Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI*. št. 204 Ljubljana, nedelja 1. septembra 1940 Cena l Din Upravuistvo. ujuDljana, tmalljeva 5 — Telefon Stev. 3122, 3123, 3124, 8125. 3126. Inserauu oddelek: LJubljana, Selen-Durgova ul — Tel 3492 Id 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg 3t. I. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2 TelefOD §t 190. Računi on pošt ček zavodih: Ljub-llana 17 749 •'v . H. * .A l B 1 ■ 1 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126: Maribor. Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmaverieva ulica štev. 1, telefon štev 65 Rokopis- se ne vračajo Po letu dni Na drugem mestu objavljamo kratek in suh pregled mednarodnih dogodkov, ki so si sledili v danes poteklem letu vojne. Kronika mednarodnega dogajanja v zvezi z novo vojno s tem seveda niti od daleč ni izčrpana, kajti moderna vojna, kakor smo to v zadnjem času ponovno s'lišali iz ust vrhovnih poveljnikov, vojaških strokovnjakov in odgovornih državnikov, ni nikjer več omenjena samo na prava bojišča. Njena sredstva zajemajo danes tako rekoč vse izraze življenja narodov in je zato glavni nauk. ki ga črpamo iz dosedanjega vojnega razvoja ta, da se v naših dneh morejo spustiti v oboroženo tekmo narodov in prenesti vse njene strahovite učinke samo na znotraj trdno srrnjeni in v pop*. Ino enoto povezani narodi, ki ne dopuščajo v svoji organizaciji niti najmanjših razpok. Vojna se ne vodi več samo proti rednim voiskam, ona zajema tudi vse državno zaledje armad, pa je zato razumljivo, ako ona ni več samo vojaško tehnični ali strateški račun, temveč zahteva najvišjih diplomatskih, gospodarskih, socialnih, psiholoških, moralnih ter nešteto drugih sposobnosti. Moderna vojna se tudi ne vodi več po starih mednarodnih pravilih o vojskovanju. Vojskovanje se sklicuje na zakon nujnosti za vsakega izmed obeh vojnih taborov, ki polagata na tchtnico vojne odločitve tako rekoč vse, kar ju na zunaj predstavlja in kar vsakega izmed njiju veže v samostojno celoto. Razen tega so nova orožja, med njimi zlasti uporaba letalstva, 'Z osnov spremenila zastarela mednarodna pravila vojskovanja, ki jih nobena mednarodna konferenca v povojni dobi n' skušala povsem prilagoditi razvoju vojne tehnike. Zakon golega obstoja je zato za oba vojna tabora postal tako rekoč ed no ali vsaj glavno merilo vseh nujnih vojnih akcij, pa naj bodo te zgolj vojaškega ali tudi, vzemimo, gospodarskiesa, političnega* diplomatskega in celo idejnega značaja. Ako bi merili vojni razvoj samo po starih mednarodnih merilih, bi se nam najbrž na vsakem koraku odpirala velika nasprotja v tem dogajanju, ki bi jih bilo težko razumeti; ako pa gledamo nani nekoliko bolj neposredno in stvarno, nam marsikaj kaže jasnejše lice, četudi nam ta jasnost največkrat ne more vzbujati nikakih ugodnih občutkov Toda — komu more vojna splch vzbujati občutek ugodja? Zlasti me derna vojna, ki je zgrajena na pogoju popolnega samoodrekanja vsakega poedinega v vojskujočih se državah, a mimo njih tudi v vseh onih, ki po lastni volji ali golem naključju stoje ob strani oboroženega konflikta? Nekdanje nevtralnosti, kakor nam kažejo že dosedanje izkušnje, moderna vojna sploh ne pozna več Ko je pred letom dni izbruhnil v Evropi novi požar, se je ogromna večina evropskih in izvenevropskih držav tako ali tako izrekla za nev+ralnost, toda v teh 12 mescih je ta beseda skoroda že izginila iz mednarodnega slovarja, čeprav je še vedno mnogo držav, ki so ostale izven oboroženega konflikta. Namesto o nevtralnosti se dares raje govori 0 želji po ohranitvi miru v tem ali onem delu Evrope ali sveta, o upoštevanju dejanskih razmer, o prilagoditvi spremenjenim prilikam itd., vsaj v kobkoT gre za manjše države V kolikor pa gre za velesile, smemo še manj govoriti o njih nevtralnosti, kajti njihovo opazovanje oborožene borbe od strani je samo oblika njihovega čakanja na rezultate neposrednega merjenja sil med obema vojnima taboroma, ki seveda ne more prikriti neposredne interesiranosti na mednarodnem razvoju ter več ali manj odkrite želje po izrabi spopada v lastno korist. Pri tem niiti ne upoštevamo okolnosti, da je čakanje nekaterih velesil izven konflikta lahko tudi že v naprej domenjena igra s tem ali onim vojnim taborom. Novi pojem »nevojskovanja« je na primer ena izmed taksnih značilnih novosti globljega pomena. ki nam odpira povsem nove poglede v razporejanje mednarodnih sil v moderni vojni. Vse to nam odkriva tolikšne nove taktike političnega, idejnega, gospodarskega in seveda vojaškega postopanja, da sedanji vojni s polno upravičenostjo lahko priznamo naziv »vojne presenečenj«. Zato se ne smemo čuditi, ako je njeno stvarno presojanje težka zadeva ne le za sodobnega opazovalca, temveč bo tudi zgodovinarju močno zameglila pog'ed v niene vzroke, povrde in razvojne težnje Pomislimo v tej zvezi samo na nešteta gesla, v imenu katerih nastopata ob vsaki konkretni akciji oba vojna tabora! Naj primerjamo pobožaj pred letom dni in danes s katerega koli vidika spremembe. ki so se v zvezi z vojno pojavile, segajo že na vsa področja, ki jih je totalitarno zami?1iena in izvajana vojna zajela pod svoj udar Težke so na primet g^snodarske spremembe ki jih posredno ali neposredno čuti že ves svet. naj je zapleten v vojno ali ne O teritorialr-h spremembah tu ne govorimo Zan'rrivc so v ozadju vojne ve^ke duhovne, ideološke spremembe, ki dozorevajo v senci vojnih dogodkov, da neposrednih roilitičnih sprememb niti ne omeniamo Poglavje zase so tudi socialne preobrazbe. V kratkem članku skoToda že ni mogoče izčmati samega preg'?da vseh teh in še drugih sprememb, ki jih prinaša nova vojna. Morda zasluži trenutno še največ pozornosti velika diplomatska sprememba, ki se Po dur Nagla odločitev zunanjih ministrov Nemčije in Italije o novi razmejitvi med Rumu* ni jo in Madžarsko se smatra kot nov velik politični usjeh d?žav osi Berlin, 31. avg. j. (DNB). Nemški tisk objavlja pod velikimi naslovi rezultate konference zunanjih ministrov na Dunaju. Vsi listi brez izjeme naglašajo, da rezultati dunajske konference v enaki meri zadovoljujejo Madžarsko, katere teritorialnim zahtevam je bilo skoraj v celoti ugodeno, kakor tudi Rumunijo, ki je dobila na Dunaju dragoceno garancijo nedotakljivosti svojih meja. To jamstvo, za katerim stojita Nemčija in Italija z vso svojo avtoriteto, pomeni dovolj tehtno nadomestilo za izgubo dela ozemlja, ki v resnici prav nikoli ni bilo runiunska last. Prav posebno nemški listi podčrtavajo dejstvo, da sta državi osi dosegli pomnjenje jugovzhodne Evrope v današnji težki dobi, ko se nahajata sredi borbe z britanskim imperijem. Ta uspeh držav osi ponovno dokazuje silno življenjsko moč Nemčije in Italije ter njuno pravico, da igrata v Evropi vodilno vlogo. »Volkischer Beobachter« opozarja posebej na garancije, ki jih je dala os Rumu-niji. S tem so bile najbolje demantirane govorice, ki so jih Angleži širili po svetu v zvezi z okrnitvami Rumunije, da namreč osni velesili hočeta Rumunijo popolnoma uničiti. »Munchener Neueste Nachrichten« poudarja v svojem uvodniku, da zahteva novi red, ki se ustvarja v Evropi, tudi novo razporeditev narodov, njihovih sil in pravic v smislu pravičnejšega razmerja med njimi, ki more biti edina osnova za trajno & in uspešno sodelovanje, že leto 1939, pa tudi tekoče leto je prineslo velike izpre-membe v zemljevidu Evrope. Poslednja med njimi je sprememba v Podunavju. Z njo se je kvarni proces v Podunavju zaključil in podunavski problem rešil na način, kakor odgovarja interesom podunav-skih narodov ter višjim interesom evropske zajednice. Toliko večja zasluga Mus-solinija in Hitlerja je, če sta našla prav sedaj, ko bijejo odločilne ure Evrope, čas, da sta uredila tudi to vprašanje in tako osvobodila Evropo težkega bremena. »Hamburger Fremdenblatt« pravi, da sta državi osi storili včeraj s svojim posredovanjem nesebično uslugo Evropi in evropskemu miru, ki je vredna največjega priznanja. Eno izmed najvažnejših dejstev je odstranitev britanskega vpliva iz jugovzhodne Evrope. Kakor je znano, je Velika Britanija hotela izrabiti svoie poroštvo Rumuniji kot most za razširjenje vojne, ki sta jo izzvali zapadni evropski velesili. Državi osi pa namesto tega prevzemata kategorično obveznost, za katero jamčita z vso svojo močjo, da bosta branili nedotakljivost rumunsker^a državnega ozemlja, ki je 30. avgusta dobilo svoje dokončne meje. To poroštvo pomeni, da bc v bodoče izključena vsaka možnost sebičnih in neutemeljenih vplivov ostalih si' na Podunavje. Tako nojmuieta Nemčiia in Italiia svoje poslanstvo v korist evropskega miru. icen|a $e nova uo odunavske na Ves italijanski tisk proslavlja dunajski sporazum kot blesteč uspeh diplomacije držav osi in prGičetek nove dobe v Podunavju Rim, 31. avg. AA. (Štefani) Rimski pooblaščeni krogi poudarjajo, da zaključuje dunajska arbitraža zgodovinsko poglavje( ki ga bo označilo obdobje plodnega in tvornega miru. Italija je po ustih svojega duceja postavila pred Evropo in ves svet vprašanje mirne in neizbežne revizije pogodb in danes lahko s posebnim zadovoljstvom pokaže na dosežene rezultate, ki označujejo uspehe njene politike. S preiskovanjem dokumentov in okoliščin, v katerih je potekal kongres na Dunaju, je možno, priti do naslednjih sklepov: Os Rim-Berlin funkcionira v polni meri in obenem dokazuje, v koliki meri obstoji njena politična moč in njena svoboda v pokretu in v akcijah navzlic vojnemu spopadu z Anglijo. Mogoče je celo trditi, da je temu delu za zgraditev nove Evrope pripomogla Anglija s svojo odsotnostjo. Cela leta dela ne bi zadostovala v ženevski ustanovi, če bi hoteli coseči to, kar sta dosegli sili osi v 48 urah. To dokazuje, da se udej-stvuje politika osi v evropski politiki z mirnimi in tvornimi sredstvi ter nameni. Narodi, ki še žive v ustvari glede angleške moči, vidijo lahko v dunajskih sklepih elemente, ki jim lahko služijo za ocenitev in material stvarnega stanja ter obenem služijo za njihovo razmišljanje. Dunajski sklepi podirajo končno upe, ki so jih imeli tisti, v čigar koristi bi bilo rušenje miru v podunavskem prostoru. »Popolo di Roma« pravi, da sta dva dneva zadoščala, da sta Ciano in Ribbentrop dokončno uredila madžarsko-rumunsko vprašanje, ki je dušilo ne samo podunav-sko kotlino ampak vso Evropo. Hitrost, s katero se je uredilo to važno vprašanje, jasno dokazuje veliki in blagodejni vpliv Nemčije in Italije na vsej evropski celini. Konec je diktiranih mirovnih pogodb m zdaj je namesto njih stopil lojalen dogovor med Madžari in Rumuni, ki bo imel kar najboljše posledice za nadaljnji razvoj dogodkov v jugovzhodni Evropi. »Corriere della Sera« pravi, da je dunajski sporazum blesteč uspeh diplomacije držav osi. ker se je dosegel brez boja. Uspeh je tem pomembnejši, ker pomeni obenem tudi zmago nove metode posrednega sporazuma med dvema majhnima na-rodima pod pokroviteljstvom velesil osi. ki danes vodita evropske narode v boljšo bodočnost. »Gazzetta cel Popclo« ugotavlja, da so tuai to pot propadle vse britanske intrige in da se ni posrečilo ustvariti še večjo zmedo v Evropi. Zakaj je romunski kronski svet pristal Bukarešta, 31. avg. AA. (Rador.) O seji kronskega sveta je izšlo naslednje poročilo: Kronski svet je sklenil pristati na arbitražo držav csi. ki se ie izviš.la v zelo težavnih okoliščinah. Rumunija je imela izbirati med tem. da reši politični obstanek države, ali pa da tvega nove nevarnosti vojne. Ta okoliščina in Da dejstvo, da zunanja ministra Nemčije in Italije nista mogla ostati dalie kakor dva dni na Dunaju. sta Rumunijo prisilili, da se je morala hitro odločiti. Pristanek na arbitražo je pomenil, da se državama osi prepusti ureditev rumunsko-madžarskega vprašanja. Po drugi strani sta Nemčiia in Italija podali kategorično poroštvo glade rumun-skih mej Kronski svet ie proučil vse možnosti in sklenil spreleti edino usodno solucijo. t. j. da pristane na arbitražo držav osi. Ves sistem, na katerem ie tenmlnla prejšnja zunanja politika, se ie v vse; Evropi Dodrl. V takšnih razmerah je bila edina možna pot sprejeti vse posledice, izvirajoče iz žrtve, velike in bolestne. Toda poroštva, ki smo jih dobili, so življen ke-ga pomena za rumunsko državo in za ni en obstoj v času. ko izginja toliko drugih držav. Po zaslugi teh Dorcštev našh mej? bo Rumunija mogla začeti d mobilizacijo. Nai bodo rezultati arbitraže še tako bolastii. v prvi vrsti je treba vpeštevati eno. namreč državo samo in solidarnost ter edinost vseh nas. zbranih okoli krone. je izvršila v tem kratkem letu Ko se ie mednarodni razvoj lansko leto zaostri do neizbežnosti oboroženega konflikta, je bila slika mednarodnega položaja približni naslednja: Štiri evropske velesile (Anglija in Francija na eni ter Nemčia in Italija na drugi strani) so se dokončno strnile v dva nasproti se stoječa bloka, ki sta se vsak zase skušala naznotraj čim bolj trdno po vezati, ne le politično, temveč tudi voja ško, gospodarsko in idejno. Od treh osta lih velesil, Zedmjenih držav Severne Amerike. Rusije in Japonske, je bila samo gle de poslednje znana njena formalna ^voveza nost z osjo Rim-Berlin v okviru tako zva nega protikomunističnega pakta iz leta 1936, docim se glede obeh prvih niso po stavljali nobeni dokončni zaključki, ako-ravno je bilo na primer znano rkončno likvidacijo trianonske mirovne pogodbe. Madžarska bo sedaj rade volje prevzela svojo vlogo v novi Evropi ob strani držav osi. Madžarski" listi prinašajo na prvih straneh članke in komentarje o sporazumu med Madžarsko in Rumunijo ter objavljajo tudi zemljevide, ki označujejo nove meje Listi poudarjajo, da ima Madžarska zdaj 161.000 km! in 13 milijonov prebival-cev. Encdušno ugotavljajo, da sta Hitler in Mussolini pripomogla Madžarski k izpolnitvi njenih pravic. Pester Lloyd« pravi, da je v tem svečanem trenutku vsa Madžarska hvaležna največjima državnikoma Evrope Adolfu Hitlerju in Benitu Mussoliniju. Seja vlade Budimpešta, 31. avg. A A. (MTI.) Madžarska vlada je imela danes dopoldne sejo pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Telekija. Zunanji minister grof Csaky in predsednik vlade Teleki sta poročala o dogodkih, ki so se vrstili pred dunajsko arbitražo ter o vsebini tega sklepa. Bukarešta. 31. avg. s. (Reuter.) Kronski svet. ki se ie danes zjutraj sestal v Bukarešti. se ie bavil predvsem z možnostjo nadaljnjih demonstracij preti odstopitvi dela Transilvanije. V vladiih krogih se boje. da bi se te demonstracije še poostrile. V Transilvaniio so biia poslana posebna policiiska ojačenja. da preprečilo nemire. Madžarske čete bodo pričele zasedati odstopljeno ozemlje v ponedeljek. tfjf* & ^ raiovi Balgr^S feorfo zsseašli južno Dobru^žo Istočasno, kakor Madžari severni del Transilvanije Sofija, 31. avg. p. Prvič od početka pogajanj med rumunsko in bolgarsko delegacijo v Crajovi, je bilo objavljeno pol-službeno poročilo o dosedanjem stanju razgovorov, po katerem so bili doseženi naslednji rezultati. 1. Bolgariji se izreči južna Dobrudža v mejah iz 1. 1912. Rumunski kraljevski dvorec v Balčiku dobi eksteritorialnost. 2. Železniška proga Silistrija - Konstan-ca, ki veže runiunska mesta s Črnim morjem, bo do zgraditve nove rumunske železnice ostala v ekspioataciji Rumunije. 3. Doslej še ni določen točen rok za evakuacijo .južne Dobrudže. Rumuniji je uspelo št nadalje zavleči določitev tega reka, Bolgar" p~ si prizadevajo, da bi bil ta r>'5 čim krajši. 4. Bolgarska manjšina v severni Dobru-dži bo načelno zamenjana z rumunsko manjšino v južni Bobrudži. S to izmenjavo bo prizadetih v glavnem okoli 180.000 ljudi. Narodne manjšine v ostalih delih države t;odo lahko izselile prostovoljno. 5. Vprašanje odškodnine še ni urejeno. 6. Končno mejo bo določila posebna komisij?.. Rarmejitev sama se bo izvršila pod istimi pogoji, kakor so določeni za priključitev nevernega Erdelja Madžarski. Sporazum bo podpisan, čim bo doseženo soglasje v finančnih zadevah. Pogodba bo sestavljena v francoskem, rumunskem in bolgarskem jeziku, merodajno pa bo francosko besedij o. j Sofija, 31. avg. br. (Štefani) Po informacijah agencije United Press iz neslužbe-nega vira, je sporazum med Bolgarijo in Rumunijo v Crajovi že dosežen. Pričakovati je. da bo pogodba o odstopu južne Dobrudže vsak čas podpisana. Po teh informacijah bodo Bolgari zasedli južno Do-brudžo istočasno kakor Madžari severni del Transilvanije. S°fija, 31. avg. j. (Štefani.) Vse današnje bolgarsko časopisje izraža svoje globoko zadovoljstvo in iskreno veselje, da se je s posredovanjem Italije in Nemčije posrečilo dokončno spraviti s sveta stari spor med Madžarsko in Rumun:jo ter pripominjajo, da so po uspeli razsodbi na Dunaju sedaj dani vsi pogoji, da se bo v bodoče med Rumunijo in Madžarsko razvilo ne samo normalno, ampak morda celo prijateljsko sosedstvo, ki so ga intrige antantnih držav 20 let ovirale. Listi nato izražajo svoje prepričanje, da se bo prav tako naglo dosegel tudi popoln sporazum med Bolgarijo in Rumunijo glede povratka južne Dobrudže, s čimer bo zadoščeno končno tudi upravičenim bolgarskim zahtevam. Listi zaključujejo svoje komentarje o dunajski konferenci z ugotovitvijo, da bodo pogodbe med Rumunijo ter Madžarsko in Bolgarijo slednj č na pravičen način organizirale jugovzhodno Evropo, s čimer bo po volji držav osi dokončno in popolnoma izločen iz tega dela Evrope zločesti angleški vpliv. Naš! najboljši nakupovale! in pro-iki so »Jutrovi« mali oglasi. Danes ponudb In povpraševanj! »JUTRO« St. 204 Nedelja, 1. IX. 1940. TISOČ LETAL NAD ANGLIJO Nemški bombniki in lovci poskušajo dan za dnem prodreti iaad aH-prestolnico in razde jati * Jegova letališča - Hudi spopadi z angleškimi lovci London. 31. avg br. (Reuter.) Pri včerajšnjih letalsk h akciiah so Nemci poslali nad Ansliio okrog 1000 letal. Šestkrat so oo-.kusili prodreti skoz; zunani: obrambni obroč Londona petkrat podnevi po-sledniič v Dretekli noči Vse do v čera na se iim ie vsak tak njihov Doskus izialovil Po rvodatkih ki so bili dane? doooldne obla vi jeni, ie bilo včerai sestreljenih 62 nemških letal izgrbMenih na ie bilo tudi 19 ane]p5k?h lovskih aparatov. 10 pilotov se ie rešilo. Ponoči se ie Nemcem končno le r>OTe-čilo prodreti nad London in cdvreči nekai serii svoiih bomb na oosam^zn0 londonske okraje, v knterih ie bilo ra^dej^nih več hiš in ubitih tudi nekai ljudi Bomb^ so padale na oocnme7ne okraie ne alede na to. ali so bili tam kakšni industrijski objekt' aH ne. Nemški letal-ki napadi so se ponoči razširili tudi na orerei veliko n^dr iužne in srednje Anglije Iz ra?nih krajev pri-hanio ooročila o žrtvah in mater a! ni škodi. ki ie bila oov7ročena večinoma na <*i-vilnih po^loniih kadeti sta bili tudi dve šoli in neka bolnišnica Kar se tič° nanadov na industrijske In vojaške objekte okro® Londona so si mnoad!h z angleškimi lovskimi letali so bila vselei odEm^na iz niihove bližine Vsak izmed teb ie trajal no P">1 ure N°mci so v~el°i b'1' no nekaj letal Pocebno c« 'zka7a,a eskadrila letal s kana^.°k:mi riloti vs so v maii ko eni uri sestrelili 12 nemšv,h anaratov. bZ nemških in 25 angleških letal sestreljenih London. 31. avg. s. (Reuter.) Leta^ko ministrstvo javlja popoldne, da ie bilo po zrenjih podatkih v včerajšnjih le'a'skih b t--iai nep:'sma«!i:v Sioioamc v dru.'o lete-voine z ud av čeno vero v našo veliko moč in s preo ičaniem da bo sv b >da na koncu rmoc-ala Mmem* ameriške cv v$fa3ke misli« * * London. 31 ava s (Col B C.) Iz do';xro po . čenih virov poročaio da bo r »o v zvezi z niimi. kakor tud<, da uvede slušatelje v znanstveno raziskavanje in delo Maturanf sreški oddelek 40. ženski oddelek učencev, v Kragujevcu 40 učencev v Novem Sa^u 40 učencev, v Jagodi-ni 40 učencev, v Pirotu 40 učencev, v Ba-njnluki 40 učencev, v Sarajevu 40 učencev, v Užicah 40 učencev, v žabcu 40 učencev, v Ljubljani 40 učencev, v Mariboru 40 učencev na Cetinju 40 učencev, skupaj 5150 učencev Pouk v teh rsrredih bo potekel po nosobnem programu, ki bo naknadno predpisan. Politični položaj Poljske in Alzacife Po nemškem biltenu za inozemstvo »Les Nouvelles d'A13emagne« posnemamo o tem naslednje podatke: »r "govorni krogi so pred dnevi podali neka. važnih izjav glede bodočega položaja Poljske in Aizacije z vidika javnega prava. Generalni guverner za Poljsko dr. Frank je izjavil: Sklep vodje, po katerem se Poljska v bodoče ne bo več smatrala kot zasedena pokrajina, torej kot tuje ozemlje, marveč kot sestavni del veliko-nemškega rajha, vsebuje veliko obveznost za Nemčijo. Po izjavi dr. Franka nemška zahteva po vodstvu tega ozemlja ni nastala iz želje po raznaroditvi temveč iz potrebe po zagotovitvi miru in reda v tem predelu. Poljski duhovniki, ki bodo lojalno izpolnjevali svoje verske dolžnosti, bodo smeli še nadalje izvrševati svoje dušobriž-niške dolžnosti brez ovir in motenj. Tudi pol;"3ki pouk se bo nadaljeval in poljski listi bodo še nadalje izhajali. Poljski uradniki, ki bodo pokazali lojalno zadržanje, bodo smeli računati z lojalnim postopanjem. Generalni guverner zahteva od Poljakov samo to, da vrše svoje delo po svojih dolžnostih in obveznostih v službi skupnosti. V zameno jim guverner nudi sigurnost njihovega obstoja njihove lastnine, njihovega dela in njihovih kulturnih interesov. Glede Aizacije je šef civilne uprave te pokrajine Warner ugotovil, da »danes ni več alzaškega vprašanja. To vprašanje so 'Francozi umetno stvorili. Alzacija je nemška po svojem bistvu, čim bo dežela izgubila svoje v ostalem zelo površno prepie-skanje tuje kulture, bo spet zavzela svoje staro prirodno mesto v okviru velike skupnosti nemškega naroda.« Vpoklic 4 itetrnkov v Grčiji Atene, 31. avg. j. (Atenska agencija) Grčija ie poklica?! pod orožje vse rezervne častnike letnikov 1919 in 1924. Pozvanci morajo nastopiti službo v redni vojski 16. septembra Nad?:je so bili pozvani v vojaško službn rezervni letniki 1925, 1926, 1927 in 1928. ki morajo nastopiti vojaško službo dne 11. septembra. Japonska delegacija v Nizozemski Indiji Tokio, 31. avgusta, br. (Štefani). Daaes je odpotovala v Batavio, glavno mesto Nizozemske Indije, japonska trgovinska delegacija pod vodstvom trgovinskega ministra Kobajašija. Za časa njegove odsotnosti bo trgovinskega ministra zastopal finančni minister. Delegacija bo ostala v Nizozemski Indiji precej časa, da dokončno uredi trgovinske odnose med Japonsko in Nizozemsko Indijo na novih osnovah. Prvi plavalni izidi iz Zagreba Zagreb, 33. avg. o. Danes dopoldne se je pričelo državno juniorsko prvenstvo v plavanju. »Jadran« je včeraj v waterpolu premagal Marathona z rezultatom 7:0. Danes zaradi premrzle vode ni hotel dalje tekmovati in je bila tekma zaradi tega razveljavljena, tako da se je Marathon plasiral za finalno borbo. Tudi Viktorija je odstopila zaradi mrzle vode. Dopoldne so bili v predtekmah doseženi naslednji tehnični rezultati: 50 m prosto juniorji: 1. Ivo štakula (Jug) 27.2, 2. Miloslavič (Jug) 28.2, 3. Mi-ler (ZPK) 28.9. 100 m prosto juniorke: 1. Draguša Fine (Ilirija) 1:21, 2. Petrovič (Jug) 1:22, 3. Vadas (ZPK) 1:32. 100 m hrbtno juniorji: 1. Jeremič (Bob) 1:19, 2. Vidovič (ZPK) 1:22.1, 3. Miloslavič (Jug) 1:23. 