ftoro je, ce vesle "'vojaki, ki danes ne mo-^ j ne smejo nositi jeklenih lj'ie kakih 100,000 "sikhs" ki se bore v angleški ^ ' Njih vera jim prepove-bi si strigli lase, zato ;siio zvite v klopčič vrhu ■1 Slavo pa imajo pokrito s . 0ln, za katerega je potre- 12 do 16 jardov blaga. * * * t*vgusta 1939 pa do novem- L. se je zvišala cirkulaci- Pifnatega denarja med L, ltri prebivalctvom za 178 L 0y; Nekateri imajo ban- L fadi trgovine, nekateri jih se izognejo davkom, r 1 jih imajo, da kupčuje- L T»i borzi, ki vedno zahte- E 0 gotov denar. Na primer, Pstu j939 je bHo v cjrku_ r05>000 bankovcev po $1,-L Vn°vembru 1943 jih je bi-U 729,000. (Urednik bi L kako vendar izgleda L bankovec za tisoč do- Nemci so že izpraznili Cassino Iz mesla beže, da uidejo pasti zaveznikov. Amerikanci že naskakujejo Hitlerjevo linijo potem, ko so štrli Gustav linijo. London, 18. maja. — Nemška časnikarska agentura D. N. B. je danes uradno poročala, da so nemške čete izpraznile Cassino. Zavezniška poročila so še sinoči trdila, da ogrožajo Cassino od severa Angleži, pri katerih so kanadske in poljske čete in da je angleško topništvo včeraj naravnalo na mesto in na hrib nad mestom, kjer je stala opatija, največji topniški ogenj. Zavezniki šo naskakovali Cassino že od januarja, pa niso mogli nikamor. Na 15. marca so izvedli nad mestom zračno ofenzivo, tekom katere so mesto popol-iloma razdejali, nakar so novozelandske in druge čete vdrle v mesto. Toda Nemci se niso dali pregnati in marčeva ofenziva se je popolnoma izjalovila. Zdaj pa, ko so angleške čete obšle mesto tako, da so ga dobili zavezniki medse od dveh strani in po enodnevni neprestano kanonadi, je nemška časnikarska agencija izjavila: "Branilci Cassina so zapustili svoje pozicije natančno po načrtu ter so se umaknile na krajšo linijo. Cassino leži 85 milj južno od FPima in to mesto je bila glavna trdnjava v nemški liniji vso zimo. Mesto so branili nemški pa-rašutarji za porušenim zidovjem in v podzemskih kleteh. Nemci trdijo, da so se v polnem redu umaknili iz Cassina in da niso prepustili zaveznikom nobenega orožja. V tem so pa ameriške in francoske čete popolnoma strle' Gustav linijo in predrle že skozi zunanje utrdbe druge nemške obrambne linije, tako zvane Hitlerjeve linije, ki je zadnja nemška trdnjava južno od Rima. Naciji so se ustili, da je Gustav linija nepremagljiva. -o- Kongresnik Crosser je za četrti termin Washington.—Robert Crosser, kongresnik iz 21. okraja (Cleveland), je izjavil, da bo podpiral predsednika Roosevelta za četrti termin, ker je najbolj zmožen in sposoben mož, da vodi naš vojni program. Mr. Crosser je tudi izjavil, da bo predsednik nominiran in izvoljen, najsi je v deželi veliko nezadovoljstyo radi njegove do-! mače politike. Prerokoval je ' tudi, da bo Mr. Roosevelt zmagal v državi Ohio. i!11- julijem 1941 in 1. T? ^44 so oblasti v Zed. I „ Popolnoma zatrle javne I, ,63 mestih. Posledica te-s° se zmanjšale spolne L Varmadi in mornarici od L'8akih 1000 vojakov v le- ' na 25 v letu 1943. * * * 11° hoj no letalo tipa P-38 L. ;*00 milj na uro z enim jMned dveh motorjev, ka- pSak ima 1,500 konjskih * * * f*} 37 tednov po prvi sve-' L^i je prešla Madžarska1 L "'Je v republiko, potem1 Lv'ško državo in potem v iT0 vlado pod diktator-J I ^žarska ima torej v f ah vlade svetovni re- ''V .i,' 4, i * * * ■kj. Iwi 'na komisija, pri ka-lclu»jenih 17 držav in ki L 6 ločine posameznih na-I ^piranih deželah, jih |Jlsti dozdaj že 15,000. J»ov te komisije so taj-|L ' se naciji ne mašče-I ^'h sorodniki doma. ■k * * * zastav, ki plapolajo |a'toiom v Washingtonu, |^/Jeriške vlade. Kongres-Ifeirt Č dostikrat obesijo Vj 0 na drog za en dan,' |L Podarijo kaki organi-! L! doma, ker ima s1 ' Jo i L veljavo, ko je plapo- kaPitolom. Sal * '* >\ 1 c' mnogih dežel v an- \ VsilmPeriju že štiri letaj V dan pošto je za eno' sPomin padlim voja- y11 te in prve svetovne ^činoma povsod je ta devetih zvečer. Na- °ri ljudi na to radio. % * * * so' da se ameri". 7Vj službeno pelje osem-,kom od časa, ko se je * treningi, pa do ,časa, Dt°^Peljal na obrežje za morja. ' V * * • '!\J943 so v Zed. državah t' V A °° mestih, ko so iska-} Oijt 50 slučajih so olje res', \ lo vrtanje je bilo pa' .^oVizgubil .^•(J Ha Waterloo Rd. je ženska ročna tor-|io jj denarjem. Last-[\; če vpraša pri os- I l8totam. Klerk je obtožen, da je ukradel gazolinske kupone pri odboru Cleveland, O.—Zvezni komisar Nicola je izdal zaporno povelje za Roberta A. Dissauer, ki je bil tajnik pri odboru za ra-cioniranje št. 6. Bil je postavljen pod $2,000 varščine do 31. maja, ko pride njegov slučaj na obravnavo. Urad za kontrolo cen dolži Dissauera, da je vzel pri odboru gazolinskih kuponov, ki so vredni najmanj za 1,000,000 ga-lon gazolina. Urad zdaj preiskuje, če ni zmanjkalo tudi kaj kuponov za živila in kolesa. Preiskava je dozdaj že dognala, da je lastnik nekega nočnega kluba dobil 35,000 rdečih znamk. Policija je tudi dognala, da ig...pri neki banki v Rie.stu varnostna shramba na ime Mrs. Eleonore Minnery in Dissauer. Mrs. Minnery je bila svoje čase uslužbena pri tem odboru, potem je pa dobila delo pri uradu za transportacijo. Varnostni predal včeraj še'niso od-| prli. Dognali so, da je Dissauer kupoval rože za Mrs. Minnery, enako tudi ženam štirih uradnikov pri uradu za transportacijo ter jim prirejal partyje. Čestitamo! Mrs. Jane Lausche, soproga našega župana Franka Lau-scheta, je včeraj odpotovala v Washington, da bo tam s svojim možem praznovala 16-let-nico srečnega zakonskega življenja. Župan Lausche je v Washingtonu po uradnih opravkih. Priljubljenemu paru kličemo: še na mnoga leta! -o- Pozdravi iz Floride Mrs. Helen Perlin in hčerka Rose pošiljata iz St. Petersburg, Florida, najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem. imirmTiimiWT»iiiiTiii»nminTTii»mxmf Naii fanlje - vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Frank Samsaiz Kewanee Ave. je bil potrjen k vojakom 16. maja in bo odšel k mornarici 19. maja in sicer v Washignton, D. C. kot Warrant Officer. Frank je član podružnice št. 8 SMZ in sicer že 27. član te podružnice, ki bo služil Strica Sama. želimo , mu srečo in zdravja. n M m St. F. Campa, 15013325 M. P. Detach, Jackson Barrack Area, New Orleans, La. bo odslej vedno vedel, kaj se godi novega po Clevelandu. Njegova sestra mu je namreč naročila sobotno Ameriško Domovino za eno leto. n m n Mrs. Ray Sternot, roj. Mag-dalence, 10713 Prince Ave. je naročila sobotno Ameriško Domovino za svojega soproga Ray-monda S l/C, ki služi pri mornarici nekje na Atlantiku. M M M Mrs. Win. Tomšič, 986 E. 63. St. je naročila sobotno Ameriško Domovino za svojega soproga Sgt. Bili Tomsic, ki služi v ameriški armadi nekje v Italiji. Bili je sin družine Mr. in Mrs. Anton Tomšič iz 18515 Musko-ka Ave. * i« m f Pvt. Louis F. Gliha sporoča, da ima Zdaj nov naslov in sicer: Pvt. Louis F. 