavljanje marksistične mi- sli. Da bi se ta naloga uresničila, naj organizirajo razne oblike študija, naj se temeljiteje vzgaja mladina v socialističnem duhu, naj se bolj skrbi za idejnopoli- Učuo rast prosvetnih kadruv., . V šestem delu resolucije je govora o nalo^tah za stalno poli- tično in organizacijsko usposab- ljanje organizacij ZKS, prav ta- ko pa posameznih komunistov v vedno bogatejšem družbenem življenju v vseh pogledih. Vse- stransko udejstvovanje komuni- stov pa zahteva od njih temeljito poznavanje linije in politike ZK, posebej pa še njenega programa. Da pa bi to mogli, morajo naj- preje poznati temeljno marksi- stično literaturo, prav tako pa tudi glavne probleme sedanjega delavskega gibanja. Resolucija na koncu kliče vse komuniste in vse delovne ljudi Slovenije k vsej prizadevnosti za uresničitev programa ZKJ in nalog, kot jih je postavil kon- gres ZKS. Sekretar: Miha Marinko. — Člani: Viktor Avbelj, .Janez Hri- bar, Albert Jakopič, Stane K-xv- čič. Boris Kraigher, Vlado Kri- vic, Franc Leskošek, Ivan Ma- ček, dr. Jože Potrč, Franc Popit, Ivan Regent, Mitja Ribičič, Jan- ko Rudolf, Vida Tomšič, Janez Vipotnik in Boris ?:iherl. Predsednik kontrolne komisije CK ZKS je Lojze Ocepek, pred- sednik revit^ijske kcnisije CK ZKS pa Fedcr Kovačič. Člani CK ZKS, izvoljeni na IV. kongresu ZKS: Aljančič Marija, Arigler Adolf, Avbelj Viktor, Babic Branko, Belopavlovič Niko, Bešter Mara, Beltram Živa, Boje Majda, Bole Dušan, Bole Tone, Borštnar Jo- že, Boštjančič Dolfka, Božič .lo- že, Blaha Tilka, Brajnik Edo, Eravničar Dušan, Bregar Rudi, Brejc Tomo, Brilej dr. Jože, Cer- če Aleksander, Dermaslia dr. Mar,jan. Divjak Stanko, Fajfar Tone, Ganzitti Rudolf, Goršič Milko, Hafner Vinko, Herman Lojze, Hočevar dr. Franc, Hoče- var Janez, Hribar Janez, Ingolič Jože, Jager Jože, Jakopič Albert, Jamnikar Ivan, Janhuba Rudi, Janžckovič Ivan, Kadunc Vladi- mir, Kardelj Pepca, Kavčič Sta- ne, Kidrič Zdenka, Kimovec Franc, Klopčič Franc, Kočcvar Franc. Kozak Lado. Kraigher Boris. Kranjec Miško, Krese Leopold, Krivic Vlado, Krivic Ada. Krmelj Maks, Kropušek Tone, Ledinek Miloš, Legan ing. Jože, Leskošek Franc, Maček Ivan, Majhen Vlado, Maležic Matija, Marinko Miha, Markič Stane, Mirtič Franc, Modic Lev, Novak Ivan, Ocepek Lojze. Oro- žen Marjan, Perovšek Franc, Polak Bojan, Polič Zoran. Popil Franc, Potrč dr. Jože, Pirkovič Franc. Prešeren Cilka, Regent lA'an. Rems .)anez. Remskar Ti- ne, Ribičič Mitja, Roš Ivan, Ru- dolf Janko, Simonič Franc. Se- liger Drago. Smole Jankn, Sve- tina Mira, Šilih Niko. Šeeedin dr. Ruža, Šušteršič Tone, Tavčar Ivo, Tomšič Vida, Tramšck Jo- že, Vilfan Marija, Vilfan dr. Jo- že, Vipotnik Jarfez. Veng;ist Al- bin, Vošpjak Sergej, Vratuša dr. Anton, Ziherl Bcris, Z?atnar Mir- ko, Zupanič Marija, Žavcer ing. F?vel, Žen Jakob. Ciani revizijske komisije CK ZKS: Apih Milan, Beltram Julij, Berčič Miha, Dermastia Mihaela, Dolgan Ervin, Dujc Albin, Dur- java Tončka, Draksler Marjana, Jančar Mica, Kladivar Jože, Klanjšek Jože, Kovačič Fedor, ' Košmelj Miran, Kumer Andrej, Komše Franc, Levar Marija, Levstik ing. Jože, Maček Leo- pold, Pirkovič ing. Vilma, Potrč Ivan, Primožič Jože, Ribič Alojz, Stegnar Andrej, Škerlavaj Milan, Vodopivec Cvetka in Vrščaj- Holy Zima. Dan borcev — 4. julij — naj bo vsakoletno skromno priznanje vsem borcem za svobodo V splošnih prizadevanjih za popuščanje mednarodne napeto- sti so v zadnjem času pokazali precej volje, vendar so v zad- njih trenutkih napravili po pra- vilih vedno tako, da je bilo vse bolj podobno izzivanju kot po- mirjevanju. Takšna je bila prav- zaprav tudi ženevska konferen- ca, kjer so po šestih tednih do- kaj dobrih razgovorih nenado- ma prekinili in odpotovali do- mov Drugo takšno izzivanje je izvolitev nemškega predsednika republike v Berlinu. Ze od lani novembra je Berlin svetovni problem štev. 1, Nemci pa kot zanalašč pridejo v bivšo prestolnico tretjega rajha in iz- volijo tam svojega predsednika. Ce ne bi bilo opozoril s strani Vzhoda in če se ne bi dajali za- radi Berlina, ne bi bilo to prav nič važno, ker pa gre za most, preko katerega naj bi uredili nemško vprašanje, je tako izzi- vanje samo dokaz, da se na vzhodna prizadevanja ne ozirajo prav nič. 2e večkrat smo omenili, da imamo poleg redne diplomacije še druge metode za zbliževanje med narodi. Takšnega načina sta se poslužili sedaj Amerika in Sovjetska zveza. V New Yorku in v Moskvi bodo odprli sovjet- sko ter ameriško razstavo, v vsa- ko glavno mesto pa bo pripoto- val podpredsednik. ' Sovjetski državnik Kozlov je že v New Yorku in je že govoril o miro- ljubnem reševanju svetovnih problemov, važnejše pa bo vse- kakor to, kaj bo Kozlov povedal Eisenhov/erju in kaj mu bo pre- ko njega sporočil Hruščev. Čez dobrih deset dni bo prva obletnica iraške revolucije. Na- petost okoli Srednjega vzhoda so odpravili v zgodnji jeseni, to- da nenadno potovanje general- nega tajnika Hammarskjolda v Kairo pa kaže, da na tem delu s\'eta zopet vre. Tokrat gre za stare razprtije med Izraelom in Z AR, za milijon palestinskih be- guncev in za mejo med Sirijo ter Jordanom. Med arabskimi deželami kljub enakim nacionalističnim težnjam ni enotnosti, vse pa so proti Izraelu kot vrinjeni državi. Raz- veseljiva vest je le to, da name- ravajo Tunizijci in Egipčani po- novno navezati diplomatske sti- ke in na ta način bi vsaj dve dr- žavi za silo uredili svoje medse- bojne odnošaje. Spor med Jor- danom in ZAR je še razumljiv, ker je Jordan izrazit nosilec pro- 7.apadne pplilike^ Zaenkrat še ne moremo reči. kaj se pravzaprav kuha na Bližnjem in Si'edniem vzhodu, vsekakor pa ni vse v re- du. V zadnjem času so poleg di- plomatskih akcij pretresle svet tudi vesti o številnih delavskih stavkah Trenutno je najhuje v Italiji, kjer stavkajo mornarji na trgovskem ladjevju. Osnovni motiv je zvišanje plač. S stavko grozijo tudi metalurški delavci, bančni uradniki pa še stavkajo. Pri vseh je enotno stališče: do- bički tovarnarjev in lastnikov družb so v zadnjem letu narasli v večji meri kot plače delavcev. S tem argumentom nastonajo zato. ker kapitalisti trdijo, da bi z zvišanjem plač morali dvigniti ceno blaga, kar bi povzročilo in- flacijo. Sindikalna gibanja pa se v svojem prizadevanju zatekalo k stavkam in drugim množič- nim akcijam, s katerimi doka- zujejo, da so razredna nasprotja v kapitalizmu zelo ostra. Z nekoliko drugačne stavko pa so začeli že skoraj pred dve- ma tednoma alžirski uporniki po francoskih zaporih. Z gladova- njem hočejo doseči priznanje za svoje politično delovanje in za to, da jih cenijo kot politične za- pornike, ne pa kot kriminalce. Mladinski dan, ki ga je za 28. junija t. 1. organizirala za Ptuj Okrajna gasilska zveza Ma- ribor ob sodelovanju in, pomoči gasilskih zvez v okraju Maribor, spada med uspele prireditve v počastitev 40. letnice KPJ in SKOJ, kar je bil tudi namen dneva. Uspele so priprave, ude- ležba, nastopi in zanimanje množice, ki je priredi Lev gledala in jo pohvalila z večkratnim aplavzom. Navzoči predstavniki gasilskih zvez in raznih društev ter organov ljudske oblasti iz Ljubljane, Celja, Maribora in Ptuja so priznali Okrajnim in občinskim gasilskim zvezam, ki ."^■o pripomogle do takega uspeha, da je prireditev dosegla svoj na- men. Na prireditev so prišli v Ptuj kot gostje in predstavniki iz Ljubljane: republiški poslanec Ivan Potrč in in poveljnik repu- ' bliske gasilske zveze Miran Spi- cer, Jože Globačnik iz Maribora v imenu Okrajnega odbora SZDL, Jože Tramšek, predsed- nik OLO Maribor, Marjan Dajč- man v imenu Okrajnega odbora LMS Maribor, Janko Vogrinec in Ivan Kranjčič v imenu Občin- skega ljudskega odbora in od- ■ bora SZDL, Anton Pšeničnik za Okrajno gasilsko zvezo,, Milan ■ Klemenčič, poveljnik Okrajne gasilske zveze in drugi. ; Številna množica in imenovani : ter nastopajoči so s priredit-ve ' odnesli vtis, da so Okrajna in občinske zveze zadovoljivo opra- vile svoje zadolžitve, da je vse brezhibno teklo od začetka do poslednjega trenutka. Prireditev : v Ptuju je dala PGD iz zapadnih predelov okraja priložnost obiska tukajšnjih manj znanih krajev, obenem pa je zapustila enotni vtis, da se vedno bolj čuti vpliv mladine v aktivnem in vodilnem delu v gasilskih društvih. V pa- radi po Ptuju je dopoldne bilo nad 16C0 nastopajočili, na sta- dionu pa je popoldne nastopalo z raznimi orodji in vajami ter petjem nad 1100 mladih ljudi. Težko bi rekli, katera vaja je bila lepša, saj so mladi gasilci od pionirjev do odraslih vse vaje lepo izvajali. V gibih bi morali sicer nekoliko odločnejši in hi- trejši, vendar gled^ na samo disciplino nastopanja ni kritike K sreči je bilo ta dan lepo vre- me, kar je posebno ugodno vpli- valo na prireditelje, nastopajoče in ljudstvo, zato pa se je tudi veseli del na dvorišču gasilskega doma zategnil pozno v noč, Gostje iz bližnjih in daljnjih gasilskih zvez so pogrešali zu- nanjo prijaznost mesta, ki se hitro