100 m prsno juniorke: 1. Poznjak (Jug) 1:36.6, 2. Fišer (ZPK) 1:39.4, 3. Maurer (SSU, Sombor) 1:41.4. V waterpolu je ZPK v dvakratnem podaljšku tekme, ki se je v regularnem času zaključila 1:1, premagal Ilirijo s 4:1. Zagrebčani so bili vztrajnejši. Gol za Ilirijo je zabil Banda. V opoldanskih urah je Jug premagal ZPK 7, 2:0 (1:0). Iz državne shžbe Beograd, 31. avgusta, p Premeščen je za policijskega konv«aria k p 'liciiski upravi v Ljubljani M^an Vohinc, doslej komisar pri obmejnem policiiskem komisariatu na Je«?en'cah. Na njegovo mesto je prestavljen V1ad'miT Kante d"«'ei pcHcviski komisar v LiuMiani. Za policijskega komisarja v Ljubljani je prestavljen Franc Hart-man, doslej pri obme»n?m policijskem komisariatu v Mariboru. ■■■■■■■■MM ■■■■■■■■■■■■■■■■a Zemunska: Hladno bo. Pretežno vedro bo v severnih in zapadnih krajih, delno oblačno pa v sred'ni države. Pretežno oblačno bo v južnih krajih, kjer je možen tudi dež. « r 5 •: e razsodbe Namesto etnografsko pomeSane Velike Rtummije se ps^avlja ssaak© gsamešana Velika Madžarska — Ribben-trop: Posiediaji fpzablem v Pcsltgfaavfu je dokcnčao rešen ki seveda ni naseljeno samo z Madžari, kar upošteva že sama dunajska razsodba, v katero so vnesene tudi posebne določbe glede opcije Rumunov, ki bodo prišli pod Madžarsko, in glede opcije Madžarov, ki bodo tudi po izvršeni reviziji meje ostali Rumuniji. Točne številke o enih in drugih nam seveda nekaj časa še ne bodo znane, ker ni še točno določeno, kod bo šla po dokončnem sporazumu na licu mesta nova madžarsko-rumunska meja. Približno pa smerno soditi, da bo Madžarska z delitvijo Transilvanije pridobila okoli dva in pol milijona novih prebivalcev, med katerimi bo znabiti c!o 80% vsega madžarskega prebivalstva v Rumuniji, torej verjetno precej nad en milijon in pol Madžarov (vseh jih je bilo doslej v Rumuniji okoli dva milijona), medtem ko bo ž njimi prešlo pod Madžarsko tudi blizu 800.000 do 900.000 Rumunov, katerim je priznana opcijska pravica. K tem Rumunom moramo seveda prišteti tudi onih 16.000 Rumunov, ki so po madžarski statistiki bili že doslej vključeni v madžarsko državo. Zanimivo je, da se dunajska razsodba — spričo izredne narodnostne pomešanosti transilvanske dežele — ni odločila za radikalnejše sredstvo zamenjave prebivalstva, ki bi ustvarilo čiste narodnostne prilike tako na madžarski kakor na rumunski strani marveč je bilo sprejeto načelo opcije, ki prepušča vsakemu posamezniku, da se po svoji volji in pc svojih interesih odloči za eno ali drugo državo. S tem je dopuščena možnost, da ostanejo tako na madžarski kakor na rumunski strani še močne tujerodne romunske, odnosno madžarske manjšine, ki bi mogle tvoriti med obema državama most, a tudi jabolko nadaljnjega spora. Posebno pozornost zasluži končno skle- V svojih govorih po razsodnem sklepu o madžarsko-rumunskem sporu sta nemški in italijanski zunanji minister kot glavna tvorca te razsodbe poudarila njen veliki pomen ne ie za uredi.ev spornega vprašanja med Madžarsko in Rumunijo, temveč za ves podunavski prostor sploh. Nemški zunanji minister Riobentrcp je svoja izvajanja zaključil z naslednjo važno pripombo: -»Po sporazumu, ki ga je Ru-m unija dosegla s Sovjetsko Rusijo v zadevi Besarabije in po načelnem sporazumu med Bolgarijo in Rumunijo, je bil danes po velesilah osi in obeh zainteresiranih d; 'a ah z razsodbo dokončno rešen poslednji probh m v dunav: !:om prostoru. Ustvarjeno je dokončno stanje. Prepričan sem, da je stvor jena s tem čvrsta osnova za prijateljske odnose med Madžarsko in Rumunijo. t Te besede nemškega odgovornega državnika odkrivajo ne le načela, ki vodijo velesili osi nhn-Bcriia pii reševanju poedinih visečih vprašanj na evropski celini, odkar sta na njej obe temveč tudi željo dunavja sleherno možnost kakega rožljanja s sabljo zaradi nerešenih vprašanj. Flibbentrop je pri tem posebej naglasil, da je z razsodno rešitvijo madžarsko-rumun-sk:ga spora :dokončno rešen poslednji problem v donavskem prostoru«. Ali je s to izjavo mišljen samo ožji podunavski pr stor ali vse Podunavje v širšem smislu te besede, terej z vključitvijo Balkana, iz Eibhentropovih izjav ni neposredno razvidno, dalo pa bi se na to sklepati po nje-gc vi omembi načelne rešitve bolgarsko-runsunskega spora. Vsekakor mislimo, da po likvid? cijj teh problemov na baikansko-podunavskem področju ni več takšnih ali ■'mi cdločujcči velesili, obeh. da izločita iz Po- Munkač H < V«' -rr J J"^ebrccin ; F/ #H/!W|!#!lli| i i ,-ir ! J /..!i\ ' hi I JI i 11 Eeju jI C,-' - IC /i<=>'.'.>*idi« • i l« . 1. ® „ » I i /i" . ■!>' 1 i \ -i \ pejnTa \ i.-., \ Ar.a O ' er^!V3T I j En r i1 a i \ j j I ' Teiv»i«iw,....... • o. „ ^'Alb? Juha - " (Ka-libural " 5ib-u i ) \ Vriac »•> \*sntCvo; \ ihf/ N 3 i / V* yy.raoJJ»v«c A\ g ^ Ztjecar Z> o podobnih problemov, ki bi resno ogražali mir tega piostcra. Zato smemo pričakovati. da bo po dunajski razsodbi zares na-s c pila doba plodnega podunavsko-balkan-skega sodelovanja, ki ga nič več ne more motiti. Kakšne bedo posledice dunajske razsodbe. danes sicer še ni mogoče reči. Neposredno pa ni mogoče prezreti, da je Madžarska z njo uresničila velik del svojega velikega revizionističnega programa, že s pr\o dunajsko razsodbo pred dvema letoma (2. novembra 1938) je od bivše ČSR pridobila skupno 12.000 kv. kilometrov zemlje ter okoli 1.035.000 prebivalcev, tako da je povečala svojo površino od prejšnjih 93.000 kv. km na okoli 105.C00 kv. km, svoje prebivalstvo pa od prejšnjih 9.000.000 na okoli 10.100.000. Seveda je s tem povečanjem površine in prebivalstva v veliki meri rešila tudi svoje zahteve po vključitvi svojih rojakov v bivši ČSR, kjer jih je bilo nad pol mjlijona, v svojo državo, obenem pa je s temi priključitvami znatno že tedaj povečala svoje tujerodno prebivalstvo, predvsem na škodo Slovakov, deloma Čehov in seveda predvsem podkarpatskih Rusinov. ki jih ie vključila v svoje državno telo okoli fz0 000. že tedaj so statistike navajale, da se je odstotek madžarskega prebivalstva na Madžarskem znižal na približno 82°». pri čemer so statistike upoštevale madžarske uradne podatke o odstotku tujerodnih manjšin na Madžarskem pred novimi spremembami, kakor iz-hajajo iz nasledniih številk: Nemcev 6.1 "'o, Židov 6 •'». Slovakov 2 "'.>. Rumunov 0.5"'», Srbov in Hrvatov 0.7% itd. Tečno razmerje Madžarov in drugih narodnosti pa je bilo že tedaj težko ugotoviti spričo nasprotij ->čih si podatkov prizadetih. t-pvj^oV^To šp približno to.GOO kv. km transilvanskega ozemlja. nitev dveh ločenih dvostranskih manjšinskih pogodb med Nemčijo na eni ter Madžarsko in Rumunijo na drugi strai. Ti dve pogodbi, ki pomenita po svojem besedilu v marsičem popolno novost na področju manjšinskih pogodb na splošno, pa tudi posebej v zvezi z doslej sklenjenimi podobnimi pogodbami tretjega rajha z drugimi državami, dajeta nemški manjšini na Madžarskem in v Rumuniji vsestransko privilegiran položaj. Kolikor je glede Rumunije dopuščena glede Nemcev možnost, da se izrečejo za izselitev v Nemčijo po podobnih zgledih drugod (na primer v Baltiku ali v najnovejšem času v Besarabiji), so n6ve manjšinske določbe glede Nemcev posebnega pcmena zlasti za Madžarsko, ki ima v svojem okviru po lastnih statističnih podatkih okoli 6% nemškega prebivalstva ali nad 600.000 Nemcev. Razen tega pa predvideva nova pogodba tudi pravico do tako zvane disimi-Iaeije, to je pravico pomadžorjenih Nemcev, da se s prevzemom svojega starega nemškega imena spet izrečejo za Nemce O tem se je pred letom dni vodila velika debata v madžarskih listih in so se mnogi ugledni madžarski manjšinski strokovnjaki izrekli proti takšnemu postopku. Po novi pogodbi bodo morali Madžari to pravico Nemcev upoštevati, kakor bodo morali upoštevati tudi njih pravico do izpo-povedovanja r.arodno^ocialističnih n?čel, glede česar je bilo doslej tudi precej polemike in notranjih trenj. Tako nam dunajska razsodba v zvezi z ostalimi sklepi kaže velik pomen dunajskega sestanka ne le za ves podunavski prostor na splošno, temveč še posebej tudi glede na nadaljnji razvoj v obeh neposredno prizadetih državah. Medtem ko Velike Rumunije ni več. je nastala Velika Madžarska, ki je postavljena pred niz važnih in perečih problemov. TO w? m ml dlčš Vprašanja saadaSfsafe p?eszr®eiitve države > Hrvatski dnevnik« razpravlja o izgledi/; pospešene nadaljnje preureditve države ter piše med drugim: »Tudi liublianski »Slovenec« ie ponovil svate zahteve, da se ustanovi posebna banovina S'oveniia. O obeh hrvatskih oblinah Strisovi in Raz-ki 'žiii. n!kd-«r nista pripadali slovenskim pokrajinam in ki sla v nacionalnem pogledu hrvatski. »Slovenec« pri tei priložnosti nič ni rekel Toda odstranitev spominska plošče na tisečletnico hrvatskega kraljestva v va?i Gibini sigurno ne be koristila onim malenkostnim šovenči-čem. ki še ne razumelo, da ie ?a nami čas. ko se je brez pos edic mogla delati krivica hrvatskemu narodu.« Nato poudaria »Hrvatski dnevn k«. da je p! ?šlo lani do ustanovitve banovine Hrvatske med drugim tudi zato da se ie osi-guralo sodelovanje Hrvatov v d-žavnih po:; I i h. Srbi. Hrvati in muslimani sodelujejo pri vodstvu države že od t>rei Z ot-verjeno rano hrvatskega vprašanja država ni megla iti evropski vojni nasproti. Ureditev položaja srbskega in slovenskega nareda ter muslimanske skupine ni bilo tako nujna, kakor ureditev položaja hrvatskega nareda. »Hrvatski dnevnik« poudarja. da sicer zahteve muslimanov za Hrvate ne bi predstavljale nobenih težav in tudi. kar se Slovencev tiče ne bo težav. če bodo uvidevni. Kar se na tiče Srbov. ie vprašanje mnogo težie. »zlasti v zadevi razmejitve hrvatske in srbske interesne sfere in obsega srbske edinice.« »Hrvatski dnevnik« posebei podčrtuje. da Hrvati nikakor ne bi mogli pristati, da bi se vsi kraji izven Hrvatske, dravske banovine. Besne in Hercegovine, enostavno proglasili za srbsko edinico a še manj bi mogli pristati, da bi tei edlnici pripadlo tudi področje Bosne in Hercegovine. Glavno glasilo HSS predvideva, da bi se mogla pri razpravi o tem vprašanju nasprot-stva znatno poostriti in strasti hudo razgreti. List se vprašuie. da-li bi taka razprava v današnjih časih bila koristna za državno zaiednico in ne bi li državi več škodila nego koristila. Razgovarjati se o tem seveda da V politiki končno ni ničesar nemogoče in zato tudi ni i7ključeno. da bi se v tem vprašanju moglo priti do sporazuma — zaključuje »Hrvatski dnevnik« svoja skeptična razglabljanja. Iz samega sebe ssorce brije Slednjič je »Slovenec« v svoji masouski vojni prijadral v vode stvarnosti. Opustil je svoje ogorčene in zanosne deklamacije ter se je pričel iz samega sebe norčevati. V odgovoru na naše vprašanje, zakaj ni v Ljubljanski loži, o kateri je trdil, da obstoji v obliki nekega venčka. izvršena, kakor drugod, preiskava in zakaj nam »Slovenec« ne pove, kdo so opasni slovenski masoni in kaj so počeli, pravi, da oblaiti masonskega templja v Ljubljani niso odkrile, ker je bila vsa njegova notranja oprava z masonskim bogom, prerokbami, cbredniki, plašči in svečniki, purami, prašički in piščanci ter slactkosnednimi d?serti vred prenešena v »Jutrovo« redakcijo. Tu se sedaj opravljajo framazonske ceremonije in prižiga kadilo Neimaru. Mi bi le dostavili, da inventar, ki nam ga je izročil »Slovenec«, ni popoln. Manjka glavni instrument, znamenite framazonske klešče, ki jih gospodje v Kopitarjevi ulici ne dajo in dajo iz rok. Te klešče po so, ako smemo verjeti razlagam »Slovenčevih« strokovnjakov, ravno atribut vrhovne oblasti in brez njih ne moremo odpreti pribežališča za preganjane svobodne zidarje, kakor to želi »Slovenec«. Dajte torej klešče, gospodje! Toda šalo na stran! Celjska »Nova doba« upiavičeno vprašuje »Slovenčevo« gospodo: Kaj mislite, ljudje božji? Ali ne bilo v današnjih dneh gospodarske in moralne kiize bolj potrebno, da se vsi združimo v skupnem prizadevanju, kako bi pošteno cdpomogli za naš vsakdanji kruh pretežni večini našega naroda, ki se ga polašča obup ? Tudi rotai^jsi so prišli na visto Glasilo nemške manjšine v Sloveniji, »Deutsche Nachrichten«, obširno beleži »Slcvenčeve« napade na sokolstvo in na druge organizacije, ki da so pod vphvom masonov. Ker je »Slovenec« omenil tudi skavte, pravijo »Deutsche Nachrichten«, da je »šele sedaj razumljivo, zakvi je to mladinsko gibanje tako pvotinemško. Marsikateri voditelj skavtskega pokreta je rna-son, rotarijanec. ali sicer internacionalno vsmerjen in zaradi tega nasprotnik mladih narodov in njihovega stremljenja.« V tej zvezi napadajo »Deutsche Nachrichten« tudi rotarijance. Sklicujoč se na »Slovenca«, da je prvi podstarešina Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije dr. Ecilajčič ma-son, opozarjajo »Deutsche Nachrichten«. da je bil dr. Belajčič leta 1933/37 guverner jugoslovenskega rotarijskega distrikta. Nemškemu glasilu se zdi dokazano, da so s tem odkrite tesne notranje zveze med masonstvom in rotarijanstvom. Obe organizaciji sta v ostalem odvisni od inozsri-stva in imata tudi slični ceremonijel, razlika je pa v tem, da se pojedine masonov vrše po končanih posvetovanjih, dočim ro-tarijci najprej večerjajo in šeie potem iaz-pravljajo . . . Kaj bodo sedaj rekli odlični prijatelji Kopitarjeve ulice, ki so člani naših rota-rijskih klubov, ko je postalo »odkrito«, da za nje še v mnogo večji mert velja, kar je »Slovenec« govoril o članih sokolskih organizacij ? Gcspc&arok« cciKen Dobrodže Švicarski list »Journal de Geneve« ie objavil te dni zanimiv prikaz gospodarskega pomena Dobrudže. Posnemamo ga za naše čitatel je: »Narodnostno ni Dobrudža nikdar prenehala biti bolgarska. Odcepitev tc pokrajine od Bolgarije se je zato vedno smatrala kot velika krivica. V gospodarskem pogledu je odcepitev tega »predela zlatega žita« pomenila z Bolgarijo občutljivo izgubo. To dokazujejo sledeče številke: Južna Dobrudža je izključno poljedelska dežela. Obdelana zemlja obsega 664.088 ha, kar predstavlja 30.24% površine te dežele, a 12.5", v primeri z vso obdelano zemljo Bolgarije. Zemljiška posest je razdeljena takole: posestva do 5 ha tvorijo 54»/« vseh posestev v Dobrudži, medtem ko tvorijo v Bolgariji 68.7%; srednja posestva od 5—10 ha predstavljajo 43.4"/,, vseh posestev v Dobrudži, medtem ko znaša ta odstotek v Bolgariji sarno 31' t: delež velikih posestev preko 50 ha znaša v Dobrudži 2.6'Vo, v Bolgariji pa samo 0.3%. Po splošnem popisu iz leta 1910 je imela Dobrudža, ki je bila tedaj del Bolgarije, 156% vseh železnih plugov v Bolgariji. 42.4« n vseh setev, 22.75% vseh konjev, uporabljivih za poljedelstvo itd. Kakšno izgubo je utrpela Inka v Varni zaradi odcepitve Dobrudže, najbolje dokazuje padec izvoza iz te luke od enega milijona 52.000 registrskih ton v letu 1911 na 700.000 ton po letu 1913. Zsas&aj Sffanoaske mladinske crganizacije Glede na napačna prikazovanja francoske mladinske organizacije kot navadnega posnetka podobnih polcretov v totalitarnih državah so v Vichviu izdali naslednje pol-uradno pojasnilo: »Francoske mladinske organizcaiie niso niti politične, niti verske formaeje. Pobude za ustanovitev mladinskih crsanizacii izhajajo samo iz mora'nih in gospodarskih nagibov. Vsaka strankorsko-politična zamisel ie pri tem izključena. Tako p:ziva na primer udruženie »Tovarišev Francije« prostovoljce od 16. do 20. leta starosti na delovna taborišča, ki jih otvaria na podeželju z namenom, da nudi origlašen-ccm smernice intelektualne in f;zične vzgoje ter navajanja h koristnim delom. Del te mladine se bo P-svetil dalu za preskrbo države s hrano preko zime. Povsod bodo zgraioni Mladinski domovi, ki naj po- stanejo zbirališča vse zdrave, za delo vnete mladine. Ne da bi spremenile svoja pravila, so se pridružile novi mladinski organizacij tudi nekatere dosedanje organizacije. kakor na primer skavtska Vlada seveda z vsemi sredstvi podpira te mladinske pobude za samostojno organizacijo, ki bo pod nadzorstvom ministrstva za družino in mladino. S tem mlad;nskim gibanjem v okviru »Tovarištva Francije« pa se ne smeio zamenjati organizacije, ki jih predvideva zakon z dne 27. julija 1940. ki naj zbirajo mladino pri športnih tekmah, javnih in poljedelskih delih in ki se nanašajo samo na rekrute letnikov 1919 in 1920. ki jih po pogojih prem ria ni več mogoče uvrščati v vojsko. Ta odredba ima namen preorečiti brezpo-elncst mladih liud: ter jih uporabiti za splošno koristna dela v državi.« Nove Sdasižsae giatsaazije Beograd, 31. avg. p. Današnje »Službene novinec objavljajo kraljev ukaz na predlog piosvetnega ministra, ca se s pričet-kom šolskega leta 1940/41 otvorijo v Beogradu popoma moška klasična gimnazija, v Sifcrnskiii Karlovcih klasična gimnazija, in ukine re-'na, v Sarajevu I- moška klasična in v Skoplju I. moška klasična gimnazija. ■ FsSressii sunki v Datesc-Zji ast Hercegovini Dubrovnik, 31. avg. o. V pretekli noči okrog 2.30 je nastal v Dubrovniku precejšen potres. I red njim je bilo slišati močno podzemsko grmenje. Mnogo ljudi je pril-ežaio iz stanovanj na ulice, a so se kmalu pomirili, ko se potresni sunki niso ponavljali. Mostar, 31. avg. o. Kmalu po 2. uri je nastal v Mostaru in okolici zelo močan Potres je z nekaj presledki trajal nad 60 domove. O škodi, zaenkrat še ni vesti. Potres je z nekaj zresledki trajal nad 60 sekund. inseri£ajte v tfJUTRU"l avtor »Učbenika življenja« sprejema dnevno v hotelu »Metropol«, Ljubljana od 16. do 18._ Frg&ranbesta in Na Hrvatskem so energično zagrabili problem prehrane. Zagrebška občina je ustanovila poseben aprovizacijski odoor, ki ima nalogo, osigurati prehrano Zagreba. Poleg tega je bil ustanovljen banovinski aprovizacijski odbor za celo Hrvatsko. Zagrebško aprovizacijo bodo organizirali s sodelovanjem trgovcev. Banovinski aprovizacijski odbor bo posloval zlasti preko nove ustanove društva »Pogod« (hrvatski Prizad), ki je že nakupil 1200 vagonov pšenične moke ter jo pospešno razpošilja v razna mesta, kjer je zavladalo pomanjkanje moke. Posebno v Splitu je postal položaj zadnje dni zelo kritičen. Novosadski ;Dan« poroča, da so pričeli producenti v Vojvodini kopičiti žito in da nihče ne misli na njegovo prodajo. Premožnejši posestniki kupujejo na debelo pšenico od siromašnih in jo zbirajo v svojih ka-ščah, ker je med njimi razširjeno prepričanje. da se bo cena pšenici dvignila še do 500 din za 1C0 kg. »Dan« nakazuje, da so te špekulacije tem bolj olajšane, ker je bilo plačanje zemljarine odgodeno od 1. avgusta na 1. november in torej producenti lažje čakajo s prodajo. Kakor poročajo iz Novega Sada, do sedaj še ni bila izvršena rekvizicija pšenice niti v enem slučaju. k vprašanja V zadevi prepovedi izvoza drv iz banovine Hrvatske, ki je povzročila v Vojvodini težko krizo v preskrbi s kurivom, sedaj službeno objavljajo, da je zagrebška banska oblast odobrila, da smejo šumska podjetja do 50 odstotkov svojih zalog izvažati izven banovine Hrvatske. Medtem je nastala nova afera, železo-livarne na Hrvatskem so predložile banski oblasti spomenico, v kateri se pritožujejo, da je topilnica v bosanskem Varešu, ki spada v koncern »Jugočelika«, že od maja ustavila debavo surovega železa. Od zunaj je dobava takega železa danes onemogočena in hrvatske livarne imajo samo še za nekaj tednov surovin. Ako ne dobijo pravočasno surovega železa iz Vareša, bo ostalo brez kruha okrog 1000 delavcev. Oblastno nadzomištvo cen je prepovedalo v Zagrebu prodajo riža iz Južne Srbije, češ da je slabše kakovosti, nego italijanski in bolgarski riž, cene pa so višje. Odobritev teh višjih cen bi po utemeljitvi banske oblasti imela neugoden vpliv na cene riža sploh. Poleg tega pa bi to značilo podpiranje neutemeljenih zahtev južnosrhijan-skih pridelovalcev riža. V Dubrovniku je magistrat prepovedal prodajo moke izven granice dubrovniškega sreza.., Glavna kolektura drž. razr. loterije »VRELEC SREČE« ALOJZIJ PLANINŠEK, LJUBU AN A, BEETHOVNOVA 14, javlja izid žrebanja z dne 31. avgusta 1940, V. razreda 40. kola: DIN 80.000.— št. 2116 DIN 60.000,— št. 32307 DIN 20.000.— št. 4973 57201 DIN 16.000.— št. 72493 DIN 12.000.— št. 2129 20288 57585 71201 PO DIN 10.000 — 2113 7391 17482 24207 48721 59357 60909 81870 PO DIN 8.000 — 2823 7815 12564 19249 52288 57537 63260 64221 67073 69495 75791 85842 PO DIN 6 000.— 4839 6299 28273 32719 34936 51880 56837 73976 75292 PO DIN 5 000,— 29251 37078 46848 51222 66444 74591 90438 PO DIN 4.000 — 9916 10117 12259 35147 36873 39658 52573 54302 55696 81987 82976 86646 98539 98913 19005 26203 42879 43446 65800 66682 93372 95864 20047 28851 69401 72923 4999 7068 29786 31944 46950 50613 75996 77148 95939 97320 Nadalje je bilo Izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1.000.—. Ker so bili dobitki javljeni telefonično eventuelna nomota ni izključena Prihodnje žrebanje bo v ponedeljek, dne 2. septembra. Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec ?reče« naj srečke takoj predložijo v izplačilo. Gospod Otvoritev je velese Ljubljana, 31. avgusta Ob obilni udeiležbi odličnih gostov in ostalega občinstva je bila danes dopoldne slovesna otvoritev jesenskega ljubljanskega velesejma. Ker letos redne pomladanske velesejemske prireditve m bilo, je bila slav-nost otvoritve velesejma tembolj prisrčna in razveseljiva čeprav je bila priprosta. Kmalu po prihodu kraljevega zastopnika generala Ferda Janeža le stopid pred mikrofon predsednik upravnega odbora ljubljanskega velesejma Avgust Praprotnik, ki je pozdravil zastopnika Nj. Vel kralja, nadalje zastopnika viadc bana dr Natlačena, knezoškofa dr RoimdUb, Komandanta divizijske oblasti div generala D. Ste-fanoviča, zastopnika trgovskega ministra načelnika I istenjaka zastopnika vojnega ministra polkovnika Partei a zastopnika poštnega mimstra Žekovica, zastopnika finančnega ministra direktorja Mozetiča. ko-mandata žandarmen ;e polkovnika Barle-ta, polnošteviln. zbrani konzularni zbor zastopnika zagrebške trgovinske zbornice podpredsednika Dragana Trnstega in tajnika dr. Festetiča ter številne zastopnike vseh važnejših kulturnih gospodarskih in socialnih ustanov in organizacij. Otvoritve, sta se med drugim udeležila tudi zastopnik poslaništva SSSK Pavel Pr3vdm in predsednik Mariborskega tedna ar. Pranjo Lipoild. Govor predsednika Avgsssta Prapristislka Predsednik Avgust Praprolnik ie v svoje govoru orisa! pomen letošnjega velesejma. Letošnjo prireditev prirejamo v ne-všečnih časih, ko povzroča dolgonajna vojna med največjimi gospodarskimi silami v gospodarskem življenju velike mor nje. Od gospodarskih krogov zahteva sedanjost mnogo več, nego kdaj prej Na^a država Jugoslavija hoče sredi teh težav živeti delati in vztrajati V nujn; solidarnosti mora vsakdo izvršiti svojo nalogo v na popolnejši meri. Med posebno važne ustanove spadajo v tem okviru nepogrešno tudi vele-sejmi. Za vse slovensko gospodarstvo pa je zlasti važen ljubljanski ve'esejem, ki nam nudi sliko naše gospodarske sposobnosti in tvornosti in nam nudi pregledno revijo naše gospodarske pripravljenosti in zmožnosti, je pa obenem odlična afirmacija naše kulturne prizadevnosti ter gospodarske in kulturne solidarnosti. Letošnji velesejem prirejamo sredi uničevalne vojne. Toda navzlic oviram, ki jih povzroča današnji čas, smo postavili pester svojevrsten in mnogoličen spored, poučen in zanimiv za najširše plasti prebivalstva. Predsednik je nato opisal posamezne oddelke in razstave na velesejmu, nakar se je zahvalil vsem, ki so pomagali z dobrimi nasveti in željami. Izrazil je zadovoljstvo, da ima naš velesejem toliko prijateljev in pospeševalcev. V teku zadnjih let je moral sredi izrednih razmer tudi ljubljanski velesejem preko velikih nevšečnosti. Sredi teh borb pa je bi! deležen blagohotne naklonjenosti ter velike moralne in gmotne podpore od strani naših prvih go-spo&k. Iskreno se je zahvalil vsem, ki so pomagali velesejmu z naklonjenostjo in razumevanjem, zlasti tudi pri pripravi načrtov za preureditev sejmišča, ki ga bomo rstvo skesa v bližnji bodočnosti videli v novi moderni ureditvi Našemu velesejmu je pokrovitelj naš mladi vladar Nj. Vel kralj Peter II., ki mu je predsednik ob zaključku svojega govora zaklica! v znak neomajne vdanosti trikratni »2'vel!