OffiM »f PuUUaIími JS47 So. Lawndals Avs. Telephons Lawndsls 4611 lih*-)" aedelj »« daily ««asp» .„d Holiday*« GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE ED NOTE ^ro—year xviL g^tsgssrgchía** m. 1«. mu (oct. m, tant stev.-number 244. Zlato in olje sta zasužnjila ljudstvo. I* Folletta j« rekel n« shodu ▼ St Louiau, da sta Wilson in Harding prepustila ameriško zunanjo politiko Morgan« in Standard Oil Icompaniji. Prra naloga progresivce* je, da iztrgajo ameriško vlado iz rok privatnik monopolov. Stara garda ta Jazi na MacDanalda. , • —r; V Waahingtonu pravijo, da hote angleški premij ar vplivati na ameriška voliloe, kar ja raspl- sal volitve last dni prej. |t. Loviš, Ho- 15. okt. — Sc-UtorEobert M. La Follette je toči ns tuksjšnjem shodu obto- Wilsonovo in Hsrding-Coolid-¡vo administracijo, da sta za-[li tradicijonalno ameriško zu-jo politiko in postali poelušni ii Standard Oil Co. in J. P. jrgan A Co. Kandidat je govoril navdušeni »lici, ki je štela več ko 10,000 r v natlačenem Coliseumu, v »terem je bil Woodrow Wilaon rugiČ nominiran s aklamiranjem. loožiea je plačala 25c do $1 vstopnine in pazneje Še prispe-nla v volilni sklad. Govornik je rekel, da je bila Hvtralnost Wilsonove vlade prva ri leta svetovne vojne hinavska. Filion je simpatisiral z zavezniki kkoj od začetka, kasneje je pa pustil zunanjo politiko Zdru-ih držsv mednarodnemu ban-irju Morganu, ki je kmalu po-il Ameriko v vojno. Morganov Thomas W. Lamont je bil ionov glavni svetovalec na irovni konferenci v Parizu. Republikanska administracija, ki je sledila Wilsonu — je na-ieval La Follette — je požrla taedo, katero je dala republikanski stranka ljudstvu v volilni kampanji, da namreč zavrže Wil-»onovo zunanjo politiko. Kakor tfikon tako je tudi Harding na- Ifenturo mednarodnih bankirjev in oljnega trusta ter vato^il v Jscifieno alijanco četverih vele-lil; ta alijanca neprenehoma S|roža ameriško ljudatvo in ave-tovni mir. "Sistem privatnih monopolov j« slavni krivec, da Amerika opustila svojo tradicijonalno »una-sjo politiko," je dejal senator. ",Ta sistem nas je pognal v voj-to; ta sistem nas danes žene v » vrtoglavo naglico po potih imperializma, ki neizogibno vodi v »ovo vojno in propaet avobodne jrlade doma. "l'r\i namen progrcaivcev je, «drobiti moč aistema privatnih aonopolov, iztrgati mu vlado iz P*»i in jo vrniti ljudstvu. Ko bom jaz predsednik, moja prva naloga K «lati ljudstvu oblast in pra-za katere je bilo oropano. To je temeljna točka v našem programu čiščenja." U Follette je dejal, da arae-■ niperijalizem ae je začel z Pregled dnevnih ii godkev. - , Amerika. La Follette je na shodu v Louisu pojasnil, kako Morganova kompanija in oljni trust vodita ameriško sunanjo politiko. Stara garda se jezi, ker je Mac Donald določil volitve v Angliji šest dni pred ameriškimi volitve mi. Cepelin ZR-3 je doapel po sra ku v Ameriko. Snovanje velikega jeklarskega trusta je v teku. Pretkana ženska je prialepa rila tisoče z oljnimi delnicami. Inosemstvo. Splošna stavka sladkornih dc laveev preti na Kubi. Španski diktator je odredil aplošno mobilizacijo armade. Angleška laboritska vlada je posvarila Turke. Zmagovalci v fcangaju ao se spopadli radi bogatega plena. Delavci v Mehiki ustavili kle rikalnc demonstracije. m^rnm^mmmtmmmmmm Kitajska civilna vojna. Zmagovalci sa topo as plan iangaju. Vupajfu podi kmete nz f i milo Inrst uiflfbfme in orožja. Japonska svari oba stranki. Waahinfton, d. 0. — (Feder. Press.) — Oficijelni Washington se drži jako kislo radi koraka, ki K a je naredil Ramsay MacDonald, angleški delavaki premijer, ker je določil volitve v Angliji na S oktobra, šeat dni prej kot ae vrle volitve v Združenih državah. I V uradnih in diplomataklk krogih pravijo, da je MacDonald to atoril4'is razrednih ozirov, ker gt. bi rad s svojo smago vplival ng ameriške volilee v zadnjem mo mentu". Starogardisti v Wash ingtonu se boje, da bo zmaga la boritov v Angliji opogumila pro-grešivce v Ameriki. Zato zdfcj molijo za MacDonaldov poraz. velik jeklarski trust prihaja. AMPAK IZID VOLITEV DELA SKRBI DENARNIM MOOOTOBM. Neki denarni baron priporoma kot lak ras vradnos to vanje delnic! riiki MeKinlejem in ae utrdil pod JtooKr veltovo in Taftovo admini-«ranjo. Iloosevelt je uvedel dolarsko diplomacijo in njegov cilj i* bil podjarmljenje Centralne Amerike. Sedanji državni tajnik Hughes nadaljuje do pike iato po-Jlt,ko- Hughea je pokazal, da '•Hko služi dvema gospodarjema: ■organu in Kockefellerju. - VVrsaljako mirovno pogodbo je J* Follette krstil aa ♦ojne", ker ni prinoala teaiveč nove vojne. Pogodba je d«>« Veliki Britaniji gospodstvo ®orjih, v Afriki in Aziji; is "•'»nje je naredila inilitaristič-""perijaliatliaa silo; pogaziU * P°goje premirja in avoje laatnc ff'f,,J" miru, kar se tiče Nemčije. v "Oljska pogodba je pogodba sraaiot,, ki vaak čas aaneti pla *'B v°jne v Evropi. Pogodba biti revidirana, če hočemo, fco še kdaj mir na svetu." "mater miru, ftangaj, 15. okt. — Zgodilo se je, kar jo bilo pričakovati. Vojna Sangaju se je obnovila — med zmagovalci za plen v bogatem mestu. Dva bataljona hupoških čet, ki ata bila dodeljena kiang-suški armadi, sta včeraj rebelirala in se pridružila poraženim čc-kiangakim četam. General Hau-šutaeng, vodja rebelnih bataljonov, se je zmuznil v ftangaj in naznanil, da bo on vodil čekiang-sko armado v boju proti kiang-suškemu generalu Čihsiejuanu. Rebelne čete so žc okupirale arse-nal v Hangaju. Vae kaže, da bo aedanji boj med zmagovalci za bogat plen še najhujši. Mnkden, 15. okt. — Cangtaoli-nov glavni atan poroča, da je pekingski diktator Vupejfu sa-podil na tiaoče kmetov v civilni obleki in brez orožja, razen ročnih granat, na bojišče. Kmetje, ki ao ailoma vtaknjeni v vojaško alušbo, ao žrtvovani zato, da izčrpajo strelivo mandžurskih *et in ohranijo redne čete za končno bitko. S to "barbarsko taktiko upa Vupejfu oslabiti svojega aovraž-nika Cangteolina. Nekaj teb kme tov je pobegnilo in prineslo vest, da izmed 3000 kmetov, ki ao bili pognani na fronto okoli Jošana, je že 2000 ubitih. Toki jo, 15. okt. — Jšponski zu nanji urad je včeraj poslal noti obema zavojevanim atrankama na Kitajakem. avareč ju* ¿a •'•P"0 ska ne bo trpela bojevanja v kra jih, kjer so lastninski interesi In življenja njenih državljanov Is poatavljeni nevarnosti. Japonska ponovno izjavlja, da se ne bo vtikala v kitajski civilni konflikt, čuvala pa bo svoje interese v Mandžuriji. Mehiški delavci ustavili cerkveni kongres. Delavski sindikat ja odrekel dale za verske slavnosti in četa škofov ja morala pobrati kopita. Merico Oitjr, 15. okt. — Evha ristični kongres katoliške cerkva Mehiki je doaegel včeraj svo, prerani konec. Vse velike mani featacije, katere so klerikalel or ganisirali ob priliki kongresa, «o tudi izoatsle. Zborovalei ao razkropili in četa škofov je vzela prvi vlak is Mehiškega meata. K faglemu koncu klerikalnih demonstracij ni pomogla le Obre-gonova vlada, kl je prepovedala zunanje verske znake, temv tudi delavska organizacijo. Sin dikatl atavbinstfih unij so zaklju čili, da aa 4etaval na dotakne js dela, ki je bilo potrebno v sveti okinčanjem eerkva in tirugih po slopij. Električarji, tesarji, zidar ii ip dekoratorji so odrekli delo In vse klerikalne demonstracije ao valed tega padle v vodo. Organizirani mehiški delavo ne bodo pozabili, kako je katol ška hierarhija v'Mchiki podpirala reakcijonarje, ki so vodili zadnjo vstajo proti Obregonu. ***ako posojilo podpl »ANO V 12 WUT AH. York. N. T. — Ameriški ** - 1110,000.000 - posojila m Nemčija na Dawesov*. ■J r-!»raeij*|0S ^ bi, \l * » WsH Mtreetn podpisan ^»najetih minutah. Aplikacij k* »» sa vaft ko pol milijarde Morganova banka, ki »-«de p*mojíla, pravi, da L ® m Isls sa milijardo da u .' ikkmu« Laboritska vlada zagrozila Turčiji. »_i Angleški kolonijalni minister poavaril Turka, naj prenehajo s norčevanjem. STAVKA SLADKORVIH DB LAVCKV VA KUBI. Wiim* li dft — Sladkorni delavei v enajstih refinerijah so danes saatavkali. Vse kaše, da ,itavka ptnrfane *plo4na v eeli i sladkorni indnatriji na Kubi. I Chicago In okolica: V pHek deloma oblačno Mevernovsbodni vetrovi. Molnee uide ob §42, laide ob &:1l London. 