opazi, ko ljudje ne izobe- sijo zastav, čeravno je bila ta prireditev na koncu IV. kongre- sa ZKS. Tako številnega obiska gostov iz vseh strani Slovenije se je napredni Ptuj gotovo ved- no razveselil iz vsega srca in to izrazil tudi z okrasitvijo hiš, ne da bi čakal na opozorilo organi- zacije. Prireditev v Ptuju bo nedvom- no dragocena spodbuda vsem društvom prostovoljnega gasil- stva v okraju, da se bodo v bo- doče še vestneje lotevali nalog in uspehe prikazali povsod, kjer jih bo prišla gledat množica in kjer bodo poklicani na pomoč v nesreči. V. J. Pflsveta^^aofe o ilriiliieiil pre- v ponedeljek je bilo v Ptuju posvetovanje predsednikov, sin- dikalnih podružnic, delavskih svetov in upravnih odborov, ki 'ga je sklical Občinski sindikalni svet v zvezi z vprašanji družbe- ne prehrane, stanovanjskih skupnosti, delavske univerze in polletnih konferenc sindikalnih podružnic. Na posvetovanju je podala re- ferat o nalogah in vlogi novih stanovanjskih skupnosti in druž- beni prehrani Zora Ilovarjeva. ki je orisala vlogo in naloge no- vih stanovanjskih skupnosti, važnosti pravilne prehrane našili ljudi, skrbi za varstvo otrok in drugo. Po referatu je bila razprava. Glavno vprašanje, ki je bilo po- stavljeno na posvetovanju, je vprašanje centralne menze druž- bene prehrane v Ptuju in pa topli obroki malice. Predsedniki sindikalnih podružnic, delavskih svetov in upravnih odborov so jasno in odločno postavili nalogo Občinskemu sindikalnemu svetu inpbčinskemu ljudskemu odbo- ru ter novim stanovanjskim skupnostim, da je potrebno ta- koj začeti reševati vprašanje toplega obroka, prav tako pa vprašanje centralne menze. Ude- leženci posvetovanja so določili komisijo, ki jo sestavljajo: dr. Milan Carli, Zora Ilovar. Jože Bratina. Feliks Bagar in Franjo Bambič, ki ima nalogo, da skup- no s stanovanjsko skupnostjo prouči možnosti ustanovitve cen- tralne menze, prav tako pa vpra- šanje uvajanja toplih obrokov v vseh delovmih kolektivih in usta- novah. O vlogi in nalogah delavske univerze v Ptuju je govoril Dra- go Zupančič. Udeleženci posve- tovanja so sprejeli oziroma pro- gram delavske univerze ter iz- razili popolno podporo delovnih kolektivov in sindikalnih orga- nizacij za njen čim uspešnejši razvoj. V tretjem delu posvetovanja se je razprava razvijala o nalo- gah Izvršnih odborov sindikal- nih podružnic ob polletnih kon- ferencah, ki bodo v mesecu ju- liju v vseh sindikalnih podruž- nicah. Naloga vodstev sindikal- nih organizacij je, da takoj pri- stopijo k pripravam polletnih poročil, ki jih bodo podali o svo- jem delu na polletni konferenci članstvu sindikalnih podružnic. F. B. KRAJEV^^! PRAZNIK GORiŠNICE Množične organizacije Go- rišnice (Zveza komunistov. So- cialistična zveza. Ljudska nila- flina, Zveza borcev NOB. Dru- štvo prijateljev mladine. Osn*^ v- iia šola. pasilci in druge) pri- pravljajo krajevni praznik Go- rišnice — 4. julij. Na sporedu bo šahovski turnir domačih ša- histov, slavnostna akademija (petek. 3. julija, ob 20. uri) s pestrim proprramoni: jjovor. zi)orna recitacija, narodni pic- si. dcklamacija, nevski zbor. Za pestrost bo poskrbela i)ak!iada in kres ter streljanje. V soboto. 4. julija bo ob 8. uri slavnostna seja vseh množičnih organiza- cij, po seji pa povorka na po- kopališče h grobu padlih bor- cev. Ob 9.30 bo na tclovadi.ščvi rokometni turnir. Sodelovali bo- do TVD Partizan Gorišnica. Or- mož. Velika Nedelja. Središče m Dornava. Popoldne ob 15. uri bo nastop gasilcev in nogometna tekma. Vse dni bodo na razpo- lago okrepčilnc pijače in jestvi- ne ter godba za ples in zabavo. Cisti dobiček je namenjen za postavitev spomenika padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja Gorišnice in okolice. čd Ustanovile P poraviialolli svelov Isifll v ptu ski In »rmoški občini Da se razbremeni delo Okraj- nega .'^odišča pri reševanju za- dev, /lasti kaz. dejanj zoper čast in dobro ime, sporov glede ureditve mej. razdelitve skup- nosti, nmtcnja posesti in manj- ših odškodninskih sporov, se vrše že na terenu jjtujskc in or- moške občine priprave za for- miranje poravnalnih tročlanskih svetov. Ti bi imeli predsednika in dva člana. Vsako območje krajevnega urada bi imelo svoj poravnalni s\et. člani sveta pa bi bili voljeni na zborih voliv- cev. Da bi bilo delo poravnal- nega sveta uspešno, bo pred- vsem za člane sveta voliti ljudi, ki imajo zaupanje volivcev, do- voljne življenjske skušnje ter pozitivne moralne kvalifikacije. Vsak član sveta naj bi imel svo- .jega namestnika, predsednik sveta pa naj bi bil občinski od- bornik. Funkcija člana sveta bo častna. Mandatna doba naj bi bila dve leti, administracijo v zvezi z vloženimi pi?menimi PT"ijavami ali ;C«, Zidovi novega paviljona kar vid- no rastejo iz dneva v dan. Kon- strukcija je betonska, za razliko od ostalih paviljonov pa bodo te- ga uredili tako, da bo pripraven za razne prireditve. V njem bodo kuhinja, garderoba m sanitarne naprave. Ce bo na razpolago do- volj denarja za grelne naprave, bodo lahko v njem že letošnjo zimo razne kulturne in športne prireditve in plesi. Tudi celotni razstavni prostor na Mariborskem tednu urejajo. Ploščad pri glavnem vhodu lX)do cementirali z velikimi ploščami. Obiskovalci — še posebej obisko- valke z visokimi petami — pa se ne bodo več jezile nad grobim ka- menjem. Vsa pota na razstaviSČu sedaj utrjujejo z lešem, povrhu pa bodo nasuli drobni poijčanski pe- sek. Zabavni prostor bo sedai ne- koliko večji. \'a desni strani bodo podrli lesene drvarnice in ves prostor oaradili z oprajo. Le-ta bo vodila tudi ves čas ob Dravi, kjer bo sprehajališče Čenrav uprava še nima načrta za ozeleni- tev razstavišča — zanimivo bi bi- lo vedeti, kdo je temu kriv — upajo, da bodo = tem uspeh do otvoritve, k' bo .31 julija. STR.\N t PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DVE 3, JULIJA 1"59 KZ imfm M poti napredka Kmetijska zadruga Lovrenc na Dravskem polju je bila ustanov- ljena v letu 1947. Na območju te zadruge je skupno 1610 ha povr- šin in od tega 729 ha njiv, 320 ha travnikov, 330 ha pašnikov in 231 ha gozda. Posamezne kulturo pa zavzemajo naslednje površine: žita 466 ha, krompir 225 ha. krmne rast Ime 33 ha in industrij- ske rastline 5 ha. Perspektivni plan predvideva znatne spremembe v struktur posevkov in bi naj v letu 1961 zavzemala žita 397 ha, krompir 211 ha, krmne rastline 64 ha in industrijske rastline 32 ha. Povr- šine pod žitom in krompirjem bi se naj torej zmanj.šale za 83 ha, površine ped krmskimi in indu- strijskimi rastlinami pa bi se naj povečale za 58 ha. Po teh spre- membah se pa ne bo smel zmanj- šati pridelek žit in krompirja, temveč nasprotno, proizvodnja se bo morala celo povečati za okrog 70 "/o. To je. zahvaljujoč novim pšeničnim sortam in koruznim, hi- bridom povsem možno, treba se bo le za izvršitev načrta poštena zavzeti. Povečanje pridelka krmnih rastlin pa je važno zaradi večje živalske proizvodnje. V preteklem letu je bilo tudi v lovrenški zadrugi uveljavljeno družbeno upravljanje. Zadružni svet sestavlja 31 zadružnikov in 9 uslužbencev in delavcev, upravni odbor pa je sedemčlanski. Zadru- ga ima požrtvovalnega upravnika in 309 članov od 384 gospodar- stev. Zadruga je bila po ustanovitvi in pozneje v glavnem preskrbo- valec prebivalstva s potrošnim blagom, v letu 1958 pa je pre- vzela nove naloge. Postajati je začela vse bolj nosilec kmetijske proizvodnje. Oddala je nekmetij- ske dejavnosti in se začela ukvar- jati vse bolj s reševanjem proiz- vodnih nalog v kmetijstvu. Po stanju dne 31. dec. je bilo stanje osnovnih sredstev in skladov za- druge takšno: osnovnih sredstev 12.346.936, skladov 408.336, in- vesticij v izgradnji 469.455 in in- vesticijski kredit 12,251.195. V letu 1958 je imela zadruga 75,372.039 din prometa. Glede na vse omenjeno je jasno, da ima zadruga vse pogoje za uspešen nadaljnji razvoj. Njen strojni park je popoln in koncentriran v no- vozgrajeni remizi, kjer so tudi velika skladišča. Kooperacijska proizvodnja je postavila zadrugo pred kopico problemov. Zato bo morala biti zadruga v bodoče vse bolj prožna in bo morala znati prenašati vse izsledke .sodobnega gcspodarjenja v kmetijstvu v širino. Potom so- cialistične kooperacije bo v korist družbe izkoriščala velike rezerve, ki so v kmetijskih površinah v individualni lasti. Hkrati bo seve- da morala pametno vsklajevati družbene koristi s koristmi posa- meznika — svojega člana. Prva mednarodna raz- stava varilne tehnike v Ljubljarii z velikim iniciativnim prizade- vanjem Društva za varjenje LRS in Zavoda za varjenje v Ljubljani je v kratkem povojnem obdobju dosegla domača tehnika varjenja vidne uspehe. Priznanje temu je tudi, prirejanje XI. mednarodnega kongresa varjenja od 28. junija dO 4. julija letos v Opatiji. Na tem kongresu bo .sodelovalo v 15 stro- kovnih komisijah okrog 800 stro- kovnjakov iz 32 držav. Kot pomemben zaključek te ve- like mednarodne manifestacije