um SI V Trstu, v sreda 13. avgusta 1884. Teča> IX Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko »V «Nivi titkaria*. dopi,i pošiljajo UrednlitvH »vla Terrente« »Nuova Tipografia;« vsak mora Mtl frankiran. Rokopisi t>*ei posebne vrudnoitl sd ne vračajo. — Inseratt (razne vrsto naznanila in poslanice) s* zaraihinljo po pogodbi — prav ceni; pri kratkih oglasih z .Irobimnl črkami se plačuje za vnako besedo 2 kr. Omejitev poplemenitenja. (Konec). Plemstvo je bilo torej v svojem -Začetku čisto naravna, moralna in ijudskej svobodi nič nasprotna na-.prava; kakor pa vso na svetu, izrodil se je, in iz ponosnih, resnično viteških •mož, rodbin, postalo je toliko kleče-;plazov pred kralji in sploh vladarji; k temu je zdravejše narode dovedla posebno dotika z uže pokvarjenim ro-manstvom in bizantinstvom. Cilj plemstvu ni bila več državna avtoriteta in moč, ampak le dopadanje kralju ali cesarju; vsak "plemič so je štel za srečnega, da je smel kralju streči pri mizi, ali ga oblačiti in zopet manjši plemiči so bili srečni, da so služili onim kraljevim slugam. Nemški cesarji so dobili na tak način sčasoma oblast nad vse dežele, katere so mogli podjarmiti z orožjem •svojih viših plemičev in vitezov. Taka z mečem pridobljena posestva so potem oesarji in kralji razdelili moj plemiče •in ti so na njih gospodarili kakor neodvisni gospodarji; oni so kmetu sodili pravico in so razpolagali o nje-.govem žepu in životu. Nobeno plemstvo ni imelo tolikih pravic, kakor .prav Nemško. — Angleško plemstvo je imelo uže manj pravic; ono ni imelo sodnjc pravice; ta pravica je pripadala kralju iu od njega v ta namen potrjenim. Viljem osvojevalec je razdelil potem, ko si je osvojil Angleško, vso deželo v toliko baronij, in te je razdelil mej svoje vojskovodje, kateri so zopet baronije razdelili mej niže plemstvo. — Ali ker jo bila kraljevska vlast jako močna, zato si ti plemiči nikoli niso mogli priboriti tulce PODLISTEK. Col-Podvelb. J. Troit. (Dalje in Konec.) Kder je bilo nekdanje HrlevŠe, tam je planot«. Ako se gre od te planote proti vshodu, pridemo pod strme skalnate pečine, koje so Še sedaj po nekoliko ob-astene. a nekdaj so bile Se bolj; imenujejo se običnim izrazom »SkoU. Priletno je vtem kraji po leti, u po zimi brije todi huda burja. Ko so se tu naseljevali ljudje, gotovo se jun je dopadalo mirno in brez vetra zivenje. Mislili so, da v to naravno zatišje ne nridre hude burje sapa ali motili so se.( Ko so posekali bližnje gozdove, dobil a je burja pot tudi v ta tihi kraj. Bi3tri studenec, kateremu nikoli ne zmanjka hladne vode. privabil je semkaj ljudi. Kakor pravijo, izvira ta voda tam gori pod tjavornikom, kder kmalu zopetzhobni pod zemljo, a »pod Školom« prihaja zopet na dan ter teče par streljajev, o suši še toliko ne, po zemlji, in se zopet izgubi v podzemeljske votline. Ko se ta voda prvič prikaže, imenuje se Vodijca,„po vasi Vodice, ko se prikaže pa pod Školom, ime -guje se sploh »Studenec« ali »Potok«. Pod Skol so se najprej naselili nekateri ljudje iz vipavske doline in iz logaške okolice. Tako se;pripoveduje, da je prišel nek neodvisnosti, kakor na priliko nemški in zatorej se je tudi ljudska svoboda na Angleškem poprej vtemelila, nego pa na kontinentu. Tudi Francoska je imela do leta 1789, ko so je oklicala prva republik a, svoje zgodovinsko plemstvo, ki je bilo pod Karolingi skoraj popolnoma neodvisno, katerega pa so Ka-petingi, ustanovitelji Borbonsko dinastije, močno omejili; kolikor bolj mogočni pa so postajali borbonski kralji, toliko bolj servilni so postajali francoski plemiči; naposled je prišlo do tega, da je postalo francosko plemstvo popolno hlapčevsko in pretirano prilizljivo na zgoraj, a kruto na zdo-laj. Ono so je kraljem prilizljivo do-brihalo, a ljudstvo pa je na neusmiljen način izsesevalo; vsled tega velika nejevolja mej francoskim ljudstvom, in ravnanje francoskega plemstva je bilo glavni vzrok francoske revolucije. Mej Slovani imajo posebno staro plemstvo Čehi in Poljaki, in tudi južni Slovani so ga imeli; ali zadnje se je večinoma poturčilo po nesrečnej bitki na Kosovem polji. Južnoslovan-sko plemstvo je bilo jako krepko in se ni nikoli izrodilo v feudalstvo, ono je bilo le bolj patrijarhalična osnova, plemiči so bili staroste naroda. Mogočno je bilo poljsko plemstvo, kor ono je volilo kralja in je imelo glasoviti veto, tako sicer, da je uprav prevelika moč poljskega plemstva bila kriva propada nekdaj velikega poljskega kraljestva. Mej svobodomiselnimi Slovani je bila sploh veljava posameznih prevelika, Slovani so bili od nekdaj federalisti in je bilo torej težko mej njimi ustanoviti močno osrednjo vlado. ovčar, imenom Marko »11 Markec iz logaškega kraja, šel k Abramsbergu ali k Abrešperku, kakor so ljudje rekali in tekajo, ter ga prosil, nuj mu proda nekoliko svoje zemlje. Grof mu je dal posestvu »celo zemljo«, kar mislim, da je toliko zemlje, da zaznamujejo dotičnega kmeta v katastru popolnim posestnikom ali kmetom prve vrste. Ovčar jo imel polno skledo samega srebrnega denarja, katerega Še sam niti ni poznal. Ni ga znal prešteti. To pa tudi ni ni kakovo čudo za one čase. Denar je bil ta čas skoraj samo srebrn in za 100 gl. konvencljske vrednosti se je mo<:el nameriti vrhan bokal cvancig ali cvanckerc, kakor so ta čas rekali. Takrat so bili tedaj oni srečni časi, ko so ljudje merili denar. Ni čuda, da so denar merili, saj ga niso znali Šteti. Polno Utvico takega srebrnega denarj i je imel Markec. To le Vam dam za zemljo, gospod grof, dejal je kmet, Drimerivši mu polno latvico cvancig, mislim, da bo zadosti. Bode uže zadosti, dejal je grof in pospravil novce. Ovčar, kakor sem omenil, imenoval se je Mirke in še dandanes pravijo pri onej hiši »pri Markcevih« ali »pri Mrkcevih«. To je bila prva rodovi na pod Školom. Pozneje, rekel sem, prišli so it vipavske doline, mislim z Slapa Trošt-i ali kukor so tedaj pisali v času germanizacije: Trost-i. Novo selo se je začelo imenovati OreŠje. Beseda »orefije« nomenja v eolskem narečji orehove veje, kar se popolnoma ujema s književnim našim jezikom. Kakor se imenujejo smrekove veje smrečje, vrbove Nekaj enacega smo opazovali tudi na Ruskem; tam je bilo v srednjem veku vse polno malih držav, iz katerih so je le polagoma osnovala sedanja velika Rusija, ali še v začetku tega veka so ruski vladarji čestokrat podlegli spletkam ruskih mogotcev. Zdaj je moč tega plemstva jako omejena. Češko plemstvo je v srednjem veku igralo veliko rolo, tudi ono je volilo deželi kralja; ali po bitki na Belcj gori se je nekoliko njega po-nemčilo in zgubilo je mnogo pred-pravic. Vendar pa je to plemstvo v novejšem času spoznalo pravo, časom primerno nalogo plemstva, spoznalo, da le potem obdrži svojo veljavo, ako je zvesto svojemu narodu in se bori za njega prava. — Da je popolnoma poražen češki narod, skoraj bi rekli, vstal od smrti, ni malo zasluga tudi češkega zgodovinskega plemstva. Češko plemstvo si je ohranilo vpliv mej narodom, ker je njega postopanjo pametno in moralno; češki piemenitaži svojemu narodu kažejo tudi v gmotnem napredku pravo pot. Slabše stoji s poljskimi piemenitaži; oni so se preveč pofrancozili, postali so lehkoživi, zapravljivi, vsled tega so zgubili manj ali več upliva na narod, in vsled tega tudi poljski narod propada gmotno. Kralji iz francoske rodovine Anjou so to plemstvo jako pokvarili. Tudi ogersko zgodovinsko plemstvo so je ohranilo, ker je v prvej vrsti branilo pravico svojega naroda, in da niso imeli Ogri tako pogumnih in za pravice naroda navdušenih ple-menitašev, gotovo no bi bili oni de-nes v Avstriji tako mogočen činitelj, kakor so. V tem obziru vsa čast vrbje, hrastove