kn " 25. MAJ 1968 LETO VII. štev. 19. TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEK-IROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Razprava o nameravani reorganizaciji ZP Na razširjenem kolegiju 17.5. 1968 v Podvinu so direktorji ta, upravne odbore bi ukinili organizacij priporočili generalnemu direktorju nujnost or- na vseh nivojih, namesto ganizacijskih sprememb v prodajni in razvojni dejav- njih pa bi delovali poslovni nosti ZP, hkrati pa zavrnili »predlog organizacijskih odbori.z jasnim konceptom sprememb podjetja« z motivacijo, da že obstoječi statut in polno odgovornostjo posa-daje dovolj možnosti za predlagane spremembe. ' meznikov. Za uvod v razpravo je spregovoril gen. dir. Vladimir Logar iri pojasnil, da je edina točka današnjega dnev-liega reda predlog organizacijskih sprememb v ZP. Vsi navzoči so dobili že pred dnevi v roke obširen material, v katerem je podrobno opisano sedanje organizacijsko stanje v ZP z vsemi pomanjkljivostmi in seveda tudi predlog, organizacijskih sprememb v ZP. Gen. direktor je: pripomnil, da Sedanji, sistem celotne organizacije v podjetju ni dovolj učinkovit, proizvodni proces, je dezintcgriran, pro-, dajiia funkcija pa nima učinkovite organizacije; Omenil je. da večkrat ločeni interesi. PSO m organizacij onemogočajo ..osvojitev tržnega koncepta. manjka enotna koncepcija trga, različni interesi organizacij pa skoraj ne dopuščajo enotne poslovne politike Glede financiranja razvoja I in II md. bilo skupnega jezika, 'skupine službe nimajo potrebne pristojnosti, pri finančni politiki pa smo. imeli . 17 centrov, kar . je onemogočalo koncentracijo kapitala za zboljšanje ekonomike. Zaradi dislokacije obratov je slaba koordinacija med tovarnami, različne stopnje tehnologije v tovarnah pa so bile ponekod vzrok, ža do- ločeno nestabilnost in za neenak potek proizvodnje. To pomeni, da moramo spremeniti nekatere ključne točke in ustvariti učinkovitejšo organizacijo, Izhodišče za reorganizacijo naj -bi bil po eni plati. tržni koncept, po drugi interesi delovnega človeka in njegove organizacijske enote. Naš cilj je optimalno' učinkovita organizacija celotnega orga-:nizma ZP, spremembe pa bi še pravzaprav -dotikale, vseh vej poslovanja. V nadaljevanju razprave so pojasnjevali nov koncept organizacije sekretar Pavel Gantar, pomočmlc direktorja programsko tehničnega področja inž. Franc Vršnak in pomočnik direktorja organizacijsko kadrovskega področja Igor Slavec.' 'Težišče organizacij.. sprememb naj bi slonelo na organizaciji | in združitvi organizacij (branžni princip), koncentracija kapitala bi bila poslej na dveh nivojih, potrebno bi bilo organizirati interno banko, skupne službe in vodstvo podjetja pa bi imelo večje pristojnosti. Poslovni koncept marketinga bi v dokajšnji meri spremenil način dosedanjega poslovanja, obvezno naj bi se formirali skladi. Osnovna celica našega samoupravnega sistema naj bi bila delovna eno- Po izčrpani in dolgotrajni razpravi so se direktorji organizacij izrekli proti kompleksni reorganizaciji podjetja s sklepom, da je sedanja organizacijska oblika združenega podjetja dovolj učin. kovita, če se . izvedejo določane organizacijske spremembe, ki jih omogoča že .sedanji statut. Spre- membe naj bi realizirali v etapah, z dopolnitvami, skratka postopno. Glede PSO in ZZ.A so se izrekli dirOk-..torji Za; takojšnje analizo obstoječega stanja in predloge za spremembe funkcij poslovanja. Zadolžili, so direktorja pb!3jx.jprganizacij.' naj z dnrektorjir;nekaterih . organi-., zacij iri s sodelavci' izdelata predlog organizacijskih sprememb. Vseskozi odkrita razprava je pokazala, da so navzoči zelo dobro seznanjeni s položajem v združenem podjetju in vedo tudi kakšne osnovno^ ukrepe bo treba pod vzeti za izbol j šan j e po-slovanja podjetja. Vprašanje pa je, če se bodo spremembe dale izpeljati. Potrebna bi bila vsekakor selekcija izvajalcev, sicer bo delo — sodeč po dosedanjih izkušnjah — pri izpopolnitvi sedanje organizacije poslovanja obstalo na pol poti in se pozneje razvodenilo. Marjan Kralj Mbog' se še spominjajo radostnega dogodka, ko je predsednik Tito leta 1954 obiskal kranjsko tovarno, kjer si je najprej ogledal proizvodne oddelke, nakar je imel na dvorišču tovarne, tes-no obkrožen od navdušenih delavcev — govor, v katerem je posebno poudaril pomen samoupravljanja in večje produktivnosti, hkrati pa je dal vse priznanje Iskrinemu kolektivu £®®®®®®«®®®®®®®«®©®®®9®®®®®®®®®®®©®®®®®®§ Prisrčnim čestitkam ob 76. rojstnem dnevu z željo, da bi nas še mnogo let uspešno vodil se navdušeno pridružuje naš celotni delovni kolektiv §®®®®®®®®®®e©®e®©®®®®®«®®©©«s©®»®®«®*®®' S 3 S J I Ob dnevu mladosti j= 5 Bližamo se 25. maju, ko naš ljubljeni maršal Tito E praznuje svoj življenjski praznik. Ob njegovem jubile-EE - ju mu mladinci Iskre iskreno čestitamo in mu želimo« da bi še naprej dolgo in uspešno vodil našo državo, ijjj