«, nakar je vojaški godba zaigrala državno himno. Predsednik Pra-protnik je nato zaprosil bana dr Natlačena, da v imenu vlade otvon letošnji velesejem. Gsvor bana dr. Natlačena Ba n dr. Natlačen je v svojem govoru poudaril, da razmere, v katerih živimo niso ugodne za prireditve. Še noben dosedanji velesejem se ni pripravljal in vršil pod takimi okolnostmi, kakor sedanji Navzlic temu so velesejmski prostori zopet oživeli in veselo vrvenje jib bo skoro napolnila. Tako se bo letošnja prireditev častno uvrstila v dolgo vrsto dosedanjih velesejm-skih prireditev Prav zaiadi tega se mora- mo današnjega dne tem bolj vesditi in smo ^ prirediteljem za njihov trud tem bolj hvaležni Tudi naše priznanje, ki ga izrekamo za njihov uspeh je tem bolj iskreno in prisrčno. Veselje do dela, smotrnega in ustvar-jajočega, zaupanja v lastno tvorno moč, zdrav optimiztm, ki ne išče temnih senc, ampak senčnih potov, vse to nam more lajšati težave sedanjega časa in nas popeljati iz težke sedanjosti v boljšo bodočnost. Ogled posameznih razstav Ko je ban proglasil, da je velesejem ot-vorjen. so si povabljeni gostje pod vodstvom predsednika Praprotniki ip ravnatelja dr. Dularja z velikim zanimanjem ogledali številne razstave Ogled je trajal skoro pol drugo uro. Opoldne je bilo na sejmišču že vse polno obiskovalcev, ki so si z velikim zanimanjem ogledovali predvsem razstavo aktivne rn pasivne obrambe pred napadi iz zraka, ki zavzema pretežni del velikega paviljona ob desni strani pri vhodu, kakor tudi zanimivo rastavo motornih in brezmotor-nih letal in modelov. Posebno privlačnost sta vzbudila dva lahka protiletalska topova, okrog katerih je b'!a ves dan največja gneča. Tudi razstava zobne tehnike vzbuja med obiskovalci mnogo zanimanja, prav tako kakor ostale razstave, zlasti razstava malih živali, razstava o naši vsakdanji prehrani, razstava cvetja in zelenjave, razstava likovne umetnosti, ter razstava pohištva in industrijskih izdelkov, ki zavzema štiri velike paviljone o maksimiranju csn v trgovini na drobno že v včerajšnji številki smo objavili be-sečilo najnovejše uredbe o kontroli cen na drobno, ki jo je izdal ministrski svet. S to uredbo je razširjen sistem maksimalnih cen za kontrolirano blago na detajlno trgovino. Po uredbi o kontroli cen imamo sedaj okrog 60 raznih predmetov, za katere določa banska uprava prodajne cene. Te cene pa veljajo samo za proizvajalce, ve-letrgovce in uboznike, ker doslej ni bilo obveznih predpisov o maksimalnih cenah za iste predmete v trgovini na drobno. To stanje je sedaj likvidirano z izdajo uredbe o kontroli cen na drobno, ki je bila že v petek objavljena v »Službenih novinah« in je s tem dnem tudi stopila v veljavo. S to uredbo se pooblašča urad za kontrolo cen. da sme za predmete, za katere je predpisana kontrola cen v trgovini na debelo, določiti tudi cene v trgovini na drobno, in sicer na ta način, da bo predpisal bodisi maksimalne prodajne cene na drobno ali pa bo odredil največji kosmati zaslužek v odstotkih, ki ga bo maloproda-jalec lahko pribil k efektivnim nabavnim cenam. Urad za kontrolo cen sme pooblastiti tudi banske uprave, da po njegovih navodilih na svojem poiročju maksimirajo cene na drobno v tem smislu. Medtem ko morajo trgovci na debelo zahtevati odobrenje prodajnih cen kontroliranega blaga od banske uprave, trgovci na drobno niso dolžni zahtevati tako odobrenje prodajnih cen. Po uredbi jim je prepovedano prodajati blago po višjih cenah, kakor so one, ki bodo določene v smislu te uredbe. Prestopki se bodo kaznovali po uredbi o pobijanju draginje. Izjava trgovinskega ministra Ob izdaji gornje uredbe je trgovinski minister dr. Andres dal za tisk izjavo, v kateri pojasnjuje sedanji režim cen in pomen novih ukrepov. Sistem kontrole cen se pri nas oslanja na uredbo o pobijanju draginje, ki pooblašča trgovinskega ministra, da v sporazumu z ministrom za socialno politiko in ostalimi zainteresiranimi ministri izda uredbe o kontroli cen na debelo in drobno. Na podlagi tega pooblastila je trgovinski minister izdal 5. februarja znano uredbo o kontroli cen v trgovini na debelo in je postopno razširil to kontrolo na okrog 60 predmetov. Istočasno je bil ustanovljen strokovni aparat, ki ga tvorijo danes urad za kontrolo cen in oblastni kontrolorji, ki v sodelovanju z banskimi upravama izvajajo predpise te uredbe. kontrola cen po februarski uredbi pa je imela veliko pomanjkljivost, ker je pustila na strani cene v trgovini na drobno. Od samega pričetka je bilo jasno, da pri tem ne more ostati, če hočemo uvesti res uspešno kontrolo. Te pomanjkljivosti pa ni bilo mogoče takoj odpraviti. Cene predstavljajo kompliciran mehanizem, zato zahteva njihova kontrola, zlasti v času izrednih gospodarskih razmer, strokovno organizacijo kontrolne službe, ki je prej niso imeli," med tem ko so v drugih državah ta kontrolni aparat ustvarili že pred vojno. Plačilni premet s Slovaško Narodna banka je na osnovi pooblastila finančnega ministra izdala navodila za izvajanje sporazuma v plačilnem prometu, ki je bil sklenjen med našo Narodno banko in slovaško Narodno banko. Pri naši Narodni banki se otvori zbiralni račun Slovaške narodne banke, medtem ko bo na Slovaškem vodila klirinški račun Slovenska hipotečna a komunalna banka v Bratislavi. Oba računa se vodita v slovaških kronah. Preko kliringa se bodo vršila plačila jugoslovenskega blaga, uvoženega v Slovaško, in slovaškega blaga, uvoženega v Jugoslavijo, plačila stroškov za predelavo jugoslovenskega blaga v Slovaški odnosno slovaškega blaga v Jugoslaviji, nadalje plačila stroškov za prekladanje in vskladiščenje blaga, za patente in reklame, plačila stroškov za vzdrževanje skladišč in trgovskih zastopništev, provizije in stroškov zastopnikov, kolikor so ti zastopniki državljani ene od obeh držav, in naposled plačila stroškov jugoslovenskih državljanov, zaposlenih na Slovaškem odnosno "slovaških državljanov, zaposlenih v Jugoslaviji do zneska 2000 Ks odnosno 3000 din na posameznega koristnika na mesec. Preko klirinškega računa se bodo vršila tudi druga plačila finančnega značaja, kolikor bosta prej dali soglasje devizna direkcija Narodne banke in slovaška Narodna banka. Obveznosti, ki se glasijo na drugo valuto in ne na slovaške krone ali dinarje, se pretvorijo na Slovaškem v krone, v Jugoslaviji pa v dinarje po sredniem tečaju za dotično valuto v Bratislavi odnosno v Beogradu na dan pred vplačilom. Preračunanje slovaških kron v dinarje in dinarjev v slovaške -krone se bo do nadaljnjega vršilo Mi smo šli v vrtinec gospodarskih pertur-baeij, ki jih je izvala vojna, nepripravljeni. To naj upoštevajo naši kritiki. Potrebno je bilo ustvariti kontrolni aparat, najti potrebne ljudi in sredstva in postopno poseči v področje cen in oskrbe, kajti ni dovolj dekretirati cene. Navzlic težkočam, ki smo jih morali prebroditi in pomanjkanju kontrolnega aparata, ki smo ga morali šele ustvariti, smo dosegli tudi mnoge pozitivne rezultate. Danes pa imamo že organizacijo, ki nam omogoča uspešno kontrolo cen. Zato sedaj Ishko izpolnimo in razširimo kontrolo na cene v detajlni trgovini, da bo kontrola cen res uspešna. Od septembra lanskega leta so se pri nas cene znatno povečale, deloma upravičeno, pogosto pa tudi brez dovoljnih razlogov. V tskmi za dobički, ki je bila mogoča pri pomanjkanju popolne kontrole, so si mnogi nakupičili zaloge, kar je treba v bodoče energično in brezobzirno onemogočiti. Mi ne moremo dopustiti, da bi relativno pomanjkanje posameznega blaga omogočilo obogatitev posameznikov na račun naroda. Uredbe se morajo v celoti izvajati, če hočemo zaustaviti val draginje. Zato se bodo sankcije, ki smo jih predvideli, najstrožje izvajale, nakar opozarjam tako interesente, kakor tudi or-ga ie oblastev, kajti vsa kbo za svoje delo odgovoren. • Maksimiranje cen za moko v Vojvodini V zvezi z najnovejšo uredbo o enotni moki in enotnem kruhu je ban dunavske banovine dr. Branko Kijurina izdal odločbo o najvišjih cenah za moko v dunavski banovini. Za zdrob, belo moko, enotno krušno moko in otrobe so za področje dunavske banovine določene naslednje cene v mlinih: zdrob in bela moka »0g« 7.23 din za kg, enotna krušna moka 3.58 din za kg in otrobi 1.80 din za kg, vse brez vreč in skupnega davka. Za trgovino n* debelo je ba.n določil prav tako za področje svoje banovine naslednje cene. pri katerih pa je že vračunan skupni davek: zdrob in bela moka »Og« 7.63 Gin, krušna moka 3.83 din. otrobi 1.90 din. Na trgovino na drobno pa je predpisal naslednje cene: zdrob in bela moka 7.75 din, krušna moka 4 din, otrobi 2 din za kg. Gornje cene bodo več ali manj mero-dajne tudi za določitev cen v dravski banovini, pri čemer pa ie nrišteti prevozne stroške, večji znesek prometnega davka in občinsko trošarino. Ban dunavske banovine je obenem določil. da sme mlinar pri mletju pšenice na merico vzeti kot merico 13 kg od 100 kg pšenice. V tem je že vračunana izguba pri mletju, tako da mora mlin izročiti onemu, ki da mleti pšenico 87 kg mlevskih izdelkov. Ceno kruhu bodo določila 3reska na-čelstva za svoja nodročia. in sicer na podlagi določenih minimalnih cen. pri klirinških vplačilih in Izplačilih po tečaju 150 din za 100 Ks odnosno 66.67 Ks za 100 din. Izplačila iz klirinškega računa se vrše po kronološkem redu izvrSenih vplačil. Turistična izplačila do zneska 5000 dinarjev odnosno 3000 Ks mesečno za osebo se bodo vršila izven kronološkega reda. Pri vplačilu v kliring za blago, ki je bilo k nam uvoženo pred 12. oktobrom 1936 se obračunajo krone tako, da se za polovico zneska vzame tečaj 180.14 din za 100 kron, druga polovica pa se obračuna po tečaju, ki velja za novi uvoz, t. j. po tečaju 150 dinarjev za 100 Ks. Gospodarske vesti = Zasedanje jugo«l ovemSko-nOmSkega stalnega gospodarskega odbora bo Srde koncem septembra. Nedavno smo poročali, da se bo dne 10. septembra pričelo jesensko zasedanjega jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora in da bo trgovinsko ministrstvo do 5. septembra sprejemalo želje in pripombe gospodarskih organizacij, ki se nanašajo na vprašanje uvoza, izvoza in plačilnega prometa z Nemčijo, s protektoratom in državami, ki jih je zasedla Nemčija. Po najnovejših informacijah iz Beograda, pa je sestanek stalnega gospodarskega odbora, ki bo predvsem določal kontingente za tekoče gospodarsko leto in na katerem se bo razpravljalo tudi o vprašanju tečaja klirinške marke, odložen in se bo najbrž vršil Šele ob koncu septembra, verjetno v Dubrovniku. = Razveljavljen je banove odločbe o cenah kruha. V »Službenem listu« je objavljena odločba bana glede krušnih cen. Za čas, dokler pekarne ne dobe moke, mlete po uredbi o ukrepih za oskrbo prebivalstva in vojske s kruhom z dne 26. av- gusta t. L, se razveljavlja odločba o cenah kruha v dravski banovini, ki je bila izdana 24. maja t. 1. Do nove določitve cen enotnega kruha za dravsko banovino morajo peki pri določanju cen kruha upoštevati predpis čl. 8., odstavka 1., uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špektilacije (po 1. odstavku čl. 8. uredbe o pobijanju draginje je proizvajalcem, posredovalcem in prodajalcem prepovedano zah.evati za življenjske potrebščine in ostalo blago višjo ceno, kakor je tista, ki zajamči običajni in dovoljeni trgovski dobiček). — Iz trgovinskega registra. Vpisala se je naslednja tvrdka: »Santos«, družba z o. z. v Mariboru (nakup in promet gostiln, kavarn in pens ionov; osnovna glavnica 500 tisoč dinarjev, poslovodja 2iga Graf, vele-trgovec v Zagrebu). — Pri tvrdki »Oleum«, industrijsko trgovsko podjetje Tomažič Zvonimir. Ljubljana, je vpisana ustanovitev tvrdkine podružnice v Zagrebu (obratr.i predmet odslej: nakup in prodaja izdelkov iz mineralnega in vegetabllnega olja, tehničnih masti, kemično-tehničnih in mineralnih izdelkov, predelava surovin in polizdelkov kemično-trhnične industrije ter nakup ali zakup v Ljubljani ali drugje v državi ležečih, za obratovanje primernih nepremičnin). = Konkurz je razglašen o imovini Ivana Belcerja, trgovca z mešanim blagom v Celju (upravnik mase Mirko Hočevar, odvetnik v Celju; prvi zbor upnikov 11. septembra ob 9., prijavni rok do 5. oktobra, ugotovitveni narok 7. oktobra). ™ Dobave. Direkcija drž rudnika Velenje soreiema do 2. seDtembra nonudbe za dobavo svedrov za strojno vrtanje tro-polnih sklepal, črpalke za vrečo vodo železne pločevine, orodnega iekla ter avto-plaščev in zračnic, do 9 seot. za dobavo električnega aparata za destiliranie vod*, črpalke, svedrov za Dremoe. lomlieneea gramoza, avtomatskih oljnih stikal ter impre£tniranefi"r>e f"to-fraf^kega materiala, kercrkalii in tiskarskega na i H a. Blagovica tržišča ŽIVINA '+ Mariborski svinjski sejem dne 30 avgusta. Pripeljanih je bilo 115 prašičev in Pred 300 leti se je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili. Danes je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagodar narave trpečemu človeštvu Pa tudi za zdrave Je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge, pijete Rogaško slatino! svinj, proianih pa 79. Povprečne cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari prasci po 90 do 120 din, 7 do 9 tednov stari po 125 do -.d din, 3 do 4 mescev stari po 170 do 320 din, 5 do 7 mescev stari po 330 do 440 din, 8 do 10 mescev stari 450 do 600 din. leto dni stari po 700 do 1000 din. Svinje so prodajali po 8 do 10.50 din za kilogram žive teže. odnosno po 12 čo 16 din za kg i..rtve teže. Prihodnji svinjski sejem bo v četrtek dne 5. septembra. Prehrana ob priliki svečanosti v Ljubljani Vsem udeležencem svečanosti odkritja sporočamo, da je Delavni odbor za odkritje spomenika stopil v stik s strokovno organizacijo gostinskih podjetij glede ureditve prehrane na dan odkritja spomenika. Združenje gostilniških podjetij je s posebno okrožnico že opozorilo vsa gostinska podjetja v Ljubljani, da bodo pripravljena na večji poset. Cene bodo normalne, ker bodo gostinska podjetja uvaževala nacionalen in manifestativen značaj odkritja, katerega se udeleže vsi sloji našega naroda. Organizacija prehrane je povsem prepuščena gostinskim podjetjem, ki bodo kos vsakemu, tudi večjemu navalu. Drugega načina organizacije prehrane izven gostinskih podjetij ne bo. Društva in organizacije, ki bi si hotela rezervirati prehrano v gotovih lokalih, naj se pogode neposre no z onimi gostinskimi obrati, v iterih žele biti prehranjena. Priložnost za prehrano bo tudi na velesejmu. Vse udeležence pa tudi naprošamo, da so ob navalu v gostinskih obratih potrpežljivi in strpni. Sporočamo gostinskim obratom, da je do danes prijavljenih že 12.000 udeležencev. Ocenite po lastnih izkušnjah svoje priprave za prehrano. Delavni odbor bo v pogledu oceni -e nadaljnega števila udeležencev na tem mestu sproti poročal. Ca bodo gostinska podjetja, predvsem centralno ležeča. v položaju pripraviti vse potrebno. Prosimo vsa gostinska podjetja, da slede našim pozivom in sporočilom, ki bodo še nanje naslovljena. Poslednji odločilni boji na Mcjkcvcu Spomini ob proslavi 25 letnice usodnih borb Poročali smo, da bo 251etnica bojev na Mojkovcu svečano proslavljena. V naslednjem objavljamo nekatere spomine na to znamenito bitko. Malo pred sv. Miklavžem 1915 je dobila črnogorska vojska, zbrana na levem bregu reke Tare na mojkovski fronti zapoved: »Naši položaji na Tari se morajo braniti najodločneje in do poslednjega moža!« Začele so se ogorčene borbe okoli Mojkovca, borbe, ki so trajale tja do božiča in v katerih se je borilo 53.320 Črnogorcev, oboroženih s 155 topovi in 107 mitraljezami. Cele dneve se je vojna greča nagibala zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Sovražnikov smoter je bil zavzetje črne gore in je zbiral svoje čete v Gacku in Bileču. Cim bolj se je bližal božič, tem hujši so postajali boji, dokler niso dosegli vrhunca prav na sveti dan. Sovražnik je počasi napredoval. Črnogorci so z nadčloveškimi napori skušojti. držati svoje položaje. Čete z mojkovske fronte so izvedle napad na Lepenac. Položaji so prehajali iz rok v roke, dokler se ni posrečilo Črnogorcem, da so jih iztrgali sovražniku. Izgube so bile na obeh straneh velike. Medtem se je naglo razvijala katastrofa Črne gore. Sovražnik si je po srditem napadu dobil pot do Puka in ga zavzel. Borba se je vodila z bombami in dušljivimi plini. Katastrofa je bila neizbežna. Na seji črnogorske vlade je bil sprejet sklep, da se prosi za premirje. Sovražnik je bil že pred Cetin;'em. Kralj se je s svojim dvorom preselil v Podgorico ... Tragediji Srbije je sledil polom Črne gore. Topove treh baterij srbske vojske, ki so sodelovali v borbah na Mojkovcu, so vrgli v reko Taro. žrtve črnogorske vojske na Mojkovcu pa so ostale neme priče krvavih narodnih naporov in dragoceno jamstvo naše narodne svobode. Nov drZavni rekord jadralnih modelov Te dni je prispela iz Beograda vest, da je priznan nov državni rekord za jadralne modele mednarodne kategorije s časom 17 min. 21 sek. Postavil ga je 3. avgusta celotnega modela je 285 gr. Model nosi oznako P. B. — 6. S tem uspehom je g. Petek dokazal, da se ljubljanski modelarji lahko prištevajo med najboljše v državi. Ljubljanski Aero-klub je dobil prvi sad, ki ga je obrodilo prizadevanje za napredek modelarskega športa v Sloveniji. Upamo, da to ni prvi in zadnji uspeh naših odličnih modelarjev, kateri nas bodo gotovo še presenetili s kakšnim novim rekordom. Rekordni model P. B. — 6 bo razstavljen poleg drugih na jesenskem ljubljanskem velesejmu, kjer priredi ljubljanski Aero-klub svojo razstavo. Velesefem blizu Viča g. Božidar Petek, član podmladka Aerokluba na m. drž. realni gimnaziji v Ljubljani in sodelavec elitne modelarske skupine ljubljanskega Aerokluba. Gornji rezultat je bil dosežen s pomočjo Jakih termičnih struj, ki so model nosile v zraku. Rekordni model Je skonstruiral in izdelal g. Božidar Petek sam. Model je zgrajen iz balze in modačega materiala. Razp?tina kril meri 1620 mm, dolžina trup? 9^0 nv 1 obtežba kril na kv. dm.znaša 15.3 g i ■ Zdravilnost sloven-kih zdravil'še in toplic ie sološno znana. Lahko s° Da trdi. da sloves njih zdravilnosti ša ni Drodrl v vre kro?e. tako da vedno in vedno na d mi ljudi, ki tožijo zaradi do^otrajnih bolečin in bolezni. Te bolezni bi si že zdavnaj lahko 07dravili v kateremkoli ?lovenckem zdravilišču. Predvs°m so to raz^e ž:vrne bolezni, kot reum^tbem. išii^s in ne ral-gija. pri katerih dr -ga meJi~in~ka ^re^-stva skoro d^b^s^dno o-'Do**ed"> zdravljenja v zdraviliščih Da privede o do p<"P">l-neea ozdravlienia. Zelo razširiene ;n kliub temu na naravni račIr> malo zdr^vl;ene so želodčne in črevesne bolezni 'edvic me-huria in žo^a. ki s° rr1" t-^ko dai^ rvHi-a-viti v slovenskih zdraviliščih 7 r.a-Tio1'?-'m uepehom. O slovenskih z^ra il^čih ter niih zdravi'nosi i. o c-nahb;vania in zd^v-lienia v niih. bt>d-> mogli i^foTn^ati vsi Dosetn"'V' MuVian^ke^a v>'e-e:m^ v paviljonu ljubljanske in m^rb-r^0 tuj-skonrometne zvv.e. ki b~s+'> na veleseimu kolektivno razstavo si:venskega tujskega prom3ta. i.juumnHHPHHnHi n1 n v ■'fii £ Pf*$tt™ etfiftn? z***n V z v e družbe! dnov resno bolan. Ima 6 otrok, ki so že vsi preskrbljeni. Ker bo moral menda čakati po predpisih še 6 let (do 70 leta starosti) na skromno pokojnino ot: OUZD, mu že-llimo, da bi ni večer življenja v službi in izven nje preživel srečno in zadovoljno. Vodstvo steklarne se je spomnilo jubilanta z lepim darilom Mi mu pa iskreno čestitamo k zlatemu jubileju dela! Združenje brivcev, frizerjev in kozmetikov v Ljubljani je pretekli mesec odprlo moderno opremljen zadružni lokal v šelenburgovi ulici 6/1. nadstropje. Glavno zaslugo za ustanovitev tega lokala si je pridobil predsednik združenja g. Gjud Aleksander, ki je s skrajno požrtvovalnostjo in nesebičnim idealizmom vložil v to stvar mnogo časa in truda. Lokal, ki je najmoderneje urejen, je namenjen učnim tečajem. V njem pa se bodo tudi polagali pomočniški in mojstrski izpiti Epilog k nesreči na Veleli Itn Podrobnosti o najdbi in prevozu trupel inž. Mire Rechnitzerjeve in Vite Gtoničarjeve V naših dnevnikih, posebno v onih iz prestolnice, je bilo o tej nesreči toliko netočnih podatkov, da se mora človek čuditi siromaščini naše poročevalske službe, še bolj fantastične vesti pa krojile v ustnem izročilu, tako na primer, da smo v Ljubljani pokopali razno krsto, in še bogve kaj. Bodi mi kot ožjemu sorodniku pokojne Vite Otoničarjeve dovoljeno, da podam tu iz prve roke nekaj pojasnil, ki bodo dale zadevi pravo lice. Mnogoštevilni izrazi so-žalja užaloščeni družini in veličastni pogreb so pokazali, da je ta katastrofa odjeknila globoko v narodu in ne bo tako kmalu pozabljena. Saj je bila med vsemi žrtvami najmlajša naša Vita, cvet življenja, pa jo je bilo zato še posebno škoda. Kašo javnost bodo te vrstice gotovo močno zanimale, tem bolj, ker slone na avtentičnih podatkih in so napisane brez vsakega retuša. Zvesto prijateljstvo Vsako poletje je prebila Vita nekaj tednov ob morju, ki ga je ljubila nad vse. Tako se je lani na Korčuli seznanila s simpatično inženjerko Miro Rechnitzerjevo, soprogo mladega inženjerja Antona Rech-nitzerja, šefa pogona v cementni tvornici v Podsusedu pri Zagrebu. Oba zakonca sta bila velika prijatelja slovenskih planin in našega naroda ter sta posebno kot zimska športnika rada prihajala med nas. Gospa Mira pogosteje kakor soprog, ki so ga zadrževali službeni posli. Zanimivo je, da se je gospa Mira kot Hrvatica tako naučila našega jezika, da jo je vsakdo smatral za rojeno Slovenko. Z Vito sta si tudi dopisovali, in čudno, skoraj vselej sta se pismi srečali na poti. Dasi je bila gospa Mira deset let starejša crl Vite. sta se začudo ujemali v najtesnejšem prijateljstvu. Dogovorili sta se, da tudi letošnje poletje obiščeta morje v Kašte-lih in da se popeljeta tja z aeroplanom, kar bi bilo za obe novo doživetje. Prav za prav je imela Vita to že več let v načrtu, samo da ji je zaskrbljena marna vedno branila na aeroplan in ji zato ni hotela podpirati potrebno privoljenje, s kakršnim se mora izkazati mladoleten potnik na letališču. Povabilo na pot Viti se je namreč pogosto sanjalo, da se je stara mama, ki je umrla pred nekaj leti . pripeljala z aeroplanom na obisk. To naj bi bilo po mamini sodbi živo svarilo, da preti hčerki nevarnost, pa se je zato tako branila podpisati. Vita pa ni odnehala. Letos je bila polnoletna, pa se je lahko sama podpisala. Na veliki šmaren smo se poslovili v Vikrčah, kjer sta živeli z mamo na mojem posestvu že tam od maja. Zaman je mama pri odhodu še enkrat posvarila hčerko, naj se nikar ne spušča v nevarnost. Vita. kakor da ni čula, je veselo pomahala z robcem — v zadnji pozdrav. V četrtek 22. avgusta je prišlo pismo iz Zagreba. Vita je na kratko sporočila, da se ta dan odpeljeta z gospo Miro na tako zaželeno pot. Takrat, ko je mama brala te kratke vrstice, so v viharju tolkle deževne kaplje po oknih. S strahom se je ozrla ven, kakor da stoji tam nekaj groznega in se nikamor ne zgane. Ali je res šla v takem in ali —? Saj si ni upala ubožna tega niti v mislih izreči... Tisto uro Vite ni bilo več. Mama je nekaj slutila, zakaj ves dan je hodila okrog hudo vznemirjena in večkrat smo jo čuli, ko je vzdihnila le bolj sama sebi: »Vita, Vita!