hrastje, tako tudi orehove orešje itd. To mislim radi tegu, ker je tu dosti orehov. Pozneje so prišle od raznih krajev Še druge rodbine, kakor iz okolice črnlvrške Bajci ali kakor so se tedaj pisali, ko so trobili vsi v nemški rog: Waiz-i, kar pa nikakor ne verjamem, da bi bil to nemški priimek. Slovenski bi se moral pisati Bajec in ne B ijo ali še celo morebiti nemški obrobij en Baiz ali Bajz. Ako pišemo Bajec, dakle ni težko pogoditi, kak je besede koren. Ta mora biti gotovo baj, od toi glagol bajiti ali glagolati; od tega glagola imamo še dandanes v rabi 3. osebo množine: haje, ki poinenja toliko kot: pravijo, govore ali nemški: man sagt Bajec bi torej značilo osebo, koj i baji ali govori. Po pravilih slovenščine hi se morala ta beseda glasili Bijilec do vzgledu delalec, pomagahe. zmagalec itd., ali kakor se lahko reče kosec od kositi in se tudi mora reči tako in nedrugače ali norec od noreti, tako js inogla nastati tudi beseda Bajec. Da In izvirala beseda Bajec od nemške: Bui/.e ali haizen, to je mej č'sto slovenskim ljudstvom skoraj nemogoče. Iz Črnivrške okolice so prišli še Pe-triči, iz logaškega Puri al. kakor so tedaj pisali Putzi. Iz logaške okolice je morala priti tudi rodbina: Kette ali lvete in iz otliške pa: Kovšca. Beseda bi se mogla izvajati od besede Kovk, ker tudi tam v obližji stoje prebivalci enakega priimka. O I Kovk se 8ufixom ski dobimo Ivovški, a. o. Mesto da bi rekli kovška gospodinja, (lekla ulij, reče se tudi navadno Kovsea, ogerskemu plemstvu! Pri vsem tem pa vidimo, da to plemstvo propada, ker no napreduje tudi v gmotnem obziru, kakor češko, ampak je pnšlo v zadnjem času skoraj popolnoma v roko Židovom. Temu hoče sedanja ogerska vlada s tem v okom priti, da omogoči ženitvo ogerskih plemičev z bogatimi židovkami. Ako pa to sredstvo pomore, to je drugo pra-Šanje. Najbolj z narodom so je identificiralo italijansko plemstvo; ono jo navadno jako demokratičnega značaja in se ne ponaša kaj posebno so svojimi rodbinskimi prednostmi; pri vsem tem pa se je ono borilo na čelu za svojega naroda neodvisnost. Tako lepih izgledov zatajevanja in požrtvovalnosti nahajamo le v malokakšnem plemstvu, kakor v italijanskem. Mi Slovenci nemamo pravega zgodovinskega plemstva, trli so nas tuji vitezi. Na roki zgodovine plemstva vse Evrope prepričamo se torej, da jo plemstvo v prvej dobi imelo jako plemenito svrho voditeljstva narodov, kolikor je pa rastla moč kraljev in so se ti obdali z sijajnostjo, toliko bolj so padale kreposti plemenitaža; pri vsem tem pa se je ta stara dedna aristokracija skoraj vse Evropo manj ali veČ do zadnjih časov držala svojega dostojanstva in ni bila nikoli tako podla, kakor novejše plemstvo, ki je nastalo iz mož, katere so vladarji odlikovali vsled včasih tudi dozdevnih zaslug za državo in drugih raznih. Najslabša je pa takozvana denarna aristokracija ali plutokracija, katera je v tem čisto materialističnem veku čudovito narastla in se naravno, pravilneje bi bilo Kovfiica. Beče se mnogokrat v eolskem narečji mesto n. pr. Lu-havrški, Luhavrška tudi Luhavršca, kar znači vedno gospodinjo dotičnega posestva. Na čelu nove vasi je bil starešina ali ker nam je germanizacija pokvarila, spočila in spakedrala mnogo, mnogo izrazov in oblik milega našega jezika terjezame-nila 7. blaženimi nemškimi, katerih tudi na Golu ne manjka, tako je nemškutarska gospoda dala slovenskemu starešini drugo mesto, namreč besedi na nje pravo, prvotno mesto je pa postavila trdo, neukretno ptujko: Unterrichter. Blažena nemška kultura, še celo v mirni slovenski kotič si posegla. Seveda slovenski jezik ne more trdih nemških besed tako izgovarjati kakor nemški in radi tega so tudi to ubogo švabsko ptujko tako oklestili, kakor pavi srako, ko je prišla mej nje odeti s pavjim perjem. Nemški Unterrichter so preobrazili v Onter-rihtar, ali Ontar-rihtar. Ali le nekoliko ljudem se je ljubilo klavsati nemško spako, mnogo jih je ostalo pri slovenskem starešini. Ta je bil sitno za to, da je pazil na desetino in hodil deset it in pa da je pomagal fante v vojake loviti. Sprva so bil) kmetje popolnoma poiložni gradu TrileS-kernu in nikomur drugemu. Će se je kdo kaj pregrešil, peljali so ga v beznico ali pa v turn v zapor. Turn grajski je bil zapor za bolj male hudodelnike, beznica pa za veče. Beseda beznica bi se izvajala od glagola: bezniti — smuknoti po kakej luknji, isto tako EDIN OST. ▼sled okolnosti in gmotnih sredstev tudi tako Šopiri, tako oSabno in bezobzirno postopa, ter materijalno tako zatira niže stanove, kakor ni tega delalo nikoli historično plemstvo. Ta denarna aristokracija se je dosedaj največ pomnoževala po Židih, torej po ljudeh, katerim ni druzega plemenito, nego denar in materijali-stično uživanje. — Kedo torej ne pri— poznava, da je bilo potrebno, da se omeji poplemenitenje- in upliv takih krogov, kateri uže po naravi ne mislijo in ravnajo, kakor bi morali misliti in ravnati pravi plemenitaži, ali prvaki narodov«! Plemstvo sploh ne bode imelo nikoli več tiste veljave, katero je imelo, ali ako i vladar koga odlikuje, dobro je, da se njegovi milosti priporočajo res plemeniti ljudje in da so taka odlikovanja bolj redka, ker drugače trpi po tem tudi auktoriteta monarhične države. Se zadoščenjem torej pozdravljamo po Njeg. veličanstvu zapovedano omejitev poplemeni-tenja. — Sicer pa vsi pompozni naslovi ne odločujejo plemenitosti; le oni človek je plemenit, kateri se od-dlikuje po plemenitih činih; neči-murnež in egoist pa nikoli ne, pa naj svojemu imenu prdieva Se toliko naslovov. Politični pregled. Notranje dežele. NaKorolkem so naši narodnjaki, kakor znano, postaviti v kmetskih občinah 5 svojih kandidatov pri volitvah v deželni zbor, ki so se vršile 8. t. m., ter so s tremi prodrli, izvoljeni so namre£ v Šmohoru dr. Matija Abuja, in velikovskemokraju Andrej Einspieler in dr. Josip Tauerer. Te volitve delajo čast rušim bratom na Koroškem, in so dokaz, da naša stvar tudi tam napreduje. Doslej so koroški Slovenci imeli le enega zastopnika v deželnem zboru, odslej imajo tri. Z veseljem kličemo bratom na Koroškem: Živelil Liberalci so pri teb volitvah zgubili tri sedeže. Danes se tam više volitve v mestih in trgib. Na Štajerskem se tudi konservativci za volitve v deželni zbor ozbiljno pripravljajo ; za kmetske občine so uže postavili kandidate in toliko ja uže zdaj gotovo, da bo moralo već libaralcev prepustiti svoje sedeže konservativcem. Hrvatski sabor je sklican na 20. t. m, ArlbrUa železnica se odpre za prevažanje blaga 9. septembra, za prevažanje ljudi pa 15. septembra, te prilike se udeleži tudi cesar. slična je beseda blzna (kisla repa) na Tolminskem in Koboriškem. Na Vipavskem io do Gorenjskem imamo tudi glagol: bezati, ki je v pomenu sličen prvemu, le da je prvi intransitiven a drugi transitiven. Lahko je pa tudi, da so vsi ti glagoli in samostalniki v sorodu z laško besedo: buso, kar pornenja slovenski ljuknjo. To bi se tudi vjemalo popolnoma 3 pojmom beznica, ki res ni druzega, nego prava pravcata bokana ljuknja pod građom v zemlji. Težko je verjeti, kako bi se bil (ako globoko zajedel na tem kraji v naš jezik laški element. Vas je vedno bolj rastla, ko so se ludi na Hrievše priselili nekoji iz Ajdovščine in Kelije gor je vodila nekdanja rimska cesta skoz Col v Logatec in tudi iz Gola v Črnivrh in na Idrijo so bila neka pota in todi so uže v 18; stoletji tovorili sol. Ker so se na Colu delila pota na Logatec in Idrijo, tedaj je bilo pripravno, da so napravili na Colu mitnico za sol. To kar so morali tu plačevati, zove se carina nemški, mislim: Zoll ali slovenski eolnina in ker so narn ptujke sladkejše od milih domaČih besed, zato so se tudi ljudje besede Zoll poprijel!. Hvala Bogu, da se je po naravi našega jezika kmalu preobrazila v Col, nom, sing. V drugej^ polovici mlnolega stoletja je vasica uie precej narasti;), trebala je uže duhovna in tudi cerkvici je bila premajhna za toliko ljudstva. Ta želja se je vaščanom pozneje tudi uresnič'la. Vitanje dežele. Popotovanje ruskega carja, kakor se iz Peterburga poroča v »Pol. Correspond.