'Gliha, 35065748 Btry B 330 AAA S/L Bn. AAFTAC, Orlando, Fla. Vojak je dobil dopust za 100-letnico svojega očeta Italija. — T/Sgt. Arthur Hasler, ki služi; pri ameriškem letalskem kovu v Italiji/ je dobil dopust, da ho šel domov v Geneso, N. Y., da bo navzoč, ko bo njegov oče praznoval lOO-letnkp svojega rojstva. Vojaku je izposloval takojšen dopust predsednik Roosevelt, katerega je za to naprosila vojakova mati. s praznovanjem redke slavnosti hoda počakali, da pride sin domov. slovenškFmor. nar je bil ubit v letalski nesreči Mornariški oddelek je obvestil Mrs. Mary Kolman, 988 E. 220. St., Euclid, O., da je bil njen sin S 2/C Anton Lončar ubit pri letalski nezgodi 24. aprila nekje na Atlantiku. Star je bil 22 let', in je dovršil treningo kot torpedoman lansko pomlad v Newport, R. I. K mornarici je stopil 14. septembra 1942. Prej je delal pri Euclid Electric Co. in je graduiral na Shore High šoli. Njegov brat Ignac je sedaj v mornariški treningi v Great Lakef, 111. -o-— Stavka v Delroitu je odpovedana Washington.—Vodstvo zveze preddelavcev, ki so stavkali v 13 tovarriah v Detroitu, vsled česar je počivalo do 60,000 delavcev, je odpovedalo stavko in ^ ukazalo članom, da se povrnejo takoj nazaj na delo. I)o te odločitve je prišlo kmalu potem, ko je načelnik ameriška zračne sile, general Arnold, | povedal unijskim uradnikom,} da bi ta stavka, ako bi se nada-| ljevala, lahko prekrižala vse načrte za invazijo. -o- Iz raznih naselbin Chicago. — V bolnišnici Oak Forest je umrl John Pichman, star 78 let in doma iz Trnja pri Škof j i Loki na Gorenjskem. Zapušča štiri sinove. Benld, 111. — Mary Thomas, hči znane Vidm^rjeve družine je bila 8. t. m. operirana na nogi. V bolnišnici Barnes v St. Louisu, Mo., so ji prerezali stopalo, v katerem se je nahajala zlomljena šivanka 16 let. Njen mož, ki je pri vojakih, se tudi nahaja v vojaški bolnišnici v Santa Ani, Cai. Jefferson, O. — Štirinajst let star deček Patty Seme je utonil,1 ko se je prevrnil čoln, v katerem se je nahajal z dvema tovarišema. Tovariša sta se rešila, Pat,ty pa je utonil, čeprav je bil dober plavač. Deček je imel škornje iz gumija, ki so se, ko je padel iz čolna, napolnili z vodo, kar ga je potegnilo na dno, da se ni mogel rešiti. Zapušča očeta, pet sester in tri brate. -o- še na mnoga leta! Mrs. Mary Oblak, 15220 Sa-ranac Rd. praznuje danes 65-letnico svojega rojstva. Sorodniki, prijatelji in znanci ji iskreno čestitajo ter ji žele še mnogo zdravih in zadovoljnih let. UNIJSKI DELAVCI SO 0DGLAS0VAU ZA STAVKO Z 7 proti 1 so uslužbenci clevelandske ulične železnice odločili, da gredo v soboto o polnoči na stavko Vodstvo pripravlja zasilno transportacijo. Novi bolniki so dospeli v vojaško bolnišnico v Parma Heights Ogromna ambulančna letala so pripeljala v torek večer v novo vojaško bolnišnico v Parma Heights pri Clevelandu 49 ranjenih in bolnih vojakov z raznih front onstran morja. To je bilo prvič, da so ranjene vojake vozili v letalih na razne kraje po Ameriki iz sprejemnih bolniških postaj na obrežju. Kljub raznih boleznim in ranam so bili vsi srečni, da so zopet na domači zemlji v dobri oskrbi. Med drugimi, ki je bil pripeljan v Crile bolnišnico je tudi T/5 Charles L. Hočevar iz 15916 Raymond Ave., Maple Heights, O., in pa podporočnik' Margaret F. Žitnik iz Gi-rard, O., vojaška bolničarka, ki je služila na angleškem otočju. Charles Hočevar je bil čez morje štiri mesece in je bil poslan domov za zdravljenje na revmatični mrzlici. Star je 20 let in sin Mr. in Mrs. Charles L. Hočevar. največji zemljevid sveta bo na public squaru Na public squaru, zapadno od starega poštnega poslopja, bodo postavili leseno ogrodje, 35 čevljev dolgo in visoko kot trinadstEopna hiša in na tem ogrodju bo razpet največji zemljevid na svetu, dar dnevnika Cleveland News publiki. Na tem zemljevidu bodo vsak dan zaznamovali napredovanje zavezniških čet, ko bodo pričele z invazijo na Evropo. Tako bo lahko vsak videl, kako zavezniki napredujejo. Na zemljevidu bo vsa Evropa, del Severne Afrike, angleško otočje in del Irske. Zemljevid bo vsak dan kazal spremembe na evropskem bojišču, kakor bodo prihajala poročila po radiu in kablu. Vsak večer bo zemljevid močno razsvetljen do polnoči. Vsaka armada, tako zavezniške kot sovražniške, bodo posebej zaznamovane, da bo lahko vsak videl, kje je katera in kako napreduje ali se umiče. -o- Nov grob Po dolgi bolezni je umrl rojak Anton Krall, po domače Kraljev Tone, star 78 let. Doma je bil iz Marinče vasi, fara Krka, odkoder je prišel sem pred 45 leti. Bil je član društva Najsv. Imena fare sv. Lovrenca. Tukaj zapušča žalujoče hčere: Angelo Arko, ki vodi znano cvetličarno, Veroniko Skufca, Mary Gliha, ki vodi Katy's Kozy Komer Cafe, sinova Anton in Frank, pastorko. Julijo Turk, 18 vnukov, sestro Josephine Stro'hen, v stari domovini pa eno sestro in enega brata. Pogreb bo v ponde-ljek zjutraj ob 8 :30 iz hiše žalosti, 3580 E. 78 St. v cerkev sv. Lovrenca ob devetih pod vodstvom Louis Ferfolia. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. Prevzem gostilne Mr. in Mrs. John Modic sta prevzela gostilno "Modic Cafe" na vogalu 123. ceste in Harvard Ave. Odprtijo bosta imela v soboto in prijazno vabita prijatelje in znance na obisk. Cleveland, O. — V soboto o polnoči bodo šli uslužbenci pri ulični železnici na stavko, tako so včeraj določili z 2,484 |proti 365 glasovom. Čas za stavko so določili unijski urad-( niki že zadnji petek, članstvo je včeraj samo glasovalo, če je za stavko ali ne. Vodstvo unije je tudi določilo, da je potreba za stavko dve tretjini glasov. Vodstvo ulične železnice je takoj storilo potrebne korake, da preskrbi prevoznino delavcem, zlasti onim, ki delajo v vojni industriji. Apeliralo se^bo na tovarne, naj naročijo delavcem, ki se vozijo s svojimi avtomobili na delo, naj spotoma poberejo kolikor mogoče največ drugih delavcev. Vodstvo ulične železnice bo tudi apeliralo na vse lastnike avtov po mestu, naj za časa stavke vozijo po cestah, kjer so proge ulične železnice in busov in naj poberejo ljudi, ki bi šli radi na delo. Ako bo stopila vlada v ta spor, še ni znano. Včeraj je izjavil lokalni direktor vojnega posredovalnega odbora, da bo vlada stopila vmes samo tedaj, če se obrne nanjo unija in vodstvo poulične železnice in tudi tedaj samo kot svetovalec. William Finegan, predsednik Clevelandske delavske federacije je naročil trem članom te federacije, ki so v županovem vojnem odboru, naj se ne udeleže nobene seje, ki bi jo sklical župan Lausche za ta slučaj. tJslužbenci ulične železnice so glasovali za stavko radi nesporazuma