« Materine sanje . • • Drugo jutro nam je pripovedovala, da je v sanjah videla Vito med samimi belimi rožami, da jo je klicala, pa da se ji ni nič oglasila. Prepičana je bila, da pomeni to nesrečo. Nič ni pomagalo, da sem hotel osmešiti to »lahkovernost«, šla je z malo vnukinjo Metko po opravkih v Tacen. Medtem je prinesel sin Dušan iz Ljubljane novico, da je letalo izginilo in ga še niso našli. Pa da je nemški radio javil, da je letalo strmoglavilo ter zgorelo s potniki vred. Mamo da naj s kako pretvezo spravimo z opoldanskim vlakom v Ljubljano. Slabo srce ima, v Vikrčah pa ni zdravnika če bi bilo kaj treba. Ko se je mama vrnila, je vprašala za »Jutro«, da bi pogledala, ali kaj pišejo o aeroplanu. Koj se ji je zdelo sumljivo, da nihče ni hotel vedeti, kje je časopis. »Vita je mrtva, nikar mi tega ne prikrivajte! Lažje mi bo. če mi poveste resnico«, je terjala s sklenjenimi rokami, drgetajoča po vsem telesu. V Ljubljani so ji prinesli »Slovenski narod';, ki je z debelimi črkami sporočil, da cp je letalo le nekoliko poškodovalo pri zasilnem pristanku. Zvečer smo bil v Vikrčah spet dobre volje. še vem. da sem zafrkaval mater Danico zaradi tistih sanj o Viti in belih rožah. Ona p?, še ni prav verjela. In tudi spala ni vso noč. ... so se žal uressilsile V soboto smo izvedeli, zvečer je še radio potrdil: letalo razbito, vse mrtvo .. . Tiste sanje o belih rožah so vendar imele pomen ... V nedeljo zjutraj sva se z Dušanom napravila na pot. V Ljubljani naju je pre-streglo telefonsko obvestilo inž. Rechnit-zerja. da je našel obe in da ju prepelje do Zagreba. V torek so pokopali gospo Miro na Mi-rogoju. Kakorkoli je mogla grozota teh dni majati bit ubogega soproga, toliko ga ni mogla omajati, da bi ne bil pohitel drugi dan v Ljubljano in pomagal Dušanu spremiti potrto mater na Vitini zadnji poti. Pač višek plemenitosti, ki je more pokazati človek človeku. Ali ni ta blagi mož izgubil najdražje, kar ga je družilo sedem srečnih let! Kdo drug bi sodil, da bi gospa Mira še danes gledala božji dan, če bi ne bila prišla vmes Vita Otoničarjeva s svojo neugnano željo. Gospod inženjer je daleč od takega obešanja. On je prepričan, da je bilo vse to usojeno in zato nespremenljivo. Kar mi vsi skupaj nismo mogli, je znal on povedati ubogi Vitini mami z modrostjo Marka Avrelija, da je naposled vsako žalovanje iz samoljubja, žalovanje za tistimi, ki so nam umrli, pa še prav posebno ... Na kraju nesreče Po pogrebu nam je g. Rechnitzer izpolnil prošnjo, da nam je pripovedoval, kako je prišel na kraj nesreče. »Ko sem izvedel, da letalo ni doseglo svojega cilja«, je začel g. inženjer, »sva takoj s tastom sedla v avto in šla iskat. Potegnil sem na avtomobilski karti premo črto od Zagreba na Split, kakor jo normalno prevozi letalo, in vozili smo se po cestah, ki drže v to smer. Tako smo se preprašali tja dol do Bosanske Krupe, ko smo izvedeli, da se je nesreča zgodila daleč vstran, tam nekje pri Gospiču. Poleg obljubljene nagrade Aeroputa je bilo alarmirano po vsem okrožju okoli 5000 orožnikov, da bi čim prej našli pogrešano letalo. V soboto zarana smo po neprespani noči in slabih cestah prispeli v Gospič. Od tam smo se potegnili do sela Počitelja na samem vznožju Velebita, ki se s te strani strmo dviga s svojo gmoto preko tisoč metrov visoko. Avto smo pustili v selu in vzeli s seboj samo dežne plašče, pa nekaj plaht, ki jih je nosil šofer, šli smo za gručami seljakov, ki so se peli pred nami v strmino brez pota, skozi bukovo šumo in med grmadami sivega kraškega skalovja. V štirih urah smo bili na vrhu Male Viso-čice, kjer se je že gnetlo mnogo ljudi okrog ruševin letala. Orožniki so skrbeli za potrebni red. Naravno, da smo se takoj ogledali po nesrečnih žrtvah, ki so ležale razmetane daleč vsak sebi. šofer je bil prvi, ki je zagledal Miro, nekaj korakov dalje pa še Vito. Obe sta ležali na prsih, roko podvito pod obrazom, kakor jo zastavi človek. ki se hoče ubraniti nenadnega udarca. šofer je spoznal tudi Vito po obleki, ki jo je imela na sebi, ko ju je peljal iz Podsuseda na zagrebški aerodrom. Obe z Miro sta ležali na primorski strani, sami zase in dosti daleč vstran od drugih. V letalo sta stopili kot poslednji in najbrž za- Hraslnik, 31. avgusta Steklarna stoji v Hrastniku že 84 let. Prvi steklarji so prihajali iz Nemčije Pa niso dolgo zdržali, ker so postali malarični. Svet okrog steklarne je bil močviren. Ko se je pa leta 1860. ustanovila v Hrastniku kemična tovarna, so komarji izginili in z njimi vred seveda tudi nevšečna malarija. Človek bi mislil, da bodo zdaj ostali steklarji v Hrastniku stalno v službi. Pa ne. Do prevrata so steklarji po vsej Evropi živeli nekako nomadsko življenje. Ostali so v istem kraju ile nekaj let, včasih celo le nekaj mescev in že so se preselili v drug kraj, v drugo steklarno. Zato imamo danes v Hrastniku steklarje, (to so otroci bivših steklarjev), ki so se rodili bogvekje v Evropi ali celo v Aleksandriji. Pred svetovno vojno je primanjkovalo kvalificiranih steklarjev. Zato so se lastniki steklarn kar tepli za nje. Tovarnarji so pošiljali posredovalce ^birovce« v druge steklarne »birmat« steklarje za svojo steklarno. Steklar, ki je bil vol:an spremeniti službeno meto, je preje' od rovega go- vzeli zadnja sedeža. Vita je imela zlomljeno levico in veliko rano ob boku. Mestoma sta imeli obe opaljeno obleko, sicer pa sta bili videti nepoškodovani ter ju je bilo lahko tudi po obrazih spoznati. Na obeh je še ležala drobna plast snega, ki je gotovo padal v gostih kosmih med katastrofo in pogasil gorečo obleko. Pogrnili smo naše drage žrtve s plahto in čakali prihoda uradne komisije, da se izvrše potrebne formalnosti in dobimo dovoljenje za prenos v dolino. Potrebne pripombe Medtem smo si nekoliko ogledali prizorišče nesreče. Dobro se vidi, kako je letalo posnelo vršiče v bukovju, naposled pa treščilo v skalo komaj dobrega pol metra pod samim vrhom. Preklalo se je na dvoje tako ,da je kabina s pilotom in radiotele-grafistom udarila na eno stran, potniška kabina pa na drugo. Do nepoznanja zdrobljena sta bila samo pilot in radiotelegra-fist, ki sta bila tudi hudo ožgana. Skoraj vsi ponesrečenci so bili brez čevljev. Možno, da jih je sezula že sila padca, zlasti ženske čevlje. Toda prej bi verjel, da so jih sezuli tisti, ki so jih našli, kajti tudi o prtljagi ni bilo nobenega sledu. Le nekaj razcefranih kosov obleke je ležalo tam. Pri nikomur niso našli ne ure, ne prstana in ns druge zlatnine. Seveda tudi ne nobene denarnice. Hijene so torej temeljito opravile svoj posel, še preden so prišli orožniki. Kaže, da so našli ruševine najprej pastirji s primorske strani, opravili temeljito svoje hijensko delo. pa, zato niso javili svoje najdbe oblastvom. Sicer pa bodo tudi to morala oblastva še natanko preiskati. Za prenos obeh žrtev do Počitelja so zahtevali seljaki z liške strani kar 8000 dinarjev, neki možje s primorske strani pa so ju prav radi prenesli za 2000 din, kar so opravili v dobrih dveh urah. V Počite-lju je stal že pripravljen avtofurgon Pogrebnega kaptolskega društva iz Zagreba, ki je pripeljal s seboj tudi obe krsti. V ponedeljek zjutraj sta bili obe krsti v Zagrebu, odkoder je ona s truplom Vite Otoničarjeve nadaljevala pot na ljubljanske Žale. Vsakdo, ki se je udeležil pogreba, je lahko opazil takoj za krsto inženjerja g. Rechnitzerja, kateremu že lahko zaupamo, da nam ni poslal prazne krste ali pa koga drugega namesto Vite. G. inženjer je vložil v krsto tudi druge reči, ki jih je še dobil pri Viti, samo legitimacijo je oddal oblastvu, da jo izroči materi. K pogrebu samemu bi želel pripomniti, da so mnogi gledalci le preveč očitno pokazali, da jim je pieteta čisto tuj pojem in da jih je prignala blizu samo senzacija. Nekatere obraze tudi tako zvanih boljših ljudi si dobil na vsakem ovinku in čisto spredaj, kakor da je bil to kak cirkuški sprevod, ne pa poslednja pot tragično pre-minilega človeka. Da bi znali taki ljudje vsaj malo prikriti svojo grdo radovednost. Menda se tega ne bodo naučili drugače, kakor da jih bo treba imenoma ožigosati. Pa tudi vsiljivost raznih fotografov je bila kar preveč očitna. Vsaj v cerkvi naj bi bili dali mir in ne motili obreda! V. M. spodarja v naprej prosto vozovnico in še predujem za selitev. In tako je bila dana priložnost večnemu potovanju steklarjev in ne samo od steklarne do sleklarne v državi, temveč tudi izven nje Kajti takrat je bilo lahko dobiti dovoljenje za prekoračenje meje. Znane steklarne sc bde v Avstri- Lepa leta Te dni je v Braslovčah kar na tihem obhajal 851etnico svojega življenja g. Ivan KiagOvic, eden izmed najstarejših, če ne sploh najstarejši braslovški tržan. V mladih letih se je izučil v kovaštvu in se nato po takratni navadi — skoro 70 let bo že tega — še temeljito izpopolnil na večletnem potovanju po tujini. Ko je potem po pevratku v Braslovče začel obrt samostojno, je zato kmalu zaslovel daleč na okoli kot mojster svoje stroke in obenem kot pameten, bister in pošten mož, ki je bil vsakomur na razpolago s koristnim nasvetom in izpedbudno tolažbo. Po smrti svoje soproge ge. Neže je pred kak mi petimi leti opustil svojo obrt in se s svojo hčerko Minko posvetil le svojemu posestvu. Delo, ki je izpopolnjevalo vse njegovo življenje, mu ni odreklo svojega blagoslova: tudi danes, pri svojih 85 letih, je še duševno veder in bister ter telesno z6rav in svež, da ga je veselje pogledati in užitek z njim govoriti. Da bi tak ostal še dolgo vrsto nadaljnjih let, mu z njegovimi sorodniki vred iskreno želijo tudi nešteti njegovi prijatelji in znanci. LJubljana .ie dobila nov kvalitetni modni salon. Vsem našim cenjenim čitate- i ljem ie morda še dobro v SDominu 'eno uspela modna revija, ki io ie vodil in aranžiral poslovodja in tehnični vodja Sever Ferdinand. Vsi. ki so nos stili to revi-io, so bili polni hvale in občudovanja moj- j sirskemu delu, katero ie vodil tedanji teh- J nični vedia Sever Ferdinand. Tudi kritika j se 'ie nadvse oohvalno izrazila o tei modni I reviji, publika oa ni mogla orehvaliti okusnih kostumov, površnikov. Dlaščev. promenadnih in športnih oblek, sai ie bila izdelava res brezhibna. S 1. septembrom pa se ie poslovodia in tehnični vodja te modne reviie osamosvojil in otvoril svoj lastni salon mode v Prešernovi ulici št. 5,'II. S tem ie Ljubljana dobila nov kvalitetni modni salon, sai ie lastnik teea no-vesra salona jamstvo, da bo izdelava kvalitetna in solidna. (—) ji, na Madžarskem, na Češkem, v Rusiji, v Nemčiji, Franciji. Italiji, Runu.r.iji, Grčiji, Turčiji, v Egiptu. Tako sc bili otroci vedno potujočih steklarjev rojeni v kajerikoli teh držav. Drugi vzrok prostovo!j.ie selitve steklarjev pa je bil tud. ta, da so se strokovno izobrazili. Kajti v vsaki steklarni je bilo- videti kaj novih izdelkov. Izurili so se steklarji tudi v ročnosti Nekaj steklarskih družin je pa vendarle ostalo svestih Hrastniku. Te so: Oberma-jer Kari in Andrej, Gotz Jakob m Franc, v prvi vrsti pa družina Omerzi. ki je prišla pred 60 leti iz Liboj v Savinjski dolini, kjer je bila nekoč tudi stckl.jrna. Stari oče Omerzi je imel 7 otrok. Od teh je edini še v Hrastniku živeči 64-letm Josip, ki praznuje danes zlati iubilei dela. To je edinstven primer pri hrastni.'ki steklarni. Do zdaj še ni služil noben steklar 50 let tvrdki Abel v Hrastniku. Naš jubilant se je rodil leta 1876. v Libojah. Kot 4 leten dečko je prišel v Hrastnik, kjer je hodil v ljudsko šolo Ko jo je dovršil 1890, je stopil 1. septembra kot odnašalec stekla v oskrbi nad 1000 kalupov, katere izdaja pomočnik in kmalu tudi mojster. Danes je upravitelj shrambe steklarskih kalupov in to je precej odgovorno mesto, «aj ima v oskrbi nad 1000 kalupov, katere izdaje po potrebi steklarjem zz njihovo delo. Sam tega dela ne b zmogel, pomagajo mu 3 pomočniki. Jubilant je talentiran mož in ima izredno dober spomin Dobro pozna zgodovino Hrastnika zadnjih 60 let seveda še posebno razvoj hrastni.:ke steklarne. Že kot mladenič se je naučil pr; učitelju Gatiju goslati, kar mu je prišlo v življenju prav. V prejšnjih letih je namreč vedno nastopali s harmonikarjem »turškim kraljem« kot gostilniški godec, kar je bilo zanj do-bičkanosno. Cc je dobre voli je, še danes rad vzame v utrujene roke svoje gosbee. Da je po materi iz glasbenega rodu,. priča tudi to, da je mali stric pevcema dr Adrianu in Darianu. Vseh 50 let dela je bil le 7 te- Stari steklarji — nemirni popotniki Zlati jubilant Josip Omerzi je redka izjema Naši gluhonemi nastopijo v Zagrebu Proslava 40 letnice naše gluhonetnnice ki so ju preteklo nedeljo odkrul dijaki, člani »Bistrice« na pisateljevi rojstni hiši, na brdskem gradu. Dne 6. septembra, na dan. ko stopa nal starosta Nj. Vel. kralj Peter II. v leto polnoletnosti, bomo v Ljubljani slovesno odkrili spomenik njegovemu očetu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Sokolstvo bo pri tem odkritju sodelovalo z vsem svojim članstvom. Zbor za vse edinice bo istega dne ob 8. zjutraj na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, kier bo ob pol 9. uri najprej proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja, potem pa odkorakamo na Kongresni trg, kjer bo odkritje spomenika. članstvo pozivamo, da se polnoštevil-no in pravočasno zbere r.a zbornem mestu. Sokolska žuoa LJubljana Poleg bana. poslancev, županov, predstavnikov cerkev ie prisostvovalo nastopom od 9.000 do 10.000 oseb. Naša javnost ni imela najlepših in najboljših pojmov o ljudeh brez sluha, zato jim ie zapirala vrata v družbo in pred kruhom, pred državnimi zakoni pa stoie še danes gluhonemi kot liudie drueesa reda. S svojimi nastopi so pa gluhonemi dokazali, da postanejo koristni člani družbe, ako se izobražujejo no zavodih. Gluhonemi zavzemajo danes po^s običajnih obrti, kakor so kroiači. čevliarii itd tudi poklice, kakor so n. or. kiparii. dentisti. tiskarji, litografi. risarii itd. Na zagreVki gluhonemnici poučuieta celo dva gluhonema kot strokovna učitelja ročno delo in risanje. Gluhonemnica svojega gojenca raznemi in ga usposobi za samostojno ore-živlianie: nauči ga živesa govora in ne kretenj! Noben gluhonem ne bi bil v breme javnosti in oblastvom. ako bi se izobraževali po zavodih in ako bi se tudi zanje uzakonila šolska obveznost. Na žalost pa niso vsi tako srečni, da bi se šolali, ker imamo v naši državi s?mo štiri zavode, število gluhih otrok ie pa če-dalie večie. Letošnia menin si~sobni Dlačevati celotno oskrbnino. Naša oblastva bi morala spoznati, da ie ekonomičneiše. ako bi občine plačevale za gluhoneme otroke iz svoiesra cbmočia za os°m'etno šolsko izobrazbo, kakor pa. da iih rede od roistva do smrti na svoie stroške občinske ubožce. In naposled, ali nai ostanejo gluhonemi poleg svoie nesreče še anal-fabeti? Težnja, da bi se šolali vsi gluhonemi otroci, in želja po izboljšanju življenjskih prilik sta sprožili v Društvu gluhonemih v Ljubljani misel o nastopih pred slišnčo javnostjo. Veliko in socialno ie to de.o. ki ie naletelo doslej povsod v ^vnesti na veliko odobravanje in razumevanje. Tudi za nastop v Zagrebu vlada že zdai veliko zanimanje. Aranžma prireditve ie prevzelo tamkajšnje Društvo gluhonemih, ki šleie 120 rednih članov in ki bo pri prireditvi sodelovalo z uvodnim govorom in reviio. Vodstvo in režiia sta tudi zdai v rek"h g. Vinka Rupnika. ki nai ima ob jubilejnem | nastopu zavest, da opravlja veliko delo za j svojega bližnega. Našemu društvu želimo j v Zagrebu mnogo uspeha! Slavnostna akademija vojnih dobrovoljcev V okviru odkritja spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. in proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra H. priredi sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani na predvečer, t. j. 5. septembra ob j pol 21. slavnostno akademijo v ljubljanski i operi z izbranim umetniškim sporedom. | Na akademijo naših vojnih dobrovoljcev, I ki bo pod pokroviteljstvom odbora za postavitev spomenika, opozarjamo vso našo javnost. Podrobni spored bo pravočasno objavljen. Vstopnice po znižanih ljudskih cenah se bodo dobile pri blagajni v operi od 3. septembra naprej. Posebnih vabil ne bo. Poziv sokolstvu Slovenski javnosti so dobro znani številni propagandni nastopi Društva gluhonemih v Ljubljani pod vodstvom in v režiji njegovega stalnega svetovalca, stro- kovnega učitelja g. Vinka Rupnika. Na povabilo bo društvo 7. septembra nastopilo v Zagrebu z namenom pomagati svoiim tamkaišnjim tovarišem do stika s sl:šečo javnostjo. To bo že 25. nastop našega Društva gluhonemih, ki bo v proslavo 401et-nice liublianskega zavoda in pod pokroviteljstvom župana g. Starčeviča. Zuoan ie rade volie prevzel nad prireditviio pokro-vitelistvo. s čimer ie dokazal svoie razumevanje za liudi. ki se moraio boriti še za svoje najosnovnejše življenske pra'ice. Prireditelji pa. vsi bivši gojenci ljubljanske eluhcnemnice. bedo tako najleDŠe proslavili ime in iubilei zavoda, ki jim ie dal živ govor. Ob tem jubilejnem nastopu nai osvetlimo nekai važnih pripomb s teh nastopov in nekaj najvažnejših motivov, ki so privedli naše odrasle gluhoneme do propagandnih nastepov pred iavnostio. V teku zadnjjh let ie Društvo gluhonemih v Ljubljani priredilo 24 nastopov po vseh večiih krajih Sloveniie. tako n. or. v Liubliani. Celju. Maribcru. Novem mestu, na Jesenicah. v Trbovljah. Kamniku. Tržiču. Šoštanju. Ptuju. Ljutomeru. Murski Soboti, Ribnici in drugod V R:bnici so se poklonili na grobu svoiega naivečie^a dobrotnika dekana Ignacija Halzaofla. ki ie s svojim volilom šele omogočil zidavo zavoda za vzgoio gluhonemih otrok v Ljubljani. Spominska plslča in relief pisatelja Janka Kersnika, Domače vesti $ hošem bamo letos zvonili pravico btstrogledi očai.ci na Gorenjskem če jih pobaraš po obilici letošnjega pride! ka .V a splošno trdijo, da imamo pri nas ti žolovo 'eto Koliko/ besedi, toliko resnice Kmetove izkušnje, ki so stare po več sto let so v oogovoru udomačene tako pri kmetskem kakor tudi gospcskem človeku in jo na/večkrat izražene v kratki vezam besedi Kakršno vreme prvi dan kane. rado ves meset ostane ker če Tilen (t) te me- gien je grda iesen Mal* maša (8 > it po suknj- vpraša Gad nn soncu po Malem šmarnu potem ne bo hude zime Sv tfatevž ft za vrene v septembru pc kmetskem pravilu silno pomemben Če »t Mate/ (21 ) fe ves ved.en priletna bo še iesen Va jv Mateja vieme iieoano, osla ne tako še št>ri tedne prihodno Začetek tešem pade na dan 23 septem bra Če zgoda! se preselijo ptiči hudo iu tijo zimo o božiču Na Kureščeki, in v oko lici *elimlja trdijo Jesen rumena, dobra žena Kmetovalci precej drže tudi na »v Mi hnela (29) Kakšen veter /e M haeia iit na cena ras! bo imelibol} ku veter se vzdigu/e. višia cena nrrtstuje če pa veter poneha;e tudi cene upadu te <4kr> ptice se livke pred Mihelom ne lete, pred božičem se bati ni zime trde A ko o svetem Mihe'' dežu/e nad tej zime se vciir.e če Da nebe.-raziasnjuje boi se ime trde Gmm in tresk o sv Miheh huce vetro^ v pomeni Sv Mihel >eto odpre (za splošne pašo), sv Jurij r>a ga zapie Kmetovalec redno op*?uje tudi živalskt pojave Slabo vreme v^nfša a^f; so živa li nestrpljive ah popuščalo delo tedni se pajki posknjeio. rega leze k tlom. lastovke 'eta/o mzkn netesni po/o mnogokrat ob nenavadnem času Prvi dan sepienbu ,t dol g 1? ur 7 mi nut. do kon^L mesca se dan skiči za 1 uro 10 minut Modni salon za damo in gospoda SOUVAN - CO Mastni trg 24 Površniki, plašči, elegantni kostumi, promenadne in s ortne obleke ^ brezhiben kroj, kvalitetna izdelava, nove ideje! * Edinicam Zveze kulturnih društev! Predsedstvo je v sporazumu z odborom za postavitev spomenika Viteškemu kralju v Ljubljani sklenilo, da bo le ono položilo venec za vse svoje članice. Zastopniki društev ki so priglasili svojo udeležbo, razen sokolskih, se zberejo v tajništvu zveze (vhod skozi kavarno), od koder odidejo na zanje določen prostor. Vse članice vabimo, da se odkritja polnoštevilno udeleže. Grolime m mm^ kamnoseška stavbna dels> izvršuje po mzKin cenah Kamnoseško Kiparsko podjetje Franfo Kusiovar pokopališče Sv. fcriž — Ljubljana — Tel. 49-09. * »Službeni list dravske banovine«, z dne 31. avgusta, štev. 70., objavlja: uredbo o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom; uredbo o izvozu konj; spremembe in dopolnitve pravilnika za. izvrševanje uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah; pravilnik o cenitvi ubitih živali in živali, ki so poginile, in uničenih predmetov po coločbah člena 98. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni; razveljavitev odločbe o cenah kruha v dravski banovini, razne objave iz »Službenih novin«. rezervni oficirji 7 zastavo udruženja na Kongresni trg k odkritju kraljevega spomenika Svečanosti se u4e'.tž\ tudi predsednik i ROIR mg Nikodije Bogdanovič * Rezervni podoficirji iz Sloven je. ki se lameravaio udeiežitj svečanosti odkritia spomenika Viteške-a kralia. se zbirajo 6. septembra ob 8. ur; pred Nar.dnim domom odkodei bo skuoni odhod na slavnostni orostor Posameznikom dostors na slavnostni prosto ne bo dovoljen ker se bo ob 9 zaorl Obleka temna z znakom ŠOLSKI RAZGLAS Christofov učni zavod, Ljubljana DOMOBRANSKA C. 15. Odobren od ministrstva in ki banske uprave, VPISOVANJE V ENOLETNI trgovski tečaj ie vrši vsak dan dopoldne in popoldne PRAVICA JAVNOSTI ! Rodbinske doklade, vozne dijaSke karte na železnici, veljavnosti izpričeval.) Največji trgovski učni zavod te v rs te v državi. - Lastno moderno novo šolsko poslopje. - Speeijalne učilnice za »isarniške in knjigovodske vaje in kino-predvajanja. — Največja strojepisniea. 50 pisalnih in računskih strojev. Pojasnila in nove prospekte daje ravnateljstvo interesentom brezplačno osebno ali pismeno. Telefop 43-82. RAVNATELJSTVO Starinske predmete, pohištvo, porcelan, steklo, kipe, lustre, nakit itd. stalno kupuje trg. Dorotheum, ing. Rovšek, Ljubljanai Miklošičeva 12, vis-a-vis hotela »Uniona«. ♦ Ban dr. Natlačen je odpotoval. Včeraj ob 13.10 je odpotoval z brzim vlakom iz Ljubljane preko Maribora na Dunaj ban g dr. Marko Natlačen. Prisostvoval bo slovesni otvoritvi dunajskega velesejma. V torek zatorej ne bo sprejemal strank. ♦ Razpis zdravniških mest. OUZD v Ljubljani razpisuje mesto zdravnika-urad-nika za snlošno prakso in mesto pogodbenega specialista serobakteriologa, oboje v Mariboru. Rok za vlaganje prošenj do 25. sentembra. ♦ Premeščena je Erna Humarjeva, suplentka ra realni gimnaziji v Nikšiču, na meščansko šolo v škofji Loki. Pri korpulentnih ljudeh ae izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka vod« kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne diiete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, droeerijah in trgovinah z mineralnimi vnHnmi. * Rezervnim oficirjem. Za rezervne ofi-cirie k' so dolžnr prisostvovat' na roistni dan \Tj Ve1 Icralie Petra P Složb' hožji in ki se pozneie udeleže odkritja spomenika b'aoon«>kpinefPu kral|u Aleksandru l., je predpisana službena i*nifo*nt» tO je šap-ka ali ka™a sablja in ssarpa ali pa šaikača z opasačem onrtačtm in nože™ s've rokavice m eno (naivišie) odlikovanje Kdor nima primerne umfomne na< prde v tem n» civilni ob'eki ? znakom Udr-že^ia Odobrena ptra pred rri^^ ^tratoTn Vj-^r p-lož Udružfn'e rezervnih -oficirjev veree pott-m pa »dkorakajo * Novi grobovi. V visoki starosti 87 let je umrla v Ljubljan. gospa Matilda K ok a-1 j e v a, vdova po učitelju. Pogreb ugledne pokojnice bo jutri ob 17, Da 2alah. — V Velikih Laš&ah je v petek zvečer umrla po dolgem trpljenju Božiča štiblerje-v a, dijakinja beograjske realne gimnazije, hčerka g. Miloša štiblerja, predsednika Zveze nabavljanjih zadrug v Ecogradu in vnukinja g. Ivana Puclja, ministra v p. — Pokojnima blag spomin, Žalujočim naše iskreno sožalje! ' I(AkJ&*As Vtjll, WfVo nii. Stane samo 4 din. Dobite io pri Dodmlad*-ku Rdečega križa na Gosposvetski cesti 2 II. na prodai pa bo te dni tudi na ljubljanskem veleseimu. Žrebanje efektne loterije Sokola Rogaška Slatina je preloženo na prihodnje leto 1941. Točni datum bo pravočasno objavljen! * Legija koroških borcev vabi članstvo vseh kraievnih organizacij, da se polnoštevilno udeleži svečanega odkritia spomenika kraliu Zediniteliu 6 septembra v Ljubljani Udeležencem ie dovoliena četrtinska voznina na podlaei legitimacije, ki Io izda odbor za postavitev spomenika, in na podlagi železniškega obrazca K 14 Legitimacije se dobe pri odboru, na-raznolago so pa tudi uri vseh občinah. Člani Legi i e koroških borcev in Zveze Maistrovih borcev se bodo zbirali med 8.30 in 9 dopoldne pred društvenim lokalom na Cankarjevem nabrežiu 7.. od koder bo odhod na določen prostor točno ob i. ur' Priključitev deleeaciie oo odhodu ne bo mogoča Članstvo nai bo no možnosti v temnih oblekah Vsak 61an na1 Upa drrštveni znak Praporov ne nosite s sabori ker »e bomo udeležili slovesnosti ood nratv>n>m liublianske krajevne organizacije Člani rezervni ofieirii nai se Drikliučiio v uniformah Predstavnika Leeiie kerošlrh borcev in Zve7e Maistrovih borcev nol^žita na sDomenik skupen venec Pr'dite. da se poklonimo snominu svojega orveea vrhovnega poveljnika! Prt saprtjo tn motnjah v prebavi vzemite zjutraj oa prašen, telodec kozarec navadne Franc Jožefove grepčice *' ReKtorat glasbene akadem1^ v Ljubljani razpisuje pa osnovi «l8na 16. uredbe o umetniških Šolah tri mesta isrsdnih profesorjev, in sieer za vtolino, » solistično petje in za klavir. Zahtevana kvalifikacija je razvidna is Člena 16, imenovane uredbe, točki 1. in 2, Mesta so razporejena od IV/I naprej. Kandidati morajo priložiti svojim prošnlam dokumente, ki dokazujejo, da so izpolnili pogoje navedne v členu 16 Ako niso bili Še v državni službi, naj priiože svojim prošnjam tudi dokumente ki jih zahteva § 3. zakona o uradnikih. Prošnje je dostaviti rektoratu glasben« akademije v Ljubljani (Gosposka ulica 8/1.) do 15. septembra. * Berlin ali Pariz? Prijatelju našega lista v Slovenski Bistrici, ki nam je stavil vprašanje, katero izmed teb dveh glavnih mest ima več prebivalcev, odgovarjamo tole: Po statističnih podatkih z dne 30. junija 1936 je štel Berlin 4 milijone 219.000 prebivalcev, Paiiz pa po poJatkih z dne 8. marca 1936, ko je bilo izvedeno za nje štetje v Franciji pred vojno, dva milijona S00.000 ljudi. Po številu prebivalstva je torej bil Pariz znatno manjši od Berlina. Medtem ko zavzema nemška prestolnica med največjimi mesti na svetu četrto mesto (takoj za New Yorkom, Londonom in Tokiom), je bil Pariz tik do vojne na šele na osmem mestu — V zvezi z vojno pa se je prebivalstvo Pariza močno skrčilo zaradi velikega .