varjenja bo od 7. do 12. julija le- tos na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani PRVA MEDNARODNA RAZSTAVA VARILNE TEHNIKE. Ta pomembna prireditev se vrši pod pokroviteljstvom Franca Le- skoška-Luke ter ima namen pri- kazati zadnje dosežke raznih go- spodarsko razvitejših držav, hkra- ti pa pokazati velik napredek na- še domače tehnike varjenja. V času mednarodne razstave bo kor: — otvoritev novih prostorov Zavoda za varjenje LRS, kar bo združeno s strokovnim posveto- vanjem pod naslovom »Varilske naprave in material — kijuč za uspehe pri varjenju«, ob s-^de'^- vanju domačih in tujih strv^^^o,- njakov, — z razglasitvijo rezultatov na- več pomembnih prireditev, kn- gradnega natečaja za najboljše varjene konstrukcije v posebno določenih panogah, — s tekmovanjem za najbolj- šega varilca Jugoslavije v različ- nih kategorijah, — s podelitvijo diplom in na- grad domačim in tujim razstav- Ijalcem za najboljše razstavljene predmete, — z razstavo svetovne varilske literature itd. Take in podobne strokovne strokovne razstave niso pomemb- ne samo za strokovnjake in va- rilce, temveč za vsakogar, ki ga zanima tehnični napredek doma in po svetu. Razstava sama bo nu- dila vrsto zanimivih praktičnih demonstracij, strokovnih filmov, strokovnih posvetovanj itd. Po dosedanjih prijavah sodelu- je na razstavi 28 domačih ter 14 tujih, torej skupno 42 razstavljal- cev. Med tujimi razstavljalci jih je največ iz Francije, in sicer 7, Zah. Nemčije 5, ter po eden iz Švice in Avstrije. Med domačimi razstavljale! jih je 17 iz Slovenije. 5 iz Hrvatske, 4 iz Srbije ter 2 izjBiH._ PS SiO¥o Od Kafol Liudmile 2i. junija t. 1. je ŠO Osnovne šole Markovci pri Ptuju prire- dil masovni roditeljski sesta- nek z udeležbo staršev in učen- cev celotne šole. Sestanka se je udeležil tudi šef odseka za prosveto pri Obč. LO Ptuj to- variš Franc Veronek. Na sestanku je ravnatelj šor le tov. Zlahtič Franc podal ana- lizo učno-vzgojnih uspehov v preteklem letu (81,9 "'o), ki so za 2,5 »/o boljši od lanskega šol- skega leta. Navedel je vzroke, ki so ovirali delo in uspehe v šoli, izmed katerih so bili n<' važnejši: pomanjkanje učnih moči in bolniške odsotnosti uči- teljstva med letom. Nekateri učitelji so morali poučevati celodnevno, skoraj vsi pa še poučevati posamezne predme- te v višjih razredih preko svo- je učne obveznosti. Prav tako je tudi kvarno vplivala na učni uspeh nadštevilčnost oddelkov, saj so imeli oddelki po 50 učen- cev. Kljub temu. da bi po ured- bi lahko razrede delili po pri- mernem številu oddelkov, te- ga nismo mogli izvršiti zaradi pomanjkanja učnih moči in prostorov. Na učni uspeh je tudi mnogo vplivalo izostaja- nje učencev od pouka. V niž- .jih razredih »o učenci izosta- jali zaradi različnih otroških bolezni in zdravljenja njiho- vih posledic, v višjih razredih pa zaradi domačega dela. Imeli smo tudi primere učen- cev, ki so se odtegovali pouku zaradi prestarelosti. Na šoli smo imeli samo 19 učencev, ki so obiskovali pouk brez iz- ostankov, /a dosežene učno- vzgojne uspehe je bilo na šo- li nagrajenih s knjižno nagra- do 52 učencev od prvega do tretjega razreda. Za 2? učen- cev višjih razredov od eetrte- da osmega, je priredil ŠO kot nagrado brezplačen prevoz z avtobusom v Rogaško Slatino in Kumrovec. rojstni kra^ tov. maršala Tita in s tem počastil 40^etnico ustanovitve KPJ. Vsi učenci, ki so končali osmi razred so prejeli lepe knjiž- ne nagrade, za katere je pri- speval sredstva Obč. LO Ptuj. SO, mladino, ljudstvo in uči- teljstvo pa se je tega dne po- slovilo od tov. Kafol Ljudmile, požrtvovalne prosvetno-politič- ne delavke t šo^.ši/ V imenu ŠO sta se poslovila predsednik ŠO in ravnatelj šo- le xer ji izročilo pismeno za- hvalo za njen dolgoletni trud ter požrtvovalno in nesebično delo. V imenu Obč. LO Ptuj se je poslovil šef odseka za. prosveto tov. Veronek Franc. Učenka Kostanjevec Marija in učinec Bezjak Janez sta se po- slovila v imenu šolske mladine. Slovo je bilo težko. Ni bilo očesa, ki bi ne bilo solzno. To je imenovana tudi zaslužila, saj je bila vzorna prosvetno poli- tična delavka, ki si je &' svo- jim neumornim delom posta- vila med tukajšnim ljudstvom neuničljiv spomenik. Občni zbor Sklada za vzaiemno pomoč obrtnikov Na minutem občnem zboru čla- nov Sklada za vzajemno pomoč zasebnih ofortnčkov in gostlničar- jev v Man.boru s.o delegati živo raizpravljali zjla.sti o pobrobn: mno- žičnost: v svojti u3tano'vi, saj je ravno od tega odvisen uspeh in nadarljnj: razvoj socialnega zava- rovanja zavs.ebnih obrtnikov. Ana- liiza dela je pokazala, da so si člani v mani kot 3 letih ustvamK trdno f nančno bazo za potrebe onemogLosti in staincisfci. Tema uspshu tudii pripisujejo dejstvo, da število novih članov iz dneva v dan narašča in da se včlanju- jejo tudi redki zasebniiki, ki so od začetka stai'i ob strani in ča- kal-: razvoja. Prav živahna je bila raziprava okrog prispevkov in dajatev, zlasti pomoči oz zdravstvenega varstva. V preteklem letu je Sklad izplašal za zdravstvemo varstvo svojih člainov preiko 12,000.000 dinarjev, m to najiveč za zdravljenje v bol- ni šnicaih, zdravila in zdravilne pripcmočke. V posamezmih pr me- rih so strošiki na enega člana tudi presegli znesek 400.000 dinarjev. Zaradii naraščajooiih cen za zdrav- stvene storitve in oskrbnih stro- škov je Sklad v preteklem letu izplačal za 38,9 odst. več pomoči kakor v preteklem letu. Računajo pa, da bodo ti stroški še porasli. Za očuvanje finančnega ravno- vesja je zadnji občni zbor začas- no uvedel dodatni priispevek, dokler se cene zdravstvenih uslug ne stabil-ziirajo. Zelo zadovdljiiv usfpeji so ol'anii ddsegli pri nabiranju sredsteiv za dolgoncčne podp^ore za slučaj onemoglosti, invailtdnosti in sta- rost. Za te potrebe imajo že se- daj zbran h preko 38 milijonov dinarjev, do poteka karenčne do- Z bridkostjo v srcu smo se poslovili od A-zorne učiteljice, dobre in plemenite stanovske tovarišice, ki nas je dvigala, nam pomagala in s katero je bilo delo in življenje lepo. be čez dcibri dve leti pa se bodo La sredstva še vsaj podvojila. S tako rez&rvo pnjsebno starejšii člani pričakujejo brezskrbno sta- rost. Kljub povečanju stroškov za zdravstveno varstvo pa je občni zbor za tekoče leto razš:riil zobo- zdrav.stveriiO nego od sedanje ene ■ na enajst postavk, nekoliko pa je omejil dajatve za klimatsko zdravljenje svoj.cev. Na splošno željo članov je bil z veljavncstjo od 1. 1. 1959 dalje uveden še en razred z zavar. osnovo 18. obč. — ter tako dana možnost povišati dajatve ob bc'lezen 'n za pokcjiino. Občn. zbor je še tudi odcibril, da laihko obrtniki in člani dokupijo pravice ustanovnih čltfnov, če se za to prijavijo do konca leta 1959 in plačajo dospele prispevke. Po- sebni poudarek pa se je pokazal na zavarovanju mladib obrtnikov in pa množ čnosti. Sklad je do sedaj v polni mor; opravičil sivoj obstoj, z doseženimi uspehi pa je tudi dokaizail, da bi masovnejšsm članstvu labko daijatve še razš«.- ril, ne da bi zarad; tega povišal prispevke. Sklenjeno je še bilo, da bodo tekem leta sestanki s člani in ostalimi obrtniki, da bi jrm še nazorneje prikazaili dose- žene uspehe m koristi, ki si jih lahko vsak obrtnik in gostilničar zagotovi z razmeroma nizkimi prispevki. Ob sodelovanju detegatov iz so- sednih republik so delegati raz- pravljali še o poenotenju obrtn- škega socialnega zavarovanja za vso državo, na čemer že dela zvezna kocrdsnacijska komisija pri Sekretariatu za delo ZIS. Po- sebno je Ibiilo še poudarjeno, da se bodo v bodočnosti cb event. prehodu v socialno zavairovanje pravice, pridobljene pri Skladu, že uiocštevale v delovno dobo za raziliko od onih zasebniikov, ki še stoje ob strani. Delegaiti so izvoli M novi upravni in nadzorni odbor in tako zaMlju- čiili občni zboir za leto 1959. T. A. Maribor O slcinovaii!ski slsupnosil s splošnim zakonom o stano- vanjskih skupnostih je dala Zvezna ljudska skupščina širok okvir razvoju novega organizma samoupravljanja državljanov na področju komunalnih in social- nih dejavnostih in naših vsako- dnevnih življenjskih potreb. Stanovanjske skupnosti so nuj- na in logična posledica razvoja siistema samoupravljanja držav- ljanov na vseh življenjskih pod- ročjih. Komuna je preširoka, da bi se mogla v njenih organih izraziti vsakodnevna iniciativa državljanov v skrbi za otroke, za urejanje stanovanjskih raz- merij in ureditev naselij, pa tudi za vrsto drugih vprašanj, ki so pomembna za zboljšanje njiho- vega življenjskega standarda. Zakon o stanovanjskih skup- nostih podrobneje določa pravni položaj stanovanjskih skupnosti, okvire njihove dejavnosti, na- vaja možne vire finansiranja ter razmerje med stanovanjskimi skupnostmi in občino. Globlje od tega pa zakon ne posega, saj ne bi bilo prav, tes- neje in podrobneje določati obliko aktivnosti stanovanjskih skupnosti in njihove organiza- cijske oblike. Ustanavljanje in izgrajevanje stanovanjskih