glede plače. Unija zahteva od vodstva 7 centov na uro priboljška, vodstvo železnice je pa zadnji teden dovolilo 2 centa tam, kjer obratujeta voz dva uslužbenca in 5 centov tam, kjer obratuje voz ali bus ena oseba. -_o--« Politične konvencije V petek večer bo konvencija demokratske stranke iz okraja Cuyahoga, v soboto večer bo pa konvencija republikanske stranke. Računajo, da bodo demokrati ponovno izvolili Ray T. Millerja načelnikom, republikanci pa kongresnika Bender j a. Slišati je o opoziciji, pa ni dovolj močna, da bi spremenila status. IZ BOJNE FRONTE (Četrtek, 18. tnaja) INVAZIJA—General Eisenhower poroča, da ima zbranih 50 divizij (okrog 600.000 mož) in 80,000 parašutarjev v južni Angliji. Ladje, ki bodo vozile vojaštvo k invaziji na Evropo ,so natrpane po angleških pristaniščih. V ZRAKU—Slabo vreme nad Evropo ne pusti zračnih ofenziv. Že štiri dni se ni prikazal nad Nemčijo noben zavezniški bombnik. PACIFIK—Ameriške čete so v boju z Japonci 34 milj južno od zavzetega Aitape na Novi Gvineji. RUSIJA—R u s k i bombniki so napadli Minsk in druge nemške železniške centre. BURMA—Zavezniki so vzeli . Japoiicem vso ofenzivo v bojih na Burmi. -o-— Zavezniki so razbijali ! ob norveškem obrežju London.—Mornariška letala, ameriškega izdelka, so se dvignila z nosilcev letal, katere so spremljale angleške bojne ladje ter bombardirale nemške ladje ob norveški obali in nemške naprave na norveškem obrežju. Napad so izvedli 130 milj severno od Bergena in 180 milj južno od Trondheima. Bombe so zadele sedem ladij ter jih več ali manj poškodovale. Na obrežju so pa bombe zadevale oljne tanke in tovarne za ribje olje. Devet nemških letal, ki so hotela preprečiti napad, so zavezniki sklatili, dočim so jih sami izgubili pet. -dk- Olevelandčan ubit v zrakoplovni nesreči Nek mornariški zrakoplov je treščil ob hangar na letališču Lakehurst, N. J. Pri tem se je odtrgala kabina, v kateri je bila posadka in padla 258 čevljev globoko na tla. Deset mož posadke je bilo ubitih, med temi Clevelandčan Leo W. Hajduk, iz 13313 Benwood Ave., ki je bil radijski operator. Na obisk iz Kanade Iz Kanade je prišel na obisk Anton Novak s sinkotom, da obišče strica svoje soproge, Mr. in Mrs. Joe Rose. Na obisku bo tudi pri družini Mr. in Mrs. Nikolaj Sustin. Dobrodošla v naši metropoli. k vojakom ga bodo vzeli, toda svojega otroka mora pustiti doma Fort Sheridan, 111. — Albert Caponetto, star 29 let, se je zglasil pri naborni komisiji, ki je debelo gledala rekruta, ki je pestoval svojega 11 mesecev starega sinkota. "Ne morem drugače," je povedal novinec. "Moja žena leži v postelji že od lanskega junija in ne more skrbeti za otroka, drugih ljudi pa nimam, da bi ga jim izročil Prinesel sem ga torej kar s seboj." Albert je dobil prej oprostitev od vojaščine, ker je delal v vojni iridustriji. Toda rok je potekel 5. maja in ni napra- vil nove prošnje, misleč, da ga bo delo rešilo vojaščine. Toda pomagalo ni nič. Otroka so izročili dvema bolničarkama, ki sta ga odnesla začasno v mestno bolnišnico, očeta so pa zaprisegli za armado. Končno so rekrutu dovolili 24 ur dopusta, da bo nesel otroka domov, toda zabičali so mu, da se mora drugo jutro zglasiti za odhod v taborišče, ampak, to so mu še posebej zabičali, pride naj brez otroka, ker armada nima uniforme (plenic) zanj. ¥ 2\MERiŠK^^O©M©VINfl ftlAMlTE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN Oo wovPKTAWumnmwi Zmi IN language ONLY AMERICAN HOME l^*"*1 »■ u ....................." --------------------I I I ■ Ml. I -------I M I ■ I. ' " ' 1 ......... " 117 CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, MAY 18, 1944 LETO XLVII _ VOL. XLVI1 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) 61X7 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. __Published daily axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti Četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. Četrt leta $2.00 __Posamezna Številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 month! Cleveland, by mail, $4.00 for 6 months C. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 par year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents Entered as second-class matter January 6th, 1809. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. _No. 117 Thur., May 18, 1944 Cilji Rusije na Balkanu h. Cenzorji v Kairu in Londonu zatrejo vsa ali skoro vsa poročila, ki bi bila ugodna za Mihajloviča ter vzpodbujajo labriciranje ponarejenih poročil, ki so ugodna za komunistične partizane in njih vodju, Josipu Brožu. Pri tem izdajajo direktive za časnikarska poročila, s katerimi skušajo najti podporo za "osvobodilno" Titovo komunistično Vlado v zapadni Jugoslaviji. Ameriško javnost vodijo v konfuziji proti točki, ko bo Rusija stopila pred Anglijo in Zed. države, češ, Balkan je okupiran ter bo zahtevala popolnoma proste roke v južni in južnovzhodni Evropi. Angleška in ameriška pomoč Draži Mihajloviču je začela ponehavati proti koncu septembra NA ZAHTEVO RUSIJE, To dejstvo je bilo uverovljeno po piscu tega poročila na podlagi neovrgljivih angleških virov, vključno tajnih agentov, ki so bili udeleženi pri tem delu, po specialistih, ki so bili določeni Mihajlovičevi armadi kot posredovalci med njim in zavezniki, po letalcih in jugoslovanskih agentih, ki so dospeli v Carigrad direktno iz Jugoslavije. In vendar skušajo tukaj v Zed. državah spretni sovjetski in pro-sovjetski propagandisti in taki kot je Louis Adamič, zaslepiti ameriško javnost o neomajani zvestobi in ne-omahljivim odporom lojalnih Mihajlovičevih borcev, sku-sajo oblatiti Mihajloviča samega in člane jugoslovanske vlade v pregnanstvu, dočim skušajo pripreči uporniški hrvaški in slovenski voz rdeči zvezdi, ki naj zablesti nad Jugoslavijo. Zlasti Adamič se zdi, da je zapustil vse znake političnega razuma ter oblekel plašč konfuznega in histeričnega mesija za slovenski nacionalizem. Ko je, na primer, udaril po vodji jugoslovanskih četnikov, je zapfsal Adamič: "... nobenega dokaza ni govoricam ... da je bil Mihaj?ovič kdaj plačan tujezemski agent." No, nobenega dokaza tudi ni, da bi bil Adamič plačan agent Moskve. Toda njegova knjiga, njegovi govori, njegovi radijski govori in predavanja, kot članki, brošure, izrazito pro-komunistične, imajo čudovito sličnost. Ko sem se vrnil pred dvema mesecema, v Zed. države potem, ko sem skoro pet let poročal iz Evrope vključno iz Jugoslavije, Turčije in bližnjih glavnih mest, kamor sem dobival1 izvrstna poročila iz okupiranega Balkana, sem strmel, ko sem našel tukaj strupeno in podlo kampanjo proti Mihajloviču in ko sem videl, kako je nepoučena in nedolžna ameriška publika to propagando požrla. Ta poročevalec je še vedno mnenja, da je Louis