15. okt. — J. R. Tho mas, laboritski kolonijalni mini ster, je sinoči v jsvnetn govpru posvaril Turčijo, naj preneha šalobarditi v zadevi Mozuls Vzlic volitvam in notranjim pro blemom ima angleška vlada pazn« oko na najnovejšem konfliktu, je pojavil radi mozulskega vprašanja. Laboritska vlada želi atoriti vse, kar je mogoče, da ne pride do kakega prelivanja krv ne bo pa žrtvovala časti jn pre atiža Velike Britanije. Thomas je pripomnil, da je via da aklenila poveriti vprašanje atatuaa quo v sporni zadevi Turčijo svetu lige narodov. Peizkssss glssevssje Rezultat glasovanja, katerega vodi llearstovo časopisje v 1« mestih. IV oktobra sjutrsj: Caottdga »t!jm, Ls Follette lfOf0l9^ Pavla 102.4M. ITKVILO VPISAWIH VOLIL OST V OHIOAOU J S VELIKO. DL - V Chicagu sr ja vpisalo "na obeh dnevih J.OSM.ltt» volileev in eieer prvi dan Ml,10$, drugi daa pa m.m Znati, da, znati Ja traba, pa gra! AMPAK LJUDJE DANES ME VERJAMEJO VSBOA, KAR SE JIM POVE. To lahko potrdijo goapodja, ki prodajajo nakaanioe na prosper!-teto po smrti. Washington, d. 0. — Neks velika meŠetarska tvrdka s delnicami v New Yorku sagotavlja, da ae anuje ogromen jeklarski trust, ampak ker je v nevarnosti isvolitev Coolidga, niso bisniški isgledi dobri. Mešetarji so bili obveščeni po vsi dežeh, da vrednost ndustrijskih delnic pojde kviško, dokler ne bodo končane volitve. Neki bostonski mešetar je pa el še dalje in je dejal, da ae naj napravi še večji pritisk na vred noat delnic, da ljudje sposnajo, da je treba Isvoliti Coolidga dne novembra. Drugi priporočajo, da se njim podrejenim mešetarjem pošlje buletin, v katerem ae jim razloži, da ni nevarnoati, da bo Coolidge poražen,' ampak eene pojdejo doli, dokler niso konča ne volitve in ni znan njih isid. Bostonska tvrdka, ki priporoča da se delniški trg israbi za korigiranje volitev, svetuje svojim od jemalcem, da naj prodajo aeda, polovico delnic, da aa okoristijo z nižjimi oensmi kasneje. Kako daleč so se dogovoril borzni mešetarji in menjalei de narja glede načrtov, da pripomo rejo avojim kandidatom do sma ge, se ne da dognati, ker niso tako neumni, da bi svoje najtemnejše naklepe obešali na veliki svon Njih korespondenca aa suče okrog lega, da je treba ameriško ljud stvo naučiti, ako bi velika večina ameriškega ljudatva želela .vali-ka if preme m ba. Zanimivo je pa V teh bulelfnlh, da ne govore, kako bo sestavljen novi kongres. Oni» smatrajo za sa-moposebico, da kongres sprejme zahteve denarnih menjaleev, me-šatarjev in borsljanov, ako ho Coolidge isvoljen. V republikan-skem glavnem stanu pa govore, da bo prihodnji kongres nsjradi-kalnejši, kar jih je bilo dosdsj Is-Voljenih. i Boj proti torijcem v*kongresu je Uko silen, da pričakujejo vo» like ispremembe v njem ln nekateri celo govore, da bo progresiv-no-delavsko-farmsrska skupina dvakrat ali celo trikrat tako velika, kot je bila dosdaj. Novi kongres se ne bo oziral kaj poreče in priporoča Coolidge. In Če ae to sgodl, ne Im> nič s novim in poj«*1"1"1 j«klaraklm trustom, Mellonovim davčnim predlogom, pa tudi suh venčne predloga v interesu brodolaetni-ških interesov nima izgleda, da bo sprejeta. * PREMOGOVNIŠKI BARONI SO I MOJSTRI V IZIGRAVANJU TAKIH POTBE. Splošna mobilizacija na ipanaka». Kralj ja poklical 1,900,000 moš pod orožja sa "obrambo lSaro ka in doasovine ". SBISMOORAP JB RBOISTEI . RAL POTBBS Washington. d. o. — Heismo graf je na uaiverst v CJeorgeto« na nzaasioval potres v torek ob 42 417 zjutraj, ki je trajal do ene «re zjutraj. Najmočnejši ao bili «asnlsi ob IS <23 Oddaljeni aa bili 2,400 milj od Madrid, 15. okt.—Kralj Alfonz ja včeraj p* ««lloku di rek torija pozval vojaške letnike 1M0, 1WI ni 1022 pod orošje. To j« tako rekoč splošna mobilizacija, ki I» dala Apaniji največjo armado na »vetu. Vsak letnik šteje po 300,000 mož ln 300,000 vojakov Je že pod orožjem, torej 1« španska armada štela 1,200,000 mož, ko se zaključi mobilizacija. Kralj pravi v evojl preklama eiji, da namen mobilizacije ja, po jahati špansko armado v Maroka ih Apaniji-. Diktator Primo de Hivera ae je odločil sa ta de aperatni korak rajši kakor da bi odstopil Maroko rebelnim Kifl Jeneem Po vaej Apaniji je zavladalo ve- llkaneko rs/burjeaje DOČAKAL JB 114 LBT. Leitf*ton. Kjr<- Zaaaore* Har ri«on HM, ki je bil po izpovedi ajegovib sorodnikov rojen li de eembra |u|0. je umrl Mažil ja v vojni s Mehiko ia v državljanski vojai pri 10 am-rtike» reguiar »nem konjeniškem polku. Ohioago, DI. — Ako ftlovcku zmanjka gradiva, da aapoje uspa vanka ljudstvu ob času volitev, potem se je treba nekaj oprijeti, na kar sa natakne snatudveni plašč, kot na pr. dela amerliM po-jedelakl department ln treba .je urediti poročilo o poljskem pridelku tako, da ga ja veselje č)< tati. Nekaj takega dokasiije po ročilo, kl je bilo spisano pod na slovom "Poljedelstvo kaže nsds ljujočo prosperlteto." Citate!Ji, ne posabite, da je ^ naslovu tudi beaeda "nadaljujo ča"l "V pet letih niao Združene drŽave pokaaale približno tako balanclrane alike proaperitete kot šedaj," izjavlja A. 11. Oenung poljedelski ekonomist poljedel skega departmenta Združenih dr žav, ki jo ravno sskljuMI potova nje po vodilnih poljedelskih po krajinah v deželi. Mogoče sa bo poljedelstvo sa nekaj čaaa naha jalo v neenakem razmerju s mest no industrijo, ampak v momentu ae induatrija obrača proti enakosti ln isravuava je sdrava sa de želo, pravi mr. Genung. Kaj pa pomenijo te beseda! Na krstko govore; NadslJuJoAe pro sperltete nI, ker nI prosporltete On samo trdi, da Je položsj ntslo bolj teman, kakor je bil skos sadnjlh pet let. Ko piše o razmerah na vzhodu, pravh "Prehaja (vshod namreč v slmo na tisti podlagi, hot sad nji dva loti. KaspoloŠotije farmarji j« aUVičuo Molje osj dejo mslo/ksr bi jih navduševalo." V koruanem pssu je pa on našel farmarje »v boljšem raspolo-žen ju, ampak ne toliko zaradi tega, ker ao se njih dohodki pomno-Žili, ampak ker občutijo, da je vse priprsvljeno za boljše čaae ,.. Koruza kaše doati slabo. Slsna je zadela sever. Precej koruse ostane mehke In problem farmskih u-prav v koruznem pasu ja letos, kako se nsj proda mehka koruza." O pšeničnem pasu pa pravi, ds "ae nshaja v ugodnejšem položaju kot sadnja štiri leta ... V za-padn« m teritoriju jare pšenice, kjer že od zime 1010-20 ni nihče imel novih čevljev, Je pravo ve aelje. Po veeh pšenlčnih pokrajl nah so pridelovale! hiteli s Žitom na trg in denar zdaj hitro služI v obtoku sa plašavanja dolgov " Kmetje, ki ae pečajo s rejo drobnice, ali kl so naseljeni na u metno namakanih zemljiščih, si nahajajo v dobrih rasmrrab, am pak živinorejci, ki rede govejo živino, ae nahajajo po njegovem mnenju v slabem položaju. Tako se vleše in nadaljuje ta povest o prosperiteti farmarjev o kateri farmarji nič ne vedo. ■ Podobna je tolažbam, ki jih ps tri stresajo v Kdinosti in Avemiei o prosperiteti za delavce in far mar je (>o smrti. Zato pa taka ta. lažbe pri farmarji na zapadu ne vlečejo in nimajo tistega učinka, ki ga pričakujejo "atrokovaja kl", ki vidijo v interesu velik» de| narnr mošnje potoki farmarjev v rožnati luči. Odprtega hoja proti rudarjem pa niao amolni voditi. prekanjene poteze ovirajo organizacijo. STABOOABDWI SENATOR * SAMOMOBILBC Waahington, D. 0. — Premogovniški baroni ae boje odprtega >oja in s odprtim veslrjem proti organiziranim rudarjem in tako bo še