Letos bomo mladinci Jugoslavije predali tovarišu S Titu že triindvajsetič štafetno palico s pismom, ki je j= prezbto s, ponosom in veseljem, da praznujemo dan E mladosti prav na njegov rojstni dan. Ej Dan mladosti ni navaden dan, ne praznujemo ga = samo v slavnostnem vzdušju^ temveč nam nalaga dolž- EE nost, da pogledamo sebe in svoje delo in da se veselici mo uspehov vseh delovnih ljudi, ter da prav take E ocenimo svoje napake in skušamo najti pot, da jih =j odpravimo. s Dan mladosti prazhujemo z delom in veseljem in E naloga naše organizacije je, da ta praznik, ta meseo EE mladosti; čimbolj .slavnostno proslavimo. Skupaj z ob- S činskimi komiteji pripravljamo tekmovanja in kulturne S prireditve z željo, da bi se čimveč mladih odzvalo EE vabilu. Udeležili se bomo izleta in posveta mladine == elektronske industrije Jugoslavije v Banjaluki in izleta E ferjala v Kumrovcu. Ne smemo pa pozabiti, da bo naj- E ’ večje darilo tovarišu Titu, če bomo dosegli dobre deli lovne uspehe pri našem povečanem kolektivu, ker vsi ¡5 vemo, da sedaj po integraciji z RIZ stoje pred nami še EE večje naloge. = Mladi nismo zaslepljeni z uspehi in slabostmi, am- Ej pak z dvignjeno glavo stopamo naprej trdno odločeni E za dosleden boj za boljše in lepše. Pred nami mladimi = stoji veliko nalog, k! jih bomo reševali skupaj s starej- Hl širni sodelavci, ker bomo s tem doprinesli velik delež k 5 nadaljnji- izgradnji naše socialistične Jugoslavije in ta- E= ko dostojno praznovali dan mladosti. E IVO TRILAR Nabava v aprilu Iz mesečnega poročila Nabavne organizacije za minuli mesec povzemam, da dobave polizdelkov železne metalurgije ne dotekajo po predvidenem planu in dinamiki. Zlasti zaostajajo dobave jeseniške Železarne in sicer hladno valjani trakovi. Položaj pa se bo v kratkem izboljšal, ker je bilo v začetku maja odpremijeno iz Cehoslovaške za nas 40 ton teh trakov. Tudi s poboljšanimi jekli iz iste tovarne imamo težave — tod pa zaradi številnih reklamacij. NO je organizirala sestanek med predstavniki Železarne in našo tovarno v Novi Gorici, kjer so jeseniški strokovnjaki predlagali uporabo drugih vrst jekel. V Novi Gorici le-te sedaj preizkušajo. . Železarna na Ravnah je izdelala za tovarno v Otočah napačno kvaliteto Invar jekla. V Otočah so preizkusili jeklo in ga le delno prevzeli. Tovarna v Ravnah pa ima v de. 3iu novo količino, ustrezno prvotnemu našemu naroči- Iz panoge železne metalurgije je pomembno še to, da ELEKTROMEHANIKA nima več težav s transformatorsko pločevino, ker sta ob koncu aprila prispeli dve pošiljki tega materiala iz Francije. NO je prejela od Zvezne gospodarske zbornice dovo. Ijenje blagovnega kontingenta za uvoz raznih materialov 114. panoge. Obseg pa ni tolikšen, da bi krili vse celotne potrebe po hladno valjanih trakovih, srednje profile in orodna jekla. NO je prosila za dodatna dovoljenja. Pri panogi neželezne metalurgije je občutiti primanjkljaj bakra. Zelo ga primanjkuje »Valjaondci« v Sevojni, ki' ga mora vzlic visoki ceni kupovati v tujini. Ker se cena domačemu bakru še vedno ni izpremenila, »Valjaoni-ca bakra« zelo nerada pristaja na sedanje maksimirane cene svojih izdelkov. Situacija z aluminijem pa je drugačna. Zaradi velir kih ponudb aluminijevih polprevodnikov iz držav SEV je nastala precejšnja zmeda s temi izdelki na evropskem trgu. Tovarne ne morejo konkurirati tem ponudbam, ki so mimogrede povedano tudi ugodnejše z nižjimi cenami. Tovarna glinice in aluminija v Kidričevem je tako prišla v položaj, da ima na zalogi velike količine aluminijevih blokov in da le-te ponuja pod ugodnejšimi plačilnimi pogoji. Cene lakiranih žic in kablov se niso izpremenile, ker je ostala še vedno v veljavi maksimirana cena bakru. NO je bila nekaj časa v skrbeh zaradi pomanjkanja bakra, vendar kot vse kaže je bila bojazen odveč Obe tovarni elektromateri-ala ELKA in FKS dobavljata naročeni material po specifikacijah v redu a le z majhni, mi zamudami. Težave nastajajo vedno le zaradi. dodatnih naših naročil in seveda prekratkih dobavnih rokov. NO zato prosi naše tovarne, naj material naročajo pravočasno, vsaj 45 dm pred pričetkom meseca ali trimesečja, ker tako terjajo pogodbena določila. Od ostalih panog na pripomb. Dobave potekajo v redu in ni bilo nikakih zastojev. NO se je dogovarjala z izdelovalnicp gumiranega papirja v Velenju za- ojačen lepilni trak, ki bi bil vsestransko uporaben. Aprilski plan uvoza repria-dukcijskega materiala in surovin je NO izpolnila s 97,79 odstotka, medtem ko je kumulativni plan dosegla po •tretjini leta le s 26,70 odstotka — namesto 33,33 odstotka. In še pregled gibanja zalog na razredu 3. V času od začetka do konca marca se je znižal seštevek vseh zalog reprodukcijskega materiala in surovi®- za 148,685 N dinarjev, kar je seveda veliko premalo za dosego normativov sanacijskega programa. -K- PROIZVODNJA ZP V APRILU 1987 Tovarna Plan v 000 Ndin Izpolnitev v 000 