skup- nosti je daljši proces, ki se je dejansko šele začel in ta zakon daje samo osnovno smer temu procesu in prepušča praksi, da z uporabo najrazličnejših obUk o^jde rešitve, kx bock> ustrezale konkretnim razmeram terena, na katerem bo stanovanjska skupnost ustanovljena. Stano- vanjska skupnost bo prav gotovo drugačna v velikem mestu ozi- roma v popolnoma industrijskem naselju z veliko zaposlenostjo prebivalcev obeh spolov kot pa v polmestnem okolju. Stanovanjska skupnost ima značaj pravne osebe in je nosilec pravic, kakor tudi dolžnosti; nje- no premoženje je družbena last- nina. Območje stanovanjske skupnosti stanovanjska skupnost bo ustanovljena za območje, pro- storno, urbanistično in komunal- no celoto, ki omogoča glede na svojo velikost, število prebival- cev in materialne pogoje nepo- sredno upravljanje in sodelova- nje državljanov pri poslih ko- munalne in socialne politike ob- čine. S statutom ali urbanističnim načrtom občine oziroma z odlo- kom, ki tak načrt nadomesti, se določijo območja, na katerih se lahko organizirajo stanovanjske skupnosti. Ljudski odbor, ki do- loča območja za ustanavljanje stanovanjskih skupnosti, pač upošteva, da morajo biti območ- ja prostorna, urbanistična in ko- munalna celota in da omogočajo uresničenje nalog stanovanjskih skupnosti. Velikost stanovanj- ske skupnosti je seveda odvisna od konkretnih pogojev območja, za katero se taka skupnost usta- navlja. V čisto industrijskem središču bo stanovanjska skup- nost manjša, bo pa mnogo večja na območju, kjer je prebivalstvo mešano in število zaposlenih že- na manjše. Na območju brez po- gojev za ustanavljanje stano- vanjskih skupnosti lahko posle iz delovnega področja stanovanj- skih skupnosti opravljajo kra- jevni odbori. Ustanovitev stanovanjskih skupnosti Odločanje o ustanovitvi stano- vanjskih skupnostih prepušča zakon iniciativi državljanov, ki o tem odločajo na zborih voliv- cev. Po sklepu zbora volivcev ustanovi stanovanjsko skupnost občinski ljudski odbor na seji po analizi problemov, ki se pojav- ljajo na določenem območju. Socialna struktura ljudi, zapo- slenost članov družine, število otrok, ki so med odsotnostjo staršev prepuščeni sami sebi in drugo vpliva na program dela stanovanjske skupnosti. Stanovanjska skupnost ima svoj statut, to je temeljni pred- pis, ki ga mora imeti vsaka sta- novanjska skupnost. Z njim se določajo pravice in dolžnosti sta- novanjske skupnosti, te pa mo- rajo biti v skladu z določbami zakona. Štirideset let od ustanovitve KPJ Spominski dnevi KPJ Julija — 8. do 10. 1918 — .stavka rudarjev v Idriji. Julija — 1919 — iiide prva (edina) številka lista »Bakla«, prvega slovenskega komunističnega glasila. Julija — 3. do 5. 1934 — v Trbovljah dvainsedemdeseturna gladovna stavka; prvič pride do akcijske enotnosti vseh treh strokovnih organizacij; oblast in uprava obljubljata ugoditi zahtevam rudarjev. Julija — 1936 — stavka 557 rudarjev v Hrastniku. Julija — 4. 1941 — sklep CK KPJ o oboroženi vstaji. Julija — 5. in 8. 1941 — demonstracije na ljubljanski po- staji ob preseljevanju Slovencev z Gorenjskega. Julija — 5. in 7. 1941 — partizanska konferenca na Rogu. Na Skrbišem Ma- ksom iz Makol in Pušnikom Francem. Tam so se javili v NOVJ. Na jugoslovanski fronti je padel 2. novembra 1944 pri Gornjem Milanovcu. Tobijas Jakob se je rodil 16. julija 1899 v Pacinju, kjer je kmetoval na premožni kmetiji. Imel je dva otroka. Sin Janez je bil trgovski pomočnik v Roga- ški Slatini, kjer ga je gestapo aretiral zaradi sodelovanja v OF in ustrelil v Mariboru. Očeta je sinova smrt zelo prizadela in z velikim sovraštvom je gledal na okupatorja ter z veliko vnemo pomagal borcem »Prv^e slovenje- goriške čete«. Zaradi izdaje so ga 10. oktobra 1942 aretirali in odvedli v ptujske zapore, kjer so ga strahotno mučili, da je od muk umrl 14. 10. 1942. OSOJNIH IVANKA roj. TO- PLAK se je rodila 4. maja 1910 v Grajenščaku v kmečki družini, kjer je pomagala na domačem posestvu. Poročila se je z Osoj- nikom Francem iz Desanc, ka- mor se je preselila leta 1939. Njen mož je stopil v komunistič- ne vrste že leta 1935 in je vplival tudi na njeno miselnost. V času okupacije je podpirala borce »Lackove čete«. Okupator jo je aretiral že 5. junija 1942 in od- peljal v ptujske zapore, kjer so jo mučili in sramotili. Zaprta je bila tudi na Borlu, nazadnje pa so jo odpeljali v Auschwitz, kjer je preživela le nekaj mesecev. Velkavrh .Tanez se je rodil 20. junija 1916 v Lukovici pri Kam- niku, kjer .je bil oče v finančni službi. Družina se je pozneje pre- selila v Ptuj, kamor so očeta premestili. Janez je imel še štiri sestre. Ko je hodil v ptujsko gimnazijo, je telovadil pri »So- kolu«. Po razpadu jugoslovanske vojske se je Janez v maju vrnil domov v Ptuj, kjer ga je čez ne- kaj dni okupator aretiral in ga julija 1941 poslal s transportom v Srbijo. Njegove domače pa je okupator izselil avgusta na Hrvatsko. Janez VelkRvrh je ži- vel pri Kragujevcu v vasi Groš- nici, nato pa v Kragujevcu. Okupator ga je ustrelil 21. okto- bra 1941. Vogrinec Mihael se je rodil leta 1877 v Podlehniku v hiši velike- ga posestnika s štirimi otroki. V šolo je hodil k Vidmu. Vzgojili so ga v katoliškem duhu. Do oku- patorja je bil sovražno razpolo- žen. Leta 1943 je sam zgradil bunker pod domačo kolarnico, kjer so se shajali aktivisti na- rodnoosvobodilnega boia. Pri gradnji bunkerja mu je pomagal le Karel Pignar. Dne 2. novem- bra 1944 je izdajalec iz Lancove vasi izdal Mihaela Vogrinca, za- to je okupator poslopje zažgal, družino pa odpeljal v zapore, od- koder je moral Mihael v Dachau, kjer je umrl 25. marca 1944. Zena se je iz zaporov vrnila ob osvo- ditvi, a je izčrpana umrla 10. ok- tobra 1946. Njegov sin Franc se iz Dachaua ni vrnil. Hči Justina pa je morala delati na nemškem posestvu na Vidmu. Delovno področje Stanovanjska skupnost bo lah- ko razvila vsestransko, zlasti go- spodarsko dejavnost in bo oprav- ljala zlasti te-le zadeve: Organizirala in pospeševala bo komunalne, gospodarske, so- cialne, zdravstvene, vzgojne in druge dejavnosti in službe, ki neposredno služijo družini, go- spodinjstvu in delovnemu člo- veku v vsakdanjih potrebah; organizirala bo pomoč zaposleni ženi in družini pri vzreji in vzgoji otrok; organizirala in po- speševala bo vse vrste dejav- nosti, ki pomenijo pomoč v go- spodinjstvu; skrlaela bo za var- stvo in vzrejo otrok, ki jim je potrebna pomoč družbe in za varstvo drugih ljudi, ki jim je potrebna taka pomoč; skrbela bo za napredek stanovanjskega go- spodarstva in v strokovnem po- gledu pomagala hišnim svetom ter državljanom v upravljanju hiš in njihovih skladov in v te- kočem vzdrževanju hiš. S temi dolžnostmi stanovanj- skih skupnosti še niso izčrpane vse naloge za bodočnost. V bo- doče bodo stanovanjske skup- nosti opravljale še druge naloge na področju komunalne in so- cialne politike. Prva kategorija dejavnosti v prvi kategoriji bodo usta- nove, ki so že pravno regulirane' s statusom komunalnih ustanov. Delajo po načelih samostojnega finansiranja in po splošnih pra- vilih, ki veljajo za druge usta- nove. Stanovanjska skupnost ima pravice in dolžnosti ustanovite- lja. Ustanova, ki jo ustanovi sta- novanjska skupnost, ne sme brez soglasja stanovanjske skup- nosti spreminjati predmeta svo- je dejavnosti, dpločenega z ak- tom o usteLnovitvi. Otroške in mladinske ustano- ve, ki jih ustanovi stanovanjska skupnost, so lahko: ustanove za preventivno, socialno, zdrav- stveno in vzgojno delo z otroci; ustanove, v katerih so otroci čez dan; v katerih dobivajo otroci in mladina hrano; ustanove za telesno vzgojo, zabavo in razve- drilo otrok in mladine; za leto- vanje in počitnice otrok in mla- dine; za socialno nepreskrbljene otroke in mladino. Stanovanjska skupnost lahko ustanovi v skladu s svojimi na- logami tudi druge ustanove za otroke, mladino in odrasle, ki imajo za nalogo predvsem so- cialne in zdravstvene dejavnosti. Lahko ustanovijo tudi knjižnice, čitalnice in druge kulturno-pro- svetne ustanove. Posamezne ustanove lahko opravljajo tudi dve ali več vrst dejavnosti. Druga kategorija v drugi kategoriji dejavnosti bodo servisi s položajem komu- nih gospodarskih zavodov, ki sicer nimajo lastnosti pravne osebe, lahko pa opravljajo ne- posredne storitve predvsem go- spodinjstvom: čiščenje, pranje, likanje in krpanje perila in oble- ke, čiščenje in pospravljanje stanovanj, posojanje aparatov in orodja in druge storitve. Servisi lahko opravljajo storitve hišnim svetom in državljanom pri upravljanju stanovanjskih aiš in upravne posle. Lahko tudi oprav- ljajo ix>sle tekočega vzdrževanja stanovanjskih hiš za hišne svete in državljane, enostavnejša po- pravila zgradb ali stanovanj, vzdrževanje vodovodnih, kanali- zacijskih naprav, razsvetljavo, vzdrževanje snage v zgradbah (Nadaljevanje na str. 3) PTUJ, DNE 3 JULVfA TW9 PUJSKI TEONTK STRAN 3 Praslovn l^letniie sole u Staršoh v m-deiljo, dn^e 21. t. m., so prrutovii. v Staršah ob Dravi 150- letnieo šc(e. Ker v kraju n no- bene gostiln« ter bi došliKh gostov ne mogili ptrehremitii, ni hM. pro- slava objavljena v časoipisih ter j3 bila nemenjena b6Lj diomiačetnu obči^nistvu in pasebej povabi j emiim gostrsm — bivšm učiiteljem in učiteiljicam, ki so kdaj delovali na tej š'cli, ter zastopmiikom obla- S't! in družbeniih ustanov. Mnogi biv^ učen-ci te §dlie, kii so danes rartreseni po ceP. Slovemiji in tudi druigiad, bi se gtotovo radi ude'eži''i te pr^csJarve. Proslava se je pričela že zju- traj s sprejemrim pT>vathljo^fh go- •s^tov ob 8. ijjri. Nato je predaival tuk^ijšnjii rojak tov. Mirko I>?