*, dognana je stvar. Car, carica in prestolni nastopnik, katere bo spremljal minister notranjih opravil, dvorci minister in mnogo dvornikov, odpotujejo 24. avgusta najprej v Varšavo, odtod se napolijo v Moskvo in Kostromo in od tod v deželo donskih Ko-sakov. Popotovanje bo trajalo tri do Štiri tedne. Na Italijanskem je bilo vojačenje, ki se je imelo te dni začeti, iz zdravstvenih ozirov odloženo. V Hamburg* je policija preiskala angl. parnik •Elisabetbn, ter naSla mnogo anarhističnih tiskovin, izdelanih na Poljskem« imenik nemških anarhistov in več z dinamitom napolnjenih bomb; zaprla je štiri mornarje, ki so obstali, da spadajo v bulsko anarhistično društvo. Belgilka zbornica je 8. t. m. z 73 glasovi proti 44 sprejela predlogo zastran diplomatične sveze z Vatikanom. Francoski kongres je 8. t. m. sklenol konec splošne debate po tem, ko je govorilo več govornikov. Ker pa je nastal hrum, pretrgala se je seja. Ko se je seja zopet pričela, prestopilo se je v podrobno obravnavo. Barodetov dostavek, naj se skliče Constituante, bil je zavržen z 493 glasovi proti 286 i na to se seja zaključila. — 9. se je nadaljevala podrobna obravnava, kongres je zavrgel pet dostavkov zoper predrugačbo ustave, nekoliko pa jih je Še v posvetovanji. V nedeljo ni bilo seje. V seji 11. t. m. je kongres sprejel prvi člen ustavne predrugačbe z 602 glasoma proti 165, prav tako tudi predlogo, da Be udje poprejšnjih vladajočih biš ne smejo voliti za načelnike republike z 597 glasovi prot 153. Na Angleikem so 1. t. m. slovesno praznovali petdesetletnico od pravljenja robstva v vseh angleških deželah. Trgovina z robi se je sicer na Angleškem uže leta 1808. prepovedala, vendar robstvo še ni bilo odpravljeno. V dunajskem miru leta 1814. ste se Španija in Portugalija odpovedali trgovini z robi na severnej strani ravnika, leta 1816 pa je tudi Francija po dogovorih z drugimi drŽavami to trgovino prepovedala. V Kopenhagnu se je 10. t. m. odprl mejnarodni kongres zdravnikov. Zbranih je 1400 zdravnikov. Mej Francozi in Kitajci je nov raipor. Ker je kitajska vlada ponujala francoskej zelo malo odškodnine, mej tem pa je mino! obrok primirja, zato je bila francoska vlada primorana, svoja zahtevauja podpreti s tem, da se je admiral Lespes polastil luke in rudnikov keluuskib. Paternotre je to naznanil kitajskej vladi s pristavkom, da je na njej ležeče, da to zasedenje skrajša s tem, da se uda francoskemu zahtevanju. Odškodnina se je znižala na 80 milijonov frankov, katere ima kitajska vlada platiti v desetih letih in v letnih obrokih. Lespes je brzojavil, da je vzel Kelung brez težave in brez bombardiranja. Kakor poročajo francoski Časniki, Francoska ne da iz rok Furmose, dokler kitajska vlada odškodnine ni popolnem po-platila. Kartum ima vender Še Gordon v rokah, to dokazuje lastno njegovo pismo, v katerem pravi, da je vse sovražnikove napade odbil, da pa pomoči nujno potrebuje. VKahiri se naglo delajo priprave za ekspedicijo 4000 angleških in egiptovskih vojakov. Vojaki odpotujejo po Nilu do Dongole ii odtod skoz puščavo o Kartum. V Asuanu in Vodihalfi se napravijo vojne založnice. Angleška posadka v Egiptu se vsled te ekspedicije pomnoži na 10.000 mož. DOPISI. Iz Trsta, 12. avgusta. — (Kolera, naredbe trialke mestne gosposke zoper njo in le kaj drugega). — Kdor zunanjih ljudi v časnikih bere o sklepih i naredbah naših mestnih očetov, storjenih zoper kolero, mora si misliti: tržaški mestni zastop si res prav skrbno prizadeva za zdravje meščanov; on je ukazal, da mora vsak stanovalec razkuževati svoje stranišče ter zapretil globo do 100 gld. onemu, kdor tega ne stori. Da se pa nobeden ne more jzgovarjati, dobil je precej firmo, katera ima po pogodbi za gotov denar tekočino za razkuževanje preskrbovati, to se ve da, proli dobremu plačilu. Poroči se tudi, da mestni očetje to zadnjo zapoved prav vestno spolnjujejo, ker — v manj gosposkih hišah — preiskujejo, ali se njih ukazi točno izvršujejo, ali ne. — Kakor poročajo časniki, kaznovanih je bilo uže mnogo obitelj zarad zanemarjenja tega ukaza. Temu se mi nič ne protivimo, ali mestna gosposka bi morala biti tako nepristranska^ da ne bi preiskavala le stanovanj ubožnišega ljudstva, temuč tudi stanovanja bogate gospode, ker enakopravnost zanteva, da se mora tudi bogata gospoda podvreči zaukazom, in ta Še toliko bolj, ker od n|e zahtevamo več izobraženosti in jo za to potrebni krajcarji ali soldi malo bolć. Tedaj, mestni očetje! preiskujte uboge rodovine, preiskujte pa tudi bogate, in Če so tudi — baroni; utegne se prav lahko zgoditi, da najdete pri ubogem de-lalcu več 8nažnosti, nego pri milijonarju, ki je bil Še le nedavno pobaronjen; in pravico Imate do obeh enako po obstoječem zakonu; kdo more vas tedaj karati, ako storite svojo dolžnost? — Ali nam se vriva misel, da vam ni toliko za občno zdravje, nego za nekatere druge namene. — Gospodje, vi skrbite tako blagodušno za to, da ne bi prišla kolera v Trst, In izdali ste v ta namen tudi poseben poduk samo — v italijanskem jeziku I Ker je pa v Trstu z okolico polovico Slovanov, pokazali ste s tem podukom in poprej omenjenim ukazom, da vam je manj za kolero, nego za italijanski jezik, katerega pa, kakor kažejo poročila iz Italije, Še kolera ne spofituje. Ali ni to grozno, da na& tako sovražijo, da nam le poduka zoper kolero ne privoščijo?« Mestna gosposka Ima sicer, če se veruje besedam, najboljše namene, a v dejanji se to kaže vse drugače. Ona zaukazuje razkuževanje, a v nobenem mestu ni toliko smradti, kolikor v Trstu na javnih ulicah, i to v mnogih krajih; včeraj je ljudem, ki so hodili na kolodvor in z njega, kar slabo prihajalo, tako nestrpljiv smrad je bil po vseh ulicah od kolodvora do velike vojašnice. Naj bi se mestni očetje tudi enkrat potrudili v Rocolj, v Vit della Tesa; tam teče odkrit potok, boljše gnojnica, ki raz- Erostira smrad polu ure daleč. — Tam i bilo treba pokrivati in čistiti. — Ali mestna, za zdravje meBta Trsta toliko skrbna gosposka, nema nobenega pomočka, da se temu pomore? — Da, mestsa gosposka prav zdaj, v hudej vročini, ko je treba dobre pitne vode, zapira vodnjake z izgovorom, da so potrebni poprave; pred vodnjakom »vla St. Francesco« opazujemo zadnje dni prizore, da jih ne moremo popisati, zdaj, ko v tolikej vročini dobre pitne vode toliko potrebujemo, zaprl je magistrat izmej Štirih tri cevi, da 6e mora voda vso noć kaliti. Je-li to zoper kolero? — Dobre vode hočemo mi Tržačanje — ali iz Bistrice in Reke je ne potrebujemo, ker je imamo v obilici v obliŽji, le zajeti je treba, pa ne bomo Žejni, potrebujemo tudi dobro izvedenih kloak, da ne hode toliko smradti po Trstu. Trst je bil še pred triiesetemi leti najbolj zdravo mesto v Evropi, zdaj pa je najbolj nezdravo. Od kod ta žalostna sprememba? od tod, ker ima mestna gospospa preveč skrbi za politiko onstran luže, premalo srca pa za zdravje lastnega ognjišči. Da me nikdo na luž ne postavi, omenjam le to le: Ko je prišel Cecehi — gotovo Ita-lijauom povoljen mož — za deželnega namestnika v Trst in se mu je predstavil mestni in deželni zastop, vprašal je mej drugim? Od kod izvira to, da je mesto Trst zdaj tako zelo nezdravo, ko je bilo pred malo leti še najzdravejše? Takrat mu je