Ndin % Elektroni ehanika 21.289 21.745 102,1 Elementi 8.589 6.873 104,3 Avtomatika 4*602 3.667 78,3 Sprejemniki 3.093; 1.834 59,3 Aparati 4.018 4.163 103,6 Avtoelektrika 11.116 10.673 96,0 Elektromotor j i 2.010 2.253 112,1 Naprave 3.498 1.102 31,5 Elektronika 1.150 1.302 113,2 Kondenzatorji 2.464 2.996 121,6 Instrumenti 1.527 1.553 101,7 Polprevodniki 2.049 1.953 95,3 Usmerniki 764 687 89,9 Mikron 1.751 278 15,9 ZZA 3.618 2.732 75,5 PSO 1.128 1.025 90,9 SKUPAJ PODJETJE 70,746 64.836 91,9 Skupni napori morajo roditi zaželene uspehe V naši tovarni za elektroniko in avtomatiko na Pržanu so 16. aprila dobili, novega direktorja. Po razpisu je bil za novega direktorja imenovan dipl. ing. Andrej Pardub-sky, ki. je pred prihodom kot elektroinženir služboval v podjetju »Elektrosignal« ter slednjič v podjetju »Elrad« v Gornji Radgoni. Tov. ing. Parduibskemu smo zastavili- vrsto ' konkretnih vprašanj v zvezi s težavami, s katerimi se bori tovarna »Avtomatika.« Pripravljen je bil na ta vprašanja tudii konkretno ’ odgovoriti vendar šele v eni izmed naslednjih številk našega tednika, češ — »tedaj bo odgovoriti nekoliko- laže, saj se bom medtem že nekoliko bolj vživel v novo delo in probleme.« Ing. Andrej Pardubsky v Iskro ni prišel kot povsem nepoznavalec deda, uspehov in problemov Iskre. Pri svojem prejšnjem delu v podjetju »Elrad« je namreč precej tesno sodeloval zlasti z našo tovarno v Horjulu in v tem obdobju precej dobro spoznal problematiko naših tovarn. »Vedel sem, da problemov v tovarni »Avtomatika« ne manjka in to takšnih, ki so nedvomno zelo težko rešljivi, vendar pa. sem se kljub temu odzval razpisu. Prepričan pa sem, da določane možnem za rešitev tovarne iz sedanja, težav obstajajo. Lotiti se;ju moramo z vso doslednostjo in z angažiranjem vodikeg teama in vseh odgovorni služb- v tovarni prav tako jj tudi ob konkretnejši- pom* vodstva ZP Iskra in njegovi strokovnih služb. Le tako združeni,. in vsestransko aktivni lahko računamo na postopno izboljšanje- stanja v naši tovarni.« Torej ste kljub vsem tesno, stran položaja v tovarni -optimist? »Vsekakor sem,- vendar pa ne pretiram. Predvsem imam dovolj volje in vztrajnosti m če bom vse to-Uahfe®.polili uveljavil, v tesnem sodelova. nju z novim vodilnim tramom v tovarni, potom-, lahko pričakujemo izboljšanje našega gospodarjenja, kar vem, da je naša skupna in življenjsko pomembna naloga v kateri ima svoj delež prav vsi član delovnega kolektiva.« Na rob dogodku v servisu Novica o prekinitvi dela v ljubljanskih servisnih delavnicah PSO v Rožni dolini, ki jo je objavilo »Delo«, je marsikoga izmed, nas presenetila. Presenetila zato, ker do sedaj ni bilo slišati najmanjše kritike na račun, poslovanja tega našega- osrednjega servis-, nega obrata. V članku smo brali, da so delavci samovolj. no prenehali delati in se zbrali na sestanku zahtevajoč odgovore zakaj so za minuli mesec prejeli manjše osebne dohodke, zakaj, je tako visoko število režijskih ur itd. Resnici na ljubo je treba priznati, da je bila- novica o prekinitvi dela nekoliko- pretirana, potek razprav na še-. Stanku pa- docela objektivno prikazan. Nekateri posamezniki so morda- res nameravali v prvem ogorčenju prekiniti delo, vendar sb se kasneje vsi sporazumeli, za nujen in takojšen sklic izrednega sestanka celotnega kolektiva servisnih delavnic. Prekinitve dela torej dejansko ni bilo. Na sestanku, kjer so bili navzoči tudi direktor prodaje PSO in dva novinarja, ki so jima nekateri sugerirali, da je ta sestanek prekinitev dela, je kolektiv zahteval pojasnila zlasti zaradi: manjših OD kot posledica razvrecL notene točke, zakaj je naraslo šltevilo režijskih ur, zakaj ni urejen normalen dotok rezervnega materiala, neustrezen deljen delovni čas in v tej zvezi manjša storilnost dela, vprašanja kako se obračunavajo OD in prikaz formule s praktičnim izraču, nom in obrazložitev plana letošnje proizvodnje oz. njegovo oceno. Vsekakor je kolektiv pravilno ravnal, da je zahteval sicer na drastičen način sklic delovnega sestanka in terjal odgovore, ki jih bodo skup- ne službe PSO šele v prihod, nje posredovale. Očitek zaradi nesinhroniziranega dela, manješga obsega servisnih poslov in. drugih takih dejavnikov, ki so vplivali na nižja izpolnitev plana je docela upravičen. Moti -pri tem- le dejstvo, zakaj se samoupravni organi te enote PSO niso ukvarjali že, prej s terni nujnimi vpra sanji, kaj: je storil sindikat in druge družbeno politične organizacije, ki vse skupaj niso mogle sklicati niti enega regularnega- sestanka o tej za servis življenjsko važni problematiki. Nje zadene tudi krivda, da niso znali prikazati kolektivu lažjo ii pravilno, pot za razčiščene nekatere sporne problem®;, ke, to pa je neposredno prek samoupravnih organov — te pa. prek javnega časopisja, Moralna škoda, ki jo utrpe neprizadeti drugi kolekthd ZP ob takšna obravnavi » časopisju namreč ni majhaa pritisk od zunaj pa tudi z ničemer ne prispeva k reševanju sporne problematike. Marjan Kralj Naša novopriključena organizacija ISKRA-RIZ ima v svoje® programu velik delež proizvodnje profesionalnih naprav. K obisku v Zagrebu smo naredili tale posnetek, ki prikazuj umerjanje YF naprav v oddelku za oddajne aparature. v upravljanje tovarni. Polago. ma dobivajo tako osnovna sredstva normalno obliko gospodarskega potenciala tovarne. Proizvodnja v primerjavi z rezultati v 1. 