-Snik o zgodovini Starš in oflcoMoe ter ;pas.ebej še o zigocbovni šoite v Stairšaih ter o zgodtovim NOB v Staršah iti okolici. Navedel! je ža- lostno dejstvo, da je mnogo iljudi na D'-avsik'em p-aljnj ob okupaciji pozdravil'© okuij>atorja kot reši- telja iz taikratniiih obupnih social.- niih razmer, ki j h je zakrivnila beoqraJ!ska čaršiijia in oblastniki v Ljvf:<'jani!. Navedel je tudi imena padlih bmrcev, ki so bili dioma iz Stairš lin okokoe, -n to: te Starš 1'mn Šoftar, Ivaa Miakair, Martin Satler, Martin Krainjc, Adojz Čol- nairič «n Franr Temertt,; iz Z!a'tolič Sihavtko in Villko Golob in Franc KJasimc; iz Rošnje Staniko Vtatič m Franc Ik-c; r/ I^ropolj pa Pe- seik Ivan. Ivan Gorečnk, Janez, Tomatž in Franc Kirbiš ter Ivan Gr^if. Omentil je ttidi, da sta dne 9. 4. 1941 padla v Rošnji jugosJo- slliavansSca vojaka narednik Mirko Cučkoviič .7. Bosne ter Janez Mat- jašič iz Juirovc pri FHuju, dne 19. .1. 1945 pa tudi v Rošnji pa-rlzan Konrad Pu'šn.'lk, doma d z Koiple ma KozjiaJcu, tor da .so gestapovci dme 14. decemfhra ustrG-li:i v Star- šah pod sipodnjim Obrežom 10 talcev in da ,šo mesto, kjCT so hriili .strelijflni -n pokopana, dan«s ni oimačeno, talko da ga tujec ne more natjti, pa tud vv^na d>ngojno usta-vit vsako nadaljnjo izselje- vanje. Nato je tudi štajerski Gau- leiter dr. Uiberreiter iadal nalog, da se ervakuacija tz okrajev Man- bor, Ptuj n Ljutomer ne snme na- daljevati ter je bila v resnici tudi usta:vljena. Že iz tega razloga bi moraJo biti prebivailstvo Dravske- ga polja še p>osebej hvaležno padlim in pirežive(!l:m borcem NOB. Po predavanju so učenci osnov- ne šole uprizorili igrico »Rdeča katpica«, kjer vSo mnogi pokazati« lepe sposnihnosti ta igranje. PopoMne je bilo razvitje po- nir.skcga prap>ora, fizkuiltumč na- stop pionirjev in na.slop mešanega in moškega pev.sikega zbora pod takt rko tukajšnjega rojaika ČOL- NAR IČ A iz Maribora ter gasiilski manever domačih in tujih gasil- cev. Po izvršenem sporedu je biila ljudska veselica s sreičcflovom do noči, ko je dež preprečili nadalj- nje prazmorvanije. M. L. NOVI KRVODAJALCI Dne 18. junija so darovali dra- goceno kri prebivalci iz Leskovca in okolice. Požrtvovalnim krvo- dajalcem in dobremu organiza- torju tov. Janku Cajgerju v imenu bolnikov iskrena hvala. Horvat Jože, Podhodstnik Fe- liks, Oršič Štefan, Mlakar Janez, Habjanič Jože, Emeršič Marija, Mihelač Terezija, Topolovec Gi- zela, Kmetec Lizika, Mere Ma- rija, Drevenšek Marija, Mere Julijana, Zavec Urška, Bedrač Minka, Brusar Ivanka, Emeršič Anica, Voglar Katarina, Dreven- šek RozaJija, Kranj c Barbara, Braniček Ana, Ciglar Terezija, Šmigoc Franc, Emeršič AloJ2i, Majdak Vili (6-krat), Jamnikar Ožbalt, Lesjak Janez, Babic Ma- tija, Emeršič Anton, Kmetec Ludvik, Žula Franc, Cajger Ma- rija, Mlakar Ana,» Mihelač Gera, Mlakar Antonija, Vidovič Tere- zija. 25. junija 1959 so darovali svojo dragoceno kri prebivalci iz Juršinc in okolice. Iskrena hvala vsem. dobri organizator- ki Fridi Glazar pa vse prizna- nje. Darovalci so: Gustl Štulc, Mihelič Franc, Mihelič Ivana. Kovačec Marija, Hojnik Ana. Cuš Alojzija, Hoj- nik Adela, Novak Marija. Hor- vat Janez, Vogrinec Jožefa, Stiimberger Alojz. Slana Anton, Ceh Terezija, Toman Alojz. Rep Ivana, Budja Cecilija, Erhatič Ivana. iTorvat Terezija. Toman Neža, Horvat Rezalija. Ceh Ro- zalija. Podobnik Ro^alija, Koren Alojzija. Franc Frančiška, Pnš- nih Tomaž, Erhatič Janko, Er- hatič Sabina. Škofič Franc. Ostali so še: Lamut Marica, Grahovnik Jnlka. Postaja za transfuzijo krvi Ptuj Hefstva, par&ke in smrti na maticptm področju Rojstva: Marija Tašner, Ločič 25, je rodila sina; Alojzija Ver- šič, Krčevina 76 — hčerko; Ne- venka Nurudinovič, Banja Luka, hčerko; Angela Femec, Ptuj — Lidijo; Marija Feguš, Gruškovje 10 — Mirka; Jožefa Zamuda, Formin 58 — Milarta; Marija Kašnik, Mota 30 — Bogomirja; Marija Ivančič, Zupečja vas 64 — Nevenko; Neža Cuš, Moškanj- ci 65 — Marjeto; Angela Sirec, Ptuj — hčerko; Marija Kolarič, Ptuj — Vanjo; Neža Topolovec, Podlože 91 — Nado; Julijana Se- linšek, Dravinjsik vrh 29 — Vla- da; Marija Prašnički, Zlogonje 31 — Marto; Marija Ciglar, Gru- škovje 135 — Antona; Marija Hlupič, Ptuj — Antona; Ana Braček, Kicar 137 — Janeza; Štefanija Sagadin, Prepolje 91 — sina; Marija Trančar, Goričak 29 — sina; Ana Glavica, Zloga- nje 50 — S tanislava; Marija Hrastnik, Krčevina 19 — Zden- ko; Angela Košar, Vitomarci 18 — Alojza. Poroke: Ivan Skočir, Ptuj, in Zdenka Sitar, Maribor. Smrti: Karel Niedorfer, Lit- merk 4. roj. 1884, umrl 27. 6. 1959; Ivan Eotolin, Ptuj, Zagrebška c. 65. roj. 1902, umrl 28. 6. 1959. KINO Mestni Icino Ptu| predvaja od 3. do 5. jul'ja t. 1. aoneniški barvni film »Zgodba o Glenu Milerju« in od 7. do 9. juiliiu« t. 1. jugos-lovanski film »Poišči Vando Kos«. KINO DORNAVA predvaja od 3. do 5. judija t. 1. francoski film »Tako se ne umlira«. Kino Muretinci predv^aja 4. in 5. julija t. 1. ame- riški film »Gospod 880«. Ameriški pisatelj John Stein- beck je vprašal prijatelja, na ka- terega sodbo je mnogo dal: »Ka- ko ti je pravzaprav všeč m.oja nova knjiga?« Prijatelj ga je dolgo časa pozorno motril, potem pa vprašal: »Hočeš vedeti restii- co?« Tudi Steinbeck ga je dolgo gledal, preden je odgovoril: »Ne.« (Nadaljevanje s 2. strani) Posebna vrsta servisov, ki raz- bremenjujejo zlasti delo\T-io dru- žino, so servisi družbene pre- hrane, ki lahko pripravljajo za člane stanovanjske skupnosti obroke gotove oziroma napol go- tove hrane. Vsi ti servisi naj pomagajo in razbremene delovno družino, zlasti ženo pri dnevnih poslih. Vsi sei^^isi opravljajo svoje posle načeloma brez dobička in v glavnem iz svojih dohodkov krijejo stroške svojega poslova- nja in osebnega dohodka delav- cev, zap>oslenih pri njih. Servise, ki se ukvarjajo z opravljanjem nepKjsrednih stori- tev gospodinjstvom, posli druž- bene prehrane in vzdrževanja zgradb lahko ljudski odbori oproste nekaterih družbenih ob- veznosti. Tretja l: Zakaj se otrok boji bol- nišnice? Ali je za otroka dobro, če po- zna določene črke, številke itd. preden začne hoditi v šolo? Me- nimo, da to ni dobro. Nekateri prosvetni delavci pravijo, da je to delno dobro, drugi temu nasprotu- jejo. Kaj je torej prav? Prosim vas za odkritosrčen na- svet: Imam dečka, ki hodi letos v prvi razred. V razredu ne uspe- va. Učiteljica mi svetuje, naj ga pošljem v pomožno šolo. Meni se otrok ne zdi slabo razvit. Lahko ga pošljern tudi v trgovino po kakšno reč. Ali škodujejo otroku tudi naj- manj.še količine alkohola? Imam otroka v starosti pol in poldrugo leto. Moja mati pravi, da je treba mlajšemu dajati do enega leta v glavnem zdrobove jedi, jaz pa slišim od drugih lju- di, da ni tako. Ali mi lahko pove- ste kaj o pravilni prehrani otroka do dveh let? Ker na vsa ta vprašanja revija Izčrpno odgovarja, poleg tega pa so .še zanimivi članki kakor: »Otrok predšolske dobe z okvara- mi vida«, »Cla.sba — pomembno vzgojno sredstvo«, »Tudi otroci naj delajo«, »Ustanavljajmo vrt- ce tudi na vasi« itd. in še nekaj o otroških oblekah v naši kon- fekciji. Nesreča ne počiva v zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Kajzersberger Miha, Ptuj, Za- grebška cesta 74 — padec s pod- strešja in si poškodoval nogo; Slavinec Ciril, Vel. Brcbrovnik št. 41 — padec, poškodba glave; Cirič Franc, Koračice 81 — ne- kdo ga je udaril s krampom po glavi; Rakuša Franc, Dornava 15 — vsekal se je v roko; Lozinžek Franc, Sedlašek 37 — padec, po- škodba rok; Pignar Jože, Mala vas 32 — na kosi si je po rezal nogo; Ritonja Antonija, Tomaž št. 13 — padec, poškodba noge; Zorko Marija, Krčevina 66 — padec, poškodba noge; Zorčič Jože, Ločki vrh 46 — padec, po- škodba noge; Majcen Jože, Hra- njigovd 8 — padec, poškodba glave; Angel Jera, Ptujska gora št 44 — krava jo je podrla, po- škodba noge; Strel Roza, Lo- vrenc 83 — padec z voza, po- škodba noge; Zerak Jože, Zetale št. 68 — vrezal se je s srpom; Kacjan Ivan, Majšperk 51 — pa- del z motornega kolesa, poškod- be na telesu; Veronek Drago, zbodel se je v nogo; Roškar Kon- rad, Bukovci 171 — zbodel se je v nogo; Veselic Ivana, Zamušani št. 49 — padec, poškodba hrbte- nice; Veldin Jože, Obrez 110 — stroj mu je poškodoval roko; Vaupotič Francka, Vodemarci 45 — nekdo jo je udaril z