Adamič samo orodje sovjetskih agentov, ki so igrali na njegove slovensko-amcriške tendence in da njegovo novo rojeno mnenje o politiki Balkana ni pognalo in zraslo samo po sebi. Kot pro-Titove in anti-Mihajlovičeve kampanje v ameriškem časopisju, je bilo vse skrbno in previdno zasnovano in negovano. Noben slučaj ni mogel producirati povodenj "kpmuni-kejev," ki poročajo takozvanč uspehe Titovih razstresenih čet komunističnih gerilcev. Samo navadne okoliščine niso mogle čudno naglo in istočasno napolniti časopisne kolone drugače pametnih in verodostojnih ameriških časopisov in revij s Titovo propagando, dočim so bile prav tako čudovito naglo opuščene vse ugodne vesti o Mihajloviču. Vestnemu ameriškemu poročevalcu, ki je bil treniran in ki je dobil izkušnje na Balkanu, zlasti pa v Jugoslaviji, je mučno, ko v$i, kako je ameriška publika nasedla vrtoglavim vestem tujezemske propagande. Še bolj je pa nerazumljiva in zagonetna vloga, ki jo igra ameriško časopisje, revije in radio, ki gradi ta nevaren balkanski privid v oblake. Stališče ameriškega državnega oddelka in urada za vojne informacije, ki sta dala komunističnim partizanom več kot samo molčeče dovoljenje za pohod v Jugoslaviji, je nabito kot je nabit howitz. Zakaj gre angleška politika, in to z vedno večjim uspehom. na to, da podpira blatenje jugoslovanskega lojalnega poveljnika, njegovega kralja in njegovih borcev? In še važnejše je v prašanje :zakaj se je začela politika Zed. držav obračati direktno v nasprotno smer, kot pa bi jo zahtevala naša obljuba in častna beseda, da gre proti Mihajloviču in za Tita in partizane? Zadržanje Anglije, imperialistično kot je, je bolj razumljivo, kot je pa naše. Politika zahteva, da se mora Anglija' sedaj vdati ruski črni roki na Balkanu, ako hoče v zameno za to dobiti proste roke v zapadni Evropi, da obdrži oprijem na Indiji in Afganistanu in da si obdrži, kar bo še mogla v Perziji. To nenadno presedlanje angleške politike v mrzle politične račune in proč od drznih, visokih besed o samoodloče-vanju malih narodov, so bili kot mrzel curek vode na vlade, ki so se zatekle pod njeno varstvo v črnih dneh nemške nad-sile. Churchillov govor v poslanski zbornici 22. februarja 1944 ni bil zame nobena bomba. Prišel mi je pa kot dokaz, da se je Churchill, ki ustvarja za Anglijo tujezemsko politiko, ko je povzdigoval Tita in direktno napadel "nekaj" Mihajlovičevih poveljnikov, vdal brezobzirnemu podjarmlje-nju Jugoslavije od strani Rusije. To, da se je Anglija uklonila vedno večjemu pritisku Rusije na Poljsko, Jugoslavijo, Baltiške dežele in Finsko in vedno večji nagib Zed. držav v isto smer, je po mnenju turških ekspertov povzročilo, da so bili v februarju nenadno prekinjeni dogovori med angleškim in turškim generalnim štabom. (Dalje prihodnjič.) Nekoliko zgodovine P. BERNARD AMBROŽIČ OFM. II. V naslednjih člankih poseženi še bolj nazaj. Kakor hitro so pričeli prihajati glasovi iz starega kraja, da se tam vrši oborožen odpor zoper okupatorje stare domovine, je meni pričelo prihajati na misel, da se utegne ta odpor pretirano poudarjati na škodo, dejal 'bi, kulturnega odpora. Saj je bilo takoj veliko ^vprašanje, če bo naš majhen narod mogel ohraniti svoj obstoj, svoje živlenje, kaj šele vse svojfe težko pridobljene kulturne vrednote na narodnem, verskem političnem in gospodarskem polju. Če bi se sam oborožen odpor preveč poudarjal in pretirano vršil, je bila gotovo ogromna nevarnost, da se bo delo na drugih poljih zanemarjalo. Še preden se je kaj prida ču-lo o partizanih, oziroma komunistični revoluciji, sem se trudil, da bi se med nami in tudi tam doma podčrtavala nujna potreba močnega odpora v notranjem življenju naroda. Čeprav bi narod na zunaj ne mogel prav veliko storiti za odpor, naj bi vsaj na znotraj vestno Čuval svoje pridobitve na kulturnem polju zadnjih desetletij. Za ameriško javnost je bilo kajpada potrebno govoriti in pisati o oboroženem odporu Jugoslovanov in Slovencev posebej, zakaj Amerika bi vsekako to najhitreje razumela in znala ceniti. Za Slovence same se mi je pa zdelo mnogo bolj potrebno, da se poudarja oni drugi odpor — kulturni odpor. V tem smislu sem si zamislil svoje skromno delo. Za Ameriko sem napisal posebno brošuro pod naslovom "Jugoslavia's Contribution" (Prispevanje Jugoslavije v prid Zaveznikom.) V tej brošuri ni-•;em omenjal ne Mihajloviča in pe Tita, ne četnikov in ne partizanov, ampak sem ves oborožen odpor pripisal narodom samim. Žal, založnfika nisem našel in brošura je ostala v rokopisu, kakor je še danes. Za stari kraj sem govoril na radio, najprej na Columbiji, pozneje na WRUL. Nisem zanemarjal omenjati oboroženega odpora, ali posebne pobude nisem dajal za to. Z drugo besedo : ščuval nisem. Opozarjal sem neprestano, da Zavezniki priporočajo podjarmljenim narodom: Čuvajte skrbno svojo narodno kri! Hranite jo za čas, ko bo nujno, da vsi z nami vred storite svojo dolžnost. Priporočal sem slogo in zlasti enodu-šen odpor na kulturnem polju. To se pravi, naj ljudje doma ohranijo trdnost narodnega značaja spričo ogromnega pritiska tujcev ter se duševno ne dajo vkleniti v suženjske okove tujcev. To so bile glavne misli, ki sem jih spet in spet poudarjal. Ameriška cenzura je moje govore večinoma zelo pohvalila. Isto misel sem skušal razširjati tu med nami. Napisal sem na primer za rajno revijo Cankarjev Glasnik članek pod naslovom: Kulturni odpor v Sloveniji. Napisal sem drugi članek v isti list: Ljubljanska Pokrajina v plamenih. Oba članka sta izšla tisto leto pred smrtjo lista pod šifro I. Miran. Bila sta dobro sprejeta, saj so mi celi) nagrado prisodili. Dobil je le zato nisem, ker je g. Medvešek hotel vedeti, kdo piše, ali pa plačal ne bo. Tako je ostalo. Približno v istem smislu je bila pisana dolga vrsta člankov pod naslovom: "Naše stališče," ki so izšli brez popravkov v Glasu Naroda na uvodnem mestu. In drugo vrsto člankov v istem listu pod naslovom: "Slovenija, kam ploveš?" Mnogi so ugibali, kdo jih piše ,naj zdaj zvejo. Še danes me ni sram ti- stih člankov, le da bi radi spremenjenih razmer pač eno ali drugo reč danes drugače zapisal. Takratni urednik Glasa Naroda, Mr. Hude, je tiste moje članke visoko cenil in jih tudi v uvodu toplo priporočil. Današnji urednik istega lista, Mr. Hude-Krašnja, seveda drugače misli o njih. Kaj hočemo? Še marsikaj takega sem napisal, večinoma brez pravega podpisa. Mislil sem, da bo tako več zaleglo. Toda plaz se je bil sprožil in ustaviti ga ni bilo mogoče. Iz starega kraja so prihajala poročila o "dvotir-nem" oboroženem odporu, tu med nami se je več in več govorilo samo o oboroženem odporu in samo ta je nekaj pomenil. Vse druge reči so stopile v ozadje. Vrhu tega se je naša javnost tudi bolj in