1966, se je povečala za 7,3 %, čeprav zaradi različnih vzrokov postavljeni plan v celoti ni bil realiziran. ZAPOSLOVANJE . Nabave, v katerih so zajeta samo aktivirana osnovna sredstva, predstavljajo realizacijo programa rekonstrukcije in dopolnitev opreme tam, 'kjer so se pokazala ozka grla, zato je v tem letu že prišlo do izraza financiranje iz lastnih sredstev in kreditiranje od strani dobaviteljev. POSLOVNI STROŠKI V strukturi celotnega dohodka zavzemajo poslovni stroški najvažnejše mesto. S sprostitvijo delovanja tržnih zakonov so zavzeli v poslovanju specifično mesto. Višina dohodka, osebnih dohodkov .in sredstev za razširjeno reprodukcijo je v neposredni .zvezi -s .poslovnimi stroški. Na prvem mestu je v strukturi stroškov iz-delavni material. Zaradi ohlapnih normativov , in pa neizpolnj snega plana, je porabljeni material nižji od planiranega. Poslovni stroška so za 74,5% 'v.ečji kot v letu 1966, fizični obseg .proizvodnje .pa je v primerjavi .z letom 1966 porasel le za 7,3%. Fiksni stroški so hitreje rasli od variabilnih. Najbolj občutno je povečanje dajatev družbi, to je prispevkov in obresti. Med materialnimi stroški so najbolj porasli stroški goriva ah maziva (43,3 %.), .grobnega inventarja (37,4%), vode (42,8%), materiala za izdelke (41,6%), ter časopisi im -literatura (53,5%). Ti -Straški so se pojavili stihijsko, nihče jih ni zasledoval in analiziral, zakaj so potrebni .taki stroški, kje so opravičeni in kje je možno doseči prihranek. Samoupravi j alci se še premalo zavedajo v kako tesni povezavi so poslovna stroški z osebnimi dohodki. S pravilnim sistemom štimu-lacije bi lahko zajezili prehitro rast stroškov.' Za poslovanje tovarne j« značilno ekstenzivno .gospo darstvo, ki prihaja do izraza v stagnaciji osebnih d« hodikov, neizpolnjevanju plat na fizičnega obsega ob' istočasni izpolnitvi plana zar poslovanja itd. Za obresti je značilno, dal se dvigajo iz leta v leto. Po nebno visok znesek -so obresti za občasna obratna sredstvai .(kredite). Kazalo bi razmislil ti, kaj 'je bolj Ekonomično za! poslovanje tovarne: znižati! zaloge — ali plačevati visoka •obresti! ¿¡pano je namreč, dal je razkorak med sanacijskimi načrtom -in' zalogama -vsako leto občutno prevelik. Gibanje stroškov za izabra, ževanje strokovnih kadrov; itee reklame in propagando ja .normalno. Morda je .znesek; za reklamo in propagando nizek, toda ido-slej .tovrstni stroški niso bili potrebni, ker ja bila prodaja pretežno distributivnega značaja. Straški .investicijskega vzdr-zevanja so za 147,8 % -večji kot v predhodnem razdobja; Med .te stroške je zajet tudi material za popravilo osnovnih sredstev in drobnega im Vardarja, ki -ga bo treba v. naslednjem letu izločiti iz-strškov investicijskega vzdrževanja zaradi, .staranja osnovnih sredstev, ki zah_e-vajo iz leta v leto več popravil. Stroški razvoja so se povečali za dobro tretjino. Tudi pri teh stroških bi kazalo razmisliti ali je cenejši odkup licenc ali razvijanje izdelkov. Med stroške, ki so najmočneje narasli, sodi amortizacija. Le-ta je za. 163,5% večja kot v letu 1966. V letu 1967 ja prešla tovarna ©d admmistra. tivne na ekonomsko amortizacijo. -.Zaradi povečanih, .amortizacijskih -stopenj so (Dalje na 6. strani) OBSEG PROIZVODNJE če analiziramo vse .ugotovi, tve pridemo lahko do zaključi da je bilo planiranje preoptintistično, če ne upoštevamo zaprek, ki lahko nastajajo v normalnem odvijanju proizvodnega procesa. Prevelik optimizem v planiranju nas stalno zavaja. Vedno pa najdemo opravičljive vzro. ke zaradi izpada proizvodnje. Toda izpadu sledijo drugi negativni pojavi, ki ' imajo precejšen vpliv na delovno storilnost, disciplino in odnose na sploh. ¡Pri realizaciji proizvodnje po posameznih skupinah je značilna različna stopnja realizacije plana kot realizacije v primerjavi s preteklim letom. V ospredje stepa trzni zakon, ki ima že vpliv pri proizvodnji regulatorja ;in vžigalne tuljave. Medtem, ko se razpravlja o pravilnih poteh nagrajevanja, pa še .zmeraj velja stara pot; stimulativno nagrajevanje je v začetku'bilo stimulativno, čigar namen je bil, rak v realizaciji investicijskega programa rekonstrukcije, ki traja že od leta 1962 dalje. Nadalje je bilo v tem letu rešeno vprašanje gradbenih objektov, ki so bili dani V letu 1967 je bilo v tovarni zaposlenih povprečno okoli 800 delavcev. V tem letu je zaposlenost naraščala prek predvidevanja v planu, proti koncu leta se je zaposlovanje ustalilo, tako da je plan zaposlenih presežen le za 0,3%, kar je pa. še vedno v razkoraku s proizvodnjo, kjer smo dosegli le 85,7%. plana. Pdlitr-'ko zaposlovanja bo treba podrediti analizi potrebne delovne sile po realnih normativih potrebne produktiv. ne delovne sile in sistematizaciji režijske delovne sile. 