vilami po glavi; Ciglar Marija, Kicar 34 — zbodla se je z nožem; Kolarič Franc, Kidričevo 9 — nekdo ga je napadel in poškodoval po te- lesu; Muzek Franc, Tržeč 9 — padec, poškodba noge; Koželj Boris, Ptuj, Poljska 3, zbodel se je v nogo; Golob Janez, Kicar 6 — padec, poškodba noge; Holc Otilija, Janeževski vrh 44 — pa- dec, poškodba roke; Šprah Štef- ka, Ptuj, Slovenski trg 2 — pa- dec, poškodba noge; Mere Franc, Dravinjski vrh 37 — poškodba noge; Voršič Slavko, Ormož, Ži- grova 5 — padec, poškodba gla- ve; Grabar Ivanka, Kicar 95 — padec, poškodba roke; Rižnar Franc, Krčevina 148 — padec, poškodba hrbtnice; Pavko Vera, Grajenščak 88 — padec, poškod- ba noge; Klinger Franc, Borovci št. 3 — poškodba roke na stro- ju; Smigoc Jože, Vareja 29 — padec, poškodba noge; Janžeko- vič Janez, Mezgovci 8 — padec, poškodba glave; Munda Anton, Hermanci 49 — padec, poškodbe rok in tilnika; Žirovnik Jože, Strajna 33 — padec, poškodba noge; Brenčič Franc, Zabjak 36 — padec, paškodba noge; Kustec Feliks, Veličane 78 — padec, po- škodba noge; Skledar Janez, Cermožiše 68 — padec, pvoškodba na glavi; Toš Miran, Vitomarci št. 86 — padec, poškodba noge; Prigl Amalija, Podgorci 3 — pa- dec, poškodba glave in hrbteni- ce; Gašparič Matilda, Kog 75 — v nogo se je pičila s srpom; Letič Marija, Popovci 21 — krava jo je podrla in poškodovala po nogi. ANEKDOTA Voltaire je bral prijateljem svo- jo novo dramo >'Alxire«. Med pri- sotnimi je bil tudi Kacinov sin, ki se mu je zdel eden izmed verzov čudno znan, pa je mrmral: »Ta verz je moj!« Ker se ni hotel pomiriti, je re- kel prijatelj Voltairu: »Prosim vas, dajte mu tisti verz nazaj in naj se pobere!« 40. letnica KPJ Ko govorimo o pristaših komu- nistične miselnosti med kmečkim prebivalstvom — ne moremo mi- mo oktobrske revolucije v carski Rusiji, ki je mogočno odjeknila po vsem svetu, v vrstah vseh tistih, ki jim kapitalizem ni nudil za- dostnih življenjskih pogojev. Delavski razred, organiziran v strokovnih organizacijah, je v večjo razredno zavestjo stopal v borbene komunistične vrsto, ko je spoznal, da druge delavske stranke vodijo kompromisno politiko z buržoazijo, da popuščajo v delav- skih zahtevah v korist vladajoče bjržoazije Drugače je bilo z zavestjo kmečkih proletarskih množic, ki niso bile zdrurene v politično or- ganizacijo, ki bi borbeno nastopi- la za interese kmečkega delovne- ga ljudstva. Politične stranke, ka- kor Sloven.ska ljudska stranka, ki jo je vodilna duhovščina, in Sa- mostojna kmečka stranka s Pucljem na čelu, so bile v bistvu buržoazne stranke, ki s svojim po- litičnim programom niso mogle in ne hotele rešiti perečih problemov buržoaznih slojev kmečkega pre- bivalstva. Nerešeno je ostalo vpra- šanagrarne reforme, kmečke zadolženosti in druga gospodarska vprašanja. Kmečko ljudstvo odmaknjeno f>d političnega boja, pod močnim vplivom zakoreninjenega verskega življenja — ni predstavljalo moč- ne f^-onte borcev za pravice zati- ranega proletariata v boju za na- prednejše življenje na vasi v no- vi socialistični družbi. Od približno 85.900 prebivalcev ptujskega okraja v letu 1920 se je preživljalo s kmetijstvom okoli 64.000 prebivalcev. Največ kmeč- kega proletariata je bilo v Halo- zah, kjer so viničarji gladovali s svojimi družinami, zato je ra- zumljivo, da je v Halozah naletela ■Komunistična partija na mo.že, ki so spoznali, da lahko edino so- cializem povede kmečki prole- tariat na novo pot socialistične- ga gospodarstva. ODMEV RUSKE OKTOBRSKE RE- VOLUCIJE V KMEČKIH VRSTAH PTUJSKEGA OKOLIŠA Za velik odmev revolucionarne- ga nastopa ruskih delavcev in kmetov, ki so leta 1917 strmo- glavili s prestola poleg cesarja še rusko buržoazijo in prevzeli oblast — imajo zasluge predvsem neka- teri komunisti, ki so se vrnili iz ruskega vojnega ujetništva. — Tako omenja dr. Žgeč Franjo, ki se je vrnil iz ujetništva leta 1918 — v svojih spominih, da je v Dor- navi v začetku leta 1919 pristopi- lo okoli 60 bajtarjev v komuni- stične vrste. Ko so v okoliških vaseh slišali o ustanovitvi KP — so tudi žeieli, da osnujejo po dor- navskem zgledu Komunistično partijo na vasi. V Spuhlji jo je ustanovil Bros, 2geč Franjo je pridobil za korruniTem napredne- revne kmete v Cvetkovcih, v Gor- el pa Temen ta, ki je pozneje pre- nehal delovati zaradi verske go- rečnosti za veliko Stvar delovnega ljudstva. Za novo socialistično družbo. Prvi kmečki komunisti so pre- nehali delovati leta 1920, ko je bila z »Obznano« prepovedana Komunistična partija, kar je po- menilo za razmah komunistične misli v našem podeželju velik udarec. DELAVSKO-KMEČKI LISTI V dobi ilegalnega partijskega delovanja je zaoral v ledino so- cialistične misli na deželi »Delav- ski kmečki list« leta 1924. Tega leta je študent medicine — Jo- že Potrč iz Janežovec prišel na počitnice iz Zagreba, kjer se je pridružil komunistom. V Ptuju je navezal stike z Vodom Leopol- dom, delavcem v žel. delavnicah v Ptuju, doma iz Nove vasi. Z njim in z drugimi komunisti, ki v že- lezniških delavnicah niso bili or- ganizacijsko povezani — je začel širiti »Delavsko-kmečki list« v de- lavskih in kmečkih vrstah. V Halozah je ob državnozbor- skih volitvah 11. septembra 1927 sodeloval s komunisti iz Ptuja — Arbajter Miha iz Cirkulan. ki je tudi širil »Delavsko-kmečki list«. V Slovenskih goricah |>a sta podpirala listo delavsko kmečke- ga republikanskega bloka, na ka- teri je kandidiral Matej Žorga — dr. Jože Potrč in Voda Leopold. Ob volitvah se je pokazalo, da ima KP močnejše postojanke, ka- kor pa social-demokrataka stran- ka. (Daije prihodnjič) V čitalnici Studijske knjižnice (Nadaljevanje) Čitalnica je naročena tudi na nekatere revije, ki prikazujejo današnjo kulturno in slovstveno rast — Vodilne s pridom prebira in uporablja pri svojem študiju tudi naše dijaštvo — To so pred- vsem Naša sodobnost, mariborska Nova Obzorja, Sodobna pota, Mla- da pota. Revija 57 in druge o hr- vaških kulturnih razmerah pa se poučimo iz revije Republika, o srbskih pa iz Književnosti. Čital- nica ima še y)Umjetnost riječi«, časopis za nauku o književnosti, in »Izraz«, časopis za književno in umetnostno kritiko — zadnja dva časopisa sodita že bolj med stro- kovne revije. Med obiskovalci čitalnice v Študijski knjižnici opaziš v zad- njem času vedno več pedagoških delavcev. Razen sodelovanja med šolo in muzejem se vedno bolj uveljavlja povezanost šole s knjižnicami. Ze samo vzgojno delo našega učiteljstva med do- raščajočo mladino sili naše vzgo- jitelje, da si iščejo študijsko gra- divo med knjižnimi zbirkami Studijske knjižnice. Posebno le- tos, ko praznujemo 40-letnico KPJ, je narasla potreba po gra- divu o zgodovini KPJ, veliko po- vpraševanje pa je tudi za članki iz raznih poglavij naše narod- noosvobodilne borbe. V tem ozi- ru prihajajo v poštev razni letni- ki revije »BORFC«, ki izhaja že enajsto leto. Knjižnica bi rada naročila tudi nekatere zanimive knjižne zbirke, ki jih je začela izdajati za leto 1959 založba »Borec«. Teh želj pa ne bo mo- goče uresničiti spričo preskrom- nih denarnih sredstev. Potrebna .le skrajna štednja. kajti vsi tri- je oddelki Ljudske in študijske knjižnice imajo na razpolago do prihodnjega proračunskega leta komaj 100.000 din za nabavo knjig in časopisov! ALBUMI NARODNIH HEROJEV Doterodoscl pripomoček za pimučei-anje NOB so albumi -la- rodnfli herojev iz Slovenije s kratkimi življenjepisi. Čitalnica ima tudi lepo opremljeno knji- go, ki prikazuje narodnoosvobo- dilno borbo v delih likovnih umetnikov Jugoslavije. PEDAGOŠKE REVIJE IN ZBIRKE V posebni omari so zbrana pe- dagoška dela starejših in novej- ših izdaj. Od pedagoških revij najdemo na knjižnih policah »Slovenskega prijatelja«, »Peda- goški letopis«, »Popotnika«, »Učiteljskega tovariša«, »Slo- ven.skega učitelja«, od današnjih pedagoških časopisov pa .spreje- ma čitalnica »Sodobno pedago- giko«, dalje revijo za družinsko in družbeno vzgojo »Otrok in družina«, »Pedagoški rad«, re- vijo »Naša deca« in štirinajst- dnevnik »Prosvetni delavec«. V čitalnici kakor tudi za izpo- sojanje na dom prihajajo v po- štev še razne pedagoške knjižne zbirke kot na primer predvojna »Priročna pedagoška knjižnica«, ki jo je izdajala Slovenska šol- ska matica. V tej zbirki najdemo priznane vzgojne pisatelje: Oz- valda, Jurančiča, Gogalo, Siliha in druge. Po vojni je začel izha- jati »Pedagoški tisk« s pestro vsebino za praktično delo naše- ga učiteljstva na osnovnih, sred- njih in strokovnih šolah. Za slednje bi prišla v poštev obšir- na zbirka »Knjižnica za vzgojo strokovnih kadrov«, ki pa je pre- nehala izhajati. Med pedagoškimi knjigami je nekaj takih, ki govore o metodi- ki šolskega pouka. Zastopani so starejši slovenski pedagoški pi- satelji Schreiner. Fink, Poljanec in drugi; od novejših pa Vlado Schmldt, Zlebnik. Tomšič, od hrvaških §imleša. rusko vzgojno slovstvo zastopajo Ušinski, Ma- karenko s s^/ojo znamenito »Pe- dagoško pesnitvijo« in drugi. SKUPINSKI OBISKI V ČITALNICI Od časa do ča^^a obiščejo čital- nico tudi posamezni razredi osnovnih in drugih šol, zlasti ta- krat, kadar se pri pouku obrav- navajo razna poglavja iz sloven- ske slovstvene zgodovine. Da bi predelana snov učencem tudi nazorno zaživela v njihovi za- vesti, zato je potreben od časa do časa ogled važnejših del iz slovenske literature. Čitalnica ima shranjene v posebni skrinji redke slovenske in tuje tiske. Mnogo občudovanja zanje debe- la knjiga iz protestantovske do- be, to je Dalmatinova biblija iz leta 1584, najpomembnejše delo iz protestantovskega obdobja slovenske slovstvene zgodovine. Važen je tudi Trubarjev Novi testament iz 1. 