bolj oprijemala prepričanja, da so samo partizani tisfti, ki nekaj store in bodo končno storili — vse. To je bilo slabo za one doma in slabo za našo "slogo" tu. Zlasti je bilo slabo, da se je začelo tu med nami na vsa usta govoriti in pisati: Vse drugo mora počakati ali maga-ri izginiti,, danes govori v naši stari domovini zgplj orožje. Od uspeha ali neuspeha oboroženega odpora je odvisno vse drugo. Moja misel se je zdaj posvetila delu v drugo smer. Obžaloval sem, da je to mnenje prevladalo, toda če že je, skušaj mo vsaj preprečiti, da se ne ukorenini strankarsko poveličevanje te ali one. oborožene skupine v starem kraju. Ako se to zgodi, je naša sloga ne samo v veliki nevarnosti, ampak že zapisana smrti. O tem prihodnjič. Izvanreden pogreb Zadnjo sredo, 10. maja, se je izvršil ali vršil na izvanreden način svečan pogreb svečenika (duhovna) kakor navadno imenujejo Srbi svoje duhovnike, v osebi Rt. Rev. Nikodim Stoja-koviča, ki je bil ob 6nem tajnik vladike pravoslavne cerkve škofa Dionisie, .katere sedež se nahaja v Libertyville, 111. (Ime-movani je tu začasno nadome-jstoval, ker niso imeli župnika). Kakor je bilo že poročano, je umrl v soboto 6. maja. V nedeljo je bil položen v cerkvi Sv. Save, Ker je bil poznan sirom Ohio in Pennsylvanije, kjer »poprej služboval v raznih župnijah, in kot tak bil tudi povsod priljubljen, za to so prihajali iz teh krajev cele tri dneve vsi, ki so ga poznali. On je bil zelo miroljuben in pa učen mož. Do nas Sl&vencev je izkazoyal veliko naklonjenost, pomagal je ustanoviti Jugoslovenski klub in se udeleževal sej, slišali smo ga tudi nastopiti kot govornika kadar se je* šlo za narodno stvar. Bil je ljubitelj svojega naroda in odločen Jugoslovan. Ko se je pričela prva svetovna vojna, je odšel takoj nazaj v domovino in se podal v vrste bojujočih se armad, potem se je zopet vrnil in služboval v več farah in povsod pridobil jiaklonjenost faranov. Bil je ob enem tudi učitelj dramatike in petja in je izposloval, da je vlada pošiljala domače knjige za domače šole. Vse to so njegovi ljudje, Srbi, znali ceniti in so mu ob njegovemu slovesu tudi izkazali zadnjo čast z velikim spoštovanjem. V sredo ob 10. uri se je začela svečana zadušna služba z dolgimi molitvami po njih obredih. Udeležilo se je 14 duhovnikov in škof, Dionisij, ki je dospel iz Libertyville, 111., ki je tudi vodil svečana opravila, ki so trajala pol drugo uro neprenehoma. Svečan je bil pogled na duhovništvo, stoječe okrog krste, ki so izvajali molitve pevajoč ,vrsteč se drug za drugim, vsak je pel druge molitve in na drugi način z gla- som izrazal sožalje v besedah molitev. Končno, je vladika imel žalni govor, na kar se je od njega poslovil s priklonom in poljubom, na kar so sledili vsi drugi duhovniki in za njim ljudstvo. Cerkev je bila polna ljudi. Krsto so dvignili duhovniki in jo nesli do voza, kjer je bilo zbranega nebroj občinstva pred cerkvijo, ki je bila žalno okin-čana. Truplo je bilo od tam odpeljano na železniško postajo, na kar je bilo odpeljano v spremstvu Mr. Dušan Silačkija in drugih v Libertyville, 111., kjer se je vršil pogreb v petek v grobnico, kjer so pokopani že mnogi njih svečeniki, na pokopališču samostana Sv. Save, kjer ima svoj sedež njihov vladika Dionisij. (P. S. Ta kraj sem imel enkrat priliko obiska-* ti, lep kraj je.) Rajni, blagopokojni -župnik je za časa njegovega službavo-nja v Clevelandu izposloval, da so župijani kupili to cerkev, katera jim služo za cerkveno in narodno upravo. Da si niso župljani navajeni redno obiskovati cerkve in imeti spoštovanja do svojega duhovriika kakor je to bolj v navadi rimo-katoličanov, so pa pokazali veliko sočustvovanja z,a tega. Z njim so veliko zgubili. Blag mu naj ostane spomin. Večnaja pamjat. Anton Grdina Ob 30 letnici Doslužencev Te dni praznuje Samostojno podporno društvo Dosluženci 30 letnico svojega obstanka. Zato pa je članstvo sklenilo na svoji seji, da se ta društveni jubilej tudi primerno proslavi, članstvo se zaveda, da današnji časi niso primerni za velike reklame in prireditve in ljudstvo tudi nima dosti časa za take stvari, dokler traja vojna. Seveda, 30 letnica se pa tudi ne more kar tako prezret in zato so člani sklenili, da se priredi domačo zabavo v soboto 20. maja v Sokolski dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Pričetek ob 7:30 zvečer. Društvo kot tako vabi vse svoje člane in prijatelje, da poseti-te to našo proslavo 30 letnice. Pripravljena je dobra godba in prvovrstna postrežba, vstopnina prosta. Na svidenje, John J. Kikol, tajnik. -o- Dobro je šlo Girard,- O. — Volitve so za nami. Naš kandidat Frank J. Lausche je za enkrat zmagal, ampak sedaj bo pa treba zavihati rokave, ko vidimo, da je republikancev kar 119,393 več glasovalo kot pa demokratov. Seveda je mnogo med republikancih takih, ki sedaj niso hoteli vzeti demokratske glasovnice, a bodo gotovo pri jesenskih volitvah volili za demokrate. Saj jih imam jaz sam že nekaj ducatov na listi. Tako je treba nam vsem agitirati. Nikakor se ne smemo preveč zanesti in misliti, da bodo že drugi naredili brez nas in da bo brez nas zmagal in dobil zadosti glasov in da mi itak ne bomo imeli nič od tega, če volimo ali ne. če prav premislimo, imamo mi jako veliko, če volimo. To bo čast in ponos za nas vse Slovence in to ne samo v državi Ohio, ampak po vsej Ameriki in tudi v starem kraju. Da ne bodo mislili, da smo prišli samo premog kopat v Ameriko ali pa, da tako živimo iz dneva v dan, da*J nam le čas mini. Cenjeni Slovenci, Hrvati in sploh vsi Jugoslovani. V primarnih volitvah je bilo deset kandidatov za guvernerski urad. Ali bi ne bilo častno za nas vse, če pošljemo sina našega naroda! v Columbus in bo imel oblast nad vso državo Ohio? Ali ne bo to v ponos vsem Slovanom, če bomo lahko rekli, da je Slovenec guverner države Ohio? Kaj vi mislite o tem. Slovenci v Girar-du so se dobro pokazali, čast jim zato. Girard je republikansko mesto. Tukaj živim že od leta 1903, pa je bil v vsem tem času samo en demkorat za župana in to v teku 40 let. Iz tega sodite, da je pri nas precej težko za demokrate, a je kljub teniu dobil kandidat Lausche lepo število glasov. Torej, Jugoslovani, sedaj imamo čas in prilkio, da se potrudimo in seženimo našega rojaka iz njegovega rojstnega mesta Clevelanda v Columbus. Tolrej naprej do zmage v jesenskih volitvah. Pozdrav vsem čitateljem Ameriške Domovine in Frank J. Lauschetu pa želim častno zmago jeseni. John Anžiček. -o- Hvala enim in še drugi se priglasite Zadnji in ta teden se vrši kampanja za zbiranje darov za sirote, to je, kampanja prispevkov za katoliško zavetišče, za katerega upam, da ve vsak rojak. Ta ustanova je v Parmadale (blizu Clevelanda), kamor sprejemajo sirote brez staršev. Kdor