'Vse to bomo morali v končni fazi uskladiti s sredstvi, ki jih imamo na 'razpolago za osebne dohodke. OSEBNI DOHODKI j Osebni dohodki sodijo med tiste probleme v tovarni, ki jih bo treba najprej rešiti. Zanje še vedno velja -uravnilovka, ki' ji vsi posegi 'in poskusi- ne morejo priti do živega. Že v leitu 1966 je tovarna poskušala 'razbiti uravnilovko z uvedbo analitične ocene. Analitična ocena se tudi v lanskem letu ni uveljavila, čeprav je bilo več poskusov, da bi jo spravili v življenje. Osebnih dohodkov ni moč parcialno obdelovati in ker še proizvodnja ni dvignila v skladu s predvideno v planu, sp tudi osebni dohodki ¡stagnirali-. Ker razpoložljiva masa osebnih dohodkov ni bila zadostna za uvedbo analitične ocene brez znižanja postavk nekaterih delovnih mest, se je poskušalo uvajati .analitično oceno postopoma tako, da bi se začelo pri tejvišjih. Le-ti so v primerjavi .z osebnimi dohodki podobnih delovnih mest v občani najbolj prizadeti. Poskus parcialnega nagrajevanja' zaradi neenotnosti ni uspel, pač pa se bila izdelana ob koncu leta nova rang lestvica delovnih mest. Pogled na našo tovarno avtoelektričnih izdelkov v Šempetru pri Novi Gorici ¡Posnetek iz oddelka za reparaturo rotorjev da razbije uravnilovko. Ker je problematika osebnih dohodkov živa ih seje ne da vselej zacementirati, bi marali tudi, stimulacijo stalno analizirati. in spopolnjevati. 'Stimulacija je postala le oblika dodatka, v talci obliki pa ni mogla doseči svojega namena. Iz prikaza gibanja osebnih dohodkv je razvidno, da so se OD v primerjavi z letom 1966 dvignili le za 1,8%. Podatek ni realen, ker so prikazane nekatere postavke, ki so bile v lanskem letu izplačane iz ostanka dohodka. Med te sodijo: regres za letni •dopust, izguba restavracije in dotacija razlike za topli obrok. P” w delovnih organizacij?*! i znanjal predsedstvo šlkega sveta Zveze za Slovenijo in dajal :P° j tudi za razprave na P*, nih sejah slovenskih katov. Združeno podjetje ISKRA KRANJ PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA — LJUBLJANA spre j me v delovno razmerje več sodelavcev na naslednja delovna mesta: PROJEKTANTA za delo pri avtomatizaciji ranžirnih postaj za železnico pogoj: inženir elektrotehnike II. stopnje z najmanj 3-letno prakso na področju regulacije s polvodniško tehniko ali na sličnem področju z znanjem francoskega ali angleškega jezika. PROJEKTANTA telekomunikacijskih naprav za železnico Pogoj: inženir elektrotehnike I. stopnje šibkega toka z najmanj, 2-letno prakso pri železniških ali PTT telekomunikacijskih napravah ali elektrotehnik z najmanj 4-ietno prakso pri istih napravah. Potrebno je znanje nemškega ali angleškega jezika. PROJEKTANTA signalno varnostnih naprav za železnico pogoj: inženir elektrotehnike I. stopnje ali elektrotehnik šibkega toka-, po, možnosti z nekaj, prakse na področju sigcalno-varnostnih naprav ali avtomatizacije. Potrebno je znanje nemškega jezika. 2 INOZEMSKIH KORESPONDENTOV — prevajalcev za nemški, po možnosti angleški jezik, z znanjem strojepisja. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov ISKRE PSO. Pismene ponudbe pošljite organizacijsko-kadrovskemu sektorju, Kadrovski evidenci Prodiajho servisne organizacije Združenega podjetja Iskra Kranj, Ljubljana, Masarykova 15 Oglas velja do zasedbe delovnih mest. Združeno podjetje ISKRA KRANJ Organizacija: TOVARNA ORODJA LJUBLJANA — STEGNE Kadrovska komisija vabi k sodelovanju za izpopolnitev delovnih mest: TAJNICE TOVARNE VEČ BRUSILCEV za delo na specialnih brusilnih strojih Za delovno mesto tajnice tovarne mora kandidatka imeti končano najmanj dveletno administrativno šolo in vsaj triletna prakso. Potrebno je vsaj pasivno znanje enega od svetovnih jezikov (zaželeno je znanje nemščine). Za delovna mesta brusilcev morajo kandidati imeti vsaj triltetno- prakso, na orodnih strojih kot kvalificirani delavci. Prednost imajo kandidati, ki so delali kot brusilci pri drugih organizacijah. — Objava velja do zasedbe delovnih mest. — Kandidati naj pošljejo prijave na zgornji naslov. Kratke vesti ZANIMIVA STATISTIKA Statistiki so izračunali, pa se na. milijon p-rebivaleev usposobi v Avstriji 175 inženirjev tehnike-,, v Franciji. |8Q, v ZDA 400, v Sovjetski zvezi pa celo- 600«. Koliko Pri nas, ni znano* NAJTANJŠA'JEKLENA PLOČEVINA Izdeluje jo do širine 105. cm jeklarska firma US-Steel Corp., debela pa je samo 0,025 mm. Kot poročajo, se tanke jeklene folije zelo dobro obnesejo za zaščito raznih snovi pred gledalci, svetlobo in* umazanijo- ter J povečanje mehanske trdnosti najrazličnejših, kon-_®trukcijj, za elektromagnetne oklepe