enkrat snsiifc sadeva Coro-nado Coal kompanlje prišla prsti najvišje svesno sodišče, da sodi . odškodninski tožbi kompanlje proti rudarski organisaoljl United dlne Workers of Amerloa. Dve leti nasaj je sodišče razsodilo, da ao nižja sodišča v «moti, ako smatrajo, da je splošna orgauiaaclja U. M. W. A. odgovorna aa škodo, ki je bila povzročena v atavkl, katero ja vodila lokalna unija št. 21 proti kompanlji na protuugo. vem polju v Arkansasu. Najvišja sodišče je raaaodilo, da kompani« ja nI dokaaala, da je bila stavka odrejena, da se ovira meddršav. na trgovina, zaradi tega spada zadeva pred dršavna sodišča. Coronado kompanija se je vrnila zopet na nižja sodišča In jp tam argumentirala, da so tukaj novi dokasl, kl govore, da je po. stala varata sa oviranj« meddržavne trgovlue s pomočjo stavko še nekaj let preje, Nižja sodišča so odločila proti kom|iaulJ), kl ja pa adaj vložila nrlslv. Ona trdi, ds je lokalna unija žtev. 21 sama kršila protltruatovakl sakon, ker ja ovirala premogovo industrijo. Na U način Je savezsnlh miljo» dolsrjev, kl so lastnina rudarake organizacije 0. M. W. of A. Kot ftdvpkftt sa hranijo je sadnjl-krst nastopil pred najvišjim so-dlščem John W. Daviš, Potoaa kouipaniJe ao jasne, kot beli dan. Njim ne gre la sa to, da doba odškodnino za nekaj, sa kar je še enkrat Isreklo nsjvlšje sodišče, da kompanija nima pravice, ker ni kompanija dokazala, da Ja rudarska orgsnlzacija ovlrsla meddržavno trgovino, ampak nji ae gre, da ||drži denar, da ga or* ganlsaclja ne more v pora bi ti za avoje delo. MIIJon dolarjev leži mrtvih. In ellj |»remogovnišklh baronov je, da ta denar leži mrtev, dokler je le mogoče. Boj, ki gs vodi kompanija pro-ti airomašnlm delavcem, kl so mo. rsli odtrgati vaak cent od svojih ust, da so spravili skupaj mlljmi dolarjev, pove, da premogovniški podjetniki ne posnajo usmiljenja napram delaveem. fletrtega no-vembra t. I. bodo Imeli delavci priliko, da spregovore svoje. In če bodo.ravnali pametno, bodo go. vorili tako glasno stari gardi v republikanski atrankl in hurbo-nom v demokratični atrankl, da jih v bodočnosti ne »hi več skoml-jalo po takih potezah, kl nimsjo drugegs namena, kakor ovirati plemenito delo delavekih orgsg^ ¿arij v interesu vaega človeštva, ZR .1 PRIPLUL V NBW VOBK. Oepalin ja prišel po arako ia Neaa. ¿tje t Ameriko v 90 urah. , Lakehur.t N. J, 15 »I»». — Ameriški eepelln ZR-3, zgrsjen v Nemčiji, j« priplul danes sjutrsj ua svoj bodoči dom v Ukehur» slu. Cepelin je preplul milj dolgo aračno pot v *0 urah. Washington, D. C. — Frank liosMorth Brandegee, republikan ah i senator is Conneetieuta, Jf 14. t, m. izvršil samomor s plin« Vsrok samomora še nI ugotovljen, domneva pa se, da so slabe finanč ne razmer« pognale senatorja v »mrt Znano je, da je Brandegee prerej špekuliral s zemljišči, Vest o samomoru je se|o pretresla oficijelni Waahington Brandegee Jr lid sveet pristaš republikanske atare garde. Zopet revohsatja v Nicaragua Moa Salvador, 15 okt. — Hem ha j je prišla veot, da je v repyb Uki Niearagui izbruhnila révolta, katero vodi general Emiliano Chamoro PREISKAVA KAMPANJSKIH PRISPEVKOV Chioagn III. — Senator Borah, predsednik senatnega odseka za nadzorovanja denarnih prispev. kav volilnih kampanjah, je v sredo prišel v Chleago, kjer bo 'nišah vodil preiahavo glede voliL nega sklada republikanske si ran-ha na temelji« obtožbe, katero je |HM|al U JfWleUa ,da je namreš stara garda pripravila pet milijonov dolarjev ra volilno korupeljo. Minaesi.tski senator Mhip^ead, kl je tudi član tega ^d«ka, je. pustil e«"jo kampanjsko turo, da I« mogel prieoefvevatl preiakovž. 04a# se je «Satan v Congi hotelu PROSMETA OŒWÊÊÊN BeàiÂjpéiÉ se wbrurj^l _ ~N^^aVlZlmjft^TwU. tfiTS M Uta ta fl.tft aa tri MNMI Cfckane Mit aa leta, UM aa pel Ma. fl.— » tri im^h» »aaaon»» J***^ ■H *T RoïvE T À* MTHE EN LIG 0# PO NEORGANIZIRANIH DELAVCIH PADEJO INDU STRIJSKI BARONI NAJPRVO. Kadar pride gospodarska depresij«, tedaj prično industrijski baroni prav zanesljivo z vojno za znižanje mezde. Prizadeti so najbolj delavci/Rd so slab* organizirani strokovno. Letošnja gospodarska depresija to potrjuje, kar že druge gospodarske depresije potrdile pred njo. Tekstilni industrijski so znižali meode svojim delavcem. ' Vsa znamenja govore, ds pridejo ns vrsto jeklarski delavci, ako se kmalu razmere v industriji ns obrnejo na boljše. Tekstilni delavci so alabo organizirani. Organizacija jeklarskih delavcev js bila po zadnji stavki skoraj popolnoma uničena ig od nje so ostale posamezne šibke postojanke v nekaterih industrijskih središčih. Zdsj prihaja čas, da ss jeklarski delavci organizirajo, če ns, bodo jeklarski baroni zopet porezali že tako nizke mezde. .Jeklarski baroni ss ns brigajo, ako draginja tare jeklarske delavce in njih družine. Njim gre le za povečanje svojega profita in ss ns ozirajo nato, v kakšnih razmerah žive jeklarski delavci, katerim draginja sedi na vratu. Položaj jeklarskih delavcev js tak, da ne morejo prenesti nobenega znižanja mezde več, ksr jih vsako na-daljno znižanja mezde potisne na stopinjo popolnoma obubožanih ljudi. • Tudi delovne rasmsre v jeklarnah in železarnah so kričeče in so izboljšanja potrebne. Jeklarski baroni pa tudi v tem oziru ne bodo storili ničesar, ako jih ne prisilijo jeklarski delavci. Kako naj pa jeklarski dslavci to izvrše? Ako se bo kateri jeklarskih delavcev pritožil, da zahteva več mezde, ker ns more izhajati s mezdo, Id jo prejema, ga bodo odslovili in povrhu zapisali šs njegovo ime na črno listo, da ne bo dobil dela pri drugih jeklarskih družbih. Ako se bo delavSc pritožil zaradi slabih delovnih razmer, ga bo doletela ravno taka usoda kot njegovega tovariša, ki je zahteval več mezde. Ampak delavci se lahko organizirajo in kadar so dobro organizirani ssstavijo svoje zahteve in jih predlože svojim izkoriščevalcem. Zshteve ss pa ne predlože takrat, ko je komaj polovica jeklarskih delavcev organizirana in Jcadar je depresija v industriji. Organizirajo se delavci lahko tudi takrat, ko so gospodarske razmere slabe, s svojimi zahtevami pa morajo počakati, da so razmere ugodne na trgu za jeklo. Strokovna organizacija pa ne zadostuje, da jeklarski delavci izvojujejo zmago. Zadnja stavka daje v tem pogledu dober zgled jeklarskim delavcem. Jeklarski delavci morajo biti organizirani tudi politično. Zakaj? V jeklarskih mestih sede navadno v občinskih svetih ljudje, katerim je vaaka želja jeklarskega trusta ukaz. Taki ljudje so pri volji spustiti na jeklarske delavce svoje mestne stražnike, ako pride do stavke. Prepovejo jim obdržavati javne in društvene shods in posvetovanja. Skratka: V ustavi zajamčene pravice konfiacirajo in se obnašajo kot diktatorji v svoji občini, kakor da jim je ljudstvo podelilo diktatorsko oblast Ako take šikane še ne zadostujejo, tedaj pridejo aodnijake prepovedi, ki prepovejo delavcem celo hoditi po ulicah in cestah, ki so javna lastnina. Ako so delavci politično organizirani, lahko preprečijo izvolitev orodja jeklarskih baronov v občinski zastop in drugim javnim uradnikom. Politično organizirani delavci lahko izvolijo «voje ljudi v vse javne urade, o katerih so prepričani, da ne bodo delali ualug njih izkoriščevalcem, ampak bodo nepristransko vršili svoje dolžnosti v interesu ameriškega ljudstva. Organizacija za jeklarake delavce in aicer politična in strokovna je tako potrebna, kakor alepcu vid, da vidi, da izboljšajo svoj položaj že v sedanjem gospodarakem sistemu, obenem pa grade stopnjema temelj, na katerem bo zgrajena bodoča človeška družba, v kateri ne bo več izkoriščevalcev delovnsga ljudstva. Ako se jeklarski delavci ne bodo organizirali strokovno in politično, ne morejo pričakovati boljših dni, kajti jeklaraki baroni niso usmiljeni ljudje, ki