Poštnina plačana v gotovini
1 ^ DRAMA
Cena 2 Din
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBUAN11932/33
TARTUF
maja 1933
IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO
UREDNIK: FR. LIPAH
UUBL1ANA, NEBOTIČNIK VI. NADSTR.
TELEFON 24-63
v>*
FRANCOSKI, ANGLEŠKI PMSil
SEZONA 1932/33	DRAMA	ŠTEVILKA	20
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Izhaja za vsako premijero	Premijera	27.	maja	1933
Dr. Br. G.:
Opazke k „Tartuffeu“
Ali sem grešil zoper Molierov duh, ko sem se drznil odstopiti od nekaterih od njega samega, pa tudi od tradicije utrjenih scenskih oblik? Moram iskreno reči, da o tem vprašanju sploh ne bi razpravljal, temveč bi pustil, da govori predstava sama, če bi mi ne bilo zato, da odbijem od sebe sum, da sem postopal iz želje dati predstavi za vsako ceno neki originalni pečat. Postopal sem namreč tako, kakor to vedno delam; stremel sem po tem, da notranji duh dela sam, določi scensko obliko. Nisem postopal nasilno, nisem prišel k delu z neko apriorno zamislijo, temveč sem se poslužil vodnikov, ki mi jih je delo samo nudilo. Prepričan sem, da je najbolj zapazno odstopanje od tradicije, to je menjanje prizorišča, v vsakem dejanju utemeljeno s potrebo, da vsako posamezno dejanje proži možnost, da se gledališko popolnoma izživi. Za označbo teh značilnih lokalnosti za vsako dejanje me je vodila poleg tega še temeljna ideja, da na neki način konkretiziram duh hiše, ki je glavni pogoj za potek scenskih dogodkov. Ali je sploh mogoče pregledati tisto specialno atmosfero, ki vlada nad vsem Tartuffeom, tisti parfum franc, meščanske družbe, francoske družine, moralno religioznih spopadov, ki so se godili v tej okolici? To ozračju je tako konkretno, ' tako živo v delu samem nakazano, da je bilo treba samo malo prisluhniti skoro neslišnim, vendar jasnim udarcem, ki ga daje ritem vsemu scenskemu dogajanju. Ni mi bilo treba Molierovih posebnih scenskih opazk, iz teksta samega sem povsem nevsiljivo konstruiral niz točno opredeljenih slik.
Upam, da bodo predstave mnogo boljše kakor najobšimejše razpravljanje dokazale, kako so scene dobile s tem podrobnim konkretiziranjem ozadja svoj odgovarjajoči okvir.
Vse ogrodje dela (v tekst nisem nikjer posegel) je ostalo neokrnjeno. Trdim pa, da je moje pojmovanje vloge in značaja Cleanta sicer odstopanje od dosedanje tradicije, toda v popolnem soglasju in utemeljeno v zgradbi komedije same. Napravil sem iz Cleanta živo osebo, napravil iz njega kontra-motiv Tartuf feu, toda nisem se dal zapeljati z blagozvočnostjo njegovih fraz, da bi mu dal idealno pozitivno masko. Cleant je prazen,
1
samovšečen »liberalen« gobezdač, nasproti postavljen Tar-tuffeu, ne kot njegov pozitiven kontrast, temveč kot prav takšen lovec Orgonove duše kakor Tartuffe sam, le njegovo orožje je drugačno. Ali je treba za tako pojmovanje drugega potrdila kakor paznega čitanja njegovih praznih deklamacij — ali še več — ali ni ta »filozof« najbolj razkrinkan z dogodki v V. dejanju in s svojo komično nemočjo, da tu z dejanjem dokaže tisto, kar je skozi štiri dejanja pridigal, Mislim, da morem odgovor na to vprašanje mirno prepustiti občinstvu, zlasti ko vem, kako so mi pri delu za dosego mojih idej živo vdano in inteligentno pomagali umetniki ljubljanskega ansambla, pri konkretiziranju pa idealni prevod g. Župančiča.
Priznati moram, da mi je delo na Tartuffeu s tako simpatičnimi kolegi bilo eno izmed najsrečnejših epizod v mojem gledališkem udejstvovanju.
Iz „Tartuffea“
(Previod 0. Zupančiča.)
III.	6.
Orgon:	Moj	Bog, kaj slišim! Ali smem verjeti?
Tartuffe: Da, da, brat moj, jaz res sem razuzdan, nesrečen grešnik, v krivdo zakopan, zločinec sem najhujši na tem sveti.