števila beguncev, ki so zapustili francosko prestolnico tik pred nemško zasedbo mesta. Računajo, da je te aj odšlo iz Pariza blizu dva milijona ljudi, medtem ko se jih po premirju ni vrnilo nazaj niti milijon, tako da prebivalstvo Parjza ne dosega trenutno niti dva milijona ljudi, vendar pa je spričo nestalnosti v spiemembah. ki so seveda razumljive, dares še ne mo-goče točno oceniti juavega števila Pariža-;ov in Parižank NAJBOLJŠI PO KVALITETNI in SOLIDNI IZDELAVI ter ZMERNI CENI, je novo otvorjeni SALON MODE »SEVER« za dame in gMpode LJUBLJANA — PREŠERNOVA UL. 5-II. Salon je otvortl 1. septembra 1940. bivši družabnik in poslovodja modnega salona Souvan-Co, SEVER FERDINAND, ki izdeluje vse v to svrho spadajoča dela. njihovi sedeži do vključno 11. t. m., od tega dne daij^ pa bodo na razpolago novim leilektantom. ditev vložili ves svoj trud in so tako v današnjih hudih časih doprinesli velike žrtve na oitar bodočega Ob* tiu&kega ooma, ki naj zrase iz prebitkov obrtniških tombol. , ------ - —--- Društvo poziva vse obrtnike, da razpečajo ROBIDO V čim več tablic, tako da bo sleherni izmed enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti, ODruuKov s svojim, cetuoi sKromium oe- , Lju01juna, trnovska ui. L5, vpisuje veak lom prispeval k skupnemu delu. Tablice dobe obrtniki v pisarni zruženja v Kranju. (—) ♦ Enoletni trgovski tečaj »H^rmes« Maribor, Zr:nskega trg 1, sprejema ustne in pismene prijave dnevno. Prospekti zastonj! Soliden strokovni pouk! Pravica javnosti! I—) * Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj s pravico javno ,ti M~iiborf Vrazova 4. \p.sovanje dnevno, šolski p.ogram zastonj. lastni dijaški internat. Začetek pouka 9 septembra. (—) Posetite I0 Ž0 II0 ie!QVa * Notni pihalni slro.i na Dunaj k m Bratislavskem in Praš m se. mu. Notni pisalni st.oj, ki r še vse že.ene ^n^k. v vokalni in ins-trur. ntaini glasbi, cel j s are ključe in tudi tekst bo pi;:az3n na Dj-naiske-m Bratislavskem m Praškem s imu v dvoran: pisarniških stroiev Str ii s-1 na zunaj malo razlik ie od navad iega pi:al-r.eea stroia Z nim iahko pišem > t;las ve in partituro. deloma koniie in oišemo ia trice. katere lahko v poljubnem š.evilu razmnožimo (—) * Naše čitatrlje opozarjamo na današnji glas tovarne čevljev »Peko«. (.—) * Pojasnjena tatvina. V nedejo 25. avgusta popoldne je bilo vlomljeno v stanovanje zdravnika dr. Kremžarja v Domža-.ah. Iz pisalne mize je izginilo 8 tisočakov, 16 stotakov, za 500 din drobiža in še nekaj perila. Domžalski orožniki so dolgo iakali tatu, slednjič pa so razkrinkali kot tatico zdravnikovo služkinjo ki so jo te dni izročili 80didu v Kamniku. 1KOLONJSKIH VOf? — odlično paitumiranib — toči PARFLMER1JA »VRNI S«. fyrševa c b » Brez ozira na starost in spol se lahko vsak.o vpiše v predmete in tečaje Dopisne trgovske šole v Ljubljani, Kongresni trg 16/U, ter si tako pridobi hitro, poceni in doma po dopisovanju temeljito znanje trgovskih ved in tujih jezikov. PL ;te po prospekt! (—) PRISTNA LJUTOMERSKA VINA kupujte le pri Vinarski zadrugi v Ljutomeru. * Trgovsko učiiišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta št. 15. Glede vpisa in sprejema novih učencev (učenk) za šolsko leto 1940,41 objavlja ravnateljstvo: V enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se sprejemajo učenci (učenke), ki so dovršili štiri razrede meščanske šole ali gimnazije z malo maturo. Redni učenci (učenke) uživajo vse pravice glede rodbinskih doklad in voznih kart kakor na državnih šolah. Izpričevalo služi kot dokaz izobrazbe za pisarniško službo in posebej kot dokaz dovršene vajeniške dobe in dve leti pomočniške prakse v trgovski obrti. — Učenci z nižjo prediz-obrazbo pa se sprejemajo v poseben enoletni trgovski tečaj.. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. Interesentom so pa razpolago novi ilustriran? prospekti in šolsko izvestje. Redno vpisovanje bo od !. septembra dalje vsak dan dopoldne in popoldne, žalsko leto se prične 12. septembra. Zavod pripravlja v enem šolskem letu svoje učence (učenke) za pisarniško službo v raznih gospodarskih pisarnah. — Zavod je največji in najstarejši v naši državi, odobren od ministrstva za trgovino in industrijo in kralj, banske uprave. — Pišite po prospekt! (—) Baska na otoku Krka Vodeče kopališče na otoku. Okrog 2 km peščene plaže. 15 komfortnih hotelov in pensionev. Električna razsvetljava, vodovod, kopališčni zdravnik, lekarna. Kompletni pension s taksami od 55.— do 75.— dinarjev — Zahtevajte prospekte! * Loterija Sokola v Rogaški Slatini je preložena na poznejši čas. (—) * Zahvala, Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mojo drago ženo Anico spremili k zadnjemu počitku in sočustvovali z menoj. — Avgust Pavlinič, Dol pri Hrastniku (—) * živinski sejem v Litiji, živinski sejem, ki se zaradi neurja ni mogel vršiti dne 22. avgusta v Litiji, se bo vršil v sredo, 4. septembra, v Litiji. Primarij dr. ŠAVNHC ZOPET REDNO ORDINIRA od 11.—13. • H. obrtniška tombola v Kranju. Priprave za veliko obrtniško tombolo, ki bo v nedeljo, 8. septembra, v Kranju, so v polnem teku. Danes bo otvorjena v gimnazijski telovadnici razstava glavnih dobitkov. Posetniki razstave bodo imeli priliko videti same prvovrstne izdelke, ki so delo priznanih domačih obrtnikov. Razstavo ponovno krasita dve najmodernejši spalnici iz orehove korenine in iz trdega vezanega lesa. Moška sprejemnica, ki je tretji dobitek. je iz vezanega lesa in je napravljena v najmodernejšem stilu. Poleh teh sta še dve samski sobi, kmečka soba, kuhinja, predsoba in še vrsta visokovrednih dobitkov, in sicer, dva kmečka vozova, garnitura sodov, štedilnik s ploščicami, divan, dve mizi s aončniki. dve stenski uri. 10 koles, plug, dvodelna brana, dve umivalni mizi, blago za moško obleko itd. Vseh tombol-skih dobitkov je nad 35, poleg tega pa še 500 praktičnih obrtniških izdelkov, ki bodo vsakogar prijetno iznenadili. Krasni in dragoceni so Cinkvini, katerih vsakega vrednost znaša najmanj po 500 dinarjev. Kranjski obrtniki so v to tombolsko prire- * Na vile se je nabodel in umrl. V Mostju v Prekmurju se je pri mlačvi žita pripetila zaradi otroške objestnosti smrtna nesreča. Pri Martinu Gabarju je brnela mla-tilnica, mladina pa se je podila okrog oje in zbijala šale. Domači sin Anton je vščipnil neko dekle in skočil vstran, da ga ne bi udarila, pri tem pa se je z glavo zaletel v vile ki jih je držalo v rokah neko drugo dekle. Vile so nesrečnemu 171etnemu Antonu izbile oko in se zataknile v možgane, da je še isti dan umrl. 0LT GENERATOR PREDELAJTE TAKOJ SVOJE TOVORNE VOZOVE EN MOTORJE NA POGON Z LESNIM OGLJEM ALI LESOM. OS7ECKA L7EVA0NICA ŽEL7EZA ITVORNJCA STR03EVA O D- OSIJEK • Nad 200.000 din »kode v Tuhinjski dolini. Zadnje : eurje s prelomom oblakov nad Tuhinjsko dolino je napravilo veliko škodo, ki je bila vidna in ocenjena šele zdaj, ko so upadle vode. V Motniku je voda izpodkopala cesto do polovice cestišča in odnesla kamnito škarpo v dolžini 100 metrov. Tam je bilo razdejanje najhujše. Podobno škoco je napravila voda tudi v Potoku, kjer je na več mestih porušila rob "este in ogrozila promet. Ce nastala škoda ne bo takoj popravljena, bo promet v jesenskem deže\ju, ko se bo struga Nevljice spet napolnila, resno ogrožen. Računajo, da bo za popravila potrebnih vsaj 200.000 din. GLEDE HIŠNE GOBE in najrazličnejših škodljivcev v hiši, skla-diščin, na njivah, na vseh rastlinah itd. daje pojasnila in navodila poool. agronom, inž. Prezelj, Wolfova 3, tel. 34-73, Ljubljana Iz Ljubljane u— Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Banska uprava objavlja: V petek 6. septembra obhajamo rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. kot državni praznik. V proslavo bo ob 9. uri v stolnici sv. Nikolaja zahvalna pesem »Tebe Boga hvalimo« s pripadajočo molitvijo za kralja. — V pravoslavni cerkvi bo svečana SiUŽba božja ob pol 9. uri, v evangeljski cerkvi ob 9. uri, v starokatoliški kapeli na Gosposvetski cesti št. 9 pa ob pol 9. uri. Istega dne sprejema gospod ban od 11.30 dalje v banski palači poklonitve in čestitke. u— Uprava Narodnega gledališča je razpisala abonma za sezono 1940/41. Spored obsega 38 dramskih, opernih in operetnih del, poleg znanih klasikov tudi starejša in sodobna dela domačih in slovanskih avtorjev ter dela iz sodobne svetovne literature. Nekaj na novo angažiranih moči bo dalo poleg odličnih članov iz prejšnjih sezon sporedu novo zanimivost. Cene za abonma so late kakor lani ter omogočajo poset predstav najširšim krogom. Državni in samoupravni uradniki imajo znaten popust. Informacije daje gledališka pisarna v dra. ml, ki bo sprejemala prijave za abonma od srede 4. septembra do srede 18. septembra. Lane -"t u— re zfccr Glasbene Matica bo imel prvi. jtfcupBo vajo in sestanek vse^a članstva i torek 3. septembra ob 20. Vpis novih pevk in pevcev bo v sobi 6. v pone- lo. CK 3. ure. (—) - i V -vir- ... . •-,.1 .. ■ .....1 - /• Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo jutri v ponedeljek 2. t. m. v pisarni Matičnega poslopja, Vegova ulica 7/1. Učenci se sprejemajo dnevno do 5. t. m. c ! 9 do 12. in od 15. d") 17. ura. Poučujejo se vsi glasbeni predmeti Ukovine in druee podrobnosti so razvidne v veži poslopja. (—) D A MRKA KROJAČICA JERNEJC MARJETA sedaj Slomškova u!. 4 — izdeluje plaiie, kostime, obleke po zmerni ceni. u— Kino Unicn cbvcšra vse svoje ce-j. obiskovalce, da si je za novo sezono nabavil serijo odličnih rusko-sovjetskih fi'-mov. Med kupljenimi filmi so največje umetnine, kakor »Cirkus«, muzikalno ve-ledelo komponista Dunjevskega. znanega iz filma »Pastir Koetja«. film »Min;in in Požarskd«. zgodovinska drama, v kateri s-Tleluje rr.o-kovski simfonični orkester, fiim »Ukrajinska rapsedija«. spet muzikalno delo Dunjevskega. nadalje »P~sem mladosti film ruske olimpiade, film »Brez d te (no znanem gledališkem komadu Ostrogcvskega) in še večie število drugih ruskih filmov, katerih imena bomo v kratkem objavilu Poleg tega bomo pa v tekoči sezoni si3ot pckazali krasno serijo odličnih če?kih filmov, ki so bili naoravlierii še vsi p- eH zasedbo ČeškosTova"ke nadalje naiodličneiše francoske filme kakor tudi anr le.-ke. ameriške in nemške filme. Uprava (—) S—v Dr# B&mmz se je vrnil. u— Samo 25 din stane vozna kar.a iz LJubljane do Metlike in izkaznica za II belokrajinski praznik 7. in 8 septembra v Metliki Videli pa beste narodne noše in običaje iz vseh delov Bele krajine: iz Adlešičev. Boiancev. Črnomlja. Dragatu-ša. Metlike. Predgrada. Preloke. Starega t. :a in Vinice. Seveda ne bo manjkalo na tem belc&raiinskem slaviu niti na ražnju p.-lenega ianira. niti pristne domače kan-Ijice. izkoristite torej to priliko in se prijavite nemudno nri društvu »Bela krovna«. Gradišče 14 (telefon 39-31V kjer do-b 'e v?a potrebna pojasnila m izkaznice. G -kovalce iz Ljubljane opozarjamo na posebni vlak. ki bo vozil to ner'el^o iz Ljubkr.ne cb 5. in cdhaial iz Met.ike ob 8. uri. u— Maturanti 8. a klasične gimnazije i/, ista 1930. proslavijo desetletnico mature 3. septemb:a. Ob 10 dopoldne sestanek v Unionu (»v rožčah«) Prijavite se zaradi kosila Zoržu Vercvšku. Tyrševa 16.. ali telefon 2145. (—) u— N"v pevke in pevce, sprejema pevski j-bor »I.j-P Zvona« v ponedeljek. torek, sredo, četrtek in v soba4^ med ID. in 21. uro v dmšivenih prostorih Mestni dom I. desno. (—i AVTOBUS vozi vsako uro izpred Mestnega doma. u— Maturanti ljubljanske gimnazije >n realkp proslave svojo 401elnico dne 9. septembra Ob 9. bo sv maša na Rožniku, ob 12.30 obed v hotelu Bellevue. Pismene prijave do 6. septembra na naslov: dr Fran Cerne. ravnatelj Mestne hranilnice ljubljanske. Ljubljana. (—) « otroške in damske v klotu in svili — nudi v veliki izbiri tvrdka IGN. 2ARGI, Sv. Petra c. 11. u— Privatna gimnazija v Ljubljani. Sprejelo se bo le omejeno število učencev in učenk, ki so izgubili pravico rednega šolanja ali pa so fcili zuraci starosti oditio-rj.-.-ni. Da leto ne bo izgubljeno, lahko obi-S'-:u]ejc dva razreda istočasno. Posebiii učni tečaji bocio za učence, ki so padli pri nižjem tečajnem izpitu. Nudila se bo pomoč tudi rednim učencem vseh srednjih šol. informacije dnevno od S. do 12. ure pri ^•mvn. služitelju g. Bombaču na II. diž. realni gimnaziji, Poljanska cesta. Vpisovanje od 29. avgusta čo 2. septembra od S. do 12. ure. V nedeljo 1. septembra od S. do 12. ure. (—t s5 zdravnik v Medvodah, od 1. do 22. septembra NE ORDINIRA u— Odpiranje in zapiranje trgovin. Združenje trgovcev obvešča, da stopi s 1. septembrom v veljavo zimski čas odpiranja in zapiranja trgovin, in sicer od tri četrt na 8. do 12. ure in od 14. do pol 19. ure. Živilska stroka (specerija) je sklenila, da bo imela svoje obratovalnice tudi v mescu septembru odprte v popoldanskih urah od 15. do pol 19. na kar se kupujoče občinstvo opozarja. (—) e— Sokolsko dništvo Celje I. prične z današnjim dnem redno telovadbo in sicer po naslednjem vrstnem redu: rneška deca v torek in petek od 17. do 18., ženska deca v ponedeljek in četi tek od 16. do l7.. moški naraščaj v sredo in soboto od 20. do 21.30, ženski naraščaj v ponedeljek in četrtek od 19. do 20., člani v torek in petek od 20. do 21.30, članice v ponedeljek in četrtek od 20. do 21.30. Vpisovanje novo pri-stopivšega članstva bo do vštetega 15. oktobra. V četrtek 5 t. m. ob 19. bo na dvorišču Sokolskega cioma v Gaberju zbor vsega članstva, ob 19.15 pa bo skupen odhod na dvorišče mestne osnovne šole k slavnostnemu zboru Sokola Celja - matice v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Udeležba strogo obvezna. Zdravo! e— Človekoljubna gesta, zr.ani celjski juvelir g. Anton Lecnik po^ošča že de-set let na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. po 50 revežev. Ob i'esetletnici tega pogo-ščevanja bo g. Lečnik v petek opoldne pogostil v gostilni »Pri mostu« 75 revežev. ki dobijo pri g. Lečniku nakaznice za brezplačno kosilo. SzkvUko Žagale £avl bo odkrilo spomenik blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelia v nedeljo, dne 8. septembra t. 1 . v ekviru svoje 50-letniee. Podrobna obvestila še slede. iupimi nujam mnii iiiimii •iiiriiniiiii viimmiTTimffltT^^ kega moškega, ki ie s ponarejenimi ko- ! vanci piačal v neki mariborski gest' ni . svci zapitek. Glavni akter druščine ie bil 1 28-letni kovaški pomočnik Maks Dreo. ki j ie bil zaradi oonareievania denaria že ka- I znevan in pri katerem so našli orožniki priprave, vzidane v zidu hiše Dreo ie bil cbsoien r.a 2 leti rcbiie na 2400 din globe in na izgubo častnih pravic za dobo 4 let. 28-letni mbanrki pomočnik Rudolf Šuši-lovič iz Studencev na leto dni in 6 m-scev strogega zapora, na 600 din globe in 3-let-no izgubo častnih pravic, nadalje 32-ietni konjar Anton Štern iz Frama na 11 mescev strogega zapora 690 din glob" in na 3-letno izgubo častn'h pravic. 30-lt"i ključavničarski pomočnik Oton Dreo iz Velike Liooelave na 6 mescev stro«?eTi zapora. oOO din g^obe in 2-letno izgubo častnih pravic. 46-letni posestnik Franc Jerič iz Morja pri Framu na na leto dni strogega zanora. 1200 din glebe ter ra i7'-fibi častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Salon MAM SAJOVEC ZOPET REDNO DELA. Stari trs 2, u— Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, ponovno opozarja članstvo, da bo izredni občni zbor glede sprejema novih pravil, prilagodenih zakonu o gospodarskih zadrugah iz leta 1937., v ponedeljek dne 2. septembra ob 19.30 v beli dvorani hotela Unior.a v Ljubljani. (—) u— OčeSjiJ specialist dr. R. Bassin ne or-dinira do 8. septembra. (—) iflf^i^TprtTVO; u— Vpisovanje v umetniško plesno šolo Mete Vidmarjeve je vsak dan od 16. do 18. ure v Gajevi ulici 9. Začetek šole bo 1. septembra. (—) u— Sv. maša zadušnica za blagopokoj-no Antonijo Lazarjevo se bo brala v žup-ni cerkvi Sv. Jakoba v ponedeljek 2. septembra ob 7. zjutraj. (—) li Celja e— Prehrana prebivalstva. Združenje trgovcev za mesto Celje opozarja vse članstvo na naslednji poziv mestnega poglavarstva v Celju z dne 29. avgusta: Izredno velikega pomena je preskrba prebivalstva z nujnimi življenjskimi potrebščinami. Zato vas prosimo, da nujno naročite svojemu članstvu, ki se bavi s trgovanjem z življenjskimi potrebščinami, da v okviru obstoječih zalog in danih možnosti za njih dopolnitev porazdeljuje nujne življenjske potrebščine, zlasti moko, olje, mast, sladkor in riž svojim konzumentom v oni meri, kakršna je običajna v normalnih razmerah. in naj izvršuje nabave samo v onem okviiu, ki ne presegajo normalne potrošnje kenzumenta. V današnjih težkih dneh bi namreč ne bilo pravično, da bi širši in gospodarsko šibkejši sloji trpeli pomanjkanje živil zaradi prekomerne nabave živil po premožnih konzumentih in zaradi kopičenja blaga po premožnih konzumentih na škodo šibkih. Obenem pa opozorite svoje članstvo, da je z ozirom na določila uredbe c ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom vsako zadrževanje moke v namenu, doseči morda viške cene. zelo strogo kaznivo dejanje s težkimi zakonitimi posledicami. Trgovce, ki prodajajo moko, opozorite na določilo čl. 20. navedene uredbe in jih pozovite, da prijavijo brezpogojno v treh dneh, ko stopi uredba v veljavo, oblastvu I. stopnje, t. j. mestnemu poglavarstvu v Celju, tržnemu nadzorstvu vse svoje zaloge moke. Ustavitev prodaje moke je kazniva. ZOBOZDRAVNIK aste Vrhovec ZOPET REDNO ORDINIRA e —Maturanti celjske gimnazije iz 1. 1920. priredijo skupno z maturanti iz 1. 1918 in 1919 proslavo 201etnice mature v sredo 4. t. m. ob 20. v hotelu »Evropi« v Celju. Vsi tovariši naj takoj javijo svojo udeležbo tov. Franju Vajdu, Celje, deška meščanska šola. e— Srebrno poroko obhaja danes učitelj in znani planinski delavec g. Branko Zemljič v Celju s svojo soprogo Marico. Iskreno čestitamo! Gotova ie. tiskana v lat delana F0 imii:ski metod;, r •. . d".ct.i dval rat povečana izdaja učbenika »Kako se naučim hipnotizirati«, v.-buie na s-, o i i h 320 straneh popolni praktični kurz i L m & 4:. r V 3 i OTTJO::".ča vsakomur, da s? n :lo in lahko nauči hipnotiziranja. Tu prinašamo samo mali del vsebine: K :ko se budi, tazvi n i . i/koriJča osebni magnetizem. Magnetski vpliv s pomočjo pisem in predmetov. :vjj;estivni vpiiv na vo!-o dru/eta. Kako postanem htpnorizer. Kako se hipnotizira. Katere osebe se Tilaž e d-do hipnot'zi-. ti m kako lih -e spovnati. Ptepoznavanie simulacije. Hipnotiziranje v času spanja. Avtohipnoza C "p"ot':-r-ir.e samega sebe). Kako se dajejo zapovedi, ki jih mora hipnotizirana oseba ■zvršiti po daiišem času v budnem stanju (posthipnotične sugestije). Zdravljenje bolezni, odvajanje grdih nav-.d in irprr.vjvir.ia ro h-^rozi Hipnotiziranj na daliavo. Hipnotiziranje zoper voljo. Sugestija in hipnoza -na^e. Hipnoza v kriminaiistiki. Hipnotiziranje živali itd. Brezplačno pošljemo ilustrirani prospekt z vso vsebin f. Cena mehko vezani knjigi din I"50.—, v trdih platnicah din 180.—. Delo je tiskano v mali nakladi, zato se ic treba požuriti z naročili, dokler ne bo razprodano. Za naprej poslani denar pošljemo knjigo nške, po. povzetju računamo din 10.— več za poštnino. priporočeno r,a nase sjrosfcc, po. pov OkuiUhtička, biblioteka — Btu6iaa, ček. ločua 5c: sestanek v klubski sobi »Pri Angelu« v Prešernovi ulici. Na sporedu je tehnično predavanje o plezanju. Za člane obvezno Vabljeni vsi prijatelji »Skale«. e— Društvo absolventov drž. trgovskih š°l v Celju. Kulturna sekcija priredi naslednje večerne tečaje: slovenščina za Slovence, srbohrvaščina in ruščina, začetni, nadaljevalni in konverzaciiski tečaji za francoščino, angleščino, nemščino in italijanščino, slovenska debatna in nemška stenografija, tečaj za dopolnilni izpit in za 3. razred trgovske akademije ter nauk o reklami-kartotečno knjigovodstvo. Vsi interesenti naj se javijo v podružnici »Jutra* v Kocenovi ulici ali pa ob torkih, četrtih m petkih od 18.30 do 20. v društveni sebi v Strossmayerjevi ulici 3, kjer dobijo nadaljnje informacije. OTROŠKI VOZIČEK, kolo ali šivalni stro j najbolje in najhitreje kupite, prodate ali zamenjate v trgovini JOSIP URŠIČ — CELJE, NARODNI DOM e— Promenatlni koncert celjske vojaške godbe bo danes od 11. do 12. na balkonu mestnega poglavarstva. e— Denar; Hranilnica dravske banovine, podružnica Celje, nasproti pošte, izvršuje vse denarne posle najkulantneje, obre-stovanje ugodno, izplačevanje takoj. Pojasnila na razpolago. (—) »Ml LEPE PLAŠČE, PLETENINE kupite v trgovini VRAČKO GUSTI, Celje. lllillBilliiM^ e— Glasbena Matica v Celju. Vpisovanje novincev in starih gojencev bo od ponedeljka 2. septembra dalje dopoldne in popoldne. Vse podrobnosti o pogojih so na šolski deski v hodniku, Slomškov trg 10/1. (—) 1 T", i* m v M t#f II ■ . i.k.r\ KVA uTETm-> CifaiS^to«*' MOTO CIKLI: tr VSAK MOD E Č D O B IT.