U usmiljenja do svojih delavcev obratujejo svoje jeklarne in že- lezarne. » Zato na delo jeklarski delavci za svoj dobrobit in za izboljšanje razmer v človeški dražbi v interesu vsega delovnega ljudstva. Kdor je organiziran, ae ne bojuje le za svoje koristi, ampak za interese vseh, ki trpe vsled današnjega krivične!» gospodarskega sistema. SLIKE IZ RASELIIR. DL — Predavanja, ja priredila 8levanaks narodna Čitalnica v soboto čer dna 4 oktobre, ee je povoljno, ako upofttevmme s stališča, da sa kaj takega redko rt* v nafta naselbini. Upom po, do bo prihodnjič pri enaki prireditvi b-deleiba obilnejša; vsaj od član-stva čitalnice bi bOo pričakovati polne ndeleibeu Zahvalim ee f. Filipa Godini, n-pravniku Proevete, aa njegovo tovrstno predavanje o literaturi in izobrazbi. Njegove besede so nam oetale v spominu. Letošnje leto nimamo zaznamovati pri čitalnici kakega poseb-negs napredka. Članstvo je postalo nekako mlašno, odbor po sam na more delati čudeiev. Pa o tem kaj več ob zaključku leta. Na predzoejnji eeji em li, da stopimo v nekakšno sveso s dramskim društvom Ivan Cankar v Clevelandu, kar ae tiče iger, ds si s tem prihranimo mnogo delo s prepisovanjem vlog. V soboto zvečer dne 18. oktobra bomo otvorili jesensko sezono igro "Ploha". Upom, da bodo vojaki poplačali igralcem trud s o-bilo udeležbo. Po igri bo ples v spodnjih proetorih, kjer bo igral izvrsten orkester. Torej na svidenje v soboto zvečer 1 — Paul Brooklyn, M. T. — Zelo redki so dopiai is našega meat« Brook ljma, N. T., akoravno imamo poročaj v javnoet veliko vsinega. Čitstelji bi si merda mislili, dn v Brookljnu nimamo zmožnih oaeb, ki bi plaale v javnost Imamo jih, eamo velika napaka je pri nekaterih naših Slovencih, da prezira-jo osebo, ki jo zmožna kaj storiti za javnoet in napredek elovenske-ga naroda. Imamo oeebe, U so se še veliko žrtvovale, ali nekateri nafti 81ovenci ne priposnajo In še eelo zanikajo tako. Poglejnao na primer brsta Ludvika Muca. Koliko je še doeedaj storil r prid slovenekega naroda v Brooklyn u; gotovo je on prvi pri vsaki priloft-noeti, žrtvuje svoj čas in trod. V družabnem oziru je, če se ne moti», povsod prvi. Tako je član naše jednote, je prvi tamburoft in tudi prvi pri pevcih. Mislim, da je član treh pevikih zborov in ugj bas poje, da ga ne prekoei nobeden alovenakih peveev v Brooklynu. Javnoet ga gotovo prar-ftobro pozna, slaati v Clevelandu ter po vel ameriških mestih. Kaj pa ima od tega človekf Dobe ee drugi, ki blatijo njegovo ime, meeto da bi mn priznali hvalo in spoštovanje ter bi imel večje veeelje pri avojem delo. Dela se mu krivica. Ne smemo biti nevoščljivi, ato so nekateri Slovenci bolj smoftni kakor drugi. Ako se ne motim, je brat L. Muc član naftega društva približno pet let. Bil je med tem časom pri vseh odborovih elužbah, tako predsednik ie dvakrat, sa leto 1924 je bil tudi isvoljen sa predsednika, sa kar člani "Bratske zveze" tudi snamo, da je najbolj sraožen med člani. Poveod je zagovarjal pravice članov našega društva. Pretepač brat Muc ni, sekaj njegovo geelo jet "Ako te moj govor ne udari, moja roka te tudi ne bo." , Žal^pa, da ee je nekaj pripetilo pri nafti aadnji eeji, kar večinoma vel obžalujemo. Kaj je bilo bratu Mucu, da se jo tako hitro prenaglit ho ni etrokopetent Večinoma člani obialujejo, da ee je prenaglil in odpovedal predsedni-štvu. Ze vedeti bi ee vendar mora li, da pri društvu odločuje Večina. ne manjšina. Pri naftem društvu smo to napako ie večkrat atorili. Ne ozirajao ee na ljudi, ki ae s "gaeom" vozijo okoli ta se trkajo na prša, da so ftentleme-ni. Če sem šentleman, me bodo ie priznali dragi, ne da M ee earn vsiljeval. Glejmo, da bo eloga pri našem drufttvo, kakor je bilo sad-njih par mesecev. Novemo predsedniku bratu Anionu 8tavdoharjo pa priporočam, naj se drži geala drufttvo in jednote, kekor se je naš prejšnji predsednik brat Moe. Brata Stav-doharja potqamo val člani, da ja mož na pravem meetu in t odi še veliko Žrtvoval sa nafte drufttvo. Člane prosim, da damo našemu odboru priznanje, da bo a veseljem delal dal|i za drufttvo "Bfeteke zveza", eno največjih slovenskih društev v Brooklynu in New Yor-ku Olejmo no ušled in napredek našege društva. Os ne bo zloge. n* bo mira. Ali ne vidite, kako lepo drufttvo napreduje e svojo vsote *soo v blagajni in kar je fte bolj važno — 13S Mani. Ka M vel ti član» In elaoiee pripeljat, vsak vsej p« enega svojih prijateljev na nafto prihodnje vceeheo. U Mm bile v soboto dne IS. oktibrs 1924 t prostorih naftega brata Antona Perittča, Orove Hali, na 1818 Gro-ve 81, Brooklyn, N. T., 250 obi* kovaleev na veselici. Torej poftu-rimo es vsi Člani, da imeli no veselici 18. oktobra 250 obiskovalcev in bo nafta blagajna p^kifčila so n*» naprej —. #100. Začetek veeelioe jo točno ob oaaaik. Imamo šaljivo pošto in ples ter dosti drage zabave. Za prigrisek in geeenje hode fteje preskrbi brat Anton PerftiČ. Obenem tudi vabimo vaa tukajšnja slovenska društva, slasti brat-eko drufttvo "Slovenijo", št. 56 Veselični odbor bo poakrbel kar največ more, da se bo vsakdo zabaval to večer in ga ne bo pozabil eelo leto. če pa ujame porodnega mačka, je zato drugi dan na razpolago konjederec, da ga odneee F. I — Zadnjo nedeljo na 5. oktobra je ftcat Slovencev od tu napravilo obiak na Wfllard, Wie. Takoj ob prihodu nam je bilo jako dolgočasno, ker nismo imeli nikogar tam, da M gs poznali ter vedeli, kje ima farmo. Ali dolgo ni trajalo, kajti kmalu smo imeli vse polno prijateljev. Noft načrt jo bil ▼ aoboto popoldne priti tja, tam prenočevati ter drugI dan v. nedeljo se odpraviti proti domo- Ali priftU» je drugače, vee načrt nam je pokvaril g. Louis KoftČak s svojo eoprogo in postrežljivostjo. ▼ nedeljo popol dne, ko smo imeli vosi ti skozi mo-steca Oven, Wis., in Whitee, Wie., kjer je sadnji mesce divjal ciklon, smo ee imeli ddbro pri g. Koiča-ku ter smo potem odpotovali tele v pondeljek zjutraj. Med mestoma Medford in Mor ril, Wis* bi ee bili kmalu ponesrečili, ker je pri enem avtomobilu odpovedala savora pri kolesu. Rojakom, katerim ae je porajalo danotošjo, M svetoval, da gredo na Willard, Wis., ter bodo našli pravo kranjsko kmečko življenje. Posebno bi svstovsl mla-kateri imajo kaj pod palcem ter ai tele postaviti domače ognjišče, da gredo na Willard Ts» dobo cvetke po volji in tudi koe sveta, da si morejo postaviti domače ognjišče. Tamkajšnja dekleta ae no eramojejo kmečkega dela ter milodonečega slovenskega jezika. Zemlja j* tam !e večinoma vsa razprodana, samo nekaj poefecl eote dobi, ki tudi'niso pre vol drage, ali obdelane farme so pa jako drage. Svetoval bi roja-kom, kateri mislijo iti na farme, da ne zamudijo ugodne prilike, dokler semlja no bo vsa razprodana. Kolikor sem videl semlje je vsa prvovrstna in kakor aem ali-šal od tamkajšnjih rojakov, je oetala ravno taka. Imajo lepe ceste. Ko smo se vozili is Green-woods, Wis., proti WUlardo, smo videli lepo forme s kršenimi poslopji. Vprašal asm enega tamkaj-an jih rojakov, katere narodnoeti ljudje leetujejo dotiČne farme. Odgovoril mi je, da- večinoma sami Slovenci. Ne ndelite, da eem jas kak a-gent. Jaz imam avoje posestvo tu, pišem ps ssmo sa tb, ker se mi vidi potrebno. Sedej nameravam prodati tu in ee naaeUti na Willard, to^o ee mi je tam dopadlo, ker sa samca kakor eem jas so tam lepši časi. V nedeljo 5. oktobra emo Sli tudi k mafti. Izbral aem sedež bolj v ospredju, da bi bolje slišal, ksj bo povedel, ampak eliftal nisem dragega kakor "denar, densr, denar ..." Bolje besede gospod ni nobene isnstil. Ns vem, ksj bi siromsk počel, če bi imel družino šestlk otrok. Samo dva človeke sta, ps tsko stiska. Rakel je, de bo otroke eamo na pol krstu ti-a ti», ki mu redno ne plečajo. Pričakoval eem fte eelo, da jim bo gospod