odgovoril, če se prav ne motim, Mojzes Luzzatto: Mesto Trst je zato tako nezdravo, ker ima slabe kloake; in ko je namestnik dalje vprašal: Ali ne bi se dalo temu pomoči; rekel je Mojzes: Dalo bi se, ali troški bi veliki bili — Žalostno, da nemamo moža, ki bi iredenti na glavo stopil, i da nemarno mestnega zastopa, ki bi skrbel za dobro pitno vodo, skrbel za nepokvarjen zrak in s tem zatiral bolezni bolj, nego vsi njegovi ukazi, kazni, i nerazumljivi poduki. Rimskemu cesarju Ne-ronu se očita, da je nezdravi Rim zažga1, a on je na pogorišči napravil svetovno znane kloake in s tein dal zdravje Rimu, kateri je zopet in krasnejše sezidal. Naši mestni očetje pa niso znali zdravemu Trstu zdravja ohraniti, Če tuil so zidali drage i nepotrebne palače. Tržaški meščan. IZ Lonjara v tržaškej okolici. — Neki Francoz, ki ima na Češkem, na Reki in v Trslu velike delalnice, v katerih dan za dnevom na stotine stolov (kantreg iz slame (cana d' India) spletajo, uvedel je le-to obrt tudi na Katinari. Nijel je prostrano hišo, v katerej dela preko 20 Žensk, ki imajo po 14 in več let. Nekako sumljivo sem opazoval začetkom le-to novo šolo in delalnico, v katero so dekleta vabili. Kaj spaka, mislil sem, ko bi bila pa to kaka zanjka, mladimi ženskam zvito nastavljena, v katero bi se ▼jele hi še to malo narodne zavednosti* izgubile, kolikor jo imajo in se v razposajene lahonke prestrojile. Saj Človek mora vsako novo naredbo od vseh strani', pregledati, predno jo odobri; posebno ▼ sedanjih časih, ko se naši nasprotniki vseh mogočih prekanjenosti poslužujejo, da ljudstvo v naravnem in narodnem obziru-kvarijo. Bojazen je bila, da podjetnik pošlje kako žensko, ki naj bi Jenske v pletenju podučevala, katerej ne bi bilo varno miadih žensk v poduk prepustiti; pa tudi se je balo, da pride kaka zagrizla la&onka,-ki bi le z laščino ženske v delu podučevala. Poslal pa je podjetnik neko Čehinjo, katera v dobrem slovenskem govoru ženske v delu vadi. Čeprav je star pregovor, da kder je 14 rokodelstev, tam je 13 nadlog v hiši, vendar le bi svetoval, naj bi se Ženeke tega dela poprijele, ker ni težaven i o Be precej obilen bode zaslužek. Dokler se pletenja ne navadi, ima vsaka Ženska 20 kr. plačila na dan. Ko se pa tega privadi, kar se more v 10 dneh, potem pa bode imela §otovo določeno svoto od stola, In pravijo, a bode mogoče 8—9 fr. na teden zaslužiti. V pletenju izurjenim pa ne bode trebalo hoditi v skupno delalnico, ampak n* domu bodo delale. Tako nekako je v Domžalah na Kranjskem. Neki Tirolci so ustanovili veliko tovarno za slamnike In ljudje po okolici Imajo čeprav ne prav velikega, ali vendar le gotov zaslužek. Nl-li pa to dober zaslužek (ako bode resnica), ako Ženska v senci brez posebnega truda na teden 8 fr. zasluži? Zasluži-li več, ko se s perilom noč in dan trpinči? Po noči se s žehto ukvarjajo, po dnevu pa po potokih trudapolno natepajo in prenašajo težka bremena, katera večkrat prav žalostne na-stopke prouzročujejo; in za vse to mučno delo po noči in čez dan komaj 20 kr. zaslužijo, ako drva in milo (žajfo) vračunajo, kar pa tudi morajo računiti. Le kam toliko stolov prodade? Ta misel napravlja bojazen, da delo ne bode trajalo in je uzrok, da se ženske v večem* številu pletenja ne poprlmejo. Pa ne bojte se. Svet je prostoren in ljudje povsod radi sedć in Francoz uŽe najde pot, kam jih bode po Širokem svetu razpošiljal. Kder jo r>a po več žensk v hiši, tam pa naj perejo n stole pletejo, In tako bode tu in tam> zaslužek. 12 Rfcfenberflra, 4. avgusta (Gorenja Braniča v Labinu !) — Dne 27. julija 1.1. sem bil odposlal iz naše poSte-dopisnico gospodu N. N. v Gorenjo Bra-nico, katera ni niti 2 uri oddaljena od naše občine. A vsa pisma z malih pošt morajo prej v Gorico romati, da se od tam odpošljejo na dotična mesta. Moja slovenska dopisnica pa je bila prišla ▼ Gorici gotovo kakemu laškemu irredentarju v roke, ker romala je polnih 8 dni v istrski Labin in nazaj v Rifenberg. Da bi se bila ta pomota radi nerazumljive pisave zgodila, ni izgovora; vsak c. k. poštni uradnik mora v prvej vrsti poznati zemljepiBje, še le potem, ako hoče kot tak službovati v našej avstriiskej državi, mora tudi poznati dobro dež lne jezike, posebno v dotičnem kraju, kder službuje; v sloven-skej Gorici pa uradnik biti in ne znati slovenski, to je — turško. Taci h površnih uradnikov bi goriška c. kr.pošta ne3mela imeti, kajti pisma so najveći del v zvezi s kupčijo, in kolikokrat se primeri, da ena sama dopisnica ali pismo, če je zgubljeno, prinese na tisoče škole. Jaz nisem le posestnik, temuč tudi trgovec, in moje odposlane dopisnice in pisma niso brez važnosti, ter pomenljivih interesov — pa naj si bode to ali ne, c. k. poŠto veže dolžnost. Svetoval bi jaz, da bi slavno c. k. poštno vodstvo vse take deželnega jezika in zemljepisja nevešče uradnike, koji ne poznajo poti i7. Gorice v Gorenjo Bramco, takoj iz službe odpustilo in tako oviralo v bodoče pomote in nesreče. J, L. Iz Berlj pri Rlfenbergu, 4. avgusta. — Pričakoval sem vedno, da bo kako spretnejše pero poročalo svetu o naših občinskih volitvah novoizvoljenega starešinstva in županstva. Po dolgem in težavnem okrevanju predizvoljenega občinskega starešinstva, ki obsega, to se umeje, »cvet RifenberŠko-Brijske inteligencije«, po dolgem pravim zat6, ker je bila volitev res bolehna in potrebovala je vsega strokovnjaškega prizadevanja nekaterih naših ranocelnikov, da so se po mogočnosti zacelile rane in zakrile neprijetne maroge, prouzročene po nepresegljivem našem politiku in njegovem kimovcu, katerega najviSj i skrb je, o Času volitev kurili in nered delati, mešati se v te politične zadeve, da si, če mogoče, pribori može po njegovem kopitu, odstraniti mu nepovoljne — da doseže svoje sebične namene iu nakane. Po elejtel posrečilo se mu je, da je na Brjih kakor tudi v Rifenbergu dosegel to, za kar se je pred in mej volitvijo za hrbtom svojih privržencev trudil — le žalibog, da mu K D I N O 3 T je tudi kakšna spodletela. V drugej polovici meseca julija se nam je vendar rodilo novo županstvo, potrdil se je sopet za 3 leta dosedajni župan, g. Robič z asistenco šesterih podžupanov. Po volitvi je bil, kakor so nekateri Brejski starešini, prišedši domov, pravili, velik banket, katerega se ie vseh 24 izvoljenih občinskih zastopnico v, iu c. kr. okrajni komisar, gosp. Z vek, oba naša duhovna, vdeležito. Napitnic je bilo malo, pa tiste prav sočne. Gosp. župan je napil prvi presv. cesarju, potem še par drugib. Mesto napitnic pa je bilo več petja, to se umeje. Petje je bilo večinoma »koral«. Vsa slovesnost se je menda prav lepo izvršila — razen malega »fervajsa«. Naše ljudstvo je popolnoma zadovoljno, da je naš g. župan zopet sprejel volitev, le nekateri vrtoglavci povdarjajc vedno, da bi moral predrugačiti svoj politični program, t. j. držati se svojega postavnega autonomnega delokroga ter ne biti odvisen od nekega, »Ego sum« ter autonomno postopati po izgledu sosednih kolegov — kar bi bilo res lojalnejše In pravičnejSe, da bi se ne odtegovalo in Kratilo obrtnikom in davkoplačevalcem zaslužkov ter tako podpiralo domače blagostanje, tako bi bila dopolnjena volja županovih volilcev. Iz Divače, 10. avgusta 1884. — Ker je uže 3 leta pred nekoliko meseei minolo, od kar se je zadnja nadžupanijska volitev v Naklem izvršiia, približuje se zopet čas nove nadžupanijske volitve, kar Je bilo tudi uže našemu ljudstvu po občinskem čuvaju naznanjeno. V prvej vrsti moram Vas, predrage Divučani, z drugimi bližnjimi vaščaoi vrčd prijazno in pošteno opozoriti, ter javno h novej volitvi prihodnjega nadžupana spodbujati. Zatoraj se Vam jako gorko priporoča, da po last« nem prepričanji volite. Istina je, da smo v sedanjej dobi v jako kritične in spre-menlji ve čase zabredli, ali dobro je znano vsakemu, da brez boja ni zmage in brez težav in ovir tudi ne človeškega živenja. Naznanjam tudi žalostno vest, da je umrl posestnik g. Andrej Magajna 3. dne t. m. po dolgotrajnej mučnej bolezni v 66. letu starosti. Ta mož je marljivo delal v domačej občini prej kot obČ. načelnik in pozneje več let kot občinski svetovalec.