želi storiti kaj dobrega in podpreti najbolj potrebno ustanovo izmed vseh ljudskih ustanov, naj postane član te ustanove. Kampanja je kratka. V tem času ne bo mogoče obiskati vseh ljudi in društev. Zato pa naj bi se sami prijavili. Ne zamudite te prilike in take podpore ne od-recite. Taki katoliški zavodi osrečijo zapuščene sirote, kajti j mnogi, ki pridejo v ta zavod so bolj srečni in imajo boljšo vzgojo, kot jo imajo nekateri otroci doma pri svojih starših, ki se iz enega ali drugega vzroka ne morejo dovolj zanimati za vzgojo svojih otrok. V teh zavodih so osebe, ki so učene nalašč za to in ki se bavijo samo z vzgojo. Koliko sirot se je že izšolalo v teh zavodih ter dobilo potrebno izobrazbo za živ ljenje'in mnogo teh je doseglo že prav častne službe. Želim, da si v poletnem času ogledate ta zavod ter se sami prepričate o vsem, kar je narejeno za vzgojo onih, ki so ostali največji reveži na svetu — brez' staršev. Vsak, ki si bo ogledal te prostore, bo prav gotovo* z veseljem postal podpornik tega zavoda. Vsak najmanjši dar je z veseljem in hvaležnostjo sprejet. Če vas mogoče ne'bodo obiskali nabiralci na vašem domu, ste pro-šeni, da oddaste svoj dar in se vpišete .v to dobrodelno družbo v naši slovenski banki, The North American Bank Co. Pripravljen pa sem obiskati take, ki bi jim ne bilo mogoče samim se zglasiti ali osebno priti v našo banko. Samo pokličite me. Do sedaj so se odzvala sledeča društva: iz fare sv. Lovrenca društvo sv. Frančiška št. 63 KSKJ $25 in društvo sv. Jožefa št. 146 KSKJ $10. Dalje so darovali- po $10: društvo sv. Vida št. 25 KSKJ, 'Dalle na 3 strani* POZOR! Pri fari sv. Vida bodo jutri večer dali posebno nagrado $25 vojni bond kot nagrado pri vratih pri prireditvi ki jih prirejajo ob petkih pod cerkvijo ob 8:30 zvečer Pridite in pripeljite prijatelje! .........* ili verj^ aFpJ Tako me bode pri stra^ morem počakati konca i? ' pak moram kar zdajP°. kako smo jo zaključil1' lana sva res mečkala, d* nikomur podobno. Ko je_ po polnoči porinil zadW1 od sebe, je slovensko i deče zgodovinske besef'ji ne igram več, vaju lumbusa, da bosta ved«'8' Tem Kushlanovim se bil jaz v kakem drUj\J čaju iz dna srca smejal, tJ Pa previdno molčal in P svojo izgubo. Ker ni ,se( samo Leo na izprehodjl pri njem v bagerlu sen^TJ sedel tudi jaz. Jim najo'1 reč oba prav po gellt'e | nažgal. Ko je Jim preštel djjl nočni šiht, naju je vesefJ dal, potem pa izrekel JI sodbo: "Vidva bosta Pa"J jašala po Ameriki, da se J Nisem se mogel prenl8°3 ne bi tudi jaz nekolikjjl cal Poldeta in sem pripomnil: "Leo, če j mesto tebe, bi si kuP'J.^j tov orglice, pa bi na ^ raje kot marjaš. Pa ne ta prijazni nasvet." jil' ' Leo je nekaj godr»Jjj seboj, kar je cikalo 118. imke, kot ablauzaTJ1 1 bližnje sorodstvo, kel pa nič, ker je P1"® 1 vek in pod pričami ze zine. v i France, ki je i®9^ | dan poln dela in stf"^ bil ušel zgodaj v kanl!*°ujiS kadar je igralska dr ^ mizi dajala od sebe j predloge in protipre® v,| mi in dajala duška ^ čnim čutilom z f^tA klici, je njegova cir'J trenutek odnehala i'1 J je planilo par zelo sl^ ki jih radi strogih P p stav ne smem deti na ^ Jim je bil razigraj smo nehali in zdelo & trebno in na mestu, ^ del ves svet, zato Je ,vt)j ga svarila povzdig11' . jo in zakrožil: "Od C^j je ravno polje, tod eno zauber dekle . • • ^ pa mogel primakni« ^ prifrčal iz štibelc* ^ desni čevelj ob sp ^ njegovega' simfonij yt stra iz grla: ",Če ne ^ gmah, se bo še kdo sP ^ ne od Celja do žalc^evPJ vrat te kempe, pa ^i to ravno polje, P° p' robidah, pa se ne D p gledalo, kam bo Padl ^ padlo. Ali ste ljudJe-.el da se boste zdaj Pa J ste vso noč. razbija" ^ je kanonada tam fA prav reva v primei" ^ Hude so bile bes® ^ blike iz kamre in Pj{,e sladka binkoštna r 03 A mehka srca. Protest f0 jo našega zaspa"® $ smo vzeli z veli* J • in * i njem na znanje 411 počitku. $ Jaz sem Jima ^ ^ zadnjič posvaril: ^^ boš zopet premeta* ^ fi, kot si se sinoči- jf krat se prevali n« , ? pa bova vzela M* J tovarištva; tako na te bom brcnil, da ^ svoje kosti po tle koncu sobe." .^ri' "Ti, pa kdo še d' rad vedel Jim. ^IJj ostal dolžan odg°v [,/ dal povod za kak0 ./ debato, v katero bI ^ t posegla ekspedici-1^,^ be, kjer je bila P močno na delu. - Vj Pa je upihnila ^ J pesem in tudi ^^'M za tisto noč d° j/' j noč in na svidenJe • s* lift Tri novele Miguel Cervantes sem, Ganchuelo! Ali : ^razpostavljene? a3*e odgovoril ta, ki mu « ®.J®e Ganchuelo. Tri stra- < I 1]0 >in se ni bati presene- ] V, . ] ■ aa» da se vrnemo H stva- ] Fekel Monipodio. Najprej { Jedel, sinčka moja, kaj ( 'da vama lahko določim r 'lo in delo, ki se bo naj- \ '""'Jegalo vajinemu okusu c nitn posebnim sposobno- r ■Ja, . ji j/' Je rekel Rinconete, 's , .^te malo na meh odira- c ^ je treba, pete brusiti;! r in zavoham vsak dim; s ^rati v dveh, štirih in os- g jjf v sPloh karte obračati, c' in mešati; se upam r glavo v volkovo žrelo, j | Vl'ata svoje šob^; bi se k i Strati četo brigantov11 ^" vsakega Napolitanca j t letati pod kožo lame- t itn nego mu vrniti gojena reala. z ^etek in silo bi bilo, tl jVf Monipodio. Toda vse b ^ edno več od posušenega s j še tako sprhnelega, v 1 začetnika, ki bi ga ne k Ij Sv°ji malhi, kake kori-|tkvečemu za koga, ki bi ^ otročji, da bi se pu- ^ ^ n°či spraviti na oni ^ jr( °tla vseh dni še ni ko- n j' Vldeli bomo, kaj bo, ko 0| ®meU postavimo kake- r »tti ta lekcij- Jaz vsaj d |j'da postanete z božjo g Jše odličen naš uradnik & jj^ celo pravi mojster. \ j 6,1 trud mi ne bo preve- J' [^dovolj im vaše blago- (jj Gospode sobrate, je od-!t: L tonete. vi, Cortadillo Kaj e L' je prašal Monipodio. Jlti'. 3'e rekel Cortadjllo, g lgr°» ki ji pravijo "daj & In vzemi — pet" in znam -Ličnostjo in spretnostjo žepih.' je rekel Monipo- W jj.|DoS ne, je odgovonil L VJ(]'°eum' sinko! je dejal in l0- Zakaj prišli ste do !t0 0 stopnic, kjer se niti U^'te, niti ne poj dete od V ^ se Prej na" kar vam je najbolj • - Kako pa je z vama ff8uma> sinka? L° bi bilo drugače ka-j^no? je rekel Rinco-Hj^ se upava vsakega ii ' k ispada v našo obrt k^lic. Hv I ilr ; Je dejal Monipodio. kr da popustila Lat- ko bi bilo treba kaj il^1 prenesti na primer d« a stisk, ne da bi od-i in rekla: ta usta so i ic gospod Monipo- ij^el Cortadillo,- kaj po-"stiska," in ne ustra-^ ničesar. Zakaj toliko nisva, da bi ne razume-^ora, da kar reče je-vrat. In velika je bož-\ ,°ta> ki odpusti,—da ne !'liSega • izraza t—, po-človeku, naj si s svo-^ai m sam izbere—,živ-i J1 smrt, ko beseda "ne" c več zlogov od besede ! Niti črhniti vama je vzkliknil zdaj t^'0- Povem vama, da \ £°vor svetuje, obvezu-'d^^vUje in ukazuje, naj Hi^stu imenujem za so-W Je8a recja ter vaju od-\ n°vicijatskega leta. \ifem iste£a mnenja, se V, e^en izmed grdavsov, n° 80 P°trdi4i tudi \ Navzoči, ki so posluša-Pt)0?.