sogrosil, noj si poiščejo Jragege, ako ne bodo redno nosili dolarjev, ali vseeno eo tamkajšnji 81ovenei še tako "srečni", de eo to fte ni agodilo. Ta mesec bo do i»ell tudi birno. Zopet ji» je priporočal, kake botre naj zberejo blrmancem, priporočsl in uks-zovsl ji» je, do naj bodo botri ao»o odraščenl On ie ve, zakaj tako priporoča. Soloko »ledino lau jo kakor v stori Avstriji pri vojakih nekateri podčastniki proetake. Priporočal bi »n, da bi priftel v češko eer-kev nafte naselbine, pa bi ee nao čil »olo dostojnosti do Ijodetve. Kor oddehnil so» ae. ko ee» pri-šel Is cerkve Na vsak način sen bil alt pridige, la katere ni zijala Ako so nekateri slabši od drugih, naj bi jih poklicali v župnišče, ali obiakali na domu, javno karati cerkvi med tolikim ljudstvom se vsndar ne spodobi. Sne hvaliti druge zaničevati, to Škoduje miru v kmečki soseski ter napravlja samo razkol med sosedi in prijatelji. ' Večinoma vsak rojak, kakor sem elišal, je israsU željo, da bi radi videli, da bi temošnji župnik ftel proč od njih ter U dobili drugega duhovna. Zato tudi to pišem. Ako bi bila le polovico dovoljno s njim, bi ga pustil pri ČETPTEK, 16. OKTOBRA, im, Vstf iz Jigoslavije. Lepo hvsls vsem slovenski» družinam za postrežbo ter vsm zopet pišem na veselo svidenje, ko pride tisti čas — Anton Ru-dolph. Oity, W. Va. — Čudno mi vidi, ker še dalj časa-ni nobenega dopisa is nsfte naselbine. Seveda, kaj ee če poročati, ker dobrega ni, elabega pa ne manjka nikjer kot juri nae ne. Z delom je kakor dragod. Nekaj premogokopov obratuje vea-ki dan, a večina jik počiva. Naj bolj ao aktivni baroni premogokopov Brady in Warner družbe in Chaplin Coliers Coal Co. Vsi u-nijaki rudarji, oziroma njih družine ao vržene no cesto. Družbe nsstsvljsjo stovkokose in ji» dajejo stanovanja, ki so jih prej so eedoli unijski rudarji Koliko nmjo ie neki stavkokssov v penn eylvsnski državi, ko k nam priha-jejo vsi od tam. In polog tegs so po večini vsi domačini Dosti jim seveda ne bom zameril, ker vem. da ie spijo in se ne morejo prebu ditl Imajo ie trdo glave. Da bi jim ljubi bog le poelal svetega duha z močnim kladiva» in mu naročil, da udari vsakega po glavi, do bi se jim končno rossvetli lo. članstvo in uradniki druitvs it 847 v McKeesportu, Po., eo no-prošeni, da noj poizvedujejo naftega brata Johna Fenraka. Nahajal ae je v bolniftniei od 14. av gosto do L septembra t L v Mc-Keesportu, Pa. Članstvo, os. tajnik društva »t 888 v Star City, W. Vs., bi rsdi izvedeli sanj. Prosim, če kdo od rojakov ve sa njega, naj blagovoH javiti meni, ali po naj se iakam sam prijavi na spodnji naslov. Iskani član in brat je rodom Hrvat. Z upanjem pričakujem, „d^ fcomo kmalu kaj slišali o njem. Bratski pozdrav vsem člsnom S. N. P. J. — Geo Beline, tajnik društva št. 368, Box 298 Star Ci ty, W. Va. Tu smo a4 8 da 18 milj od earkve. zamudhno po malo maš. ako bi bili ta», po mialim. da M ake ne bi ftU v I , _ Katottftonl ki eo po prepričanju to. gredo v cerkev, de aadeete svoji» verakim običajem, pe ae ds hé poeloftoli aebavljaaje Latrobe, Pa. —- Z delom gre bolj počasi, kakor povsod po A meriki. Latrobe Electric družbe Že znižsls plačo za deset odstot- ;ov. Tsko delsjo s delsvatvom. Plače znižujejo, o k delu pa toliko bolj naganjejo. Ako ze kdo ogla-ai s ngovsrjsnjem, ga lepo odšlo vi jo. Soj jih imajo dosti drugih zs nadomestitev, tako da tinti, ki hoče sssluHti košček kruha, mora molčati po hitro delati. Današnji sistem ja pač tak, zato dragi sotrpini, zsvedsjmo sc vsžnosti volitev, ki prihsjsjo. Pazimo, komu oddsmo svoj glss, ne ss drugega kot ss Roberta M LsFolletts. On je delsveki prijatelj. Tu v bližnji nsselbini imsmo podporno društvo S. N. P. J* št. 818, pri katerem s»o nabrali $11 za kampanjo za LaFolletta in smo poslali na glavni urad. Pri omenjenem društvu je eeja vaako drugo nedeljo. Društvo dobro na preduje. Teko je na redni mesečni seji društvo sklenilo, ds prire d i prvegs novembra vinsko tr gstev. Kade čitam Prosveto, kajti iz nje se naučim marsikaj koristne-pa. Kakor drugo prečitam tudi dopiae. Tu po tam se oglasi kolere žena, ksr je lepo, ssmo to bi svetovola, da ee ne piše v list nič neresnice in ps osebnosti drag proti dragemu, ker tisto nikomur ni ns korist. Nsjlepfi pozdrav čitatelja» Pros vete. — Mary FrodoL Predal u informacije. Wyo, ■■ Meet čez Sovo v Brežicah eo dogradili okoli leto 1910. — Pozdravi XAXV AKILO Va. — Naznanja» v tej okoliši živečim rojake», da ee vrši LaVWUettov shod v nedeljo dne 19. oktobra ob dvak fopol OBISKALI ¡jjPfcKKUPtilVALOl. „a ¡Tudi "njefa ▼•U lT kralji meala, kokoš-in perotnine. . "jlL — V Chicagu ob-|Tojo konvencijo meše- prekuP*eV,llci' ki tršii° 1 y jajci, pcrotnino in ma-[o «o ae gospodje po deba konvenciji navečerjal», m | ed pet in dvajaet do tri Led njih v poeebni «obi Skermana, kjer eo ae krat ■ a kockami in vieokitni so bili aelo zatopljC- ^ s kockami, ko je nekdo u vrata. Pričakovali ao prijateljev, da ae udeleše kockami. "Notri", ao za-foipodje. In vatopila „lo resnih obraiov in i t rokah. pa roke kviiko", je rč jea. In goapodje ao ubo-joravno je bilo med njimi gospodov is Tezaaa, kjer ivadi, da hitro sežejo po «, ¿e pride kdo drugi na samokresom v roki. -ji in prekupčevalci so [i lepo postaviti v vrsto nakar ao roparji preišče poeebej in olajial da ga ne zaigra v igri i. Pobrali ao tudi druge o se jim zdele kaj vred-preiskavi ao morali drug nfim odkorakati v kopalno Vsakemu so zvezali roke na j in ko so bili vsi v kopala a» pa zvezali še enkrat vke lino bili tako zvezani v kolo-i, je Horaee Smith iz Waoa povzel heaedo in nagovori rje, ¿e hočejo igrati pošteno da naj puste aaj toliko de« i, da se bo l^hko vaak pel j a ijc prenočišče z avtomobilom rji ao na to odšteli štiri peta i mizo. Nekateri eo zaželel eto in tudi to Željo ao spo tolovaji. Prižgali so cigareto vtaknili prosilcu v usta. In e ai nihče več oglasil, da že ti, so se roparji poalovi dno in izginili v hodnik, aparji so odnesli deact tiso ¿ev. —«-. KOTLIČKU JI ZAVRBLO iesgo, 111. — Tam na severni si imajo tisti, ki kaj imajo pslcem, svoj klub, ki je po-pod imenom "Saddle in elub". V klubovih prostorih gostili angleškega preetolo-jjjkika. Tam je jedel in ple Seveda so* plesali in jedli v njegovi druŠbi, ki jih je M klul>ov tajnik Wolcott MaoDOBALDOVO POOSTJB JIM HI VSBO. Vprašal ni diplomatov in torijoov, aa naavoto. ' I ■« $ Waahinfton, D. 0. — Prav nič ni všeč diplomatičnemu in torij-ekemu Waahingtonu početje Mac >onaldovo. Jeae ae, da bodo volitve v Angliji vprav šest dni pred volitvami v Ameriki. Torij-ti že zdaj zdlhujejo, da pride ve-iko pohujšanje čei ameriške vo-lilce, ako izvedo, preden pojdejo na volišče, da je britako ljudstvo odobravalo taktiko, in politiko de-lavake vlade v Britaniji. MacDonaldu je dobro znano, a ko bodo upravo v Waahingtonu i-meli v rokah naradnjaki, da mu ne bo nikdar pomagala, ako oeta ne miniatrski predsednik. Ampak se bo lahko sporazumel a upr^po, ki ima sa avojo podlago glasova delaveev in farmarjev. Tak sporazum bi pa napravil velike spremembe v paktu lige narodov. Mogoče bi bilo združiti vse narode v ligi ia tako na pra viti aaj resne poizkuse za ohrani tcv trajnega miru. Rešil bi se lak to tudi plemenski problem na Pa eifiku, ki hujeka na vojno proti azijatakim narodom. Da, da, marsikaj ae bo spremenilo, ako ae v Britaniji vrne de avaka atranka ia volilnega boja, in če Amerika dobi progresivno koalicijsko upravo. ■ Ni čudo, ako vpričo tekih izgledov godrnjajo toriji in diplo matje. NKVARHI HAVIHANKI POD KLJUÖKM. ------\ * " Olja jo bilo njuna karta. FkliaUU KAKPAHJSKIH -SKLADOV PRlCHE Sltveaski Niroiu i eo4. Poipsrsi Jrisots tato- IT* IMf, a 4ria*t llltaaU. glavni t T am i aear-aa »a lawndali avrh chicaoo, Illinois. lavriovalni odbori UPRAVNI OOSBKi . Peadaašalk VUaaal Calakar. »ašprsš.aialk Aadaa» VtdrUk. R. P O, ?. Raa loj. IjCitia», Pan pl. «ajalk Maitkaw Tark, laja* balatikaje < NaaaK «I. kUaaJalfe čaka Vagrlak. araUalk «laalla Jaša rllalj oUsUa PUlo Gadiaa. * POROTNI OOIRKi ittrtsttb r» i»'k je pa napravil to neum ds je pisal tiatim, ki jih ni »1, «la naj od pondeljka zju-dnp 13. oktobra do torka zju-dne 14. oktobra ne obiščejo prostorov. To piamo je isvzror-ilo, da je pričelo vreti ptluku. Bden nepovabljenih h izrazil, da je že tako dobro {¿en, da n« bo silil tje, kamor povabljen. Neki drugi je k»j ko vendar mialili, da v«lrli v proator, kakor čre-Pf^Tašrnih liivolov, ako nI-• Povabljeni. Temu je dodal, »•o mislili, "da smo taki mer-| ««kaj ao ko pa nekateri pri-p1 "«¿riiju klubuf" Ta je za-.Ijstr- ^ vodijo klub in ki so K*1' srčnim, da ao ameli jeeti ■valeikegt princa. r*i prihajajo razne opravič-'«« pa n.