v barvni televiziji 131 se za marsikaj. Na. najtanjšo- pločevino- prav lepo Primejo barve in laki vseh vrst, dobro pa jo lahko tudi iePimok Prvi sestanek sekretarjev in pravnikov V predpripravah za združitev ZP Iskra iin RIZ je bil v Kranju 15. maja prvi sestanek pravnikov in predstav, nikov organizacij sko-kadrov-skega področja ZP Iskra ter predstavnikov splošno kadrovske službe in pravnikov RIZ. .Na tem' sestanku so udeleženci razpravljali o prilagoditvi statuta in o nekaterih drugih splošnih aktih RIZ statutu . in ustreznim splošnim aktom ZP Iskra. Na sestanku je- bila nadalje izbrana tudi komisija, sestavljena iz po dveh pravnikov RIZ in ZP Iskra, katera naj do 10: junija pripravi predlog za spremembe in dopolnitve statuta RIZ. Naloga te komisije je, da reši problematiko okrog razširitve veljavnosti nekaterih splošnih aktov ZP tudi na RIZ. Nadalje so n» sestanku govorili tudi o pripravah za registracijo integracije. pri okrožnih gospodarskih sodiščih v Ljubljani in Zagrebu in- s tem. v zvezi razdelili konkretne zadolžitve. V nadaljevanju je bilo govora o dopolnilnih volitvah v volilni enoti RIZ katere je DS ZP Iskra razpisal za 10. junij,, t. 1. Organizacija RIZ ima pravico- do 10 mandatov v delavskem svetu združene, ga 'podjetja. • Tudi s tem v zvezi so- bile razdeljene konkretne- zadolžitve. Po končanem sestanku so si gostje iz RIZ ogledali tovarno v Kranju, največjo v okviru Združenega podjetja. Sestanek je bil hkrati ugodna priložnost ža medsebojno spoznavanje prisotnih, kar bo nedvomno temelj za nadaljnje plodno sodelovanje- na tem. področju. Poudariti je pa končno tre. ba tudi to, da šo v okviru ZP ISKRA občasno skupni delovni in organizacijski se- stanki sekretarjev in pravnikov vseh organizacij ZP ISKRA. -A* S konference članov ZB Člani Z.veze borcev iz »Av-toelelcteitke« v Novi Gorici so imeli 20. maja svojo letno konferenco, na kateri so razpravljali o najbolj perečih vprašanjih, ki še tičejo članov Zveze bo-rcev in gospodarjenja tovarne nasploh. V obširni razpravi je bilo povedanih mnogo kritičnih misli na račun delovnih mest članov ZB, osebnih dohodkov in. faktorja stimulacije, ki je bil neenakomerno razdeljen med kolektiv, V zadnjem času so bili v tovarni izvršeni premiki po delovnih mestih brez predhodnega in temeljitega razgovora s prizadetimi-. To je povzročilo mnogo vroče krvi in nezadovoljstva med člani ZB in . ostalimi. V letnem poročilu, je to.v. predsednik' navedel, vrsto akcij, ki so jih izvedli v preteklem letu (proslave ob državnih praznikih, zdravniški pregledi, okrevanje člano-v itd.), V tovarni imajo; še štiri nerešene stanovanjske primere za člane ZB, kr so zelo nujni; postavili so zahtevo, da se rešijo še v tem letu. S strani uprave tovarne se premalo zanimajo za člane ZB,, tako za njihova delovna mesta, počutje na teh delov-: nih mestih; osebnih dohod« kih itd. Prav bi bilo, da pa tako sindikat in uprava tovarne posvečajo večjo skrb članom Zveze borcev, pri razporejanju na ustrezna delovna mesta itd. V tovarni je zaposlenih 83 aktivnih borcev NOV. Vsa nerešena vprašanja v zvezi s člani ZB naj; še. rešujejo prek komisije. ZB in sindikalne podružnice,, ne. pa- posamezno, kot. so- bili primeri v zadnjem času, ki so povzročili nezadovoljstvo, tako pri članih ZB in upravi. Ob. zaključku letne konference ZB so. izvolili 11-članski odbor. V program delaj ki je bil podan s strani komisij e ZB pri sindikalnem odboru ZP, so v celoti sprejeli in dodali še svoj interni program, specifičen za to tovarno. Janez Še iz Zagreba: 30 »bradačem«, ki so jih obrili z brivnikom SIXTANT, so nato brivnike poklonili g|SSSSSSSIS3SSSSSSSSSE£SS3SSSSS: 55 ’ !! V življenju včasih velja parola »Znajdi iš se!«, in kdor se bolje znajde, boljše izhaja. 55 Te parole se je verjetno držal tudi delavec 55 na montaži brusnih kozlov v neki tovarni ■; v Sloveniji, ki je montiral ščit brusnega | kozla, ki je imel odlomljen nastavek, v ka-:* terega pride privit vijak, ki drži pokrov || II » Znajdi se...« || ščita. Da bi se izognil- naknadnemu poprali vilu, je delavec enostavno na notranjo :5 stran dal matico — in z zunanje strani je 51 bilo vse v redu. Kontrola tega seveda ni gg mogla videti. gg A glej nesrečo! Prav ta brusni kozel je || šel v Holandiji na neki institut na preiz-|| lotiš, kjer bi maj. izdali atest, da smejo naše Si brusne kozle uporabljati vse registrirane S| vajenske delavnice te deželte. Ker naš ku-"■ peč ni opremil tega brusnega kozla z brusnimi ploščami — za kar je treba sneti stranske pokrove, tudi on te tako primitivno zakrite napake ni mogel opaziti. Ko pa so na institutu odprli stranski pokrov, | so- seveda videli, kako primitivno »popravil emisaasasBHSHss ggggggggggigggggggggggggggsggg;:::::::::: issssssss^ lijamo« svoje napake! Seveda so našemu Ši kupcu brez; nadaljnjega preizkušanja vrnili SS brusni kozei in smo tako doživeli ne samo :s blamažo-, ampak (udi poslovni neuspeh, saj |5 sedaj- vajenske delavnice v Holandiji ne gg smejo kupovati naših brusnih kozlov. Kaj nam pove ta primer? Vsaka napaka ■■ se maščuje in zavest in odgovornost sle- |! hemega delavca bi morala biti na višini! || Samokontrola je najpomembnejša! če bi gg se tudi tisti delavec, ki je to storil, zave 55 dal, da je tudi od njegovega kvalitetnega »g dela odvisen poslovni uspeh vsega pod- g; jetjai, prav gotovo ne bi morda zaradi ti- g| stih desetih minut, kolikor bi trajalo na- |! knadno- popravilo, omajal vsega našega S! ugleda, ki- si ga tako doma, še teže pa na || tujih tržiščih, v dolgotrajnem- postopku z gg veliko težavo pridobivamo. Samo skupna gg skrb. za kvaliteto in ne samo skrb moj- gg strov in kontrole nas bo pripeljala na nivo, |S ki ga danes na vsakem tržišču zahtevajo. |S VIK gg To se je zgodilo v neki slovenski tovar- 55 ni; kaj podobnega pa se lahko zgodi tudi -5 »Iskri«, če odgovornost do kvalitete ne bo || stalno pričujoča. ISBBBBflSSBI Propozicije za tekmovanja na IV. letnih športnih igrah ZP Iskra 29. in 30. junija 1968 v Novem mestu 1. Po sklepu komisije za šport in rekreacijo ZP Iskra, ki je bil sprejet na sejah ko. misije dne 16. aprila in 14. maja 1968 v Ljubljani, obsega letošnji program poletnih športnih iger naslednje tekmovalne panoge: — veliki nogomet — odbojko — kegljanje — balinanje — namizni tenis — streljanje — šah. 2. Vsaka organizacija ZP Iskra lahko prijavi za vsako panogo po eno ekipo. a) Veliki nogomet: Ekipa ima 11 igralcev (10 in vratar). Igra se 2x30 minut. Med tekmo se lahko zamenja 2 igralca. Propozicije tekmovanja bodo sestavljene in sporočene naknadno, ko bo znano število nastopajočih ekip. Ekipe tekmujejo v svojih dresih in čevljih. b) Odbojka: Ekipe tekmujejo po enojnem sistemu vsaka z vsako. Igra se na dva dobljena seta. Vsaka ekipa ima lahko dva rezervna igralca. Sodelujejo samo moške ekipe. c) Kegljanje: Ekipa šteje 6 igralcev. Tekmovanje bo v disciplini 6x100 lučajev borbeno. Rezultati posameznikov v ekipah veljajo tudi za posamični plasman. Sodelujejo samo moške ekipe. d) Balinanje Ekipa ima 4 igralce in eno rezervo. Igra se po mednarodnih pravilih po 13 puntov. Ekipe tekmujejo med seboj vsaka z vsako in sicer eno igro. Med igro ni dovoljeno menjati igralcev, lahko pa se ga menja v naslednji tekmi. Ekipe' tekmujejo v svojih dresih. e) Namizni tenis Tekmujejo moške ekipe in moški ter ženske posamezno. Tekmovanje bo ekipno na 5 dobljenih iger. Ekipa ima tri igralce in eno rezervo. Moški tekmujejo ponovno na dva dobljena seta na izpadanje. ženske tekmujejo vsaka z vsako, v kolikor jih bo manj kot 8, sicer pa na izpadanje. f) Streljanje Tekmujejo moške ekipe in ženske posamezno. Ekipa ima 4 tekmovalce. Tekmovanje: bo z zračno puško iz stoječega položaja Z 20 streli (od tega 5 poskus-. pih). : čas je omejen ha '20 minit. Rezultati posameznikov v ekipah veljajo za posamični plasman. Tekmovalci tekmujejo s svojimi puškami. g) šah Ekipa ima 4 igralce in eno rezervo. Igra se po Bergerjevem sistemu vsak z vsakim. Igralna čas je 60 minut za partijo (vsak igralec po 30 minut). Igra se na šahovske ure. V kolikor partija v regularnem času ni končana, izgubi igro tisti igralec, ki mu pade zastavica na uri, razen v posebnih primerih, kar odloči sodnik turnirja po pravilih FILE in tolmačenjih šahovske zveze Jugoslavije — Pravilnik za brzopotezne turnir-je. 3. žrebanje za vse panoge bo v Ljubljani, dne 28. 5. 1968. 4. Poleg tekmovanja ekip in posameznikov, bo tudi ocenitev ekip v sklopu posameznih organizacij za določitev doseženih mest in sicer: 1. mesto 100 točk 2. 95 " 3. ” 90 ” 4. ” g - 85 i 5. 1 ” 80 ” 6. ” 1 75 ” 7. ” , 1 70 ’’ 8. 65 1 9. 60 1 10. 55 ’’ 11. 50 " 12. »» 45 " 13. ” 40 :• 14. 35 ” 15. 30 « 16. 25 ” 17. '20 ’’ 18. 15 g Točkuje se samo ekipno tekmovanje. Tista tovarna, ki bo s svojimi ekipami dosegla največ, je število točk, je zmagovalec IV. poletnih športnih iger podjetja »ZP ISKRA«. 5. Tekmovanja se lahko udeležijo samo člani kolektivov ZP Iskra Kranj, šolskega centra Iskra Kranj in RIZ Zagreb. če vodstvo tekmovanja ugotovi, da v ekipi nastopa tekmovalec, ki ni zaposlen v dotični organizaciji, si pridržuje pravdoo, da ekipo diskvalificira. 6. Prijave ekip za tekmovanje in število tekmovalcev v posamičnih disciplinah po. slati do 25. 5. 1968 na naslov: Pripravljalni odbor IV. poletnih športnih iger ZZP Iskra. Tovarna usmerniških naprav Novo mesto. 7. Prenočišča in prehrana so zagotovljeni. Prenočišča bodo v Dijaškem internatu v Šmihelu po ceni 8,00 din za osebo. Po želji pa je mogoče rezervirati prenočišča v hotelih Kandija, Metropol in Grad Otočec po običajnih gostinskih cenah. Prehrana bo v internatu ali pa v samopostrežni; restavraciji v Novem mestu. Skupni stroški prehrane, za enega tekmovalca bodo znašali 10,00 — 20,00 din. Točne podatke o posameznih cenah bomo poslali naknadno. Pripravljalni odbor: h****************************************. ISKRICE * ¥ ¥ ¥ ¥ 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 ¥ 36 36 ¥ 36 36 36 36 ¥ 36 36 36 36 36 36 ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ »Kako si preživel prosti teden?