^ Rajnki je bil kmetovalec in trgovec, mož stare korenine in trdnega značaja. Lahka mu zemlja I N« Uncu, 6. avgusta. — 31, julija je bil na tukajšnej dvorazrednici sklep eolskega leta. Po slovesnej ma&i se je zbrala naša Šolska mladina ob 9. uri v šolskem poslopji, kder je pokazala veliko izurjenost in pridnost v vseh predmetih. Na obrazih poslušalcav je bila vidoma izražena zadovoljnost in priznati moram, da so se čast. g. župnik in šolski predsednik Franjo Klemene, g. nadučitelj Ivan Poženel in gospodičina učiteljica Zem6 mnogo in vestno trudili mej letom z mladimi glavami. Vzlasti dekliŠKa ročna dela, katera so bila izpostavljena na ogled, bila 80 občudovanja vredna in naredila so gledalcem velik vtisek. Slednjič sta Še vspod-bujala g. župnik in g. nadučitelj dečke in deklice, naj se vedno in strogo drŽd naukov in nazorov, kateri so se jim vcepili v Boli, da bodo kazali tudi zunaj Šole napredek v oiniki, katera se more le v Šoli pridobiti. Po razdelitvi Šolskih spričal so Se zapeli cesarsko himno ter se potem razkropili vsak na svoj dom. Popoludne so se zopet sešli in odpotiii sparoma v najlepšem redu z šolsko zastavo v naš staroznani Skocijan. Ko so prišli do travnika «Po d bo je v laz», tu so postali. V sredi lega stoji velika, divja skala, na katerej so vdolbene v slovenskem in nemškem jeziku te le besede: •V spomin sreberne poroke Njih ve-ličanstvev cesarja Franja Josipa in cesarice Elisabete. 24. aprila 1879.« Tu so postavili zastavo ter zapevši cesarsko himno po trojnem živio-klicu zopet se dalje napotili in kmalo došli na velikanski naravni most. Tu se ti odpira krasen, divjeromantičen razeled. Krog in krog se razteza črn gozd. Na levej strani mosta se razprostira v globočini travnik, po katerem se pretaka črna. globoka reka Skocijan. Ako stopiš par korakov na desno v goščavo, razgledaš strašen prepad in omenjeno reko, ki skozi most z velikim šumenjem po skalovji dere in se razliva zamolklim bobnenjem v velikansko jamo, okrašeno z raznovrstnimi, naravno izdelanimi podobami iz kapnika ter še-le pri Planini ua svitlo prihaja. Ne daleč gori se ponosno vzdiguj« hribovje Javornik, kakor mogočna stena, katera zaslauja izhod proti manj rodovitemu delu Notranjskega. DospevŠi nasenožet »Srednja njiva«, kder se je zbralo tudi mnogo občinstva, da bi se radovalo z sinovi in hčerkami vred, ustavila seje brzonoga mladina in •zasadila v sredo travnika zastavo. Ko smo se nekoliko odpočili in okrepčali, napravili so dečki in deklice več kolobarjev in vr-Šile so se mnogovrstne in jako zabavne igre. Potem sporedu so se pričele dekla- macije, primerno izvoljene, v katerih je pokazala mladina veliko pogumnost in nevstrašljivost. Vse to je trajalo do mraka. KoneČno smo te zapeli združeni cesarsko bimno ter Šli potem popevaje lepe Šolske pesni domu vesel', a tudi žalostn*, da je tako hitro veseljapolni dan minol _ Domačin. Iz Ljubljane, 9. avgusta. —Bratje Slovenci in Hrvati 1 Težko pričakujemo veselega dne —15. avgusta — našega snidenja v Sevnici. Se nekoliko dni in podajali si bodemo v bratskej ljubezni z svojimi brati, Cehi in Poljaki, roke. Kakor se kaže, bode veselica sijajna, vredna ponosa in spomina. Nam je treba večkratnega snidenja, da se vpoznamo in izjednačimo v svojih težnjah, da se očitujemo, kar v svojem srci predobro čutimo. Rodoljubi I ne zamudimo lepe priložnosti, pokazati naŠej mladini svojega somišljenja in naklonjenosti, ona bo z našim pohodom očeščena in navdušena. Vedite, da se je morala boriti in vstrajuo delovati, da izvrši to svoje podvzetje. Ne zavrzimo njenega vabila, pokažimo, da cenimo njene nazore. Veselico priredć dijaki mariborske, ljubljanske in koprske pripravnice; celjske, ljubljanske, novomeške, goriške in tržaške gimnazije. Polovica čistih dohodkov je namenjena «Narodnemu domu«, polovica •Miru«. Program: A. Beseda. 1. »Dijaška« lv. pl. Zaje. 2. Slavnostni govor. 3. «Hr-vatlcam« Iv. pl. Zaje. 4. -Tičica« (Čvetero-spev) Majer. 5. «Petelinčkova ženitev« (šaljivi zbor) Hajdrih. 6. <«Otok«, samospev za tenor, M. Hubad, poje g. Pogačnik. 7. •Nočna rosa« Sohor. 8. Lahko noč (Čve-terospev) Hajdrih. 9. « Jutro« dr. Ipavec. 10. «Naša zvezda« Hudovernik. B. Ples. — Vstopnina 50 kr. Domače in razne vesti. Imenovanje* Finančno vodstvo je imenovalo Franca Vittori-ia davkarjem, Julija Segher-ja davkarskim kontrolorjem, Eugena Bigatto in Fridrika Dondo, dav-karskima pristavama, Fridrika Kaderka, finančnim komisarjem In Pavla Bariče-viča finančnim koncepistom. Belalsko podporno društvo izdaloje denes program slavnosti rojstn.dne svojega pokrovitelja in obletnice blagoslo-venja svoje zastave dne 24. t. m. Obširni program prinesemo prihodnjič. Sokolova veselica v nedeljo zvečer na vrtu »zelenega hriba« je bila še precej dobro obiskana; pevci pod vodstvom vrlega g. Steleta so peli prav izborno; zaslužili so hvaležno priznanje odličnega občinstva. Orkester g. Bellonija ni uič manj pripomogel k zadovoljstvu občinstva; posebno dopaael pa se je potpourri iz slovanskih napevov. — Najbolj pa so nas iznenadili telovadci našega mladega »Sokola«, kateri so pokazali, da se more z ustrajnostjo prav mnogo doseči. — Vsa hvala takim telovadcem in njih učitelju. — Le ena felja je, da bi nas Sokol še večkrat razveselil s takimi veselicami. Tržaški Sokol crescat, floreatl Tržaške novosti: Mestni magistrat je razpisal službo konceptnega praktikanta pri magistratu z letno plačo 700 gld. Drultto Austria napravi 18, t. m., na rojstni dali Nj. Veličanstva velikansko slavnost na vrtu »Mondo nuovo«. — Začetek bode točno ob 8 uri zvečer. —Vrt bode čarobno razsvitljen, igrali bosti 2 godbi, sploh delajo se velikanske priprave in je z i slavnost preliminlranih čez 2000 gl. Nine Nane, ali Nani se zove nek praktikant, ali celo uže uradnik v nekem uradu, kateri je nekda tak slavofob, da si to steklištvo hladi nad nedolžnimi slovenskimi plakati. Nam je povedal nek gospod, da je videl, ko je omenjeni gospod v svetej jezi trgal slovenski plakat raz zida in to njegovo junaško delo spremljal z obligatnim grdenjem «ščavov». Tacega gospoda, ako je stvar resnična, bi bilo najbolje našeškati se šibico, potem pa zapodit nina, nana. Lansko leto zarad sleparije na 3 leta težke ječe obsojenega magistratnega ase-sorja, dr. Ivana Mazzorana je cesar pomi-losiil in mu odpustil nadaljno kazen; uže včeraj spustili so ga iz ječe. Morski fes se je nekda uže sopet prikazal blizo mola Giuseppino. Magistrat poroča, da so ga videli. — Čudno, vsako leto o začetku kopelji vidijo to nevarno žival. Ali ne bi bila morda to reklamaza kopelji? Il ljuboumnosti je hotel te dni natakar Anton K. svojo ljubico, neko kuharico, se žvepljeno kislino obliti. Našli so ga na dvoii*ču hiše št. 5 v ulici Gommerciale skritega v gnojišču se steklenico one tekočine v roki, in sani je obstal, kaj je nameraval. V morje padel je fakin Ivan Pen so na bregu Careiotti predvčerajšnjem zjutraj; straže so to zapazile in ponesrečenega rešile smrtne nevarnosti. Z nožem ranil jeslikar Vincencij David v nedeljo zvečer druzega slikarja, Franca Kersrerja v Via Solltario. — Skregala sta se zarad zavisti, ker je zadnji prvemu prevzel neko delo in stvar je končala z nožem. Davida so