- povedo drugega, kart, človek ie ni olikan in tak-J»l»rav lastuje miljone,. In B »Judje iisj bi alužUi drugim Merili M poč hlače po P*'"- k-, mi svarili druge. riv"' - lahko iz takega do-M «la miljonarji in princi J. ,M'IJši ljudje in da je mar-J •a^adna r.eoteaanaat, kar rr«J' ljudje ta oliko. oUaL.^ A1II0B ™KA*IČ oeSOJEH HA SMRT. "»-1. Ind. — Peter Ver- Italijan, ki je no- Kunal. da ja ivabil v avto- ^'tb tno Hrvatico Anico r v iiaryja. ja Odpeljal na "'•«•j mama, kjer jo je po- L, " »»■ zadavil h mkopal rpplo v p^ j. W| T |t - na smrt na električ- VALBiKI PRDfO V OHMAOU. a .. ■ Ohioafo, HI. — V moato ae je pripeljal Edvard, prine Valelki, sin angleškega kralja. Pričakova lo ga je veliko ljudi, ki a lenare njem zapravljajo zlati čaz, se o-blačljo v svilo in baržun. Med nji mi je bilo tudi nekaj proletarakih sijal, ki ai domišljajo, da ao kraljevi princi neke poaebne vrata ljudje in ki radi paaejo avojo ra-dovednoet tam, kjer je zanje nepotrebna. ; ICaanikarji ao večkrat fotografirali princa in alika kažejo, da ja bil prine skoraj vaa dan aapoa-len le a menjanjem obleke, klobuka in -ergjoe, pardon, "koto)« lja" bi morali reči. Miljonarji in drugi, ki ae prištevajo k višjim štiri tieoČ, ao mu razkazal! razne znamenitoeti v Chicagu in ae veda tudi znane klavnice, kajti princ je bil goat ameriških meaar akih kraljev. Zvečer so priredili alavnoatno pojedino, n* kateri ni bilo delaveev, raaen onih, ki ao stregli gostom. ^ Prine pravi, da aa mu Chicago dopada. Verjamemo, eaj bi se tu di vsakemu tujezemakemu delavcu, ake bl mu ob njegovem prihodu tako ztregli. Nekateri Američani ao malo godrnjali in se jezili, zakaj v rs publiki delajo take ceremonije a potomci evropejakih vladarjev, ko je vendar vaak državljan v ra-publiki suveren. Kapitaliztični li-ati ao to napako popravili in ao titulirali princa a "njegovo kraljevo vieokoetjo." Ljudje, ki eo ga videli ali opazovali njegove slike, ki ao jih priobčili kapitaliztični listi, pravijo, da niao na Edwardu opazili nič izrednega in da ja podoben navadnim ljudem, ki ae rode v bor nih proletarakih hišah. Policija je imela vea dan do*« i dela, da je varovala princa pred radovedneži, k* ao ei domišljali, da so kraljevi princi posebne vr ste ljudje. Okioaga, DL — Senator William E. Borah, predsednik senatna- Chicago, DL — Pred včeraj*-1 «• od,ek» M preiskovanje volil-njem ata bili aretirani dve etaro- nih »kl^ov, je prišel v Chicago, modno oblečeni ženski, ko sta pri da Pri6ne preiskavati volilne akle-govarjali delavcu Joe Soeokčieku. de <*®»okraUčne in republikan da njima podaljša note sa deeet »^»ke. Preiskan bo tudi miljonov dolarjev, ki je že sa- Altd * ** Follettovo kampanjo, padla. Odaek ae naatani v kotelu Con- Joe je bil zadovoljen ln obe ja-g^JjT^ »hiP«tMd fr ni eta pristali, da mu isplačata . 5* . WM1 «»o navaafl pri pre prihodnjo apomlad petnajat miljo- \ . ___. ... I Jaka UeiarwasA Pts4aadallu eOT W. Ha, nov dolarjev, ako podaljša noto.L ,, i T^1 ^V® rtVnt* «^a»kar. Baa 170. iXtaJdUa, rra4 A ženi sta mV MarleKummer, T*? «a I^^T^Bmi M. Haadarsa r. 23 let, in njena mati Ana Wa- ^ ^ obtoi^ ^ W' ^ ^ ^moumjl ^ chalter, atau> 52 let., I ^ pri6eU d*^irana preiskava ^^ - ^ H^H^M Soprog mlajše šene, John Kum-1 MtT aMm mer, ki deU v tovarni za kUle ku-1 P0PL±™ ▼ FLORIDI, marce in druga okisana živila, jei _ . . povzročil njuno aretacijo. Bil j« „.i^T^u i. «TT /Tj « jeten, kar sta ga že»i puztili do- !^^ » ^ štiri-ma z dvuna majhnima hčerkama11^ ^ k!\U ^ in eta odpotovali v Waahington, ^ " *** fij, da vidita Walter Johnaona ^ bU* U<" ST jati žogo pri avetovni tekmi to S f mu aašeta v roko. Spremil jc ženi v 2* *U \ a , L na «ZitA^uu r^.« T U N,w 8«Jrrn* poročajo, da je na policijsko postaje in tam po- d „onlaviU eeate in šalaaniška vedal, da je to eden izmed do-T ^'V pr^et L I? nJ godkov, ki ae vlečejo kot dolga V^l * Mtavljan veriga in katerih jc že dt do grU. Utonl, ^ „ ^ f^^y Na policiji je pojasnjeval, da1..... eo ogromna oljna polja, ki jilf la- atujeta ženi, kriva vae njegova ___ neareče. Odkar je Marie poatala||oh atara šeatnajat let, prodajata a materjo delnice ogromnih oljnih i loaia Ava* reisaga. iu. rj:! ^ 23001 jale menjioe u 10, 15 pa tudi 20 miljonov dolarjev, ki ao zapadla po daljšem roku.B .r, S404 a HassUa Ava^ L Pa, Jaka Gariak. 414 OSRKDNJR OKROSJIi Blas Naaak. peedsade*. Hlf-«a Sa. Uwadale Aa^ VSMODNO OKRORJSi Jsaak AaAsašM. Baa aaa. Naaa. Raa. Pa. I lika Craialj. I4ail Papoee Aaa.. CtaaaUaO, O. ZAPAD NO OKROBJS» Aafa laU^ Baa ^loa^Cr^ Kaaa^^aa^aa 'JJ» j» »Uka M MM ? V?tltLîfi?Vi.rM?mfT9mk Nadsornl odbori 117>r...*.r At... CUTalaašTo..1 WahÍL' lilla«, a404 'il. Zdruftitvami odbori Praak Aleš, UM Sa. Ceevfeed Aaa.. Cklaaaa, IS. Jaika Otaa. MM W. M«k II, Cktaaga. HL «L-L àAMA fliiia a^-- OaMkai. Okta. VRHOVNI ZDRAVNIKI De. P. I. Kaea, IUI St. Ciel» Aaa- Cteaalaad.0. Kaaaapsešsase a gl. adkaralki, kl delaja « gla v" V. roZQRI KaMapaašaasa a gl. adkaeaiy, ki delale Utonil je en otrok. Proatovolj- aa aril «akaUi ---»- —i M aulaMl PBNAâNB ratlUATVI IN JTVAM. Uj».««ijjjj M aMWw< nj Ko je udarila Peljali ao ga v Kalifornijo in tam pfomoatu, kjer je neki Baterino ura eno popoldne, ae je ok pra-je videl nv«iljo daleč oljnake, I yiuMllo imel v mW ^ 2800 ku- atrašenem kriku množice apuetU Marie ja pa rekla, da ao ti oljnakl Ujj^ PoročaU amo še, da je Bata- s vrk oraka aa tU ia potem po-njena lastnina in njede »ite*e. rino, ki je preatopil oerkvanl prag, begali v avojo aobioo, kjer aa ja In prijatelj je vložil pet eto do- otrpnll| ktko u ^ pr«kU. «orli v poaUljo. Vaa to vadao v larjev, da prejme po pat letlk pat Jj^U, kp ao aačell aarotUne mo- spanju. V postelji je ostal do dveh miljonov. ljjtve, in pljuvati, ko ao aa si do- popoldne, ko aa je prebudil. Ve- teknili a križem. Danec pa naj delniMČeear o svojem"letlljn". povemo, kako ao "obaedcnea'* Na Malega Amama dan dna 0. končno rešili peklenete družbe, septembra je župnik don Tarabo-ki aa ja vgnesdilaev njem. lo ^ipeljel Keteriaa v Oropo, Z Katarina ao pripeljali v eerkev. njim je bilo več njegovih tovarl-¿0 je preatopil prag, je aopet po- še v, atarši, vikar ia £ubiene%ter polnoma otrpnil, in ko mu je šupnika doa Tamaguo in don fli-Žunlk don Tarabolo ukazal, naj moaettl. Sklenilo aa ja, da začno poklekne ln aa «a dotaknil a kri- a aarotlll opoldne. Ispoatavili ao iem, je aakričalt "Proč, proč 1 Jas NaJavetejše. sem Salaal" - Opoldne ja Baterino stopil Ko eo ga poaadUi na atol, je cerkev ln ukoj otrpnil. Atlrje to-aavpilt "S avojlm naelljem ne o- rarišl eo ga nesli pred oltar Napravite nič.