« »Slabo, žena je preveč dobesedno vzela prepoved d podaljšanju praznikov, pa sem moral zato štiri dni pospravljati stanovanje.« Pomota Peter pride veš1 f razburjen v izplačilni oddelek in pravi: »Zmotili ste se, namesto desetih jurjev ste mi dali v kuverto srečko za 100 din.« Star recept Janez: »Lojze, ti pa dobro voziš z mojstrom. Kako ti to uspe?« Lojze: »Povedal ti bom star recept: .Prebrisan pes vedno ve, kdaj mora lajati, a kdaj mahati z repom’!« Ni važno kam... Franc: »Jaka, ali veš, da si .kampeljc’. Karkoli se zgodi, vedno si na pravi strani.« Jaka: »Veš, Francelj, zato moraš imeti nos, kajti ni važno odkod piha veter, važno je kam!« ZA KRATEK ČAS Naša doba Očka po kosilu počiva in smrči. Mati, ki vstopi, zagleda hčerkico, kako vrti gumbe na očkovem telovniku. »Kaj pa delaš?« vpraša mamica. »Očkova glasba mi ni všeč, pa skušam najti drugo postajo,« pojasnjuje .mala Ankica. Ni vse prepovedano Sprevodnik v avtobusu: »Tu ne smete kaditi! Ali ne vidite napisa .Kaditi prepovedano’!« Potnik: »Le kam bi prišli, če bi se ravnali po vsem, kar je napisano? Tamle na primer piše: Nosite modrčke tovarne Lisca!« Pred ženitvijo (Oglas v časopisu) Mlad moški, ki je tik pred ženitvijo, išče izkušenega človeka, da ga bo odvrnil od tega. * k ★ ★ ★ ★ k ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ •k k k * ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ * * * * * * * * * Posnetek s prvomajskega izleta članov kolektiva »Elektron^ hanika« Kranj po štajerski Pripravili smo za vas POPOLDANSKI POČITEK Ritem je eden glavnih zakonov, ki vladajo našemu življenju; ritmu je podloženo tudi bitje našega srca. Ritmu ne more ničesar pobegniti, Ogniti se mu ne morejo niti naše telesne in duševne sposobnosti. Zakon ritma lahko opazujemo vse življenje, -leto dni, nekoliko tednov ali pa samo en dan. Krivulja naših sposobnosti, samo z majhnimi nasprotji, kaže stalno, značilno sliko. Ta slika je podobna obrisu dvogrbe kamele: najvišje je označeno tretje in peto desetletje našega .. življenja; v letu — poletje in jesen; v tednu — torek in četrtek; v dnevu — pozno dopoldne in zgodaj popoldne. Vmes so doline razmišljanja, dozorevanja in oddiha: četrto desetletje.. življenja, leto in — popoldanski počitek. Prevelika odgovornost, a-kordno delo, nadure, premalo gibanja, nepravilna prehrana: in preveč dražljivih snovi (alkohol, nikotin, kofein itn.)H-1 to so povzročitelji tako imenovane bolezni civilizacije. Ce se hočemo vrniti v normalni ritem, življenja, j.e popoldanski počitek najustreznejši počitek. To pa seveda ne pomeni, da moramo čas • med kosilom in večerjo prespati. Četrt ali pol ure je povsem dovolj. Ni potrebno niti spati, dovolj je, če počivamo in mislimo na kaj drugega kot na delo. Srbi bi temu duhovito rekli: »Pustimo možak na pašu«. Žrtvovati. popoldanski počitek na ljubo daljšemu vikendu je prav tako nesmiselno kot trajno prcnapreza-nje.. Znanstvena preučevanja so dokazala, da se produktivnost dela sj stalnim naprezanjem le neznatno poveča, se pa zato gotovo poveča število napak pri delu. Kdor je kdaj obiskal Francijo, je lahko ugotovil, da je Francozom popoldanski počitek prava svetinja! ALI SE PREVEC ZNOJITE Nevrotični ljudje in mlada dekleta se pogostokrat preveč znojijo. Najbolj se to vidi na dlaneh njihovih rok. Take osebe se'pričnejo znoji, ti že pri najmanjšem razbit, jenju, to pa je lahko včasi sila neprijetno. V zadnji številki »Concous medica!«, je eden najboljši francoskih dermatologov dr, J. Meyer opozoril, na precej enostavno metodo, s katero se da preprečiti nenormaliit znojenje. Potrebno je samo zmanjšati količino vode v organic m-u, pravi doktor J. Meyer. Ljudje, ki se za vsako-malenkost znojijo, imajo v. organizmu preveč vode. Močno zmanjšamo količim vode v našem telesu — hkra. ti pa tudi telesno težo - r uživanjem neslanih jedi,.® stajajo seveda tudi zdravi| tako imenovani antidiitref-ki, ki zmanjšujejo kolini» tekočine v organizmu. . Tako zdravljenje ni ni: dolgotrajno niti' ga ni treh izvajati7 neprekinjeno. Dovo! je le nekaj dni potrpljenja pa težave ponehajo. ZAMENJAVA STANOVANJA Zamenjam 2-sobno stanova- j nje v Ljubljani, na Viču (sta- j novanje zgrajeno 1964) s enakovredno 2- ali 3-sota* stanovanje v Kranju. Interesenti dobijo naslov pri <#■ f vornem uredniku časopisa" (tel. 21-868 Kranj). . ZAHVALA Ob težki izgubi moje nu® j MARIJE AJDOVEC se.... iskreno .zahvaljuje® delavcem ključavničardted . lavnice tovarne: »Elektro® hanika« Kranj za izraze *■ žalja in poklonjeni veacc Janez' Ajdo',ec i -glasilo delov»; iva Iskra indusWj. •omehaniko - te' ! e elektroniko o-Urejuje u«|l _ Glavni ure« n tar - odgovoj Feror Slavec 1