^TAkoiV Krava je usmrtila otroka. V Bodre-žu pri Grobelnem je v petek kiava stopila štiriletnemu posestnikovemu sinčku Stanku Rateju na prsi in mu zdrobila prsni koš. Otroka so takoj prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je še istega dne podlegel težkim poškodbam. e— Ste«ei pes se je pred dnevi priklatil iz gornjegrajskega v celjski srez, pozneje pa se je pojavil v Litiji, kjer so ga pokončali. Oni, ki jih je stelrli pes morda ugriznil, naj to takoj javijo oblastvom. Legitimacije za četrtinsko \ozumo v Ljubljano se še dobe v biletarcah Pulnika v Mariboru, Celju, Ptuju in št. Ilju. Tam se dobe tudi četrtinske vozne ka rte in železniške legitimacije K-14 za 30 din za II. razred potniškega in za 43.50 din za III. razred brzega vlaka. Pozivamo vse interesente, da si kupijo vozne karte že v predprodaji pri Putniku, da ne bodo vlaki imeli zamud! a— Sckel Maribor I priredi danes ob 15. na letnem telovadišču veliko narodno prireditev brez vstopnine. Igra godba »D.a-ve«. a— Vpisovanje dece v mestna dnevna zavetišča. Tiskovine za orojnie v sv. ho spreiema dece v mestna dnevna zav_*.išla se dobe pri mestnem soc. poliiičnf m uradu na Rotovšksm trgu. pri nora.i Mestnega mladinskega doma v Koro55e\ i ulici ali pri upravi Mestnega dnevnega zavetišča v V okraiu v Jerov?'rovi vl!"i Prošnje nai px-ineso starši do 5. septembra osebno upravi zaveda Spreieta deca pride v zavod 16. septembra a— Mariborski sl|kar?kD; mM tri imajo dsnes ob 10.30 sestanek v pirarni Cb iav-ku 6. Razpravliali bodo o kolektivni pogodbi in o zvišaniu oreierikov oomočni-kcv Sestanka nai se zanesliivo u:'elež2 vsi moistri. a— Poslovalnico G'aeben° M^fre ie prevzel znani knii^atnar g. To-e Koren. Prva pevska vaia mrš^nesja zbo-a bo v torek 3. t. m ob 20 v risalnici I d ž dekliške meščanske šole na Slom ko/em 1r-gu. Vsi in tečno. Novi pevci in pevka vabljeni. Pevovodja. a— Streha .ie udarila v e'ro' a. Ob pr-1i-ki neuria. ki ie besnelo v petek o' poldne nad Mariborom in oko1'm. ie st-^a '.d*1 rila v hiš" kurjača državnih železni" J Krivca v Dolgošah Strela ie š'n:la sko/i streho v sobo. kier ie b-'la 10-letna hčerka Roza Krivčeva. Otrrk ie cbleJal nrav1-sten s težkimi opeklinami no vs telesu Krivčevo so preoeliali v maribr>rs'-o b 1-nišnico. kier si zdravniki orizadevaio. da bi ji redili življenje a— Obsojeni ponarefevalc' denarja. Pred malim senatom se ie mora1 a včerai zagovarjati petčlanska skupina non^reievlcev 10 dinarskih kovancev, ki ie la^i v K -finem izdelala okoli 100 nonarnenih kovancev do 10 din. ter iih soravliala v promet Skušali so tudi izdelovati 20 dinarske kovance. kar se iim pa ni posrečilo. Falsifi-katoriem ie prišla na sled maribo-ska policija. ki je letos 13. februarja zasačila ae- • a— Kovačev enoletni trgovski tečaj Maribor, Tyrševa 14 (s pravico javnosti). Začetek 9. septembra. Večerni trgovski tečaj z začetkom 1. oktobra. Tečaji za nemščino, stiojepisje itd. Prospekt zastonj. (—) Iz življenja fia SsžsII Iz Kranja r— Vpisovanje gojencev v Glasbeno So!o bo v dr.eh od 2. do 5. septembra od 9. do 12. dopol - ne v gimnaziji. Poleg klavirja in violine se bodo poučevali vsi orkestralni instrumenti in teoretični predmeti. (—) D?. Janko Kalan specialist za ustne in zobne bolezni zopet redno ordinlra i r— Ves graoorni material in piiiior za vodovodno instalacijo dobite najceneje pri P. Majdiču r Merkur«, tig. z železnino in sanitetnimi potrebščinami, Krcnj. Oele-it0 si razstavo na velesejmu pred paviljonom »R«. (—) Z Jeseafis <•— Vpisovanje v gospcdir.jsKo šolo na Jeserdeali Vo 2. in 3. septembra v pisarni gospodinjske fiole na ljudski šoli. Natanč-nei"a pr^-snffl se dote istotnm. ZDRAVNIK Mmcic Viktor oil pcnede!j!;a 9. septembra naprej zopet redno ordinira s— Gcspe in gospodične, ki želiio obiskovati državni toledni tečai na Jesenicah nai se priiaviio v ponedeljek 2 ceptem-bra od 9 do 11. ure dopoldne v II. nadstropju narodne šole. Iz Novega mesta 'ff iniliiliBnil^iiiiiin; ii!i!inii!f I ;*T i^f*!'!"illF^Pillin!':;' ■ *HntKl>liniiSHMHtlllliIl Frimarij dff. M, Ž. ČER VINKA specialist za ginekologijo v NOVEM MESTU zopet REDNO ORDINIRA na Ljubljanski cesti 15 — ,nasproti lekarni »Pri Angel ju« (Andrijanič). Iz Zagssrfa 7.— I*staiio\ itev jadralne sekcije v Za-goiju. Aeroklub iz Tibovelj živahno deluje in se veselo razvija. Danes 1. septembra bo v Zagorju v prostorih Polčeve gostil ne ob 9. dopoldne ustanovitev ja-ralne sekcije. Iz Ptssfa j— Glasbena Matica začne septembra ledno šolsko leto. Vpisovanje v glasbeno šolo bo 2., 3. in 4. septembra dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. v šolskih prostorih ClasLone Matice na Hrvatskem trgu, kjer se dobe tudi vsa natančnejša pojasnila. Na zavodu se poučujejo: gosli, klavir, kontrabas, vsa pihala, solistično petje ii glasbena teorija. Reden pouk se začne 9 septembra. j— Zvočni k"no bo predvajal danes ob pol 19. in pol 21. uri glasbeno humoresko z nepozabno Sonjo Henie v glavni vlogi z naslovom »Tuia pesem«. Za dodatek Foxov zvočni tednik. j— Iluda m ereča v gozftu. V vasi Sv. Mik'avžu pri Ornaožu je šla 131etna kro.a-čeva hči Kolaričeva Alojzija v gozd nabirat šib je. Splezala je na drevo. Ko pa je stopila na suho vejo. si ji je ta odlomila. Deki;-ca je padla in obležala nezavestna pod c're •■esorn. Ker se dekle predolgo časa ni vrniio, so io domači šli iskat v gozd. k.y.r so jo oo veču.nem is'.:a".j i našli nezavestno. Takoj r;o jo prepeljali v ptujsko bokvž-v,c o, k j ~r so ugotovili, da ima razbito lobanjo. ,;— K~M vrele teke čine re je prevrnil na ("-slavca zaporrler.ega v tovarni strojil v M-Jjšpergu Ecla Leopolda, ki je dobil smitro nevarne opekline po vsem telesu. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. Iz Hrastnika h— Smrtna kosa. V ljubljanski bolnici je umrl v 69. letu starosti g. Matija Kovač. uidniški na d paznik v pokoju. Blagi pckojrik je služboval 40 let pri hrastni-škem rvdniku. Kot zvest in zaveden član hrastniške sokolske eružine, CMD in drugih narodnih društev, je tudi svoje otroke vzgoji! v narečnem duhu. Pokopali so ga včorr.j ob vsTki uc-e^ežbi pogrebcev na po-kepaM?-!« v Dragi polpo; soproge. Bil ie oče go.'T>pn P.-em'čn5kove v Celju, Kavzprjeve in Dolančeve v Hrastniku. — V ženski bolnici v I jublieni je umrla 571etna gospa Ana Paviiničeva. soproga višjega žel. uradnika v pokoju in sestra župnika g. Medveška na Dolu pri Hrastniku. Pokoina je bila blage, gospa, skrbna žena, in umna gospodinja. Pogreb je bil v siedo v Sevnici. — Lahka jim domača zemlja! Prizadetim naše iskieno sožalje! floda? krnite « sredstvo proti bolečinam, prehladu ali hripi in zahtevate Aspirin pazite, da js vsak zavitek in vsaka posamezna Aspirin-ta-bleta označena z „Bayer"-jevim križem. Oq!as refl. aefi S. br. 7257 od 23 marla S © K® L Sokol. Ljubljana IU. Sporoča članstvu in staršem svcje mladine, da se prične 2. za ženske. 3. septembrom pa za moške oddelke redna telovadba po običajnem urniku. Vpisovanje novo pristopivših bo pred vsako telovadno uro. Septembra se začno tudi redne strelske vaje. Sakoisko drušivo Št. Vid nad LjnbLano priredi 8 septembra cb oo! 20. na svojem telcvadiSču akademijo v proslavo kraljevega rojstneca dne. Vabimo vse niše Dri-jatelie. da se slavnosti udeleže. V primeru slabeča VTemena bo akedemiia naslednic nedelio 15. t. m ob isti uri. Uprava. 'Vi?«? Novi, strokovnjaško izdelani domači proizvod, ki Vam nadomesti pravo kavo. šolstvo g_ Vpisovanje v otroški vrtec drž. učiteljišča bo 2. septembra od 9. do 11. v sobi otroškega vrtca v I. nadstropju. S seboj je treba prinesti krstni list oziroma dru-ž;nsko knjižico. Podrobna navodila bo dala ga. Slavica Vencajzova. I Nedelj?.. /. scplembra Ljubljana 8: Jutrnji pozdrav. — 8.10: Kvartet trobil. — 9. Napovedi, poročila — 9.15: Prenos iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govoi (dr. G Rant). — 10: Pevski in klavirski koncert ^ Vide Val jalove in ge. Osterc-Valiaiove — 11: Prenos prome-nadnegn koncerta vojnške godbe. 12: Ga. Zlata Gjungjcn-.c poje. — 12.30 Poročila, objave, napovedi. — 13.02" K..i cert radijskega orkcstia. — 36: Kmet ura Oskrba prašičev (g. lllaJmk Jakob) - 17 Fantje na vasi, kvartet sester Stritarjevih. — spreml java: proi. M L povšer — 1°: Napovedi. poročila — 19-'<1. Nsc. ura — l'J.40: Objave. — 20 Kcncer* dru: tva »Sloga« iz Kranja. — 21: Konccrt radijskega orkestra, — 22: Napo- edi. poročila. — 22.15: Lalika glasba z vf lesejma. Beograd 18.15: Plesna muzika. — 20.40: Jugosiovcnska glasba — 22: Godba na pihala. — 22.50: Ples. — Zupeb 17.30: Pester glasbeni spored. — 20- Lahka godba in petje. — 21: Komorni koncert — Praga 18: Prenos Smetanove opere »Daubor«. — 21.20: Plošče in radijska revija — Berlin 19.15: Veliki orkester. — 21.30: radijska revija. — 23.10: Nočna oddaja. — Sofija 20: Iz zvočnih filmov. — 20.50. Vesela muzika. — 21.30: Simfonični koncert — 22 55: Ples. — Rim 17.15: Vojrvka godba. — 20.30: Orkester. — 21: Operni večer. Ponedeljek, 2. septembra Ljubljena 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila — 7.15: Veseli zvoki — 12: Iz operet fp!orče). — 12 30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila: — 19: Napovedi, poročila. — 10 20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20: IzseljenLški kotiček (g. Jože Žele). — 20.10: Ljudsko zdravje v Sloveniji: Unii-anje dojenčkov (dr. Ivo Pire). — 20.30: Pevski koncert »Ljubljanskega Zvona«. — 21.15: Prenos lahke glasbe z vele-sejma. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za debro volio igra rad:iski orkester. Beograd 19.40: Kemonv zbe-r. — 20: Zvočna igra. — 21. Velik' orkester. — 22.30: Harmeivka m plena muzika. — Zagreb 17.15: Zagrebški kvartet. — 20: Domača glasba. — 20.30: Koncert solistov in pevskega zbora. — 21.30: TambuiaJki zbor. — Praga 19.35 Komorna glasba. — 21.50: Zvočna igra. — 21.40: Plo"-če. — 22: Češki sk'a<'atclji. — Berlin 19.15: Vesela godba. — 21.30: Komorni koncert. — 23.10: Nočna oddaja — Sofija 20 Bolgarske pesmi. — 20.50: Vesela muzika. — 23 05: Ples. — Rim 17.15: Voja"ka godba — 20.30: Pester glasbeni spored — 22: Lahka godba 23.15: Pksna muzika. INSERm A JTE V , JU1HU"! Esioleim trgovski tečaj v Nzvem mestu I s pravico javnosti vpisuje dnevno. Šolnina din 1 P.O. — Začetek pouka 9. septembra. I INSERIKAJTE V „JUTBU"! Kinematografi Kranj. Kino Narodni dom bo predvajal danes ob 5., 7. in 9. uri Kansa Albersa v filmu »Seržan Berry«. Ribnica. Sokolski zvočni kino otvorja svojo re. no sezono. Danes ob 15.15 in 20.30 veliki film v naravnih barvah »Robin Hood«. Za dodatek Foxov zvočni tednik. Prihodni film »Medeni mesec«. Ljutomer. Zvočni kino Sokolski dom v Ljutomeru bo predvajal danes ob 16. in ob 20. uri prekrasen velefilm »Marija Antoa-neta«. Kot dodatek Foxov zvočni tednik. Naslednji film bo 7. in 8. septembra. (—) Novo mesto. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 18.30 in 20.30 »Univerzumov« tednik, kratek zabaven film in film »Nasmejana mladež«. V glavnih vlogah Magda Schneiderjeva in Wolf Albach Retty. (—) Jesenice. Zvočni kino Radio bo predvajal danes c>b 15. in pol 21. velefilm »Tragedija Šanghaia« s slavnim ruskim igralcem Inkišinovim v glavni vlogi. Med dodatki domač kulturni film »Pion^ri: obrambe našesa neba« in najnovejši voini zvrč-ni tednik. Sledi za praznik »Nevidni sovražnik« (Izgubljena natrola1. Bled. Zvočni kino bo orrdvaial da^es popoldne in zvečer velefilm iz ruskesa begunskega življenja »Kovaška kri« in običajen dodatek. (—) Slovenci prvi v Hribi in dež godijo p— Beograd, 31. avgusta Dan&šnja tretja etapa kolesarske dirke okrog Srbije je vodila od Sarajeva do ča-čka z vmesnim postankom v Višegradu, ki je od Sarajeva oddaljen 119 km. Tudi ta del proge spada med enega najtežjih na vsej poti, razen tega pa je danes nad Ro-manijo divjala huda nevihta z dežjem in burjo, tako da so imeli dirkači na poti zelo velike neprilike. Pri tem so bili prizadeti tudi nekateri izmed dosedanjih najboljših, medtem ko so v tem delu proge zasedli najboljša mesta sami Slovenci, dokaz, da so oni bas najboljši v hribovitem terenu in v slabem vremenu. Vrstni red vozačev na vmesnem cilju v Višegradu je bil naslednji: 1. Peternel (Hermes, Ljubljana), 5:20:59, 2. Podmilščak (Hermes, Ljubljana), 3. Gartner (Ljubljanica, Dobrunje), 4. Vel-kovič, 5. Grabnar, 6. Daviclovič, 7. Golob i. t. d. Popoldne so dirkači odšli dalje proti čačku. našim dirkačem na dirki okrog Srbije Številke o prvih dveh Ker so poročiia o poteku kolesarske dirke po Srbiji s tehnične strani precej pomanjkljiva (naše včerajšnje 2 delnimi časi druge etape od Zvornika do Sarajeva pa je bilo zaradi slabega telefoničnega prenosa sploh netočno objavljamo v naslednjem še enkrat dosežene čase za vsako etapo posebej, kakor tudi skupni čas, ki ga je doseglo prvih pet vozačev do Sarajeva. Od Beograda do Zvornika je bil vrstni red na cilju naslednji: 1. Davidovič 6:02:22, 2. Veljkovič 6:02:22, 3. Drljačič 6:02:22, 4. Vojkov 6:02 23, 5. Pokupec 6:02:42, itd. Od Zvornika do Sarajeva so se vozači plasirali takole: 1. Drljačič 5:48:06, 2. Davidovič 5:49:13, 3. Gartner 5:50:48. 4. Peternel 5:52:03, 5. Pokupec 5:52.48. itd. Skupni plasman po prvih dveh etapah je torej naslednji: 1. Drljačič 11:50:38, 2. Davidovič 11:51:35, 3. Gartner 11:53:30, 4. Peternel 11:54:45, 5. Pokupec 11:55:30. itd. I. halo tekem v Ugr Prva jesenska prvenstvena nedelja v LjisMJasai, ssa Jesenicah ter v Celju in Marifcoru Danes se začenja jesensko prvenstveno tekmovanje v Slovenski nogometni zvezi, in sicer zaenkrat s tekmami v ligi, medtem ko bodo klubi iz ostalih raziedov in skupin nastopili za točke šele v drugi polovici septembra. Današnji ligaški spored obsega naslednja srečanja: v LJUBLJANI: Ljubljana—Maribor ob 16. na igrišču Ljubljane, na JESENICAH: Bratstvo—Mars ob 16. na igrišču Bratstva, v CELJU: Olimp—Amater ob 16.30 na igrišču Olimpa in v MARIBORU: železničar—Kranj ob 15.30 na igrišču železničarja. Prvih osem točk bo torej oddanih in drevi bomo že lahko sestavili prvo tabelo za slovensko ligo, v katero je razen 7 najboljših klubov iz vse Slovenije vstopil letos tudi bivši udeleženec v državni in hrvatsko-slovenski ligi — SK Ljubljana. Kakor se vidi po imenih udeležencev, bo prvo tekmovanje v naši ligi prineslo velik in zanimiv dvoboj v štirih med »Štajerci« in »Kranjci«, med katerimi je že nekaj let odprto vprašanje, komu prav za prav gre najvidnejše mesto med slovenskimi nogometaši. Še 10 iigašklh tekem in ®§fal$ III. kolo pri HNS in SLS Ligaško tekmovanje bo šlo razen pri nas svojo nadaljnjo pot tudi pri Hrvatih in Srbih, kjer imajo danes — zaradi tega, ker se še niso mogli zediniti, da bi bili današnjo prvo nedeljo v mesecu že porabili za prve nastope udeležencev v tako imenovanem tekmovanju za veliki pokal — na sporedu že tretjo zaporedno kolo. v katerem bo v obeh ligah spored tudi popoln in bo torej odigranih vsega še deset liga-ških tekem, kakor sledi: pri HNS: v Zagrebu: Gradjanski-železničar in Hašk-Slavija (O), v Subotici: Bačka-Concordia, v Splitu: Hajduk-Sašk in v Varaždinu: Slavija-SpHt ter pri SLS: v Beogradu: Jtigoslavija-Sla-vija (S) in BSK-Jugoslavija (Jabuka), v Subotici: žak-Bask, v Novem Sadu: Voj-vodina-Jedinstvo in v Skoplju: Gradjanski-Bata. Atletski miting v CeSfai V Celju bodo imeli danes razen športnega dneva Olimpa in zanimive ligaške tekme tudi veliko atletsko prireditev, in sicer ob 9.30 na Glaziji. Za udeležbo so se priglasili skoraj vsi naši najboljši atleti, zagotovljen pa je tudi nastop nekaterih znanih zastopnikov te panoge is Zagreba. Po vseh napovedih r-odeč, bo ta miting eden najlepših v sezoni. * To so seveda samo glavne prireditve, ki bodo izpolnile današnjo športno nedeljo, mimo tega pa bo še drugod kopica drugih prireditev med drugimi kajaško prvenstvo na divjih vodah na progi od Lesc do Mo-šenj po Savi, dalje koledarska dirka v Mariboru, juniorsko plavalno prvenstvo v Zagrebu, nadaljevanje kolesarske di^ke po Srbiji itd Skratka današtiji spored je bogat in pester kakor že dolgo ni bil. Novo vodstvo SK Ljubljane Na zadnjem izrednem občnem zboru SK Ljubljane se je našemu nogometnemu prvaku slednjič posrečilo pridobiti soliden delovni odbor in močno zaslombo odločilnih faktorjev našega javnega življenja. Na čelu kluba je pokroviteljski odbor, ki so v njem: ban dr. Marko Natlačen, ve-leindustrijec Ivan Bonač, odv. dr. Ivo Ben-kovič, podravnatelj »Praštedione« Hinko Befcgovšek, tovarnar Ivan Bizjak, industri-jec Josip čemažar, ravnatelj »Mestne hranilnice« dr. Franc černe, ravnatelj »Jugoslavije« Vladimir Fischer, veletrgoveč Aleksander Friedrich, drogist Beno Gre-gorič, veletrgoveč Ernest Hieng, lekarnar Stanko Hočevar, industrijee Jakob Hrovat, industrijec Mirko Lajovic. preds, »Gostil-ničarske zadruge« Ciril Majcen, ravnatelj »Hipotekarne banke« dr. Miloš Martekini, industrijec Franc Maidič, veleinclustrijec Franc Medič, predsednik »Pokojninskega zavoda« dr. Anton Milavec, tovarnar Viktor Naglas, tajnik »Zbornice za TOI« dr. Ivan Pless, generalni tajnik TFD Jcško Pogačnik, veleinclustrijec Avgust Praprot-nik, ravnatelj »Kreditne banke« Franc Rus, generalni ravnatelj TPD RiharcI Sku-bec, ravnatelj zavarovalnice »3ava« dr Leo Skala, poštni direktor Franc štukelj. tovarnar Branko Turna, industrijec Franc Tomažič, ravnatelj »Splošnega bančnega društva« Ante Tavčar, veletrgoveč Avgust Volk, veletrgoveč Jože Verovšek, predsednik »Merkurja« dr. Franc VVindischer, ravnatelj TPD dr. Vinko Vrhunec, ravnatelj »Praštedione« dr. Djuka Vrbanič, direktor »Poštne hranilnice« dr. Vladimir Vidmar stavbenik Miroslav Zupan in lastnik »Daj-dama« Julij Zupan, lista pokroviteljska odbora še ni popolna. V upravnem odboru kluba So: predsednik Filip šibenik, I. podpredsednik Leopold Pavlič, II. podpredsednik Kazimir Budna. Na Zagrebškem se i mu paviljon »D« PRIKAZOVANJE MODELOV od 10.—12. in od 4.-6. IMc 0 E x P O R T D Originalni dunajski modeli: - g* n. HALJE, OBLEKE, KOSTIMI < ™ 2 Prosim za Vaš obisk II so Qen- zast°Pnik za Jugoslavijo 1 51 z F. J. Ho se t, 1 I ZAGREB, GUNDULICEVA 3. lohH & fltt • Moitellliaais »lEH I. 8 I N Q S R S T v A S 9 E « ' TClEPHON R • S » • » -1 T M o numentalni ruski velefilm PREDSTAVE DANES ob 15., 17., 19.in 21. uri KINO MATICA, teL 22-41 Preskrbite si vstopnice v predprodaji. PETEf «?£L KI Mogočna filmska epopeja o velikem carju reformatorju—ustanovitelju Velike Rusije! TOAVEBSKIKRVNIK PREMIERA angleškega velefilma Predstave danes ob 15.. 17., 19. in 21. uri. — Blagajna odprta od pol 10,—12. in od 14. ure dalje Misterije srednjeveške londonske trdnjave.S"...... SK Shivi/a. Ob 9. igrajo juuiorji prij tekmo s Svobodo za Koiinako tovarno. Oo pol 9. naj bodo vsi do;^čotii v klubski sobi Ob 17. igra I. moštvo na Korotanu z Ko-rotanom. Vsi, ki so v postavi, n$j dvignejo opremo dopoldne v klubski sobi. K športnemu dnevu SR Amaterja. Preteklo nedeljo je Amater iz Trbovelj slavil svoj 14. športni dan. RudniSki ravnatelj g. inž. Kolka je prevzel pokroviteljstvo, a ker je bil zadržan, je prireditvi prisostvoval nadinspektor g. inž. Rogl. Vse tekme so potekle v najlepšem redu, a največje zanimanje je vladalo za pokalni turnir. V finalni tekmi sta se srečala oba zmagovalca iz dopoldanskih tekem: Amater, ki je porazil Dask z 2:1, in Retje, ki je zmagalo nad Radečami z 2:1. Pokal si je priborilo Retje. V glavni tekmi je nastopilo moštvo Maksimirja iz Zagreba, ki ga je prvo moštvo Amaterja porazilo s 4:1. Športno predavanje. Slovenska plavalna zveza priredi v ponedeljek 2. t. m. ob 20. v salonu restavracije pri »Levu« na Go-sposvetski cesti predavanje priznanega ju-goslovenskega plavalnega strokovnjaka g. Darka Prvana o plavanlu na berlinski olimpiadi. Obenem bo predvajan ozki film V glavnih vlogah: Boris Karloff, Basil Rathboune, Barbara O' Neil — KINO UNION, tel. 22-21. tajnik Anton Mehle, blagajnika Vencelj Bizjak in Mirko Tozon, predsednik star. odbora Albin Turk, tehnišKi referent Ne-dcljko Buljevič, gospodar Ivan šavs, klu-bovi zdravniki dr. Predan, dr. Arko in dr. Hafner ter odborniki: Branko Turna, Rafko Koretič, Lado Maccoratti, Mirko Jan-čigaj, Miro Martelanc, podpolkovnik Hrast, major Stefanovič, Štefan Vlaj, Ivan Boc, Vladimir Pesek, Anton škofic, Bogdan Mi-helič in Stane Deržaj. V nadzorstvenem odboru so: dr. Janko Kosti, Franc Koruza in Janez Kušar, v častnem razsodišču pa: dr. 2užek, dr, Ku-helj, Karel šircelj, Stane Gašperšič in Hinko Fajdiga. Na prvenstvenem teniškem turnirju Kako sta potekla prvi in drugi dan teniškega tekmovanja za prvenstvo dravske banovine Ljubljana, 31. avgusta Včeraj popoldne se je začel in danes ves dan nadaljeval teniški turnir za nacionalno prvenstvo dravske banovine in sicer na igrišču Ilirije pod Cekinovim gradom. Na turnirju nastopajo skoraj vsi najboljši slovenski teniški igralci in je samo iz Maribora prispela močna ekipa 22 igralcev. V petek so bile na sporedu predvsem juniorske igre, danes pa so tudi že nastopili tekmovalci iz kategorije A in dame. V prvih kolih so zmagovali favoriti. Zelo zanimiva je bila včeraj igra med Bankom in Korenčanom iz Maribora, ki jo je slednji po napeti borbi odločil zase. Najzanimivejša pa je bila današnja igra med Al-banežejem in šivicem. Prvi set je gladko dobil Albaneže, v drugem je že vodil s 5:2, pa ga je le izgubil s 7:5. Prav tako je bilo v tretjem, ko je Albaneže vodil že s 5:0, pa je nazadnje kljub temu moral kloniti ored odličnim šivicem. Dr. Smerdu je po lepi in zanimivi igri premagal Celjana Fnbiana in se bo sestal s Perlesom. Senzacija turnirja je bila zmaga Perle-sa nad Tončičem, slovenskim reprezentan-tom iz Maribora. Po ostri in naporni borbi je Perles v dveh setih premagal svojega velikega nasprotnika in tako dosegel svoj največji življenski uspeh. Igral je odlično, t?ko na base-liniji kakor tudi na mreži in je z izredno borbenostjo po pravici dosegal ta krasni uspeh. Podrobni rezultati A kategorija: Smerdu Boris—Majer 6:0, 6:1, Kodrič—Koželj 6:0, 6:1, Zaje—Kobi 6:4, 6:1, škapin—Banjai 6:1, 1:6, 1:3, dr. Smerdu—Nebesar 6:0, 6:1, Fabian—Ga-berc 6:4, 6:3, Perles—Kobi II 6:2, 6:2, Albaneže-Krell 6:0, 6:1, Juvanc—Pire 6:0, 3:6, 8:6, šivic—škrobar 6:3, 6:2, Koren-čan—Slana 10:8, 6:3, Banko—Božičev 6:2, 6:1, Milavec—Goršek 6:4, 6:3, Blanke— dr. Cijan 6:0, 6:0. II. kolo: Smerdu—Kodrič 6:0, 6:0, Dr. Smerdu—Fabian 6:2, 6:0, Albaneže—Juvanc 6:0, 6:1, šivic—Cepuder 6:1, 6:2, Ko-renčan—Banko 9:7, 6:4, Blanke—Milavec 6:1, 6:0, šivic—Albaneže 1:6, 7:5, 7:5, Blanke—Korenčan 6:2, 6:3. Juniorji: Slana—šivic 6:1, 6:2, Urbane— Krell 6:4, 2:6, 6:2, Blanke E.—Cepuder 6:0, 6:3, Kansky A.—Wute 0:6, 0:6, Kobi— Perles 6:4, 6:3, Kodrič—Juvanc 6:4, 6:0, Kozbcvšek—Majer 6:1, 6:0, Bogataj—Kan-sky ž 6:1, 9:7, Milavec—Wohinz 6:1, 6:0. — II. kolo: Lukman—Slana 6:1, 4:6, 6:1. štular—Urbane 4:6, 3:6, Blanke—Wute 6:4, 4:6, 6:2, Kobi—Nebesar 6:1, 4:6, 6:0, Kozlovšek—Kodrič 7:5, 6:1, Milavec—Bogataj 6:3, 3:6, 6:2. Dame: Truden Franzl 6:0. 6:4, Dacar— čižmek 6:1, 6:2. inž. Eza Maire-Sernec— Muhleisen 6:1, 6:2, MUhleisen Truden 6:1, 6.2. & \ 0<"'.VI KINO SOKOLSKI DOM V šlSIil telefon 41-79 Krasen letalski film Velika Iluzija V glavni vlogi: Dita Parlo Predstave: danes ob 5., 7. in 9. uri, jutri ob Vi 9. uri Prihodnji spored (v petek 6. IX.): Rosslie o isti temi. SPZ vabi vse, ki se zanimajo za to lepo panogo športa, na to predavanje. Vstopnine ni. Obiskovalce ligaške plavalne tekme Vie- toria—Ilirija 3. sept., ki so si rezervirali vstopnice opozarjamo, da jih dvignejo najkasneje do ponedeljka 2. sept. zvečer, ker se bodo sicer prodale drugim interesentom. Prireditelj. Na ssfrotnem živilskem trga Cene razen solati še vedno nsrašla^o Ljubljana, 31. avgusta. V soboto, na glavni tržni dan, je bil ljubljanski živilski trg še precej dobro založen z živili, katerih cene pa neprestano rasejo. Upravičeno nezadovoljstvo pri gospodinjah narašča, kajti življenjska sredstva malega in srednjega človeka v mestu že davno več niso kos nastajajoči draginji. Kako bo šele na zimo, se vprašujejo vsi. Drva se plačujejo že kot dragocenost. Meter drv stane po uradnih številkah 140 do 150 dinarjev, v resnici pa jih plačujejo stranke na trgu že po 180 do 190 din. S cenami živil ni dosti bolje. Včeraj so prodajali krompir še po 2 din kilogram, a danes so ga nekatere prodajalke že postavile na ceno 2.50 din. Okrog stojnic se odigravajo neprestano prizori besednih spopadov med gospodinjami in prodajalkami. Do neke mere je porast živilskih cen v resnici neogibna posledica današnjega vojnega vzdušja zunaj v svetu, ki tudi nam ni prizaneslo s svojimi neprijetnostmi. Toda pretirano navijanje cen žal prenekaterikrat meji že na vsega obsojanja vredno izrabljanje na škodo socialno šibkih slojev, ki so v mestu v veliki večini. Tisto o velikih plačah in velikih zaslužkih, ki jih nekateri deželani pripisujejo mestnim ljudem, je ža- lostna posledica popolne nepoučenosti ali pa neke docela nerazumljive sistematične vzgoje. Po vsem upravičena je uvedena kmečka zaščita, toda prav tako bi se morali na drugi strani tudi izdatno zaščititi interesi malega človeka. Takšni so površni vtisi, ki jih človek dobi iz razburljivih in dolgotrajnih debat o problemih draginje, ki se vsak dan iznova razvijajo med kupo-valci in prodajalci na živilskem trgu. Kar je zelenjave, je menda edino pri solati vseh vrst ostalo še vse pri starem in so cene zadovoljive. Močno so se podražili paradižniki, in to domači, ki jih dobiš za 5 do 6 din ki'ogram. Cene čebuli so ostale nespremenjene. Močno podražil se je česen. ki ga dobiš dve glavici za 1 din. M?la merica graha še zmerom stane 2 din. Srednje veliko karfijclo dobiš za 2 do 2 "i din. Kilogram rdeče pese je obdržal prvotno ceno, ki znsša 4 din. Kar je mlevskih izdelkov, dobiš na trgu belo moko »0? po 6 do 7 din kg, moko »2« pa po 5 do 5.50 din. Ajdova moka ima ceno 5.50 din in ržena 4.50 din kg. Jajca so se tudi prav tako podražila in prodajalo devet jaic za 10 din ali pa po 1 10 do 1.25 d:n kos. Obeta se ponovna podražitev. Eagarfe pripravljeno za veliko slavje Prihodnjo nedeljo bo proslava zlatega fuHlefa Sskola in odlcritje kraljevega spczne&ika Zagorje, 30. avgusta Obsežne priprave za sokolski zlati jubilej in za Petrovo petletko, s čimer bo združeno odkritje spomenika Viteškemu kralju v Zagorju, se bližajo koncu Urejen je bil prostor pred Sokolskim domom, kjer bo stal spomenik Prav tako je ves Sokolski dom prenovljen in na okrog po domovini je bila razposlana obsežna okusno tiskana spomenica z vrsto tehtnih člankov in izre- Savezna štaSeta 6. septembra v©EF?.