precej zaprli. Devet bosnilkik turlkik druii*, skupaj 52 osob, se je te dni v Trstu vkrcalo na Lloydov parnlk Saturno. — Ti Turki se preselijo za vedno v Azijo. — Kakor se vidi, se bodo bosniškl Turki Sčasoma ali preselili ali pa pokristjanili, ker za Izlam niso več bosniška tla. Tako se na svetu stvari preobračajo. Samomor. Droguist Anton Brusfni, 27 letni samec je šel v nedeljo zvečer v »hotel de la Vlile«, češ da se bode kopal; ali v kopeli je pil močan strup. Ko ga le ni hotelo biti iz kopelji, so kabino šiloma odprli in našli nesrečneža mrtvega. Poskulen samomor. Neka Rozina Pa-latini, ki je sem došla iz Benetk in se nastanovili v hotelu Europa, pila je strup, da se osmrti, ali pomoč je bila bhzo, prenesli so jo v bolnico; tam so jidali potrebni lek proti strupu in mlada ženska ozdravi v kratkem. Uzrok nepremišljenega koraka je bila nesrečna ljubezen. — 22. letni pisar Anton Pasco se je včeraj zjutraj v gojzdičo borovcev pod sv. Alojzijem z revolverjem 3krat v vstrelil v prsa. — Stražniki so ga našli krvavečega na nekej klopi in so ga z vozom odpeljali v bolnico. — Upanje je, da ozdravi. V Barbano, kder je starodavna božja pot, odrineta v petek dva posebna parnjka, prvi ob 7. uri zjutraj, drugi ob 2 i pol uri popoludne izpred Lloydove palače; vožnja stane 1 gld. tja in nazaj. Za zdravnike. Primorsko na-mestništvo je izdalo razglas na zdravnike, v katerih vabi vse tiste mej njimi, ki bi hoteli v slučaju kolere na Primorskem službovati, da naznanijo to namestništvu z natanjčnimi pogoji vred. Ispred sodišča. Te dni je obsodilo sodišče te le kmete iz Sv. Križa pri Trstu, ker so poškodovali enemu njih po sodišču prodano posestvo, posebno pa hišo, Iz katere so odnesli vsa vrata, polkna, okvire itd.: Jožefa Macarola na 6mesecev, Alojzija Macarola na 3 mesece, Jakoba in Franca Boleta vsacega na 6 tednov, Silvestra Boleta in Franca FilipčiSa, vsacega na 3 mesece, A. Bezka, O. Macarola, A. Križmana, A. Starca, A. Ztberna vsacega na 2 meseca, A. Bezka, J. Boleta, A. Uk-marja in F. Boleta pa na 6 tednov ostrega zapora. — Nekateri okoličani lehkomištjeno delajo dolge, kedar pa pride dan plačila, pa stokajo in ne vedo kaj delajo. Križani I ne knpujte za božjo voljo od znanega Ga-pellani-ja «pildkov» In cap na erate«, za cape boste morali pustiti živino in na zadnje Se zemljo; on vas spravi na boben. Porolna fcodolja bode žačela svojo prihodnjo sesijo 14. t. m. in se bodo vršile sledeče obravnave: 14. avgusta proti Jožefu Valič*u, zarad javnega nasllstva; 16. proti Francu Karis-u iz Trsta zarad zločinstva oskrumbe; 19. proti Aleksandru Stika, zarad zločinstva izneverenja; 20. proti )i. M. Mandiču, uredniku «NaŠe Sloge« zarad razžaljenja časti; 21. proti Alojziju Smrdelu zarad zločinstva oskrumbe. Razuu teb, pridejo najbrže na vrsto še 3 obravnave. Policijsko. Policija je zaprla nekega fakina, ker je vkradel en žakljič kave nekemu botegarju na ribjem trgu. Neznan lopov je uže sopet neko ubogo dekle osleparil, kupil je od nje par lepih, zlatih uhanov in jih plačal z dutko. — Kovača Nikola C. je policija zaprla, ker na je našla, ko je vkradel nekem istrskem kmetu en koš sadja. — Nekega branjevca sta dva lopova v ulici Cblozza napadla ni mu iz žepa vzela 3 gld. — Prav tako je vražji zmikavt pijanemu zidarju Matiji S. Iz Verdelje vkradel zavoj perila in drugi lopov je vkradel zidarju Karolu R. uro iz žepa. — Neznani tatovi se vdrli v hišo posestnika Antona L iz Grete in so vnesli razne obleke in zlatanine za okolo 160 gld. Iz pisarne fotografa Daguerre je v pondelek nek tat, ne zna se kako, odnesel gl. 470. — Policija je te dni 2aprla par znanih tatov, ker po na sumu, na so zopet kradli in par lehkoživih žensk zarad nemoralnega vedenja na ulici. Slamo«! v poKloJlnMkl jami. Dnć 17. t. m. ob 3. uii popoludne vršila se bode v postojinski jami slavnost v praznovanje naslednjega dneva, rojstnega dneva Nj. veličanstva cesarja. Jama bode razsvitljena s 5(J00 svečami in z 12 električnimi lučimi, katerih svitloba bode imela intezivnost 1400 sveč. Svirala bode vojaška godba pe&polka št. 97 iz Pulja. Vabilo. Častitim gospodom volilcem z Notranjskega. Uže mnogokrat in od raznih strani sem bil pozvan, da bi z ozirom na predstoječo nadomestilno volitev deželnega poslanca za Notranjsko sklical voli ni shod. Da ustrežem torej želji notranjskih rodoljubov, prijateljev in znancev in da bi se pri tej volitvi brezpotrebno ne čepeli glasovi, sklenil sem, sklicati v dan 17. t. m. popoludne ob 6. uri v gostilni g. Vičiča v Postojini volilni shod. K temu shodu vabim tedaj vse častite volilne može z Notranjske, ter jih prosim, da se ga očigled denašnjih razmer v prav obilnem Številu udeležiti blagovolijo. Opozorujem pa tudi Častite gospode volilce, tla jih bodein o svojem času, kadar poizvem njih imena, še s posebnim vabilom k shodu povabil. V Cer knic i, 9. avgusta 1884. Adolf Obresa 1. r. im Fazane se nam poroča to le: Nek tukajšnji posestnik je pre i malo leti kupil od nečega Dalmatinca kravo, ki je pa bila v primeri s tukajšnjim izredno lepim plemenom res prava pokveka ; vsied tega so FazanČani zasmehovali kravo in nje vlastnika. To je pa tega tako razjezilo, da je kupil majhen otočič (scoglio), ter kravo na njem naselil. Da pa kravi ni bilo dolgčas, kupil je še bika, ter ga jej pridružil za tovariša; napravil je tudi na otoku streho, da sta imela krava in bik zavetje o slabem vremenu. Z laj je na tem otoku uže 6 bikov, 3 krave In 2 junčka, a živina je tako divja, da se nobeden na otok ne upa; skienoli so toraj postreliti jo. CSorlikft fospodarftkl I Ki št. 7. prinesel je te le članke: I. Program deželne govejske razstave, ktero priredi c. kr. kmetijsko društva v Gorici dne 2S. septembra t. 1. na živinskem trgu, ki ga je v U namen vljudno pripustil slavni mestni magistrat. — 2. Kaj nasvetuje avstrijski agrarni zbor deželnim zastopom? — 3. Trtna medena rosa. — 4. Gosenice jabolčnega molja silno škodljive sadnim drevesom. — 5. Naprava dobrega vinskega kisa. — 6. O dušecu in njegovi važnosti v kmetijstvu. Obširno poročilo o kmetijski enkotl v IJuhljani dne I ».in 17. aprila 1884. izdal je te dni marljivi rodoljub in kranjski dejolni odbornik, g. dr. J. Vošnjak. Poročilo obsega 72 -trani in je prav lepo vrejeno. Dobro bi bilo, da se prav močno razširi. Popravek. Gosp. Kučinič nam piše, da ni res, da je bil on med osobjem »Alabarde« v nekem po Bechtingerju vo-djenem boju pred redakcijo »Piccolo« in da tudi zadnji nI nikogar vodil v ta boj, ampak da je 5 »Piccolašev«, slug židovskega gospodarja, skupaj ž njim navalilo na njegovega prijatelja, po njemu udrihajoč po barbarsko, da pa je poi ure kesneje srečal urednika »Piccolo« in ga apostro> firal zarad njegovega sramotnega čina, —• da nadalje ni bilo 8 ljudi tepenlh ali ranjenih in da on ne stoji ua braniku »Alabarde«, ker ni ne urednik, ne sotrudnlk omenjenega lista in se sploh ne meša v politiko; on da je Hrvat in za tacega ga štujejo tudi uredniki »Alubarde«. Tudi očituje, da ni res, da je po kavarnah kazal nemški cilinder, in bil poklican pred policijo. — Nam je bila stvar tako pripo-vedana in tudi mnogi drugi listi so jo imeli blizo tako zabilježeno; no mi so čisto nič ne obotavljamo, to popravita in nas celo veseli, ako je res, da gosp. Kučinič ni bil pri vsej tej aferi, in ako je pravi Hrvat, vedno udan svojemu narodu, akoprem sam priznava, da je prijatelj Alabardistov, kateri pa niso prijatelji Hrvatov in sploh Slovanov. Kolera in kuga. Zelo se ugiblje, koliko časa bo trajala sedanja kolera na Francoskem. Po menjenji zdravnikov, ki so tunBko leto opazovali kolero v Epiptu, ima sedanja kolera na Francoskem glede