-ČuJ, far, napraviva tare Božje. Ko ja kanonik orop-pogodbe. Danee eem pripravljen ake aerkve pričel aarotila ln u-odpustiti sto hudičev, toda nočem kaaal hudičem, naj aa poberejo, zarotil" Nato je potegall ia le- je Beterlno sakrlčal i pa beležnieo, jo mlše primaknil "Na I živel pekel I Doli Jeiual" k očeeu, poiskal prazno atran in "Koliko vaa jaf" napiaalt "Oggi non aotio Terlbl- "Stol" la". ("Daaee nleem hud"). OH. "Torej ialdite, v imenu bo vidao Sataa ni kadil veliko v šolo, | Žjem 1" drugače bi na bil napravil v tek Minilo ja nekaj čaaa, pa ja de-štirih beaedah dveh praropienih jali napak, ko je napiaal aameato pra l "Davettodavatdnat Ris je <<»*M"Wauskem kolaSarjo. STARIHI HABZBAJO ZA VO ULHI SKLAD MBD UBLUtBBHOL Waahinfton, D. O. — Narodna liga sa « ivilno alužbo je pričela a j preiskavo o tožbah, da repubU-kanaka atranka pobira volilne priepevke od ualuŽbencev v civil ni službi. Izgledi ao tukaj, da liga naatopi pred aodlščem Williea B. Djre, predaednik re-pnbllkanakega komiteja za ared-etva v Indlani, je razpoaUl piema federalnim eivilnim uelužbeneem, v katerik pravi, da ea proatnvoln. prispevki aajno potrebni. Temu dodaja, "v vaše nadaljao avaže-vanje navajam, da je splošna vea-tiče davčaega departmenta $50. Proeim, odpoiljlte evej ček atran kinemu kolektarja." Civilni kamiaar Walaa je abve-etil federalne ualuibenee, da aaj ae ae ozirajo aa take graiaje In da naj ekveetijo komiaijo a vaak po i akn sik aa iztianjeaje priepev-kov iz eivilalk «elaibeneev, On pravi, da ea Djova piema v tialovju a padava, ki dalača $5,-000 deaarae glabe ia da trek M je/e za aek rauj^ |H-an»evkev volilni »klad med civilnimi w javaik aradik John Kummer ja zagotovljal policiji, da je trdno prepričan, da oljnaki poatoje, ker mu je Maria doatikrat - pripovedovala o njih, ampak ae je naveličal delati v tovarni za okizana živila in biti earn doma a otrokoma, Ženeki ata pa delali Izlete v razne kraja. ' Njegova žena in tašča ata aa odpeljali v Seattle, da ai tam oglodata avet. Obiekali eta tudi Hawaii in hodili ata v kiaogledali-šča v New Yorku. Ko ata ae pa odpeljali v Waahington gledat i-gro a žogo — je pa bilo preveč. In tako je policija prišla, ko ata ženi prigovarjali Joe Soaokčisku, da naj sprejme menjleo za petnajst miljonov dolarjev na majhno poeojilo $2,500, katerega je dal ženama leta 1920. . Marie in Ana nieta hoteli apr-va govoriti. Poeebao Ana je Bedela, molčala in na glavi je imela črn robee. Ampak Marie je pričela konSno govoriti. Povedala je kapitanu James MeMannu, da sta v šestih letih oemukali naVadne delavce sa eto tiaoč dolarjev. Ko je bila stara šestnajst let, al je zaželela biti bogata kot Hetty Green, o kateri je Čitala. Policija je pridržala tudi John Kummerjz in John Wachalterja, očeta Maričke, ki je navaden delavec. Policija eodi, da ata oba moška navadna tepca, kot so bili tleti, ki ao vložili denar v olje. tereelranimi "doni", temveč pa priznanih vaščaklh na haki klini-d. Oblaatl ae pač tudi tu ravnajo po tisti atarii "Vulgus vult dael-pl, ergo decipiaturI" ("Ljudstvo-hoče, da ga aleparljo, torej naj ga! ). V ostalem pa bl bilo aelo, priporočljivo, da hi aa slavna Oentllljeva failatovska šolska reforma, ki gre aa čim najhitrejšo ln najtameljltejšo prlučltvijo Italijanskega iesika, »stegnila "tu-di na peVal, da n ti prokletl hudiči" vaaj navadijo pravilnega pravoplaa. Pričakujemo torej, da naučni minister Casatl aporaaum* no a Muaaollaljam v najkrajšem 8az« Irda totadaven "sakonskl odlok" ia imenuje goriškega fa-šiatovakega aaiastvenlka Bandlja sa profaaorja Italijanščine v peklu I VESTI B PRIMORJA. vilno "terribUe' riblle' 'Ta- Bio. Zadnji na laide nikdar I" mo enim morda pla, kakor lakf velike U.M. W. I. LDfOOLH PRIZMAH PA- Zdaj pride pred porotnika aaradl Oaaeva, DL — Porotniki aa izrekli. da je Warron J. Linealn. odvetnik iz Aurarc, pri zdravi pameti. Zdaj pride pred poreto aa obtežbe, da je amoril »vajo žene ia njenega brata. I>n« 10. jaauer ja 1923 je izpovedal, da je izvr-šil dvojni umor. Porota ja izrekla, <|i ja Uaaala pri zdravi pameti zdaj. ai pa po dala lzr»ka. ali je bU aa umu bo lan ali zdrav, ko je uaaoril »vejo ln njenega braU, j« raate sešgal ajane ad» ia trupli la žalil ajaal glavi v betoaa. Ta izrek porote ae izkijačaje da njegov sagevoraik aaatapi pred prikadaje parata, da je bil Uaeoia ak čaea dejanje bolan aa ia. Uaaala je bU aelo zadovaljea, ka j» eadaijekl p.aar 4Hal parata, izrek, ai ga pa začetniao in aa-| Kanonik je nato aašel čiUti a- r"-om. Ali pa lasa jo vangelij av. Janeut "V aačetku v peklu dragačen pravo- j9 bila Beaeda ..." Med čitanjem pa v italijaaakih «o- so dotika "obsedenca" a križem. • Obeedenec divje kriči, panje In Ker je šopnik nadaljeval, ja aa- oroklinje duhovščino, Krlstuaa ia čel kleti, da aeJe vae treala, in Marijo. Ljudetvo, ki ga je pelaa kričati i "Nehaj, far, potvarjeva eerkev, moli in kliče Mater Božjo lee zakona, nekaj 1 Jaz aem Hetaa, na pomoč. Kar ae začuje glaai ki aapoveduje eveta!" "Nekaj, nekaj me mučlU. Iai- župnik ga ja zavraili "Ne, la- dem." žešl Ti ae zapoveduješ aič. Zapo veduja naš goapad Jaaae Kristus." obeedenec je nato prekliajal Kri stuaa ia Marijo in končno zakričali '/OsUnem v Beteriau do 14. 'Kdejf" vpraša kanonik. "Takoj I" "Znamenja! Povej ml aaame-aja!" "V desetih minutah bom dal •eptembra. Ca ae vam ta daa pa- u-la anamenjat Äivlo, »lava Je-•reči, da ga aaaeaeta pred oropake goeu ! £iveU, »Uva Devlel, 7.1 veli Medene, pojdem ia Batartoa ke|vei, ki ao verovali ia moUU, da bl TriaAd dramatični klub košoloev je priredil v nedeljo M. aept. na JContovelu pri Tr^ti predstavo Turlševe drame "Qk)I-gota". Havaakdaaji dogodek. Dne 11 aepL je praenovala družina Filip* šič v Dutoljah aa Krasti nenavaden dogodek i Starši ao obhajali alato poroko, eia gospodar pa ja imel dva birmi ter ea krat — vaa to v družinskem krogu aadovolj-aik devetih moškik članov obi-ta»B. " Iz- j ai aa Kraaa V Hežaai se ja pripetila k uda avtomobilska aeareča, ki bi bita kmalu koalala aelo tra-gično. Večja akupiaa bojevnikov la okolloo Benetk ja obiakala pa-stonjako jamo in ae je vračala • tovornim avtomobilom v Sežana. Avtomobil je voail a vao bralno. Neprevidni šofer je krenil neko-liko preveč v atran ia aadel v ob-eeetni kamen. Avta ae je valed silnega aunka prevrnil ia potniki so ae prekucnili na eeeto. K areči aa je težje poškodoval aamo eden, ki ima še DO let, po ga še ai Hiailo veaelje hoditi na izlete a mladimi bojevniškimi veaeljaki. Poneere-čenča ao oddeli v tržaško bolniš preet sa vedaa. Kdor ima več aso-či, bo amagal. živel pekel!" Ka m ja nekoliko pomiril ja da-jal i "Oatane ta aotri le 1100 ka-cttšev. V aedeljo bo Eelertao mrtvoudeo od S. da II." Kakar je videti, je v p»kla avadeaa ma-denso časovno štetje, daa reade-Ijea v 24 ar, ae pa po »tarem aa 12 la lt Keteriaa ae nate odneali ia aerkve la zunaj ja lakaj aUvel ia bil popoinoasa miren. Spamiajal ae al aiČeear. Na»ledajl daa je dakavUiaa obvestila Keteriaa. da aa ae bode vrAMa aarotila. M ker maraja k nekemu pogreb«, vendar pa aa »večer, ka ee ee vraill. sapet pri-čela. Beteriaa je aaravaaet divje kričal ia prekliajal la kaačaa ab-ljubil, da ko nealedaji daa ealo — letal pa zraka, la raa j» aaaladaje kar htpama tof afl. Na- bil mlademé aevobajenl" Mina deeet minât In Baterino ae prebudl, vetane la, kakor bl gMlil reée t "¿vio Jeaaal Nivela Marija la vbI, kl aa verovalll" Maoliea, akoraj blaane od na vdaêeaja. a» sahvaljaje Madoal. DebovUiae aapaje "Megaifieat" ia "Te Deum", patem pa isprevod a monatranco. KeUriao je «»I ta-dl v laprevadu la je bil vid»U aala are#en Komedije je bile koaee, g^pod kanoaik pri eerkvt Met» ra Baftje v Orapu pa je ekranil "mllodarav" pela toaec PVesaa>ila# aa razmere v Hall ji ja pal dejetve, da drlevna ab-laat aikakar ae pocega eama, tem val mel4e develjeje da ee aga ajajo lake komedije. ae da bl da la "abeMeaae" prelakati, ae mar do pa hakem padalelakem "pa i»rj«"y ki delà raka v rokl a la- Saut mladega delavea. V Ajševici pri