$a v 32la Knjlno v nedeljo S. septembra do Metlike v izvedbi ljubljanske podružnice Touring kluba Jugoslovcnski Tcuriiig klub, podružnica v Ljubljani priredi o priliki narodnega festivala v Metliki dne 8. septembra t. 1. avtpmobilsko in motociklistično ocenjevalno vožnjo v Metliko. Proga: Ljubljana— Trebnje—Novo me"' Metlika (km. 97). Start 'ob 7. zjutraj pri dolenjski mitnici. Ocenjevalna vožnja je razpisana za vse kategorije avtomobilov, motociklov in rao-tociklov s prikolicami. Prijave do 6. septembra v taimStvu JTK rhiMjnnn. T* r-šova 11. Najbni^p obrnjeni vozači vp-^i? kate^orMe prejmejo č: st.no darilo, druji in tretji plnk-to. Pregled vozil bo n dan ve.";-, i o ob 5. zjutraj na startu pri mit ici na Dolenjski cesti. Razpis! so rnI: ni Točncjše in-formrciie se dob? v tr "v :St v v Jnarosl^ven-skega Touring kluba, podr. Ljubljana. Pref*tp!l o nfrvviHh in tehniki • moderne MMards!'e i«re. Prednvnt)1e le na-menieno tudi širšemu občinstvu. Zato so k predavanju t~>v.iH'eni vsi. ki se T*»nf*«n.-jo za ta soort. Klub je pridobil g. Sottler-ja za dvodnevno gostovanje in bABta oba vrčera na novo preob'pčpn1h biljardih v »Zvezdi* snričo tega potekla nedvomno v zabavo in korist vsem ljubljanskim biljar-distom. SK Mars. Mogtvo, ki potuje danes na Jesenice, naj bo točno ob 11.15 na gl. kolodvoru. Postava moStva je razvidna na oglasni deski. Načelnik. SK Jadran. Ob 10. obvezen trening vseh igralcev na dva gola. 6. IX 1970 , V z v?-i s p-clavc rej?! nega dne Ni Vet. krnila Ritra II bo najvažnejša prireditev štafeta Saveza SKJ, ki pojde iz vseh 25 iup v Beograd, kamor prinese pozdrave mlademu kralju iz vseh predelov Jugoslavije Nučelništvo Saveza SKJ je od.edilo tcčn,j in pod obno, kako in koliko bo tekel poedim tek^.č Iz nošsga črteža je razvidno, po katerih prergah bo tekla štafeta. Te proge so štiri, in sicer: proga l za župe Maribor, Varaždin. Bjelo\ar. Osijek, Novi Sad, Petiovgrad—Beograd; proga 11 za župe Kranj, Celje, Ljubljane, Novo mesto, Kar-lovoc, Suš'ik, Zagreb. Banja Luka, Tuzla-Beogrnd; proga lil za župe Šibenik, Split, Mostar, Cetinje. Sarajevo, Užice—Beograd; proga IV za lupe Skoplje, Niš, Kragujevac-Beogrod — štafeta priteče v Beograd ob 13. uri. Beogradsko sokolstvo s saveznim starešinstvom na čelu bo Štafeto pričakovalo na Terazijah. Po prihodu štafete pojde po\'orka z njo v Dvor kjet bedo predali pozdravne adrese vseh 25 žup in tako izrazili čestitke in vdanostne izjave vsega jugoslovanskega sokolstva Nj Vel kralju ob Njegovem rojstnem dnevu, ko stopa v leto tvoje polnoletnosti in prevzemanja vladarskih dolžnosti. To bo doslej sploh največja prireditev te vrste v Jugoslaviji. i dno zanimivimi originalnimi slikami, ki so priče ne samo razvoja Sokolskega društva, marveč kulturnega napredka vse zagorske doline. Po hudih borbah v pn-ih 10 letih, je So-kolsko društvo v Zag. r;u vidno napredovalo in je v svobodi p-iitalo m( gočna so-kolska trdnjava Nevenl'ive so njegove zasluge za utrditei narodne zave.lriu&ti v času ko je tujec zastavljal pot v^emu. kar je bilo storjene za dvig na"e narodne samozavesti S ponosom giedam-. Zagorjani na uspehe, ki so jih doseg' prvcboritelji za vzvišeno s^ko^ske misel v rudarskem Zagorju. Naš Sokol n. p<,zna, umika, čeprav je moral občutiti razne za!ete od raznih strani. 2e nol stclttja pon''«no dviga pranor. pol štetja s; je v borb; utrjeval pot k napredku z geslum: »Sebi v čast, narodu v korist.« Vnede'jo. 8. septembra se bc z?mi*o zasavsko prebiva'stvo okrog spomenika Vi-te'kega kralja, da se poklon sprnvnu naj-večie^a Jugoslovana in mu izkpže svojo hvaležnost za ve!;ko delo in dragoceno žrtev. Prej'n? i večer bomo odprli «okolsko razstavo v Soko'5-kem domu kjer ho zbrano na og'ed vse kar sp>mm«3 n? dmrt"--e-no dc'ovanje v razdo'>iu 189*1 do 1940. Vab\jiv hi ,r>a «--koi'=ki praznik v Zasorju z'asti za f:'ate'iste rdeč: poštn: ž;2, s katerim bMo 8. septembra ž -»osali vse p-smene pošiljke iz Zagoria. Vabljene so namrdne no"e. k: nni se prijavil* v čim večjem vi'u. da i;m hi če r-erkrbeti častno mesto pri odkritju spomen;ka Pridite rr>'! n-1* rra->- vs da sp/>zn»vte Vo« 7:verta te'eca d"m -vine. Za-t*orie ni. kn revi-j; ron?^°d. to ie Vfllcor rež na p rs h m*ad-n;čevih ali na d^k'1'ka ne^ra rr^et T;. K~'onije, Top'ic. ^odkrflja. ^■»redeža. Krov- ca. Lok Pot-v?ke vasi in Podstrane. z nrrr-nih. m" ' •»eVn gričev 7*cianian;h kmetij, iz v'ažr>:h cv>tesk m ozk:h tema?n;h dolin. s stTrh br?gov smarartdastrede"ki. Lo"ki. Tn zdaj že vrta jo v*ako noč in v?ak dan v Podftrano. Rovi f»o'taio tiste, ki trudni prihaiaio, "e rosn:h oči, in vračajo iih spet tru''n<-> s k^S"Tr črnesa kruha v žu'ia-vi d'an\ Ob 6 in "h 2. in ob 10. vsak din. Ta kruh je z »'obokih da'!jnjih njiv. kjer se brarita smrt in življenje, od koder je pregnan živi in t«mli dan in kcder borba nikoli ne utihne Zaradi vsega tega — -morda razumete — ni pre?ern^ ki je ustanovila zadrugo z namenom, da prireja vsako leto razstave velesejmsk&ga značaja. Iz skromnih začetkov se je kmalu razvila ne samo doma, temveč tudi v svetu priznana mednarodna ustanova, ljubljanski velesejem, ki letos praznuje 201etnico ustanovitve. Prvotno je bilo predvideno, da bo ta ustanova vsako leto priredila eno velesejmsko razstavo, toda kmalu se je izkazala potreba organizacije dveh velesejmov na leto. Poleg tega je bilo organiziranih še nekaj posebnih velikih strokovnih razstav. Tako je ljubljanski velesejem v času od svoje ustanovitve priredil nič manj kakor 46 vzorčnih velesejmov in posebnih strokovnih razstav. Osnovna glavnica za prireditev velesejma je znašala le 152.000 din, potrebnih pa je bilo za pričetek 2 in pol milijona din. Takratni velcsejmski odborniki so s osebnim rizikom preskrbeli potrebni kredit, kar je omogočilo zlasti zgraditev paviljonov, ki so svojemu namenu služili do danes, ko se bodo morali umakniti novim razstavnim zgradbam Ko je bil prirejen prvi ljubljanski velesejem jeseni leta 1921 ni bilo v naprej za-sigurano, da se bo ta ustanova lahko držala. Danes lahko rečemo, da so sredstva, ki so jih dali na razpolago ustanovitelji, pri- nesla ogromne koristi vsemu slovenskemu gospodarstvu, če izvzamemo vsak kupčij-ski uspeh, je velesejem slovenskemu gospodarstvu že dovolj koristi s tem, da je omogočil slovenski industriji in obrti ter tudi trgovini, da vsako leto nazorno prikaže svoje izdelke in svojo produkcijsko sposobnost. Tri leta je velesejmska uprava prirejala samo velesejme vzorčnega značaja za industrijo in obrt. Od leta 1924. naprej pa imamo v Ljubljani vsako leto po dve glavni razstavni prireditvi. Izkušnje prvih let so pokazale in potreba je narekovala, da je treba s posebnimi kulturnimi in gospodarskimi razstaviti poiskati tudi tesnejšo zvezo s kmetijskimi in drugimi gospodarskimi panogami ter z našim kulturnim življenjem. Tako so pričele razstave pod geslom »Ljubljana v jeseni«. Ogromno razstavljene ga gradiva je bilo od leta 1924. pripravljeno in pokazano na teh specialnih razstavah. Za prireditev teh razstav je uspelo velesejmski upravi združiti stotine pridnih delavcev, znanstvenikov, gospodarstvenikov in kulturnih delavcev. Krog sodelavcev in prijateljev se je od leta do leta povečal in tako je velesejem postal gospodarska in kulturna last vsega naroda. Dosedanje prireditve V plemenitem tekmovanju po izboljšanju in izpopolnitvi izdelkov sta naša industrija in obrt vidno napredovali. To velja še posebej za našo pohištveno stroko, ki prireja že od leti 1926. vsako leto razstave pohištva. Naša mala obrt razstavlja v posebnem prostoru že od leta 1925. naprej Tujsko prometne razstave smo imeli že štiri, velika gostinska razstava je bila prirejena leta 1936, razstava stavbarstva leta 1S27, kmetijske razstave pa so se začele v letu 1926. in jih je bilo doslej osem. Zlasti zanimiva je bila impozantna kmetijska raz-tava leta 1928. ob 160 letnem jubileju obstoja Kmetijske družbe, kakor tudi ona v letu 1939., ki je pokazala na manifesta-tiven način napredek slovenskega kmetijstva. Kmetijskim razstavam so bile priključene številne razstave živine, drobni- ce In malih živali Posebne sadne razstave pa so bile izven okvira kmetijskih razstav prirejene leta 1924. in 1935. Prekrasne vrtnarske razstave smo imeli sedemkrat, vmes pa so bile razstave ljubiteljev priro-de v stanovanju. Leta 1939 je bila prirejena razstava gob in zdravilnih zelišč, ki je vzbudila veliko pozornost. Omeniti je tudi številne mednarodne razstave čistokrvi-inh ps°v. Leta 1931. smo imeli prvo gospodinjsko razs'avo. Tej so sledile slične razstave vsako leto, pogosto zvezane tudi z modnimi revijami. Pivo modno revijo je na slovenskih tleh priredila uprava velesejma v marcu 1924 v opernem gledališču. Obiskovalcem, so gotovo Se v spominu obsežni in poučni gozdarski in lesni razstavi v letu 1930. in 1936. prav tako razstava o gradnji cest v letu 1938. V okviru gospodarskih razstav so bile prirejene še tri razstave sladkovodnih in morskovodnih rib. nadalje hranilniška razstava v letu 1934., zadružna razstava in propagandna razstava leta 1936. Po sili razmer je bila v jeseni 1939. tudi prva razstava o pasivni obrambi prebivalstva za primer napada iz zraka. Od leta 1926. prireja ljubljanski velesejem v zvezi z Lovsko zadrugo vsako leto dvakrat, to je v januarju in marcu, dražbo kožuhovine. Te dražbe so se c-obro vpeljale ter so privabile številne kupce iz inozemstva. V vrsti kulturnih razstav moramo predvsem omeniti številne razstave likovne umetnosti ki jih je bilo že devet. V letih 1932., 1938. smo imeli dve mednarodni fotografski razstavi, leta 1933. pa razstavo umetnostne portretne fotografije poklicnih fotografov. Istega leta, je bila pri-reiana razstava slovenske knjige, leta 1938 razstava francoske knjige, leta 1934 velika glasbena razstav", leta 1927. gledališka razstava, leta 1933. razstava slovenskih cer^v-a ieta 1931. prekrasna razstava sl°-venskjh mest, trikrat so bile prirejene revije slovenske narodne noše. Leta 1925. smo imeli na velesejmu obsežno in sila zanimivo razstavo pod geslom »Naš .Ta-dran«, leta 1934. pa kartografsko razstavo. V svežem spomin pa je vsem še raz- latermanov drevored oooooooooaoo OOOOOUOOOOOOOO cooooo .SITUACIJA RA2ST7-VIČCA M..i:5DC "fllCj^jNOr.;.-.- •••• Impozantno vhodno poslopje ob Celovški cesti na krajo, kjer je že sedaj glavni vhod stava slovenskega novinarstva, ki je bila prirejena v jeseni leta 1937. s prav posebnim uspehom Higienske razstave smo imeli r letih 1925. do 1934., veterinarsko razstavo pa leta 1933. Omeniti je že izseljeniško razstavo v letu 1934. in gasilsko razstavo v letu 1935. Tudi športu je velesejem posvetil vso svojo pozornost, leta 1925. je bila prirejena razstava slovenskega Športa, 1925, 1935 in 1938 smo imeli zi««oplovne razstave, leta 1932. razstavo o nagi alpinisti ki, v letih 1924., 1930. in 1937. velike lovske-in planinske razstav«, leta 1933. s°kolsko razstavo in v letih 1933. in 1937. dve skavtski razstavi. Kako je nastalo sedanje sejmišče Leto 1940. bo važen mejnik na razvojni poti ljubljanskega velesejma. Z novo ureditvijo razstavišča in z gradnjo novih razstavnih stavb se bo pričela nova doba za naš velesejem. V novih trajnih stavbah bo gotovo lažje izvesti koristne in zanimive načrte in bo lažje ustreči številnim željam glede razstav gospodarskega in kulturnega značaja. Prvotno ureditev razstavišča ob Gospo-svetski cesti in razstavne paviljone je v letu 1920. in 1921. projektiral arhitekt Josip Costaperarla. Prvi ljubljanski velesejem jeseni 1921. je imel pet velikih lesenih razstavnih poviljonov in kakih 20 manjših paviljonov, ki so jih postavili poe-dini razstavljalci. Svoj poviljon je takrat zgradila tudi Ceškolovaška. Razstavišče je obsegalo 25.000 m*. Eno leto pozneje je mestna občina dala velesejmu v najem še pas ob drugi strani Lattermanovega drevoreda, ki obsega t le počasi naraščal in šele leta 1938. odnosno lani je lahko uprava pričela misliti na to, da pristopi k realizaciji svojih načrtov. Ko je lani mestna občina določila nove regulacijske črte sedanjega razstavišča je uprava velesejma povabila pet projektantov za izdelavo osnutkov za preureditev razstavišča In za gradnjo novih trajnih razstavnih zgradb ter velike dvorane, ki naj služi tudi za razne prireditve, koncerte, festivale, kongrese itd. preko vsega leta. Projektanti so bili naprošeni, naj upoštevajo praktične izkušnje velesejma glede uporabnosti zgradb in možnosti uporabe materiala sedanjih paviljonov zlasti lesa in stekla. Uprava velesejma je prejela štiri oSnut-ke in jih predložila v oceno komisiji strokovnjakov. Ta komisija je prisodila osnutku inž. arh. Vinka Gianza 29.37 točke od 34 dosegljivih. Projetku inž. arh. Stanka Rohrmanna in inž. arh. Lada Khama je bilo prisojenih 16.4 točke, projektu arh. Jožeta Mesarja 15.6 točke in projektu Inž. arh. Milana Severja in inž, arh. Nika Bežka 14.83 točke. Glanzov projekt Pri Glanzovem projektu, ki je iz gospodarskih ozirov, glede izrabe zemljišča in danih konstrukcij, kakor glede jasnosti koncepcije in enostavnosti najbolj primeren za izvedbo, je ocenjevalna komisija predvidela le nekaj korektur. Ta Glanzov projekt je odobrila tudi uprava velesejma in je sedaj tudi že odobren od mestnega gradbenega urada, tako da so vse priprave za preureditev sejmišča in gradnje novih razstavnih zgradb končane. Tako se bo prihodnje leto lahko predstavil ljubljanski velesejem naši javnosti v novo urejenem :.. -.-si Velika dvorana za prireditve ki bo stala nasproti pivovarni Union 13.000 m1. Tudi na tem prostoru je projektiral nove paviljone arhitekt Costaperaria, in sicer dva velika razstavna paviljona ter restavracijski paviljon, posamezni interesenti pa so v severozapadnem delu tega panu zgradili manjše paviljone za restavracije, vinotoče in kavarnice. Od teh paviljonih je znano velesejemsko zabavišče. Paviljon »L« je leta 1925. najel državni higienski zavod ter v njem uredil dragoceno higiensko razstavo, ki pa jo je s paviljonom vred uničil požar leta 1932. Vsi do takrat zgrajeni razstavni paviljoni so iz lesa in provizoričnega značaja. Kanalizaciji ni še bilo in tudi hidranti so manjkali. Ko se je pozneje izkazalo, da mora ostati velesejem ohranjen kot trajna in koristna ustanova, je velesejemska uprava ojačila vse temelje razstavnih zgradb, preuredila je upravno poslopje, kanalizi-rala razstavišče, napeljala nove elektrovo-de in deloma plinovode, izvedena je bila drenaža in postavljenih več hidrantov. S tem je bila omogočena nadaljna uporabnost paviljonov za vrsto let. Toda vzdrževanje je bilo težavno in drago. Ob desetletnici obstoja ljubljanskega velesejma leta 1930. je uprava zgradila že dva upravna paviljona v središču velesejma. Načrt za movo ureditev sefmi&ca že pred 4 leti je uprava velesejma pričela misliti na gradnjo novih trajnih razstavnih zgradb. Kljub štednji je gradbeni fond sejmišču In novih razstavnih zgradbah. Glanzov načrt za velesejem predvideva ; ob regulacijskih linijah razstavne paviljone tako situirane, da tvorijo v notranjosti I regularen trg obdan z odprtimi lopami in 1 pokritimi hodniki za obiskovalce. Vhod ▼ novo razstavišče je situiran na križišču Lipovega drevoreda in Celovške ceste na mestu kjer je tudi sedaj glavni vhod. Vhodno poslopje vsebuje vse upravne prostore, in sicer v pritličju: blagajne, pisarne, arhiv, sobo za tajnika, razen tega pa še pošto, pisarno »Putnika« in reševalno postajo, v I. nadstropju pa: sobo za ravnatelja,' sobe za seje, sobo za ekspedit itd. Upravno poslopje tvori na notranji strani veliko pokrito halo, odkoder vodijo levo in desno pota v paviljne. V prostoru med meridijanskim Latter-manovim drevoredom in Celovško cesto nasproti pivovarni Union bo zgrajena velika dvorana za prireditve. V dvorani bo prostora za 100 sedežev. Pred dvorano pa bo velik vestibul z garderobami in stranišči. Ob odru so predvidene garderobe za nastopajoče igralce in godbenike. Nad v©-stibulom pa je situirana velika restavracija s terasami, ki so obrnjene proti vele-sejemskem trgu. Razen razstavnih paviljonov na obhodu razstavišča je v središču sejmišča prt vhodnem poslopju projektiran še velik reprezentančni paviljon ki bo služil za razstavo. Tloris nove ureditve sejmišča in novih razstavnih zgradb Takšen je bil prvi ljubljanski velesejem pred 20 leti Draginja In položaj na naših tržiščih Pomanjkanje smo v mnogih primerih povzročili z nesmotreno gospodarsko poetiko Rastoča draginja je v zvezi s pomanjkanjem blaga na trgu v zadnjih mesecih ustvarila dri mnogih ljudeh bojazen, da bo zmanjkalo najvažnejših življenjskih potrebščin. pri mnogih ljudeh Da celo prepričanje. da bo aastooila še huiša dragima in da bo prišlo še do večjega pomanikania. To ie mnoge dovedio do tega. da so se pričeli preko mere zalagati z živili. Začelo se ie Dri olju. potem pri sladkorju in končno ie prišla na vrsto tudi moka Doleg kolonialnega blaga Dejstvo da je komaj mesec dni do novi letini zmanjkalo moke na irgu. je dalo mnogim misliti, kai bo na zimo in kako bo prihodnjo spomlad Ljudie so pričeli povprek kupovati kar se ie kupiti dalo. in tako naideš danes v mnogih hišah cela skladišča živil So ljudje, ki so si nakupili kave. čaja. začimb in drugega kolonialnega blasa kar za celo leto. Zato ni docela neupravičen oredlog. da bi obia^va malo pogledala v taka orivatna skladišča. Nakuoovalna osihoza je Doložai na trgu šele Drav poostrila in to na škodo naj-siromašnejših, ki jim sredstva ne dopu-čalo da bi se založili, in morajo kupovati najpotrebnejša živila od dneva do dneva. Gospodinje so morale v zadnjem času do~ gosto hoditi od trgovine do trgovine, da so dobile po četrt kilograma sladkorja ali četrt litra olja. Nastooaioče pom&nikanie ki bi se mu dalo Dri smotrni gosoodarski politiki izogniti, ie končno privedlo tudi kmeta, da ie pričel zadrževati svoie blago zlasti pridelke, ki se ne pokvarijo. Tako se je v zadnjem času naglo povečala cena krompirju, čeprav bo letošnja letina krom- je ■o « ¥ Položaj, ki je nastal pri oskrbi z moko, je tipičen v pogledu nepremišljenosti naše izvozne politike. Znano je, da smo lani imeli izredno obilno letino pšenice. Lani v avgustu so prišle na trg tako ogromne količine pšenice, da te pšenice Prizad ni mogel prevzemati, potem ko je nakupil že preko 30.000 vagonov, šele z izbruhom vojne je ponudba popustila, kmalu pa je začelo blago primanjkovati in je cena naraščala. 2e takrat smo opozarjali, naj Prizad kupljeno pšenico ponudi na trgu in s tem prepreči dviganje cene. Prizad pa je pšenico izvažal v inozemstvo, češ da nima pooblastila za tako intervencijo na domačem trgu in da ima obveznosti po trgovinskih pogodbah. To pooblastilo je prišlo šele kasno, toda navzlic temu je Prizad izvažal pšenico naprej. Tako smo samo lani v drugem polletju izvozili 18.091 vagonov pšenice, letos pa smo z izvozom nadaljevali in smo v prvem polletju izvozili nadaljnjih 6479 vagonov, tako da smo v teku enn petrolej Milo se je Dodražilo od lanskega leta za okrog 20°/». Zaenkrat ni verjetno, da bi cena še nadalje narasla pač oa ie računati s tem, da se bo deioma poslabšala kakovost. ker niso na razpolago ino7emske surovine in ie verjetno, da bo država predpisala Izdelovanje enotnega mila. Težkoče pa so s Svečami, ker nimamo parafina. ki smo ga prei dobivali s Poli- ske. Svete so m znatno podražile. Sedal gre prizadevanje za tem. da dobimo potrebne količine parafina iz Rusije in Ru-munije. Petroleja ie sedai dovoli na razDolaeo. ker smo ga v zadniem času nrecei uvozili. Cena le ostala nespremenjena in bi bilo priporočiti, zlasti kmetom, da se sedaj založijo. Suho češplje in »livOvka. Suhih £e£pe*j bo letos manj in bodo tudi dražje, ker bo letina češpelj slaba. Tudi slivovka se bo podražila. Po lanski rekordni letini češpelj je na jugu padla cena bosanski slivovki na 6 do 8 din za liter, ker kmetje slivovke sploh niso mogli prodati; danes pa se ista slivovka na jugu prodaja že po 20 d!n. Omeniti je še, da ie na razpolago dovolj rozin in se ie blago Dodražilo le v toliko, kolikor ie dražji prevoz po železnici, medtem ko smo prej grške rozine uvažali oreko Sušaka. Bombažno blago se bu šq podražila Razmere v naši tekstilni stroki so več ali manj znane. Naša bombažna industrija jc prišla v težaven položaj zaradi pomanjkanja bombažne preje, zlasti odkar je zaprta pot za dovoz prekomorskega bombaža. V zadnjih mesecih gre naše prizadevanje predvsem za tem da si zasiguramo potrebne količine bombaža in tako smo nedavno sklenili kupčijo za 3000 ton turškega bombaža, vrhu tega pa bomo iz Turčije dobili še nadaljnjih 8000 ton. Poleg tega borno dobili po pogodbi z Rusijo bombaža za milijon dolarjev, predvidena pa so še pogajanja z Egiptom za dobavo najfinejšega egipt-skega bombaža. Po najnovejših informacijah pa bo turški bombaž, ki je že kupljen, prispel v Jugoslavijo šele proti koncu leta. Medtem bomo skušali dohiti bombažno prejo iz Italije Dobava italijanske bombažne preje nam je po količini že zasigurana v trgovinski pogodbi z Italijo in nam bo po tej pogodbi Italija dobavila četrtdetno po 1000 ton čiste bombažne preje. 