širjenja, kakor tudi značaja, mnogo enakosti z egiptovsko kolero; imela bi tedaj tudi tei primerno trajati. V Egiptu je bilo to tako-le: V Damiette je trajala 52 dni in je umrlo 1956 ljudi, v Man su ratu v 36 dneh 1075, v Samamundu v 40 dneh 352, v Ghirbini v 30 dneh 114, v Chibin-el-Komu v 35 dneh 1120, v iiahiri v 14dneh 5664 itd. Srednja trajnost kolere v Egiptu je bila 42 dni. V Tulonu kažejo znamenja, da se kolera bl'ža koncu iu da bo trajala okoli 47 dni. V Mat si ij i traja uže 40 dni, pa tudi tu uže odjenjuje; upati je toraj, da tudi tu k malu ugasne. V Italiji je v deželah, 1< žečih na fran-coskej meji, Genova, Massii, Carrava in Turin, v zadnjih dneh zbolelo več osob za kolero ter jih nekoliko tudi umrlo. Iz Peterburga pa se poroča, da je v mestu Tiflis v eneru delu mesta i stala kolera, v drugem pa kuga, obe ste zelo budi; 50 lju ii je umrlo za koleio, 53 pa za kugo; v poznejših 12 urah pa zopet 20 za kugo in 9 za kolero; v Karkovu 11 in v Glas-kovu 36 za ku^o, ozdravel nobeden ni. kogar je napadla ku^a. Nesreče. V Budimpeštu je bilo po noči 9. na 10. t. m. tako vreme, da so ljudje mislili, da se bliža ^odnji dan. Strašno se je bliskalo in treskalo, oblaki so se trgali, voda je kanale razgnala, divji valovi so se valili po ulicah in trgih, zemljo razkopali in pota zasuli, naredila so se na več krajih jezera; železniški vlaki so zastali, škode |e veliko. V Salerni je 8. t. m. praŠnica vtrdbe San Giorgio v zrak zletela. Trije ljudje so bili usmrteni, trije pa budo poškodovani. Največi zemljiški posestnik na svetu ie bil nedavno v Buenos-Aires umrvŠi Nikolaj Anchorena. Njegova posestva so EDINOST. merila 1710 StirjaSkih milj, imel je 152 000 krav in 410.000 ovac. Razen tega Je imel veliko hiš v Buenos-Atre«. Njegovo premoženje se ceni na 2,400.«>00 Jir Šte:linov, to j* okoli 28.800.000 eld. Pokončavanje ptičav v Italiji. Sploh je znano, kako vandalsko delajo Italijani s pticami selivkami, in večkrat se je uže priporočalo, naj se sklene m^jnarodna pogodba za varstvo ptic, ker one so občna vlastnina in velike dobrotnice poljedjelstvu. A dosjdaj je btlo vse to priporočanje brez-vspeš no in v Italiji se celo oficijelno razglaša število ujetih in pomorjenih ptic. Tako oficijelno poročilo razglaša to-le : Samo v enem tednu meseca maja je bilo naloženih v mesinskej luki 8OO.OO0prepelic! V Jaki nu jih je od 15—31. rnaja ena sam trgovinska hiša 40.700 razposlala. Več i del prepelic se polovi z mrežami ; razen tega pa malo in veliko, staro in mlado, vsak kdor more nositi puško, ali sukati palico, ob času preseljevanja teka na lov, da od dosega popotovanja utrujene uboge ptice strelj 1 in pobija. Tako se v tem času v Italiji najmanj polu milijona jerebic vjame in pobije. Naša tiskarna se preseli clenes v nove lokale: Via Torrentc, h. št. 12 na voglu omenjene ulice in Via S. Francesco. Gospodarske in triovtte stvari. Deželna razstava goveje živine v Gorici. G. kr. kmetijsko druStvo v Gorici priredi dne 28. septembra 1.1. živinsko razstavo na živinskem trgu, ki ga je v ta namen vljudno pripustil slavni mestni magistrat. 1. Razstave in delitve daril se more deležiti plemenska goved, b.ki in krave, ki so 6podobni za zboljšanje govedev deželi. pa tudi pari volov, odmenjenih za delo. vsake pa*ne, vsacena plemena ali preplemenenja, da so le ti in oni v deželi rojeni in prirejeni in da imajo starost določeno po tem programu. 2. Oni, kateri žele kaj razstaviti, naj pošljejo najkasneje do 15. septembra t. 1. predsedništvu c. k". kmetijskega društva oglasnico za vsako glavo ali z 1 vsak par govede, katere namerjavajo razstaviti. Te oglasnice se bodo spisale na obrazce (formulare), kateri se bodo o svojem času zastonj dobivali pri vseh občinskih uradih na Goriškem. V oglasnici se ima navesti, za kateri oddelek se misli razstavljavec oglasiti; naznani naj se starost živali (če mogoče, katerega dne se je porodila), in kakoSne barve je. To isto naj se na\61e ob očetu in materi dotične živali, o kn te rej je treba tudi povedat1, da je v dfžetf rojena in izrejeua in da je razstavljavec vsaj uže eno leto nje lastnik, ali pa od kar se je porodila, če nema Še leta. Napovedano starost potrdi, oziroma popravi na oglasnici poseben, od c. kr. kmet. društva postavljen živinozdrivnik takrat, kedar pride žival na razstavo; vse drugo pa, kar je nave leno v oglasnici, morajo potrditi aotični občinski uradi. PredsedniŠtvo kmet. društva povrne tistemu, ki se oglasi kot razstavljavec, oglasnici priloženi izkazek. Ta izkazek velja za spričbo razstavljavcu, ali njegovemu opravniku, da se sme deležiti, in pokazati ga bo moral društvenemu po-stavljencu, kateri be stal v ta namen pri vbodu razstavne ograje. 3. O vsakej za razstavo pripeljanej živali je treba skazati njeno težo sč spričevalom kake javne tehtnice; In sicer se ima zvagati žival v zadnjih šestih dneh pred razstavo; en^ko bo treba skazati postavno predpisani živinski potni list. 4. Na oglase za deležitev razstave, podane po 15. septembru t. J., se ne bo jemalo nobenega ozira. 5. Goved spremljana po osebah, ki bodo na njo pazile, ima se pripeljati na mesto razstave dne 28. septembra pred osmo uro zjutraj. Ko odbije osma ura, zapre se razstavna ograja in notri ostane do poldne samo komisija, katera bo pri— sojevala darila. Obdarjene! se objavijo in darila razdele Še istega dne. Popoludne bo razstava obč nstvu odprta do 5. ure. Razstavljene živali se ne bodo smele odpeljati z razstave pred 5. uro popoludne. 6. Za tiste živali, katere piiženejo na predvtčir razstave v Gorico, bode pri-skrbano, da se zastonj prehran rjo in okr-mijo in enako se tudi vse rastavljene živali brez razločita zastonj oskrbe s pičo ves dan razstave. Kdor želi, da se mu uže na predvečer razstave prehranijo in oknne živali, ima to v oglasnici omeniti; kadar pride z živali v Gorico, pa naj se oglasi v pisarnici c. kr. kmetijskega društva. (Piazza del Duomo. 7. Darila bo prisoje vali posebna. po glavnem odboru c. kr. kmetijskega društvi odbrana komisija, 8. Ob iarjeni biki se bodo morali kot p le menjaki v dež li ohraniti, vsaj dokler oe dopolniji tretjega leti starosti. 9. Kot poroštvo obdrži društvo '/ po darjenega zneska in izplača potem, ko se mil dokaž*, da je pogoj izpolnjen z obrestmi vred, ki se naberejo v tistem času, ko ostane denar v društvenem uradu. Ako žival po naravnem načinu pogine, preden je tri leta stara, izplača se koj pridržani znesek z obrestmi vred. Tiste zneske, katere bi društvo ne izplačalo razstavljavcem obdarjenih bikov, ker jih niso kot plemenjaki v deželi ohranili ves predpisani čas, odmeni ono z dotičnim! obrestmi vred vladnemu podpornemu zalogu v prospeh živinoreje. 10. Lastniki obdarjenih krav se morajo zavezati, da jih ohranijo v deželi vsaj tri leta. 11. Razun denarnih daril bo društvo delilo tudi svetinje in pohvalnice. 