1559, 1560, 1561, ki je bil odkrit pred leti v stari knjižnici minoritskega samosta- na v Ptuju. Pozornost vzbujajo nadalje originalna dela sloven- skih pesnikov in pisateljev, kot so: Prešeren, Stanko Vraz, Dajn- ko s svojim posebnim črkopi- som, štajerski narodni buditelj Krempl z narodno-prohudnimi »Dogodivšinami šta.ierske zem- lje« in še nekateri drugi. , SKRINJA Z NA-JSTAREJSIMI KNJIGAMI S svojo obliko in tiskom, okra- šenimi začetnimi črkami inicijal- kami vzbujajo občudovanje pri šolski mladeži najstarejše tiska- ne knjige, imenovane inkunabu- le. Beseda pomeni zibelko, miš- ljene pa so s tem imenom vse one knjige, tiskane do leta 1500. Či- talnica ima tudi tako staro knji- go, biblijo iz leta 1475, tiskano v Benetkah. Učenci gledajo po- sebno radi Vischerjeve slilo- tepuški gosipodiar. Nek angile&ki psihiater je za otoške midiijarderje dejal, da je njjhov glavni kcnjič€lk težnja, iz- ogniti se davčni upravi... V to vrsto sodi nedvomno George Daw- son, ki se na svoji jahti »Mimo- sa« že nekaj let kot »leteč; Ho- landec« potepa po Atlantiku in Sredozemlju, medtem ko mu je davkarija naračunala dva milijo- na funtov zaostanka na davkh. Tako torej beži pred davčno upravo... Drugi, ki imajo enakega konjič- ka, se zatečejo v džungle, kjer se gredo »svetovne lovce«, ali na sa- motne otočke, kjer razpno šcto- posikrbe za brezskrbno ži'v- Ijenje in da.jejo — intervjuje. Skratka, kjer je doma denar, nobena neumnost n tako velika, da si ne bi izmiskli še večje. Zdravilna čebula v neki stari knjigi piše. da so se nekdaj ljudje branili pred ku- go s tem, da so se mazali z belo čebulo. Znano je tudi. da so Egipčani pred 4 tisoč leti zdravi- li z rdečo čebulo različne bolezni. Rdeča čebula, prav tako hren, hrast, breza, bor in mnoge druge rastline vsebujejo snovi, ki ubi- jajo različne bakterije in glivice. Te snovi se imenujejo fitoncidi. Fitoncidi čebule lahko ubijejo še tako nevarne mikrobe kot so tu- berkolozni bacili, stafilokoki, streptokoki, itd. Fitoncide rdeče čebule in drugih rastlin uporab- ljajo tudi pri zdravljenju gnojnih ran, opeklin in kožnih bolezni. Leta 1941 sta ruska zdravnika Filiatov in Toropcev s fitoncidi čebule ozdravila rane, ki se prej dolgo časa sploh niso zacelile. Tu- di fitoncidi zelja preprečujejo rast tuberkuloznih bacilov. Prav tako divja češnja vsebuje močna fitoncidna sredstva. Avto brez koles Pred dnevi se je po vsem svetu razširila novica, ki so ji povsod prisluhnili z največjim zanima- njem: v Angliji so začeli javno preizkušati prvo popolnoma novo vrsto motornega vozila, ki še ni- ma niti pravega imena. To ni av- tomobil, ne letalo, ne ladja in ne čoln. Ne vozi po cestah, ne leta v pravem pomenu besede, ne plove, vendar se premika in celo tako uspešno, da se z njim ne more kosati nobeno drugo vozilo. Vozi kakšnih .30 centimetrov nad zem- ljo ali nad vodo. Ne uporablja ko. les, ne ladij-skega svedra, ne le- talskega propelerja. Nekateri so ga začeli imenovati aeromobil. Na- povedujejo, da utegne nova vrsta vozila povzročiti pravi prevrat v prometu in s tem zelo vplivati na gospodarstvo po vsem svetu. Izum na prvi pogled preseneča, v resnici pa je preprost kakor »Kolumbovo jajce«. Niso izumili kakšne posebne vrste motorja. Uporabiti je tudi mogoče batni bencinski motor, ki se bistveno ne razlikuje od navadnega avtomo- bilskega motorja. Bistvena razli- ka pa je v tem, da motor stiska (komprimira) zrak in ga iztiska pod vozilo, tako da pod vozilom nastaja zračna blazina. Vozilo se dvigne na zračno blazino 30 cen- timetrov od tal, nakar po tej blazini drsi — sicer malo druga- če kakor po maslu, vendar tako gladko, brez tresljajev in brez trenja, da doslej se ni bilo vozi- la, ki bi se tako mirno premikalo in ki bi ga manj oviralo trenje. Vozilo je zelo lahko krmiliti — v katerokoli smer. Doseči je mogo- če mnogo večjo hitrost kakor z avtomobilom. Po hitrosti je novo vozilo podobno letalom. Toda zelo lahko ga je tudi ustaviti in zavi- rati. OcenjuJG.jo ga, da je mnogo bolj varno kakor avtomobil in da več vrst nesreč, ki so pri avto- mobilih vsakdanje, sploh ne bo. Vozilo nima koles, zato ne potre- buje pnevmatike, pa se ne more zvrniti kakor avtomobil, ko mu nenadoma odpove zračnica. Motor se mnogo manj kvari. Vozilo se ne more zvrniti v prepad in se ne prekucniti, ko zapusti cesto. Cez reko ne potrebuje mostu, ker se premika nad vodo prav tako uspešno kakor nad zemljo. Pred- nosti je še cela vrsta. Odločilna prednost pa bo ne- dvomno, da bo nova vrsta vozila na splošno cenejša od avtomobilov in da bo porabila manj goriva. Vož- nja z njim bo otroško lahka. Ve- likanskega pomena bo, da za nove vrste vozil ne bo treba graditi dragih avtomobilskih cest, marveč bo dovolj, da bodo zanje le izbra- li primerne proge. Ne gre pa samo za novo vrsto vozila, ki bo izpodrinilo avtomo- bil. V Angliji hočejo predvsem uvesti večja vozila, ki naj zame- njajo ladje — najprej za plovbo žez Rokavski preliv (med Anglijo in Francijo). Nove vrste velikih »ladij« bodo drsele po zračni bla- zini nad morsko gladino z veliko hitrostjo tre prevažale mirno in varno na tisoče potnikov. Za iz- delovanje takšnih vozil so se že odločili. Učinkoviti stroj Sovjetski inženirji so izdelali nov stroj za izkop zemlje, ki je bolj učinkovit in donosen od vseh dosedanjih. Gre v bistvu za ogro- men bager, ki ima veliko premič- nih trakov z lopatami za nalaga- nje zemlje. Izkopano zemljo po avtomatičnem postopku prenašajo prek pneumatičnih kanalov do ka- mionov, ki material potem pre- važajo dalje. Na mehkem terenu lahko iz- koplje takšen stroj nad 3 tisoč kubičnih metrov zemlje na uro. ai^clraviliie solate Kdaj ste zadnjič jokali? Če je od takrat minulo že precej časa, pocem ni čudno, če ste nervozni. jok., bolje prelivanje solz, baje pomiri zivce m to hočejo zdaj ne- Kaieri ameriški zdravniki tudi znanstveno dolcazati. Po njihovem Di moral moderni človek več jo- kati, kajti razne bolezni živčnega izvora i.cvirajo od ""tod, ker ljudje preveč dusijo v sebi čustva. Ne- Kateri zdravniki ceio trdijo, da si z zadrževanjem soiza skrajšujemo življenje. Dr. James Blond meni, da so solze nekak ventil in da z jokom uravnovesimo živčno prenapetost v dobi naglice in nervoze. Vsako razburjenje nervoznih ljudi ima nezdrave posledice v vsem organizmu: zvišanje krvnega pritiska, močno bitje srca, nemir- no dihanje, težave pri požiranju ali pa solze, ki, čeprav samo za hip, le prinašajo olajšanje. Seveda ne smemo pri živčnih obolenjih prisegati samo na solze. Razen tega naj se živčni bolniki, ki pre- več .jočejo, zatečejo k zdravniku, ker jim bo moral živce zdravit na drug način. Ženske navadno mi- slijo, da solze škodujejo lepoti, vendar so znanstveniki prepričani o nasprotnem: trdijo, da slane solze ne škodujejo niti koži niti očem, katerim takšno umivanje celo koristi. Na dnu lestvice fe kritično ., .i Prva in zaslužena zmaga Drave Drava : Rudar (Velenje) 4:2 (2:2) Značilnost kvalifikacijskih te- kem v tem kolu je, da je večina točk ostala na domačih igriščih. V dveh srečanjih so namreč do- mača moštva pobrala ves izku- piček. Nekdo od navijačev nam je ob koncu tekme dejal: »Ptujčani imajo res srečo, saj že nekaj ted- nov gledajo slab nogomet.