°®°Vor. Naprosili so cei°> na-i novince-K ;! dopusti in dovoli, da od te ure dalje vse |tt) |l,le bratovščine, ko s nastopom in motenjem to tudi za- služita. Odgovoril je, da glede na to splošno željo takoj privoljuje, opozori ju pa, naj ne pozabita, kako veliko odlikovanje je to. Prvič jima ni treba plačati ene polovice od prve svoje tatvine; drugič jima vse to leto ni treba opravljati nižjih služb, kakor na primer, da bi morala višjim bratom prinašati prispevke drugih sočlanov v ječo ali pa na dom; potem sta smela piti i nemešano pijačo; dalje sta smela prirejati pojedine, ka-,dar, kakor in kjer sta hotela, ne da je bilo treba prositi predstojnika dovoljena; že od vsega začetka sta imela pravico do deleža vsega, kar donesejo starejši sobratje, in kakor kateri izmed njih; in še druge reči, ki sta jih imela za največjo odlikovanje, in zaradi katerih so jima v izbranih besedah čestitali vsi navzoči. Ravno takrat je pritekel ves zasopel neki mladič ter povedal, da se bliža hiši algvacil birič za postopače, toda brez spremstva. —Ne vznemirjajte se! j e -rekel Monipodio. Ta algvaril je naš prijatelj in ne prihaja nikoli za nesrečo. Ostanite, kakor ste — že jaz opravim ž njim! Čeprav so bili vsi nekoliko razburjeni, so ubogali, Monipodio pa je odšel k vratom, kjer ga je čakal algvacil, s katerim se je nekaj časa razgovarjal. Potem se je Monipodio vrnil in je vprašal: —Komu sem danes določil trg San Salvador.? —Meni, je odgovoril Ganchuelo. —Kako potem pa to, da je izginila neka denarnica, ki je dišala po ambri in ki je davi rav- no tam dobila prijemke, skupaj s petnajstimi zlatimi sku-di, dvema dvojnima realima in ne vem že kolikimi četrtaki? —To je res, da je davi zmanjkal tisti mošnjiček, je odgovoril Ganchuelo. Toda jaz ga nisem vzel in tudi ne vem, kdo ga je. — Le nikakih neumnosti z menoj! je povzel Monipodio. Denarnica se mora najti, ker jo zahteva algvacil, kj ie naš prijatelj in-nam napravi tisoč uslug na leto! Fant se je vnovič zaklel, daj ne ve ničesar o njej. Monipodi-| j a pa je začela grabiti strašna jeza, in zdelo se je, da mu živ ogenj šviga iz oči, ko je kričal: (Dalje prihodnjič.) -o- HVALA ENIM IN ŠE DRUGI SE PRIGLASITE _ i (Nadaljevanje z 2 strani) društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ, podružnica št. 25 SŽZ; po $25: The North American Bank Co. in Anton Grdina in Sinovi; Mr. Alojzij Žura iz 3615 E. 80 St. $5.00 in neimenovan 50 centov. Ostala društva iz naše fare' pa naj bi na svoji prihodnji se-j ji določila mal dar v ta namen,1 :Ia bo tudi naša fajra in našel-' oina upoštevana, kadar bo pro-j ?ila za sprejem kake sirote v ta j zavod. Posamezniki, priglasite j se še ta teden v slovenski banki. Anton Grdina Hiše naprodaj Za 1 družino, 6 sob, $4,200; takoj $1,000. Za 1 družino, 6 sob, $5,000; $1,200 takoj. 6 sob, severno od Grovewood; cena $6,200. 2 družini, 4 in 3 sobe; velik lot, $5,300. Za 2 družini, 5 in 5 sob, blizu bulevarda, $7,950. Za 2 družini, 6 in 6, blizu bulevarda, $9,800. Zidana hiša za 4 družine, 5 sob vsaka, $10,700. Strainic Realty Co. "15607 Waterloo Rd. IV 6561; KE 4120. ' _018) Naznanilo selitve Okrog 15. maja bomo preselili svojo delavnico in urad iz 6521 St. Clair Ave. v, svoje lastne prostore na 6721 St. Clair Ave. Rezidenco bomo pa preselili na 8912 Parmelee Ave. V novih prostorih bomo tudi naprej izvrševali točno vsa dela, ki spadajo v našo stroko. Joseph Mohar & Co. Plumbing, Heating and Electric Sewer Cleaning HE 5188 (x) MALI OGLASI NAPELJAVA in poprava elektrike, v industriji, v trgovini i ali stanovanju. Licenziran strokovnjak. Pokličite MU 1188. _(127) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV Pohištvo naprodaj Kuhinjski set, miza in 4 stoli, poceni. Zglasite se na 18611 Mohawk Ave. Hiša naprodaj Za eno družino, 6 sob, moderna, blizu cerkve sv. Lovrenca; hiša je v j ako dobrem stanju, klet, furnez, beneški zastori, garaža, cementni dovoz, nova streha. Prodaja jo lastnik direktno. Za informacije pokličite Diamond 5320. (119) East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vaiega avtomobila. Delo to&no in dobro. PLINSKI predmeti so haw, toda skrbite zanje Moderni plinski pripomočki so trdni, dolgo trajajoči, vedno koristni. To je dodatna korist v vojnem času. Toda njih preprost izdelek in obrat, dodan k veliki odpornosti radi fine izdelave, jih napravlja, da dolgo vzdržijo. Potreba je samo nekoliko pažnje pri vaših plinskih pripomočkih, da vam dolgo vzdrže. Imejte burnerje vedno čiste, kar je lahko, in pravilno adjustirane, kar je skoro prav tako lahko. Ravno s tako skrbjo čistite enamel pri vaši peči, kot to delate pri vsaki podobni stvari. Povojni plinski pripomočki? Boljši bodo, kot ste jih še kdaj videli. To vemo. Toda čas zanje se ni tukaj. Kdaj? Tudi mi bi radi vedeli. THE EAST OH SO GAS CO. DELO DOBIJO Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje zm 6 dni v tednu 48 ur dela n« teden Plača za ZAČETEK Moški 77Vsc na uro 2enske 62^jc na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (121) DELO DOBIJO MALI OGLASI RE NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vafi avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fender je, Welding I J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenvllle 3830. FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje ta dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2h30 zjutraj Dugans Market 16135 St. Clair Ave. (vogal Holmes) Mi imamo polno zalogo svežega mesa. Fina kvaliteta in najnižje cene. Mi prodajamo vse pod maksimalno ceno, nobe-1 ne stvari nad to. Pridite k nam in se prepričajte. (Thur. x) Dekleta in žene Pomagajte dobiti to vojno Mi potrebujemo STROJNE OPERATORICE INŠPEKTORICE ZA POMOČ PRI ORODJU TIME KEEPERS ZA SPLOŠNO POMOČ Visoka plača od ure in overtime Podnevi ali ponooi 10 ur na dan, 6 dni v tednu Centralni lokal. Se ga lahko doseže od katerega koli dela mesta. Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49. St. blizu St. Clair ___(118) Delo dobi Moški, ki živi v naselbini ima prednost za lahko delo v skladišču, kratke ure; na starost se ne gleda. Dixie Sales Co. 6505 Schaefer Ave. ENdicott 6495 (119) DELO DOBIJO MOŠKI IN ŽENSKE Strojni operatorji ' Lahko delo Plača od ure Overtime in bonus RAUSCH NUT & MFG. CO. 863 E. 140. St. (121) Delo dobi V restavrantu dobi delo janitor. Ima sobo, hrano in dobro plačo. Zglasite se na 390 E. 156. St. (117) Kupujmo obrambne obveznic« in znamke! i V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN DRAGE MATERE ROSE VIDMAR ki je v Bogu za vedno zaspala dne 18. maja 1948. Eno leto v kaldnem grobu soproga in mati že počiva, na Tvoj grob sladko solnce sije, med nami ostal je Tvoj spomin. Srce zlato našlo je počitek, kjer ni trpljenja ne skrbi, Bog odvzel soprogo in mater, in spomin nam žalosti srce. s Z Bogom! Ti srce ponavlja, na Tvoj grob spomini hite, Bog haj Tvoji duši blagi večni mir in sveti raj. Tvoji dragi žalujoči ostali, ki Te še vedno zelo pogrešajo: IGNAC VIDMAR, soprog; JAMES, ANTHONY in EDWARD, sinovi; JOSEPHINE, ANN in JEAN poročena ZIMMERMAN, hčere; THERESA in ALICE, sinahe; ANTHONY, zet Cleveland, O., 18. maja, 1944. OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v tednu V MESTU-- 750 Huron Rd., ali 700 Prospect Plača $31.20 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. 