12. Ako bi v katerem oddelku ne bilo zadosti tacih živali, katere zaslužijo darila, odmeni s« razpoložljivi denar lahko tudi za to, da se obdarijo raztavljavci drugih spodej navedenih oddelkov in to tedaj, ako tako spozn 1 prisojevalna komisija dogovorno s predsedništvom c. kr. kmetijskega društva. Rizkaz denarnih daril določenih po c. kr. kmetijskem društvu. Prvi oddelek: Plemenjaki mlečnih pašen. A. Zi bike od 6 mesecev do dobe. ko spremene prva dva zoba Vlzzveti so biki, ki so lastnina kmet. društva). Eno darilo gld. 90. eno darilo gld. 60, eno darilo gld. 30. B. Za jun ce od 12 mesecev do spremembe prvih zob: Eno darilo gld. 60, eno darilo gld. 40, dve darili gld. 20. C. Za krave o I spremembe prvih zob do 5. leta: Eno1 darilo gH. 50, eno darilo gld. 30, dve darili cld. 20. Drugi oddelek: Plemenjaki delavnih in pitavnih pasem. A Za bike od 6 mesecev do spremembe prvih zob: (I/zveti so od društvu b'ki) Eno darilo gld. 90, eno darilo gld. 60, eno darilo gld. 30. B. Za junce od 13 mesecev do spremembe prvih zob: Eno darilo gld. 60.. eno darilo gld. 40, dve darili gld. 20. C. Za krave od spremembe prvih zob do 5. leta: Eno darilo gld. 50, eno darilo gld. 30, dve darili gld. 20. Tretji oddelek: Pari volov za delo vsake pasme: Eno darilo gld. 40, eno darilo gld. 30, dve darili gld. gld. 20. Zraven teh daril kmetijsko društvo na razpolago izroči p isojevainej komisiji neko število svetinj ; pohvalnic na bo smeli podeliti, kolikor bo za primerno Spoznala; Komisija bo podeljevala bo H sama ta odlikovanja, ali pa združeni z denarnimi darili. V izjemnih slučajih bo smela p-iso-jevalna komisija dogorno z društvenim predsedništvom Izdati v pripoznanje posebnih zaslug v prospeh domače živino-reju tudi častne diplom9. C. kr. kmetijsko društvo v Gorici, dne 16. junija 1882. Coronini, predsednik. Velicogna, tajnik. rasti. Sekalo se bode tako. da se ne po- seČe niti polovici za izčiščenj* odločenega gozlri. Sekati Se bo le moralo čisto p- j tleh, da ne bodo ostajali Štori. Posekano drevje se bode mo-alo izpeljati U gozda najdalje v 14 dneh po posekanju. Pobiranje stelje bode dopuščeno samo v zi izse-kanje odmerjen^ sedmini gozda. Trava se bo le smela ž ti vsako leto. Paša pa bode prepovedana. Tisti deli omenjenega gozda, kt so še slabo zaraščeni, se bodo morjli pojozditi zač-nše z letom 1886 pa do leta 1890. Goz !u se postavijo natanjčne meje. To so na kratko plavne, a pa našem roe-neriju koristne določbe. Tržno poročilo. Kava — malo kupčije, cene nespremenjene. — Sladkorja c*ne so postale Se slabše. — Olj«, sadje, petrolje. vse to blago nrodaja se po nespremenjenih cenah. — Prav tako domači pridelki. — Žito — mlahovi kupčija po nižih cenah. — Les — v dobrem obrajtu. — Seno — dobro konjsko prodaja se po gl. 1.50 do gl. 1.80. Kupčja v obče mlahova. Borgno poročilo. Promet skoro popolnoma miruje, akoprem je tendenca za skoro vse papirje prav dobra in so kurzi še precej trdni. Dunajska Bor«« dne /2. a vgusta Enotni dri. dold v bankovcih 81 gld — kr. Enotni drž. dolg v srebru 8» • 70 » Zlata renta......103 » 45 • o /# avst. renta .... 96 • 25 • Delnice narodne banke . . 860 • — » Kreditne delnice .... 315 » 40 • London 10 lir sterlin . . 121 » 60 » Napoleon ....... 9 » 65 • C. kr. cekini...... S » 74 » 100 državnih mark ... 59 » 50 • Zahvala. Vsem gg. pevcem delalskega podpornega društva, kateri so blagovolili sodelovati pri koncertu, izrekamo najtopljejšo zahvalo. Na zdnvjel V Trstu, 12. avgusti 1884. Odbor ((Tržaškega Sokola», -t Naznanilo. Deželna razstava sadja, vrtnin,' grozdja in vina v Gorici. Ker je visoko c. kr. kmetijsko mini-sterstvo blagovoljno podelilo podporo v namen, da se z darili spodbude sadjerejc', vrtnarji in vinorejci in da se pospeši ob enem vinotrštvo s tem, da pozve občinstvo najboljša v deželi pridelana vina, sklenilo je podpisano c. kr. kmetijsko dr uštvo, da priredi v prihodnjej jeseni deželno razstavo sadja, vrtnin, grozdja in vin in da združi ž njo javno vinsko pokušnjo. Razstava bo ob enem z govejsko. katera je uže napovedana za 28. septembra 1.1., prične se 25.. konča pa 23. istega meseca zvečer. Podeljevala se bodo darila In sicer svetinje, častna priznanja in denar. Nadrobni program se v kratkem objavi in naznani se v njem tuli kraj raz stave. C. kr. kmetijsko društvo V Gorici 28. julija 1884. Podpredsednik: G. vitez Ritter. Tajnik: J. Velicogna. Gozdne zadeve. Mestni magistrat nazna ija, da se bode dejal križki gozd imenovati «S. Primož« pod posebno nadzorstvo in da so bode odslej moralo v njem gospodariti po blizo takem-le načrtu: Manjše drevesje za paladiče se bode smelo sekali vsakih 7 let na tistem mestu. Ves gozd se razdeli v 7 oddelkov, leta 1888 se začne izsekavatl v prvem odelku, kolikor to dopušča rašča gozda in leta 1895 se bole na tak način počistil zadnji oddelek gozda; potem pa se zopet začne v tistem redu pri prvem od vseh 7 oddelkov. Sekalo se bode od novembra do marca. Do leta 1888 se bode posekalo samo tisto drevje, kije poškodovano, ali ne more več V suhem vremenu potrqana (ne tre-šena) plemenita jabelka, hruške, marelice, velike čsšoe, breskve, tudi odlične baže zelenega fižola v stročji, mladega graha, sladkega korenja, to m a t, pora, gob, Sampi-njonov ali mavrhrv, kupuje vsaki čas in v vsakej množini po primernih cenah in prosi pismenih ponudeb Osredn'a postaja za prodajo sadja in sočivja v Gradcu. (Cdutralstation fur Ob*t- un I Gemfne-verwerthung in Graz). 1—5 tfPSiSSiUMiPSPSiSE* The Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo B^p eden goldinar dobi se Originalni Singer-jev šivalni stroj, in to brez povišanja cene. Poroštvo se daje za pet let, poduk na domu brezplačno G. NEIDLINGER, generalni agent 13—13 V Trstu, Corso, palača Modeilo Sivanke za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. CTSiJTil ^AZTIZTačTA CTJ ĆTJ ^TJ iTllTjiTi CTi iTVi^ril Daje se v najem - tW ali pa tudi proda h'ši z kuhinjo, 3 sobami in 2 kleta, le-ž ča v vasi Harka Hiša ima tuli veliko ■ivoii^če in za trgovino je jako sposobna, k.jti daleč okoli ni nijedne štacune. Na-^nčn»ji poeoji se pozvedo pri dfottlpta Ceper Ju no=jestn:k n i Barki b. št. 25. Pošta IMvača. 3—3 Popolno Ozdravljenje J- 1» U HITItO vseh bolezni na iivoib, epileptičnlji IN SKRIVNIH po mojej edini metodi. Plačati ni treba poprej dokler ni dotični popolnoma ozdravil. 18—25 Dr. prof. A. MALASPINA ud mnogih učenih druStev 106, FAUBOURG S. ANTOINE 106, PARI8, Posvetuje in zdravi ss pismenim potem. Glasoviti želodčni liker M A TCOVfCH. Eliksir nedosežen in ol vseh enake vrste navspeŠneji v mnogovrstnih slučajih, napravljen je iz zelišč ilinarskih Alp po gosp. ti, Am Matcovicbu v Kninu (Dalmacijo). Zalotre v TRSTU v lekarnah Jeronit! in Serravallo. v ZADRU pri Antonu Zarlću, » ŠIBENIKU pri Ivanu Mediću. v SPLITU pri Rafaelu Campos, v KNINU pri Simeonu Vojvodiču, kder se prodaja in odpošilja SV P° 70 kr. sklenica Zavitek in porto na račun naročnika. 21—24 Priporoča se od naj-prvih zdravnikov strokovnjakov t ii j i h in domačih, kot najuspnSnfjo vodo grenčico vplivajočo na čiščenje krvi in na ono želodcu. — Zamore se je vsak čas dobiti svežo po vseh trgovinah z mineralnimi vodami, 13—20 Lastniki Bratje Loser v Trstu. Tržaška hranilnica Sprejemlje dennrne vloge v bankovcih o 1 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-znn praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . Plačuje v torek, petek, soboto od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedali en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z odpovedjo 3 dni, čez 1000 gld. z odpovedjo 5 dni. Eskomptuje menjice, domicilirane na tržaškem trgu po.......3si,®!# Posojllje na državne papirje avstrij- sko-ogrske do 1000 gl. po . . . 4*/.°l# više zneske v tekočem računu po .............4') *[,> Daje denar tuli proti vknjiženju na * * posestva v Trstu, obresti po dogovoru. Trst, 24. marcija 1883. ^miifii^m VELIKA PARTIJA ostankov sukna (3—4 metie), v vseh barvah za cele inožke obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek. VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—12 metrov) pošilia proti povzeiju komad po for. 3 80. u I|| Uol.l ■ L. STORCII v Brnu 1 L- STORCH v Brnu / i i i • , • , H tvarinn, koia se ne bi dopadala, more tvanna (sukno), koja se nebi dopa- I i2_10 Re zameniti. dala, more se za men j iti. f§ Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni uredniic: AVGUST BRE.VIIG. Nova tiskarna V. DOLENC v Trsu.