« Toda navijač se je zmotil nekoliko, saj smo bili v nedeljo priče zelo do- bri igri Drave, ki je delno navdu- šila okoli 300 gledalcev, kar je za tremi zaporednimi porazi doma- čega moštva prav gotovo dovolj. Drava: Kramberger, Letonja, Vogrinčič, Markovič, Musič, Jun- ger, Strehar, Sirec, Mesaric, Ko- mel in Artenjak. Rudar: Koželj, Pistolnik, Za- gorc, Vajthanger, Imečnik, Red- mak, Meh, Šimek, Hudarin Ja- kob in Žižek. Domače moštvo je priteklo na igrišče z velikim optimizmom, saj je do sedaj krepko vodilo na repu lestvice. Kljub temu so igralci Drave takoj močno na- padli, vendar je trajal ta njihov pritisk komaj nekaj minut. Ne- varnosti za zadetek ni bilo, za- kaj vratar Drave se je prvič do- taknil žoge šele v deveti minuti. Obojestranski napadi niso želi takoj uspehov. Vendar so gostje bili nevarnejši v napadu. V 12. minuti sprejme lepo podano žogo najnevarnejši napadalec Huda- rin, ki takoj strelja na domača vrata, toda vratar v padu hoče prijeti streljano žogo, medtem pa Markovič nespretno žogi spre- meni smer in gostje vodijo 1:0. V nadaljevanju smo zopet videli, da domače moštvo nekoliko po- pušča in gostje v 19. minuti po nesporazumu ožje obrambe do- sežejo drugi gol. Gledalci so bili zelo razburjeni in so že odhajali z igrišča in nihče ni pričakoval, da bodo v naslednjih minutah domačini najprej streljali enajst- metrovko, katero Mesaric reali- zira, nato pa v 32. min. Junger rezultat izenači. Ze prve minute drugega pol- časa so pokazale, da bo igra zelo živahna in da bo zmagovalec znan šele na kraju igre. V sedmi minuti drugega polčasa je zelo lepo sprejel žogo Mesaric in ta- koj neobranljivo streljal v vrata gostov ter povedel domače mo- štvo v vodstvo. Napadalci iz Ve- lenja so nekajkrat prodrli pred odličnega vratarja Drave, ven- dar je bil ta stalno na svojem mestu in odklanjal vse nevar- nosti. V 27. minuti Komel rezul- tat poviša in postavi končni re- zultat tekme, odnosno prvo zma- go Drave. Moštvo Rudarja je bilo zelo razbito in je to prvi poraz gostov, ki so še vedno res- ni kandidat za slovensko consko ligo. Najboljši igralec Drave je bil vsekakor vratar Kramberger, ki je imel zelo dober dan. Glavna napaka Drave je zelo nesigurna obramba in start na prvo žogo, kar je osnova za takšne kvalifi- kacijske tekme. Sodil je dobro pred 300 gledal- ci Pliberšek iz Maribora. V dopoldanskem dnevu je bila prvenstvena pionirska nogomet- na tekma med Branikom iz Ma- ribora in pionirji Drave. Rezul- tat je neodločen 1:1 (1:0). V nedeljo ob 17. uri se bo od- igrala kvalifikacijska tekma med Novo Gorico in domačo Dravo ter upamo, da se bodo domačini dostojno revanžirali za poraz v Novi Gorici. Pra. VABILO Športni klub »Drava«, Ptuj — kegljaška sekcija — vas vljudno vabi na VIVTNO VESELICO ki bo v nedeljo, dne 5. julija 1959, od 16. ure dalje v gostišču >Pri Roziki« v Ptuju. V slučaju sla- bega vremena bo ista prireditev v istem gostišču prihodnjo ne- deljo. Pripravljen je bogat srečolov in prijetno razvedrilo s plesom. Vabi odbor Trgovsko Fodjef.ie »MERKUR- Ptuj sprejme v uk več MO.ŠKIH VAJENCEV z dokončano osemletko. Kandidati naj so osebno javijo na upravi podjetja. Zavod za komunalno dejav- nost Ptuj obvešča, da bo zaradi popravil, ki bodo trajala en mesec, zaprto notranje notra- nje kopališče v Ptuju od 5. ju- lija 1939. MACESNOVO SPALNICO, do- bro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi. ALFO z bakrenim kotlom ter pisalni stroj prodam. Vpra- šajte pri urarju Glazerju v Ptuju, Murkova ul. 3. PRODAM HIŠO z inventarjem in zemljiščem. Vprašajte v Grajenščaku 85. STAKIRJSO ŽENSKO za pomoč na posestvu z 2 ha zemlje iščem. Naslov v upravi. HIŠO z gospodarskim poslopjem in 1.50 ha posestva v Polenša- ku prodam. Naslov v upravi. KIAVTRSKO HARMONIKO, 32- basno, prodam. Vprašajte v Trubarjevi ul. 7, Ptuj. DVA ŠIVALNA STROJA, v do- brem stanju, prodamo. Sivilj- --ka delavnica, Ptuj. Prednost imajo državna podjetja. MOTOR na bencinski pogon, mlatilnico in mlin za žito ku- pim. Andrej Gril, Makole. VABILO Organizacija SZDL Breg bo pri- redila v nedeljo, 5. julija 1959 ob 13. uri v svoji dvorani ob Stu- denčnici na Zadružnem trgu v Ptuju proslavo za »Dan borca« s sporedom. Po govoru za »Dan borca« bo kulturni spored z reci- tacijami in petjem domačega pev- skega zbora pod vodstvom pevo- vodje tov. Franja Petka. Po sporedu bo srečolov in ra- janje. Presežek pridobitve je name- njen nadaljenjemu urejanju dvo- rane. Vabljeni na ptujskem živilskem trgu v sredo, dne 1. julija 1959 Povrtnina: star krompir 18—20 din za kg, nov krompir 25—30, špinača 60—80, nova čebula 50— 60, česen 100. stročji fižol 100, hren 100, solata v glava 20, solata endivija 40, grah v stročju 40, lu.ščeni grah 80, kumare 60, cve- tača 40, rdeča pesa 40, zelje 30— 35, korenček 60, peteršilj 80, ko- leraba 30. Sadje in sadeži: orehi 100—130, češnje 40—50, gobe 160—200, li- sičke 80—1000, gozdne jagode 200, vrtne jagode 200, borovnice 90, grozdiči 160—180, maline 160 do 180 za liter. Žitarice in mlevski izdelki: aj- dova moka 50, ajdova kaša 100, pšenica 30—40, oves 25, koruza 30, ječmen 40. proso 60. Mleko in mlečni izdelki: mle- ko 30 din liter, smetana 150, sir 40—80, maslo 500, med 300 din kilogram. Perutnina in jajca: kokoši 300, jajca 13—14 din za kos. Maščobe: zaseka 300, uvožena mast 325, domača mast 400 din za kg. Razen jajc je bil trg -z artikli dobro založen. Anekdote Kjoliere je bil na smrt bolan. Služabnik je zatorej poklical zdravnika in takoj javil gospodar- ju: »Doktor prihaja.« »Doktor?« je odvril Moliere »Povej mu vendar, da sem bolan in ne morem nikogar sprejeti.« Znani švicarski pripovednik Gottfried Keller je rad pogledal globlje v kozarec. Neko noč se je izgubil v starem delu Ziiricha. Ne- koliko negotov na nogah se je ustavil in ogovoril nekega študen- ta: »Mi lahko poveste, kje sta- nuje pisatelj Keller?« »Saj to ste vendar vi sami,« se je začudil študent, ki je spoznal Kellerja po njegovi značilni postavi. »Nesram- než,« ga nahruli Keller. »To ... to... vem vendar sam. Samo po- vej mi, kje stanuje!« Pesnik Maeterlinck je ravno se- del v neki knjigarni, ko je vstopil k-upec, pobrskal med knjigami in naposled odkril Maeteriinckov fi- lozofski opis »Življenje čebel«. Maeterlinck se je ves napihnil od ponosa, ker se kupec kar ni mogel ločiti od njegove knjige. Tedaj se je možakar obrnil proti pultu in vprašal: »Ali imate kaj podobnega tudi o muhah?« V Francoski akademiji so raz- pravljali o besedah za svoj slovi- ti slovar. Ko so prišli do besede jastog, je eden izmed akademikov predlagal: »Rdeča riba, ki se giblje riten- sko.« Tedaj je rekel Nodier: »Jastog prvič ni rdeč, dalje ni riba in se premika zadensko samo, če se mu zdi potrebno. Sicer pa je vaša definicija odlična.« Komisija za imenovanje direktorjev pri Občinskem ljud- skem odboru IHuj razpisufe DELOVNO MESTO DIREKTORJA LETOVIŠČA GRAL BORL Kandidat mora imeti izobrazbo kvalificiranega gostinskega delavca z najmanj triletno prakso v vodstvu gostišča. Prošnjo je vložiti pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj v 15 dneh po objavi tega razpisa. Prošnjo je kolkovati z 30 din drž. takse in 20 din občinske takse. Prošnji je priložiti overovljen prepis spričevala o kvalifi- kaciji, zdravniško izpričevalo javne zdravstvene službe in kratek življenjepis. Komisija za imenovanje direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj Ljudska republika Slovenija OBČINSKI L.IUDSKI ODBOR PTUJ okraj Maribor 05/1-3513/2-59 1/7-1959 UKINITEV ŽIVINSKIH SEJMOV ZA KLAVNO ŽIVINO V PTUJU Svet za kmetijstvo in gozdarstvo in svet za blagovni pro- met in turizem sta na svojih sejah, prvi dne 19. junija 1959, drugi pa dne 1. julija 1959 po 3. točki Odredbe o pogojih za kupovanje in prodajanje kmetijskih pridelkov na trgih (Urad- ni list FLRJ, šte' 19/58) in v sporazumu s kmetijskimi za- drugami na obnruDčju občine Ptuj sklenila: 1. S 1. julijem 1959 se ukinejo živinski sejmi za klavno ži- vino v Ptuju, ki so bili za govejo živino in konje vsaki prvi in tretji torek v mesecu, za svinje pa vsako sredo v tednu. 2. S 1. julijem 1959 se uvajajo zadružni dogoni po kmetijskih zadrugah za odkup klavne živine, kakor sledi: 1. Leskovec-Videm, v Vidmu; vsako 1. in 3. sredo od 8. do 10. ure 2. Ptuj, Rogoznica, Hajdina, Markovci, Slovenja vas, Tur- nišče. Destemik, v Ptuju; vsak 1. in 3. torek od 8. do 11. ure 3. Lovrenc, v Lovrencu; vsak 2. in 4. torek od 8. do 10. ure 4. Cirkovce, v Cirkovcih; vsak 2. in 4. torek od 10. do 12. ure 5. Cirkulane, v Cirkulanah; vsako 1. in 3. sredo od 8. do 10. ure 6. Podlehnik, v Podlehniku; vsako 1. in 3. sredo od 10. do 16. ure 7. Zetale, v Zetalah; vsako 2. in 4. sredo od 8. do 10. ure 8. Stoperce, v Stopercah; vsako 2. in 4. sredo od 10. do 12. ure 9. Majšperk, v Majšperku; vsako 2. in 4. sredo od 12. do 14. ure 10. Maškajnci, Gorišnica, Polenšak, v Moškajncih; vsak 2. in 4. četrtek od 8. do 11. ure 11. Muretinci, Zavrč. v Muretincih; vsak 2. in 4. četrtek od 11. do 13. ure 12. Juršinci, v Juršincih; vsak 1. in 3. četrtek od 12. do 14. ure 13. Vitomarci, v Vitomarcih; vsak 1. in 3. četrtek od 10. do 12. ure 14. Trnovska v^s, v Trnovski vasi; vsak 1. in 3. četrtek od 8. do 10. ure 3. Sejmi za plemensko in plemeno živino bodo določeui nak- nadno. Predsednik Sveta za blagovni promet Anton Kolenko 1. r. Predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Martin Gobec 1. r. Prvovrstni jabolčnik od 5 litrov naprej po 30 din liter, močno domače žganje (droženka) in pristno haloško vino po zmerni ceni nudi ZADRUŽNO PODJETJE »VINARSKA ZADRUGA«, PTUJ Izdaja Pt.)^--V- rednik« Direktor ivan Kranjčir Ureju.i*- odbor i>d govorn irMlnik Anton Bauman l!rPdništvo m uprava v Ptuju r,a ckova 8 Telefon 156 Cekomi račun im '^-^tnunalnl banki Marfb' in>druiaica » Ptuju, štev. tt04 70tt-5-206. Kokopisov ae vračamo. luika Maribor^ka tiskarna, Man ikh. Letn<, naročnina 500 dm, poi kina 250 din.