Življenje mi je ena sama pega, nemarna sem, zanikarna golazen, in vidim, Bog sedaj po šibi sega, udarila pravična me bo kazen.
Najpodlejših zločinov me dolžite, ne bom se branil, nič me ne razburi.
Kar mi podtikajo, vse verjemite, ogorčeni pehnite me skoz duri; karkoli se sramote name usuje, premalo je, zaslužil sem najhuje.
Orgon (sinu): 0, ti capin, kaj si nam tu naklatil, da bi njegovo čednost nam oblatil.
Damis:	Kaj,	ta	njegova hlinjena sladkost
vas bo zmotila ...
Orgon:	Molči,	pasja kost!
Tartuffe: Ah, kar pustite ga, naj govori, in rajši verjemite' te povesti.
Po takem činu milost ni na mesti.
Mar slutite, kaj v meni vse tiči?
Zaupate na lice mi nemara in me kljub temu še imate v čisli?
Ne, ne, nikarte, videz vas le vara; prav tak sem, kot vaš sin o meni misli.
Za poštenjaka šteje me ves svet, v resnici pa sem malovredna smet.
(Se obrne proti Damisu)
Da, dragi sinko, vi kar nadaljujte, kako zavržen kradem in morim; še s hujšimi pridevki me opsujte: prav vse zaslužim in na vse molčim,
Sramotno glejte tukaj me na tleh v pokoro za zločine in ves greh.
*
IV.	5.
Elmira:	Kaj pa nebo? Se ga nič ne bojite,
ko,tolikanj o njem nam govorite?
Tartuffe: Če le nebo vam meni ustreči brani, zadržek ta izlahka se odstrani, in srcu vašemu ne bo ovir.
Elmira: A z nebom strašite nas venomer!
Tartuffe: Otresite te smešne se bojazni,
gospa, teh dvomom vas lahko izbavim.
Nebo, že res, nektere užitke kazni, a tudi tu še z njim kako opravim.
Poglejte, v tem nas vodi naša veda, ki po potrebi našo vest rahlja, kaj malo na dejanja slaba gleda, vpošteva čistost volje in srca.
V skrivnosti te prav rad vas posvetim; na poti tej opirajte se name.
Brez straha dovolite, kar želim, ves greh naj pade le na moje rame.
Razno
»Comediens du Marais«. Tako se naziva ugledna francoska igralska četa, ki je nedavno uprizorila v pariški Umetniški po-zornici (theatre des Arts) niz treh iger pod skupnim naslovom La Mecaniquedu Theatre. Lep uspeh je dosegla prva Declercqova trodejanka L’envers vaut l’en-droit (Narobe je toliko vedno ko nalice), kjer skromen bančni uradnik, hoteč si pridobiti ljubezen prve igralke, napiše igro-kaz in podmiti gledališkega ravnatelja, da ga uprizori. Denar si je izposodil pri znancih, nekaj pa poneverili. Po znatni začetni tesnobi se umotvor zmagovito završi.
Prastarina na odru. Avtor drame Noe, Andre Obey, je segel v sivo davnino ter zgradil rečno tragedijo, v kateri je glavna junakinja Loira, stranske osebe pa njeni dotoki; nastopa tudi zbor Voda, Lisica, Sova, Star Dob. Poosebitev prirodnih življev, živali in rastlin nas uvaja daleč nazaj v prvotnost, a za
3
pozorišče, se zdi, ta novotarija ni kdo ve kakšen izum. Gledalec le iztežka razbere skriti smisel spora med naterjo Loiro in njenimi otroki, pa med Ribičem, Kmetom in Čarovnico, kakod tudi drugimi vaščani. Pisec igre Bitka ob Marni se je hotel oddaliti od konvencijskega teatra, pa se je tem huje zapletel vanj. S pozornico je kakor z življenjem: ljubezen do svobode vede v nove spone.
Lugne-Poe: Gledališki spomini (1902—1912). Bodoči zgodovinar gledališča ne bo mogel prezreti Lugne-Poeja, ki je sedaj objavil že tretji snopič, napisan »a la diable«: ognjevito, živo, pa tudi a la »diable botteuxc, ako se domislite, da je neka oseba v Lesagevem »Šepastem vragu« imela moč, da je snemala strehe s hiš in ondi nepričakovano opazovala vse, kar leze ino grede. Najdaljši del knjige je posvečen znameniti Eleonori Du-sejevi, s katero je potoval na sever, da je spoznala Ibsena, potlej v Brazilijo, v Argentino, se nazadnje ločil od nje v Londonu. Skratka, delo je zanimivo kakor katerikoli roman.