700 Prospect Ave., Soba 901 Pomagajte skrajšati vojno Mi potrebujemo IZDELOVALCE ORODJA BRUSILCE ORODJA OPERATORJE STROJEV POPRAVLJALCE STROJEV INŠPEKTORJE POMAGAČE ZA SPLOŠNA TOVARNIŠKA DELA Podnevi ali ponoči Visoka plača od ure in overtime 10 ur na dan, 6 dni na teden Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49. St. (blizu St. Clair) Se lahko doseže od vsakega dela mesta. (118) Pomagači pri ognju ' in J Brusači železa 1 Plača od ure in overtime Zglasite se pri Steel Improvement & Forge Co. jj 970 E. 64. St. severno od St. Clair (117) MOŠKI IN ŽENSKE « Vaša narodnost ni nobena ovira pri delu v OHIO CRANKSHAFT Vaši prijatelji in sorodniki so tu uposleni na dobro-plačujočih delih. Zakaj ne bi bili tudi vi? Pridite še danes! Zahteva se izkaz državljanstva ali rojstni list. OHIO CRANKSHAFT 3800 Harvard NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostni naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je angel smrti posegel v našo družino in odnesel s seboj v večne višave dušo naše prav iskreno ljubljene mame MARY TURK rojena Pirman Dne 17. marca 1944 ob pol štirih popoldne so umrli po štiri mesečni bolezni. Dobro pripravljeni za zadnjo uro, so mirno n* potrpežljivo prenašali poslednje dni svojega življenja. Na temu mestu se hočemo pr^iv lepo zahvaliti duhovniku hrvatske župnije za prvi obisk v Lakeside bolnišnici, kjer so se naša ljuba mama zdravili celi mesec. Prav lepa hvala Rev. Bom-bachu iz Euclid, O., za obisk, ko so bili pri sinu Jim Turk. Nadalje se prav lepo zahvalimo Monsg. B. J. Ponikvarju, ki so ji" obiskali na domu hčere Frances Jaros, 1449 E. 84 St. V veliko tolažbo ste nam bili. Prav lepa hvala vsem trem duhovnikom, ki so prisostvovali pri sv. maši in sicer: Monsg. B. J. Ponikvar, Rev. F. Baraga in duhovnik od druge župnije, katerega ime ne vemo. Posebna hvala Mrs. Jennie Muhič, E. 43 St., in vsem, ki so jih obiskali v bolezni. Prav iz srca se hočemo lepo zahvaliti šim zvestim in dobrim prijateljem, ki so prišli pokropit in molit za našo ljubo mamo. Ne moremo z besedo povedati kako se pO" čuti človek v tako veliki žalosti, koliko lažje se prenese, ko čuti> da ni zapuščen od svojih dragih, in prijatelji so največja tolažba v tem časuJ Najlepša hvala vsem trem duhovnikom Immaculate Conception cerkve, ki so prišli pokropit in molit za našo ljubo mamo. Prav lepo zahvalo naj prejmejo Monsg. B. J. P°" nikvar za molitve v kapeli in spremstvo do groba. Lepa hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj dus® naše iskreno ljubljene mame: Rev. Ralph Urajner, ki so brali sv. mašo v njih fari, v Milwaukee, Wis.; Mr. in Mrs. Jaroszevski; Mrs. Frances Snyder; Mr. in Mrs. Andrew Centa in družina; Mr. in Mrs. Larry Suhadolnik; Mr. in Mrs. Frank Modic st.; Mr. in Mrs. Vine" Pontoni; Mr. in Mrs. James Mance; Mr. in Mrs. Krajačič; Mrs. George Nunney; Mr. j" Mrs. George Pepara; Mr. in Mrs. Zakrajšek in Centa; Mr. in Mre. Jennie Muhič; Mr. >® Mrs. Muhič in družina; Mr. in Mrs. W. Jaraj; Mrs. Pauline Stampfel; Mr. in Mrs. Josep" Modic; Mr. in Mrs. Fonikvar; Mr. in Mrs. Edward Zalosny; Mr. in Mrs. Nick in An" Stiamsky; Mr. in Mrs. Mary in Jack Turk; vnuki in vnukinje; Wally, Timmy, Carrol' Jean Ungcr; Mr. in Mrs. Mance; Lillie Pastirak in Mitfry Madewith; Mrs. Anna Mill®0' Miss Bessie Gassiliere; Mr. Pižem; Miss Donna Phillips, vnukinja; Mr. August Ausin. Mr. Joe Traina; Mrs. Jennie Cimperman; Mrs. Marije ta Mestek; Mr. Anton Kostelo> Mr. in Mrs. Joseph Rolih; Mr. in Mrs. Rose Krajc; Mr. Jack Mohorčič; Mrs. Rose CimpeJ" man; Mr. Pirnat; Mr. in Mrs. Andrew Zakrajšek; družina Fator; Mrs. Rose Krall; Mr. 'n Mrs. Math Tekavec; Mr. in Mrs. Anton Teliavec; Mr. in Mrs. Andrej Bajt; Mr. in Mr_s' Anna Močilnikar; Mr. in Mrs. Frank Kapla; Miss Molly Lourin; Mrs. Mary Mohorči®' Mrs. Agnes Faletič; Mrs. Anna Stittar; Mrs. Mary Kocjan; Mrs."Tony Slvec; Mrs. Franc«8 Ileglar; Mrs. Za vodnik in Josephine; Mrs. Frances Senk; Mrs. Frank Martinčič; M1*' Martha Burns in Miss Anna Grattan; Margaret Stakich in Eleanor Sadler; Mr. in >lrS' Antonia in Anton Znidaršič; Mrs. Pirnat; Mr. in Mrs. Jack Bonča; Mr. Frank Zupane'«-Mr. in Mrs. Felix Dybzinski; Mr. in Mrs. Joseph Skelly; Mrs. Anna Grdanc; Mr. in John Gradišar; Mr. in Mrs. Anton Anzlovar; Mr. Anton Vidervbl; Mr. in Mrs. Josep Sumrak; Mrs. Mary Bencin in družina; Mr. in Mrs. L. Debeljak; Mrs. Straus; Mr. 'n Mrs. Alex Gudalis; Mrs. Mary Palčič; Mr. in Mrs. Mary Križmančič; Mr. in Mrs. Angela Mlakar; Mr. in Mrs. Frank in Jennie Košmerl; Mr. Joe Meden; Mr. in Mi's. Joseph RusSl Mr. in Mrs. August in Mary Cesen; Mrs. M. Zupančič; Mr. John Renko; Mr. in Mrs-Anton in Mary Zaller; družina Rudolf Otoničar; Mr. in Mrs. Koseglav; Mrs. Theresa Hi-ovat; Mrs. Mary Naglic; Mrs. Mary Pristov; Mr. Frank Anžlovar; Mr. Tony Hre"' Mr. in Mrs. John Wittlinger; Donna in Millie Phillips; vnuk Ronald Turk; vnuk All*11 Turk; Mrs. Helen Terepka; Mr. in Mrs. Joseph Badalick; Mr. in Mrs. Frank in Li!"*11 Lopatich. Lepa hvala vsem, ki so poslali tako lepe vence in okrasili njih zadnji počitek n1®1? nami, tako da je zgledalo kakor lep vrt spomladi: Hči Mrs. Jennie Maver in družina; "c Mr. in Mrs. Walter Unger in družina; hči Mrs. Millie Phillips; hči Mrs. Frances in JerI\ Jarosz in družina; sin Mr. in Mrs. Joseph in Helen Turk; sin Mr. in Mrs. Jack in May Turk, sin Mr. in Mrs. Tony in Sylvia Turk in družina; vnuki Anthony in Allen Turk; Patri«'8 Jarosz; Donna Phillips; pravnukinja Lorine Laurin in Richy Turk; Mr. in Mrs. Ed"1 in Jean Laurin; Mrs. Mary Palčič in hčer Mary Palčič in Anton Avsec; Mr. in Mrf Anton in Mary Zallar; družina Muhič; Mr. in Mrs. Krajtz in družina; Mr. in Mrs. Fra" Modic ml.; Mr. in Mrs. Andrew Zakrajšek; Mr. in Mrs. Jennie in Joe Ponikvar; Mr. 1 Mrs. Joe Bcvčič in družina; Cpl. Robert Cafardi in družina; Mr. in Mrs. J. Wittlingef' Mr. in Mrs. Toma; Mrs. Zadnik in hči; Jack & Heintz Associates; Employees of On' Screw Machine Products Co.; društvo Srca Marije, staro; Mr. in Mrs. Joe in Turk ml.; Mr. in Mrs. F. N. Wibert; Mr. in Mrs. C. Hughes; Miss Mary Mahevka