Ooriei je preminul komaj 27-letai Karel KurUn kraMtav Sv Uaijo ab BUL — Kraljeva komlaija v Vidma, kateri ie poverjeao nadsoratra nad goriško deželo, je aa evojom sestanku 20 »ept popaldna ekle-aile, da ae im»auje odelej S. Ladja ek Seči — Heat a Imela d' b soaao la a» vel, kakor doeadaj, Santa Lucia dl Tolmina. VA PRODAJ JB Nova la opeke eesldeaa kila, fteet eab In trt je "paril", 1er dve aemljilči (Mi), tu ja.dobra eta-denčna voda, poleg iptmhè»è kara la palag tlaku aaa ocote. V bl* žml vettkega induetrljalaega aee-»U. le miljo daleč da Jehnetimaa, Pa. Za druga pajeen i la la ecae pridlta aeel»»io aH pa pilite UMai-ku: freak Okiekl, Bal t-Park Hill, Pa (Adr.) PROSVETA V—i. pni. ti. Bori* Zamik; 0 bojih v živalstvu. * - V posebni luči se nsm k »ž« dandanes človeštvo: narodi, ki ao dosegli višek razvoja, ki »o celemu »vetu vzor napredka in pro-avete, ai stojijo nasproti z orožjem, uničujoč ne aamo ogromne materialne vrednote nego tudi tisoifi in milijone človeških živ-Ijenj, na tisoče in milijone onih bitij, ki vidimo v njih vrhunce razvoja žive prirode. Motrečim te etraine krvave drame se nam nehote poraja misel, da se postav-Ij« dandanes človeštvo v nekako nasprostvo s prirodo, i z katere je vzniklo; v nekakem kontrastu se nsm kaže prirods, kot da vladata v njej le mir in »pravljivoat. Zdi sc nsm, kot ds je baš človek edino bitje, ki more v toliki meri uničevati druga bitja, bitje, ki se a tem strogo loči od prirode, ki je miroljubne ter ne pozna sovraštva in bede. Res nsm je pogled v prirodo nekaka uteha; ravno sedaj v pričetku poletja, ko je vse v bujnem zelenju, ko so obljudene vae loke z veselo žvrgolečimi ptiesmi in ko as po livadah ziblje v solnčnih žarkih nešteto piaanih metuljev in drugih krilateev, ko nam po zatonu solnea doni iz gajev sladko petje slavca v somraku, ki ga pofivljajo nalik utrinkom kresnice s svojim bajnim svitom, nas navdaja pogled v prirodo t mirom in naa odvrsča od krvave istine. Toda ta mir v prirodi je le navidezen; kjer domneva lajik miroljubnost in spravljivost, se razodevajo očesu prirodoslovea še mnogo ljutejši in trajnejši boji, kakor ao najkrvavejši spopadi sovražnih si vojsk. Slavni prirodoslovce Darwin, preanovatelj moderne vede o živ ljenju, nam je prvi pokazal v vae j obširnoeti, kako neizproacu in ai len boj vlada v naravi, kako ae mora tudi najmanjša bilka in naj neznatnejša žuželka eelo avoje življenje boriti in kljubovati naj različnejšim vplivom, ki jo skušajo uničiti. Vsako živo bitje se takorekoč bojuje s vsemi drugimi živimi bitji, vsako trohico brane si mora šiloma priavojiti in izpodrivati neprestano nebroj tekmecev, tirajoč jih v pogin. Vzrok tega občnega boja je v prvi vrsti ta, da sc narodi mnogo več živih bitij, nego je za njih mesta v prirodi; zemlja nima 4<>rolj pro-stors, da bi moglo uspevati vsako zrno, ki pade nanjo, in kar vzklije zelišč in bilk iz semen, ki so si priborila ugodno mesto, jih izda-leka ni zadozti, da bi krmile ves zarod rastlinojedih živali. Tndj roparske Živali ne najdejo dovolj žrtev, da bi moglo vsako bitje njihovega porekla, ki sc narodi, dobiti potrebne hrane. Ne preostaja torej drugega, kot tekmovanje, medsebojno izpodrivanje, boj na nož. Pa ne le v krogu živih bitij, tudi v mrtvi prirodi je nebroj či-niteljev, ki ao sourafni življenja; mraz in vročina, suša in povod-nji, nevihte in plazovi ter razne slične neprilike le uničujejo, kar živa snov a trudom in naporom gradi. Boj za obftanek je imenoval Darwin to prikazen tekmovanja v prirodi, bodisi da se bore živa bitja med seboj, bodisi da kljubujejo ali podlegajo elementarnim silam. Obseg tega boja moremo najbolje presoditi, ie pomislimo, da ostaja kljub silnemu razmnoževanju živih bitij število poedineev vendar vedno približno enako, da doseže torej le mal del zaroda svoj cilj in proizvaja zopet nova bitja. Če vpoštevamo plodovi-tost živih bitij, nam enostaven račun kaže, kako neznaten del potomstva ostane v iatini v boju za obatanek zmagovit ter ae plodi nadalje. Za papučico (paramaeeium caudatum), neko močelko ali in-fuzorijo — tako nazivamo one eilno majhne proatemu očeeu nevidne Živalice, ki žive po stoječih vodah — je izračunal amerikan-ski prirodoslevec Woodruff, kako bi ae pomnožili potomci ene same živalice t treh letih, če bi ae mogli vedno nemoteno ploditi, kakor to store v ugodnih prirodnih raz njerah. Število vzeh potomcev po treh letih bi bilo tako ogromno, da bi bila vsebina vseh poedineev celega zaroda enaka vzebini 10*«* zemeljskih obel,1 tako neizmerna torej, da ai je sploh ne moremo predstavljati. (101#M t. j. l0 na tisočkratno potenco, torej številka s 1000 ničlami.) To kaže doati jasno, da so one močelke, ki se v ietini ohranijo ter se mno-že dalje, v / prirodi le zelo redke izjeme, dočim jih nepregledna večina pogine v boju za obstanek. ▲li poglejmo plodovitoat ribe jesetra! Samica jesetrova leže na leto približno 2,000.000 jajc. Kljub tej množini iker število je-aetrov danes ni večje, kakor je bi lo pred sto in tisoč leti, neizmer na množina mladih jeaetrov torej ne doseže svojega cilja, temveč propade v boju za obztanek ie ÏVU lorll * ZADNJI VAL. (Dalje.) Ali saj morda ravno zategadelj, ker je bilo v ti naši dobi več padanja nego kdaj poprej, je vsak dan večje število njih, ki iščejo poti is močvirja na višino, da si tam zasede zastavo nove vere v to, kar jejwljega v človeku I In od tam, s te višave, moraš videti tudi kraje, ki leže onstran tega Življenja. In od tam vidiš višji amisel življenja samega, ki bi brez njega ob toliki popolnosti, s kakršno je uatvar-jen človek, ne bilo razumljivo. Kajti aamo tu naj bi bil breimiaelno troeil ta, ki je drugače v vseh stvareh najvirfinejši gospodar Y In za bitje, ki naj bi napoeled ne bilo nič drugega, nego navaden smrtni stvori Ne, človek nI dobil tega svojega ogromnega razuma samo zato, da je izumil električno luč, ki ji čašt in hrala, ki pa nazadnje niti ne pomeni napredka, smpak samo stopinjo v razvoju. Iskati mu je one večne luči, ki izvira iz njegs, iz ksterega izvira tudi njcKov sporazum, in ki ga napoaled gotovo najde, «'e ga bo iskali Hamo da ga n? bo dala retorta, ampak duša človekova sama I • • • Odkod te miali, pravim f Ali so mi prišle le zalo, ker zunaj sneg naletava? Ne, samo napisal sen» jih zato: saj sem rekel, da so bile vedno v v meni, čeprav so a« lc redko zbudile. In po-navijam: Živel sem pač kakor šivi večina ljudi, ki se teško bore z Življenjem ra košček kruha, za tnalo udobnosti, za malo tako zvane sreir, Da, zapisal sem jih pa morda res rato, ker sneg naletava . . . In ker sem tako sam, odkar je odšlo to dekle, odkar ni več od nje nobenega glasu . • . "Torej se je razdrl v tebi tisti sladki mir, ki ti je delal samoto tako ljubo doslej!" me vpra šuje bris pokrajina. "Ko si me gledal lani iu anrlinke nad menoj, je bila tudi otožna tvoja užijč tako vro^a. kakor »e skuha"? Kaj «em potem toliko modroval, toliko okleval? Toda to ni res» Ja/ nisem okleval, jaz nisrm — hotel! .lar srm bil šelrrni mol? Ali sem 4e? Ail sem 4r ir|, «nt mol? To je rdaj vprašanje' Stopam »mi sobi, se m« rim in se tehtam, a ne »em odgovera. Vendar mialiia. da sem ¿r, da l»om vsaj še Ko pride pomlad, ko pride %olnrr, čr ne preji Meti tem i* «i toplo tapslimo peč! In vesstk si nstočimo tudi kupien tr Itošjs kapljice ki jr letos sprt kakor solnee sam.., »lato, toplo, slsdko In po/skajmo' Ksj nam nifeaar nr manjka! In to tudi ni prazna beseds — to vr tisti, ki m« je nek oč manjkalo vsega ia je • ,hrbjo prešteral avoje rs<1 nje groše «• kuh.nl vedno Is ssjboljit ts mM nsjšl. Orocsrijsm, aladélêarjem ia * r¡ dsjslns «slsaalss dsmo pri*erts p pust pri več jih aaroéUth. P)tna 1 Informsdjs na: OGLAR. FRANK S401 REVMATIZEM •___ «j_Lb «d a»