Sacha Guiitry, Chateaux en Espagnc (1933). »Gradovi v oblakih« se štejejo za najlepši cvet Guitryjeve umetnosti: globina in otožna modrost sta oviti v pesniško in obenem komično domišljijo. Neki stavki v pomenku razodevajo bistvo in jedro četverodejanke: nič ni na svetu popolnoma resnično, nič ni popolnoma napančno. Omama (iluzija) obstoji iz resničnosti; isti-nitost je stkana iz laži. Nobena stvar ne traja, vse se pretvarja in razpada. Jean Larmandie, slikar okrasja, se zaplete v ljubav-no dogodbico, ki jo ceni kot srečo, toda se o pravem času odtrga. Nekaj dni blaženstva je več vredno, ko dolga vrsta dni, pri katerih se cvetni prah prvih občutkov osuje.
Francis de Croisset, o katerem je že pisal Gled. list, je svoj čas objavil dramo Les nouveaux Messieurs (Novi možje), danes pa se učinkovito igra njegov »Vol nuptial«, ki bi smel nositi naslov Les nouvelles Dames. Saj prikazuje pomen današnje žene in razvoj človeške dvojice. Naslov cika na prizor iz čebel-nega življenja: roj matice, hkrati pa tudi na letalsko osredje. Spotoma je naperil nekaj pikrih besed na brezvestne izdelovalce aeroplanov, ki s svojimi nepopolnimi stroji izrabljajo človeško junaštvo v svoje samogoltne namene.
»Sveta Rusija.« Španski dramatik Jacinto Benaven je napisal iz življenja ruske emigracije igrokaz, čigar dejanje se vrši v Londonu. Igrali ga bodo v kratkem v San Sebastianu z ruskimi igralci v glavnih vlogah.	A.	D.
»Prodana nevesta« v Mulhouse. V mestnem gledališču v Mulhouse (Alzacija) so uprizorili z velikim uspehom »Prodano nevesto« v francoskem prevodu. Ta predstava je tem bolj uva-ževanja vredna, ker je ponovno manifestirala prijateljstvo med Češkoslovaško in Francijo na alzaški zemlji.	Rč.
Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančsič. Urednik: Fr. Lipah. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani.
4
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAHI
cA«niv»io
A,
Ljubljana, Marijin trg - Tel. 3456
Valerj
MElNL-ova KAVA
Blagajna se odpre ob pol 20.
Parter: Sedeži 1. vrste .
II. - III. vrste IV.-VI. .. VII.-IX. X.-X1.	„
XII. -XIII. „
Dio 26'—
Lože v » v I. Ložni sedeži v Lože
VSTOPNICE se dobivajo v predprodaji pri gladallikl
Predpisana taksa
24-
21-50
21-50
1950
17-50
LoZni
Balkon: Sedeži I. vrste
Oslarija s
1.	„ .
H.	„ •
„ Ul. -
Galerijsko stojišče Dijaško stojišče .
Din
Din 20 —
„ 20--„ 80—
„ 80--„ 15-50 „ 62-
gledallltu od 10. do pol 1. In od S. do 5. ure le vratunana v cenah
17-50 15 50
11-850 8-50 2 50 4 50
Komedija v petih dejanjih (6. slikah). Spisal Ipiptiste Molifcre. Poslovenil Oton Župančič.
Gospa Pernelle, Orgonova mati	E-.............Maria Vera
Orgon, Elmirin mož	.............Lipah
Elmira, Orgonova žena	.	.	.	•	•..............Nablocka
Dam is, Orgonov sin ...	.	.............Jan
Marijana, Orgonova hči in ValerjefrOika .... Vida Juvanova
Valer, zaljubljen v Marijano •	'.............Drenovec
Kleant, Orgonov svak	.	.	.	.............Jerman
Tartuffe, svetohlinec .	.	.	•	• C •............Kralj
Darina, Marijanina strežnica •	‘.............M. Danilova
Gospod Loyal, birič ....	P •.............Sancin
Kraljev odposlanec ••••'■'.............................Železnik
Flipot, sluga gospe Pernelle .	•» ■.............Murgelj
Režiser: dr. Branko Gavella.
točno ob 20.
Konec ob 23.
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI
1+SHo /TOV1
Bonboni, čokolade, bonbonijere, pecivo, sadni soki, marmelade ^
SUMI
LJUBLJANA, GRADIŠČE 7~©
Tovarniška zaloga
Vedno sveže blago	Nizke	cene