1000 ton bombažne preje, mešane s 25% celuloze in 750 ton preje celulozne volne. Ni pa še prišlo glede dobave te preje do sporazuma glede cen. Zadevna pogajanja, ki so bila na Bledu z italijanskimi predilnicami, so ostala brez uspeha Kakor čujemo, se odpelje danes v Benetke naša deilegacija predstavnikov tekstilne industrije in predstavnikov direkcije za zunanjo trgovino, da se ponovno pogaja glede cene za to prejo, in sicer za kontingent, ki nam ga ima Italija dobaviti po pogodbi v tretjem letošnjem četrtletju. Do srede septembra pa bodo predstavniki nflSe tekstilne industrije odpotovali v Moskvo, za sklenitev pogodbe zaradi nakupa ruskega bombaža, ki nam jc po pogodbi obljubljen. Kakor vse kaže. bomo proti koncu leta imeli sorazmerno dovolj bombaža in bombažne preje Dotlej pa bomo imeli znatnejše težkoče zaradi oskrbe tkalnic s potrebno prejo. V vsakem primeru pa je računati. da bo nova surovina precej dražja. Osnovna cena za bombažno prejo znaša sedaj 36 dm, medtem ko se je lani gibala na višini 22 do 24 din. V bodoče pa se bo gibala cena za prejo na višini okrog 50 din. Zaradi podražitve surovine in povišanja mezd se je bombažno blago že podražilo za 30 do 40%. blago, ki bo izdelano iz italijanske preje ali pa iz domače preje, ki jo bomo sami pripravili iz turškega bombaža, se bo torej še podraži'o. Visoka cena. ki se danes zahteva za bombaž, je izključno posledica vojnega stanja v Evropi, ki nam onemogoča dovoz mnogo cenejšega prekomor-kega. zlasti ameriškega bombaža. Cim bi se pomorska pot zopet odpria. bi se to abnormalno stanje na mah spremenilo Volneno blago in blago iz umetne svile, pa tudi blago iz naravne svile, se verjetno ne bo več podražilo. Umetne svile lahko uvozimo v zadostnih količinah iz Nemčije in Italije, pa tudi zaloge volne, domače in inozemske, so še precejšnje. Zato ni verjetno, da bi v bližnji bodočnosti pri cenah tega blaga prišlo do bistvene podražitve. železa ne bo primanjkovalo Mnogi interesenti se boje, da bo nastopilo pomanjkanje pri železu, kakor v nekaterih drugih državah. Ta bojazen pa je docela neupravičena. Produkcija naših železarn je danes večja, kakor je bila kdajkoli in tudi glede surovin se ni bati pomanjkanja. Lani v jeseni, takoj po izbruhu vojne, je obstajala bojazen, aa ne bomo imeli za potrebe naših železarn dovolj starega železa, ki smo ga prej uvažali iz inozemstva v letnih količinah okrog 3000 vagonov. Ker so d 'uge države po večini prepovedale izvoz slaiega železa, ni bilo misliti na to, da bi vso potrebno količino lahko uvozili. Zato je bila izvedena akcija za zbiranje starega železa v naši državi, ki je pokazala mro£c večji uspeh, kakor se je prvotno pričakovalo. Dovoz domačega starega železa se je povečal na petkratno prejšnjo količino. Povsod je bilo organizirano zbiranje, pri čemer so zlasti sodelovali učitelji in gasilci, ki so pokazali pri tem mnogo požrtvovalnosti. Druge pa je zopet privabila ponudena višja odkupna cena. Dovozi starega železa k našim železarnam so zavzeli tako znaten obseg, da so imele včasih železarne težave z razkladanjem in niso vedele, kam spraviti to staro železo. Tako so morale dovoze celo nekoliko omejiti. Starega železa torej ne bo primanjkovalo navzlic temu. da nič ne uvažamo. Tudi rezerve železarn so sedaj prav znatne. Vrhu tega pa je Kranjska industrijska družba na Jesenicah zgradila drugi plavž (visoko peč) z dnevno kapaciteto okrog 120 ton surovega železa (prvi plavž ima dnevno kapaciteto 150 ton) Ta drugi plavž bo proizvajal surovo železo predvsem kot nadomestek za staro železo, ki ga je podjetje prej uvažalo, tako da se tudi za bo- »t doče s te strani ni bati nobenega pomanjkanja. Druga visoka peč na Jesenicah bo prišla v obrat že v novembru. Pred tedni je Kranjska industrijska družba v svoji železarni na Jesenicah stavila v obrat tudi prvo električno peč za izdelovanje jekla v naši državi. Tako imamo' sedaj možnost, da doma izdelujemo najfinejše vrste jekla in smo tudi v tem pogledu postali neodvisni od inozemstva. Sploh se je kapaciteta naše težke železarske industrije v zadnjih letih znatno povečala. Produkcija jeseniške železarne bo letos dosegla rekordno koiičino 130.000 do 150.000 ton, medtem ko je v dobi krize znašala le okrog 60.000 ton. Lani v jeseni smo se tudi bali, da ne bomo imeli dovolj koksa za potrebe železarske industrije. Toda dovozi so docela normalni in imajo železarne tudi potrebne rezerve. Železa bo torej tudi v bodoče dovolj, zlasti potem, ko bodo krite velike potrebe, ki jih je imela v zadnjem letu država. Glede cf.Jj pa je pričakovati, da bodo po pravkar izvršenem povišanju ostale za daljšo dobo nespremenjene. Železarne so ob koncu avgusta sklenile ponovno povišanje za 65 par pri kg. To povišanje pa je izključno posledica povišanja železniških tarif in delavskih mezd. Samo pri jeseniški železarni so se Izdatki zaradi povišanja železniških tarif (za prevoz rude, opeke Ssmota in gotovih Izdelkov) povedali za okreg 20 milijonov dinarjev na '.eto. Težkoče so le glede oskrbe z livarskim surovim železom. Livarne in železarne dobivajo sivo surovo železo le iz železarne v Varešu, ki spada v koncem Jugočelika. Dobava te surovine iz tujine pa je zaradi znanih razmer nemogoča. To livarsko surovo železo pa je le težko dobiti iz Vareša. V Vo V zvezi z vprašanjem oskrbe industrije in privatnikov s premogom je gotovo pomirljiva najnovejša statistika naše rudarske produkcije, ki zaznamuje za mcsec julij naravnost rekordno p r c d r: k -cijo premoga. Produkcija premoga je v normalnih razmerah najnižja v poletnih mesecih, največja pa v zimskih. Letos pa se je produkcija ravno v juli.-u izredno dvignila. Medtem ko so v juniju v vseh premogovnikih Jugo3l; ije nakopali 545.249 ton premogu (lani v juniju 40:5 543) se je že v juliju prekrije. dvJcnHa na 612.8!?5 ton naspi-oti 475.149 tonam v lanskem juliju. V primeri -/. ji? lijem lir^kfga leta je bila torej prcdukeMn premoga za preko 1S7.000 ten ali za 23 večja (v primeri 7. julijem 1938 pa je r.aras'a za 87 •'•) Tako visoke mesečne pro-V.kcije premoga naša statistika še r? zabeležila, saj smo letos v marcu prvikrat, prekoračili 690 000 ton. Kor so ?e v zadnjih mesecih mnogi potrošniki oskrbeli s premogom za daljšo Družina dobi nove člane Treba «1 J° vsekakor marsikaj omisli«. Izdatki postajajo vse večji in večji. Pametno nabavljati znači koristiti sebi in svoji družini. Kadar kupujete novo parilo, namizne prte in drugo perilo, ali kadar Selite imeti obleko v stalnih ln pestrih barvah, tedaj aamo — Indaiithren! Blago, barvano * Indanthrcn-barvami, čisla se posebno zaradi njegove fcrpežnosti in stalnosti ter je znano po vsem svetu. Z lndanthren-barvanil pobarvano blago je neprekosljivo stalno ▼ pranju, na svetlobi in po ^ijJkem vremena. po cenah, ki so za 10 do 20 nižja, kakor znaša oblastveno določena maksimalna cena. Položaj v Sloveniji je še precej nejasen. Kakor je znano, je banovina Hrvatska rezervirala za lastne potrebe polovico pro-diikcije drv na svojem področju in je zaradi tega izvoz drv iz banovine Hrvatske v drage banovine zlasti v dunavsko banovine deloma omejen. Zato je bile v zadnjem času v Sloveniji precej povpraševanja po drvah tudi od strani Vojvodine. Naša javnost se dnevno vprašuje, kaj je vendar vzrok, da ni bukovih drv na trgu. Predvsem je treba poudariti, da smo imeli skoro sedem let razmeroma tople zime. Leto za letom smo videli na postajah velike količine neprodanih zalog drv. To blago se je ponujalo po tako nizkih cenah, da so bili plačani skoro le vozniki, za sama drva in njih pripravljanje pa skoro nič ni ostalo onemu, ki je imel pogum baviti se s produkcijo tega blaga. Naravna posiedica tega stanja je bila, da mnogi, ki so se prej bavili z izdelovanjem drv, niso več hoteli investirati denarja v ta poseL ki prinaša izgubo. Tako so minila leta in prišla je lanska jesen, ki nam Je dobo, ni verjetno, da bi na zimo nastopile težave. Sicer izvažamo znatne količine premoga (trboveljskega) v Italijo, toda bilanca naše oskrbe kaže na drugi strani tudi povečan uvoz inozemskega črnega premoga in koksa, ki je znašal v juliju 73 000 ton nasproti 38.400 tonam v lanskem juliju. Kolikor se da položaj presoditi, so se letos kenzumenti že zgodaj in v znatnem cbsogu založil: s premogem, kajti tudi v po'otn:h mcsecih so premogovniki z lahkoto prodali svojo produkcijo. Pcleg Industrije so se precej zaležili tudi privatn ki. Zato nI pričakovati, da bi na zime prišli v večje stiske glede oskrbe s premogom. Tud- cena se menda ne bo dvignila, kveče-mu v nekaterih sortacijah. Ker se cena premoga v razmerju s ceno za drva nI mnogo dvignila, bodo ljudje raje kurili a preir.ogTTn. Zlasti nizka le cena lignitu, ki je navzlic večji kurilni izdatnosti danes že mnogo cenejši od drv. TRGOVSKI UČNI ZAVOD V LJUBLJANI — KONGRESNI TRG 2. — TELEFON 29-86. EN©LETNI A vesr | TEČAJ s pravico javnosti nudi svojim učencem v »nem Šolskem letu temeljito pripravo za samostojno ali nameščensko udejstvovanje v gospodarskem življenju. Učnina zmerna, revni dijaki prejmejo popust. Ugodnosti: rodbinske doklade in dijaške vozovnice. Vpisovanje se vrši dnevno do 15. septembra med običajnimi uradnimi urami. Prospekti in pojasnila so interesentom na razpolago. Zakaj ptlmanfkiafe drv Težave z drvmi se gotovo ne bi pojavile v večjem obsegu, če ne bi dopustili, da se izvozijo tako znatne količine drv v inozemstvo. Naša izvozna statistika je letos zabeležila, da smo v prvih sedmih mesecih izvozili 16.176 vagonov drv, medtem ko smo lani v istem razdobju izvozili le 5009 vagonov, predlanskim pa 1932 vagonov, šele pozno so prišli pristojni činitelji do spoznanja, da je treba v interesu oskrbe domačega trga omejiti izvoz. Trgovinski minister je 21. avgusta Izdal odlok, po katerem je v bodoče dovoljen Izvoz drv le na podlagi posebnega izvoznega dovoljenja. Vrhutega je v bodoče izvoz drv obreme- njen s posebno dajatvijo za izravnavo dobička, ki znaša 500 din pri lOtonskcm vagonu, kar znaša pri kubičnem metru okrog 25 din. Ta izvozna dajatev bo gotovo budi vplivala na cene na domačem trgu. Posledice tega ukrepa ee deloma že kažejo na trgu. V Zagrebu, kjer je bilo v zadnjem času pomanjkanje drv najobčutnejše in so se resno bali, da za zimo ne bo dovolj drv, presojajo sedaj položaj mnogo bolj optimistično. Tisti, ki bo se bali, da bc*V> morali pozimi zmrzovati, so se pomirili, odkar vidijo, da je dovoz drv normalen in da so pričeli okoliški kmetje celo ponujati na trgu drva v znatnem obsegu prinesla vojno. Kmalu so se začeli konza-menti v sosednjih državah, v bojazni, da spričo omejitev v železniškem prometu ne bodo imeli dovolj kuriva, zalagati z drvmi in naši producenti so bili veseli, da «e drv lahko znebijo. Preko noči je bilo prodanih po več tisoč vagonov drv. Naša ixr-vozna statistika zaznamuje preko 7000 vagonov drv, ki so šla predvsem v Italijo, Nemčijo in Švico. Ko je še po vrhu nastopila ostra zima, so bile kmalu stare zaloge pri izboljšanih cenah razprodane, skladišča pa so se izpraznila. Medtem so izdelali nova drva. Toda kmalu je nastopila Italija, ki je pričela kupovati sveže bukove cepanice, to pa ne za kurjavo, temveč kot surovino za izdelovanje bukove celuloze, ki se uporablja kot surovina v industriji umetne svile in celulozne volne. Razne italijanske tvrdke so nakupile več tisoč vagonov takega svežega blaga. Vse to ni ostalo neopaženo gozdnim posestnikom, ki so spričo okol- • nosti, da lahko pri rastočih cenah pro-' dajo celo sveža drva, pričeli dvigati cene i od dneva do dr.eva Pa tudi delavci in voz-j niki so postavili zahteve po zvišanju j mezde, spričo podražitve živil, zlasti ko-j ruzne moke, ki je pri gozdnih delavcih i zelo važna za prehrano. Posestniki so glede na dobre prodajne cene kmalu pristali tudi na povišanje mezd. Omeniti pa je še druge razloge podražitve, o katerih se malo govori. Produkcija rezane bukovine (tavolet, testonov) je v zadnjih sedmih letih hudo nazadovala, ker se je med zunanjimi interesenti (zlasti v Italiji) zanimanje za to blago hudo zmanjšalo, Španija pa je kot uvoznica naše bukovine zaradi državljanske vojne odpadla. Tako se je zadnja leta pri nas sekalo mnogo manj bukovih gozdov, kakor prejšnje čase. To nazadovanje produkcije tehničnega bukovega lesa pa je imelo za posledico tudi manjšo produkcijo bukovih drv, ki je v tem primeru postranski proizvod. Pomanjkanje drv pa ni toliko pripisati nezadostni produkciji v lesnih industrijskih obratih, kajti v Sloveniji je več ka-. kor 80% produkcije drv v rokah kmeta. ; Cena za drva, ki je pred leti v najtežji ; dobi padla na 40 do 50 din za m» franko j nakladalna postaja, se je lani v jeseni i dvignila na 80 din, sedaj pa je kakor zna-i no maksimirana za prvovrstna bukova drva na 110 din frank o nakladalna postaja. Kakor smo že omenili, bo omejitev izvoza drv pripomogla b stabilizaciji cen in bo tudi povzročila večjo ponudbo na domačem trgu, čeprav izvoza drv ne moremo v celoti ustaviti, ker smo deloma vezani po trgovinskih pogodbah Upoštevati je tudi okolnost, da so se mnogi inte- resenti letos prej založili s drvmi kakor prejšnja leta. Ni izključeno, da bo cena celo popustila, če zima ne bo huda. Upoštevati je namreč treba, da se bo letos po-kurilo mnogo manj drv nego v prejšnjih letih, ker bodo ljudje v večji meri kurili • premogom, ki se je razmeroma le malo pudražil. Po sledovih naših davnih prednikov Znamenita odkritja v Vinomeru, nedaleč o d Metlike — Razkriva se pradavno naselje iz četrtega tisočletja pred Kristom — Pet let dela bo treba, da bodo odkrite vse starine Po znatitetn dvigu cen Je nastopila reakcija na lesnem trgu Star pregovor pravi: drevesa ne rasejo do neba Kdor je zadn mesce zasledoval razvoj cen na lesnem trgj se je morda spomnil tega pregovora Po naglem dviganju, ki je doseglo svoj višek v marcu, je nastopila reakcija, ki se je še poostrila ob vstopu Italije v vojno. Lani po izbruhu vojnega stanja v Evropi je v naši lesm stroki nastopila dobra prav ugodna izvozna konjunktura Od lanske ieseni do zgodne spomladi letošnjega leta »o šile cene na našem lesnem trgu v skokih navzgor in to ne samo pri izvozu, temveč tudi na panju Za lesno trgovino, še bolj pa za gozdove, so se spr čo konjunkture pričeli zanimat1 tudi ljudje raznih poklicev ki prej z leS' m n'so imeli nič opravka Vse t'1 je dv-ganje cene še bolj pospeševalo V7 strokovnih krugih so opo-zariali interesente naj ne bodo preveč po-gumm pri nakupih kei mora takemu naglemu dviganju cen pr°i ali slej siediti re akcija. Tako je tudi prišlo Ko je billo konec zime m snega je b:lr> 'ud konec pretirane ga dviganja cen Keakc ja pa se je pojavila zlasti, ko se je z vstopom Italije v vojno razširilo vojno področje na Sredozemsko morje, kar je i/zvau. popoln preobrat Francija in Anglija sta bil s svojimi kolonijami na mah izlrčt-m iz tržišča kot ">d-jemalc našega 'esa Za rad- ovT v pomorski plovbi, nesig urnost i in silne podražitve prevoza so bi:'a istočasn« izločena tudi druga tržišča z^ naš le- v Sredozemskem morju ne upoštevajoč špan jo k se kot odjemalci našega lese ni več pojavna od pri-četka državljanke vojne. Tudi £--ca, ki je prej mnogo kupovala rašepa lesa deloma kot posredovalka za trancosk' trg se je občutno omejila p'i nakupih L- na Madžarskem nam je ostalo dobro tržišče poleg Priobčujemo zanimiv dopis, ki ga je Idealen narodni delavec in gospodarstvenik naslovil Tvornici za dušik d. d. Ruše o rjjnosti potrebe intenzivnejšega gnojenja. Ta dopis glasi: Po več kakor 40 letni praksi kmečkega mlina sem prišel do prepričanja, da pridela naš poljedelec mnogo premalo in to še kvalitetno zelo slab pridelek. Temu ne-dostotku odpomoči je najvažnejša naloga VFEke agrarne politike in pogoj vsakega gospodarskega napredka v agrarni državi. Potrebuje torej prvovrstno semenje in najboljše gnojilo v povsem zadostni množini. Da si naš obubožan kmet tega ne more sr>—■>--•'«i c---m ie povsem lasno: torej mu morajo priti drugi na pomoč. Država tega dosVi ni storila, vsaj ne v zadostni meri, in v doglednem času menda tudi ne bo. Ker pa se mora s tem vendar enkrat za-u-ii. sem se jaz sam odločil, da omogočim vsem svojim odjemalcem, ki pri meni red^o mečejo in zamenjujejo, praktičen poskus 7 najboljšim semenjem in umetnim gnojilom. moj odjemalec dobi od mene brezplačno določeno količino najboljšega se- domačega trga Izvoz v Grčijo ie v zadnjem času zaostajal zatad' neur jenih razmer v trgovinskem in plačilnem prometu, pa tudi zaradi podražitve in rizika pri morskem prevozu. Nemčija in Italija sta izčrpali svoje kontingente, v zadnjem času pa tudi promet s tema dvema državama ne ka?e preveč živahnost To skrčenje izvoznih možnosti je prišlo vidno de izraza tudi v naši iz /ozni statistiki, iz katere s'edi. da smo v juliju izvozili le 6619 vagonov gradbenega lesa. medtem ko je zna;al izvoz lani v juliju 10.032 vagonov, letos v prvih mesecih pa tudi nreko 13 000 vagonov na mesec. Posledice na razvoj cen seveda niso izostale. Naši iesni trgovci in indi^-tri ici so postaji oprezni in se niso hote! zalagati z dragim okroglim lesom v prepr čaniu. da so cene od lanskega leta preve: poskočile in obstoja nevarnost izgub Potem ko so se cene mehkemu rezanemu 'esu od lanskega leta do letošnje spomlad- ®kr>ro po-~tvojile. so v zadni:h mesecih zopet popustile za 15 do 20 odstotkov On' ki so po visokih cenah nakupili preve" lesa. imajo danes že izgube Seveda te izgube niso tako katastrofa'ne kakor pred 10 leti, ker je danes situacija vendar drugačna, kakor v dobi svetovne gospodarske knze. Zlasti je upoštevati dejstvu, da potrošniki lesa v državah ki so navezane na uvoz, niso založeni, na drugi strani pa se je že SKrčila tu-d> naša produkcija. Naši gozdni posestniki skušajo še držati visoke cene za les na panui, v pričakovanju. da se bodo cene na lesnem tTgu zopet popravrle. Ni pa verjetno da bi se cene rezanemu blagu v bližnj' dob zopet dvigale. Če pa bodo cene še nadalje popuščale, tudi ni pričakovati, da bi to nazadovanje zavzelo večji obseg. menja, ki zadostuje za 100 m2, kakor tudi potrebno količino umetnega gnojila s točnimi navodili za porabo. Ta poskus bo imel v večini primerov tako dober uspeh, da bo marsikaterega napotil prihodnjič posejati vso svojo zemljo z najboljšim semenjem in uporabiti vsa umetna gnojila, ki so v danem primeru potrebna. Po večini bo seveda potrebno v ta namen dati poljedelcem kredit do prihodnje žetve. Po1?g te akoije. ki je moja zasebna zadeva. pa predlagam, da bi se ta poskus napravil v okviru ene vasi, v vsaki občini. O^ast naj bi določila vas, v kateri morajo pod kaznijo vsi posestniki narediti isti zgoraj navedeni poskus s semenjem in gnojilom.« Ta doniš zavednega mlinarja iz naših Slovenskih coric dokazuje, da med našim narodom kliie smisel za načrtno in dirigirano gospodarstvo. Ali pa se bo našlo v vsaki občini širom Slovenije dovolj mož, ki bodo po lastni inicijativi hoteli zavihati rokave in začpfj z de7om na pospeševanju našega kmetijstva, kakor je tukaj predloženo? Gospodarske vesti — Uredba o oljaricah je razširjena na banovino Hrvatsko. V »Narodnih novinah« je objavljena naredba bana banovine Hrvatske, s katero so razširja na področje banovine Hrvatske uredba o oljaricah in jedilnem olju. Z drugo naredbo pa je razširjena na področju banovine Hrvatske uredba o izvozu konj. = Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki Siegel & drug, družbi z o. z. v Ljubljani Je vpisana sprememba besedila firme v: Domača lanena industrija »Platno«, družba z o. z., prej Siegel & drug (osnovna glavnica je odslej 500.000 din, od tega vplačano v gotovini 75.000 din, z aporti pa 425.000 din). — Pri Hranilnici dravske banovine, Maribor, sta izbrisana razrešena člana upravnega odbora dr. Anton Bartolj in Ivan Prijatelj, vpisana pa sta novo ime- novana člana Anton Macun, trgovec v Mariboru. in Franc Kirar, župan v Košakih j pri Mariboru; prokura je podeljena pooblaščencema tvrdke Viktorju Pernetu In Ivanu Sušniku. = Konkurz je razglašen o zapuščini Franca Ažnoha, zidarskega polirja na Preval jah (upravnik mase dr. Hinko Schrei-ner, odv. na Preval jah; prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Prevaljah 7. sept. ob 9, prijavni rok do 28. septembra, ugotovitveni narok 12. oktobra). = Poravnalno postopanje le uvedeno o imovini Matije Smida in Marije Šmidve, trgovcev in posestnikov v Novi vasi. občina Št. Jernej pri C«liu (poravnalni upravnik dr Jakob Hodžar. odv. v Celiu: poravnalni narok 30. sept. ob 9.. prijavni rok do 25. sept.). Drašiči, 30. avgusta. Naša domovina skriva v sebi veliko Število starin iz vseh mogočih zgodovinskih dob. Nič čudnega. Naša zemlja leži v osrčju, preko katerega so se vrstila vsa velika gibanja narodov, ob velikem preseljevanju v začetku srednjega veka, pa tudi že davno prej. Iz mladokamene dobe poznamo tri vrste selišč: po jamah, kakor je Potočka zijalka, ki jo je pred leti raziskal prof. Brodar; po močvirjih, kakor stavbe na koleh po Ljubljanskem Barju; razen teh pa Se tako imenovane plane postaje. Teh doslej nismo poznali, zdaj pa smo takšno odkrili v idiličnem Vinomeru blizu Metlike. Kako je nastala ta naselbina? Kako so prišli do nje njeni nekdanji stanovalci ? Njihova pot je nekoliko zagonetna. Prebivalci tiste dobe, ki so bili že kmetovalci, so iskali svoja naselja navadno ob rekah in ob njih je tudi vodila pot za novimi se-lišči. Donava. Drava in Tisa so bile glavne črte, ob katerih so se gibali. Verjetno je, da so prebivalci vinomerske naselbine na svoji poti po panonski nižini prišli do Kolpe in ob njej do kraja, kjer so se naselili. Sicer pa je okolica Vinomera polna raznih zgodovinskih naselij. Pod Kučerjem pri Podzemlju je prof. dr. Zupanič odkril ilirske grobove iz hallstadtske dobe, kjer je bila razvita železarska industrija in je cvetelo blagostanje. In potem še dalje je Plešivica, polna starin iz dob, ko še ni bilo zapisanih prič, ko so skromni ostanki nekdanjih prebivalcev edina priča, da so tam nekoč prebivali naši pradavni predniki bog ve kakšnega rodu. In najbrž je tudi tu blizu nekje stal rimski Metullum. čeprav ga nekateri zgodovinarji stavljajo v razne druge kraje, že primera imen Metlika in Metullum je precej zgovorna. Toda preveč smo se oddaljili od našega predmeta. Ugotovili smo, da je bil prebivalec v Vinomeru kmet. O tem priča že dejstvo, da si je izbral za svoje naselje puhlico, mehko, rodovitno prst. Vas je stala na široki terasi, s čudovitim razgledom, na severovzhodu pa je bila zavarovana proti neprijetnim vetrovom. Studenec Ore-hovec, od koder izpeljavajo prav zdaj vodovod na banovinsko posestvo v Vinomeru, je dajal našim davnim prednikom vodo. Naselbina je bila zelo velika. Le škoda, da je mnogo prastarih ostankov uničenih. Na terasi, kjer je stala, so njive in trsnice. Puhlica leži tu okoli 80 centimetrov visoko nad naselbino. Zaradi oranja in rigolanja je bilo razdejanih najbrž mnogo starin. Treba je bilo iti samo po vsej terasi, ki meri skoraj en hektar, pa si našel vse polno ostankov starih loncev in artefak-tov, kamnitnih sekir, brusov in podobnega, šele lani so postali pozorni na »črepinje in podobno šaro« in obvestili o tem ljubljanski muzej, ki se je letos lotil razkopa-vanja pod strokovnjaškim nadzorstvom kustosa g. dr. Ložarja. S svojimi delavci skuša zdaj rešiti to. kar se še rešiti da. In tega, kakor kaže, bo le še precej, zlasti zaradi tega, ker je naselbina velika, saj je morala šteti po približni cenitvi okoli 35 hiš. Naselbina je, kakor smo že povedali, iz neolitika, starejše mladokamene dobe, torej približno iz četrtega tisočletja pred Kristom. V tej dobi ljudje še niso poznali kovin. Stavbe na koleh z Ljubljanskega Barja segajo v nekoliko mlajšo dobo, v kuprolitik, ko sta bila že znana baker in tudi bron. Za sedaj je razen ostankov, ki so bili najdeni na površju zemlje, izkopana ena hiša. Po njej se vidi, da je moral naselbino uničiti požar. Ali so padli naseljenci kot žrtev kakšnega bojevitega plemena, ali pa jih je zadela elementarna nesreča — požar — za sedaj še ni mogoče ugotoviti. Po drobcih sežganih kosti, ki so očitno človeške, se lahko sklepa, da je moral vsaj en prebivalec hiše zgoreti s svojim domom vred. Kako je bila hiša zgrajena? Na način, ki ga v Beli Krajini in drugje tudi še zdaj uporabljajo za preproste sadne sušilnice. Okoli pletene stene je ometana ilovka. Ali pa tako, da je med dvema pletenima stenama natlačena ilovka. Sledovi tega se še dobro vidijo na sežganih ostankih ilovke, ki kažejo odtise debelega, pletenega protja. V hiši sami so pod 15 do 20 centimetrov debelo plastjo pepela in oglja odkrili mar. sikaj zanimivega. Našli so ostanke loncev, ki se odlikujejo po skrbno, čeprav preprosto izdelanih ornamentih. Ponekod so ti ornamenti narejeni kar s prsti, drugje pa s posebnim orodjem v tako imenovani tra- kasti tehniki (Bandkeramik). Pri nas poznamo to tehniko samo lz poznejših stavb na koleh. Najbližje najdišče s podobnimi ostanki je Vučedol na Hrvatskem. Kolov, na katerih je hiša stala, za sedaj še niso dobili. Našli so mikrolite, majhne izdelke iz kremenca, ki so služili za orodje, nadomeščal nože, svedre in podobne predmete, ki jih je potreboval že naš davni prednik. V prejšnji dobi — mezolitiku — je bila kultura kamnitnega orodja zela razvita. Vsi izdelki tistega časa so skrbno obdelani in veliki (artefakti, z Olševe in iz Nevelj), v dobi vinomerske naselbine pa se vidi, da je tehnika izdelovanja zelo nazadovala. To je tudi eden izmed dokazov, da tedanji prebivalec naselja ni bil lovec, ki potrebuje ostro in veliko orožje, ampak poljedelec, ki ima v tem pogledu manjše, skromnejše potrebe. Drugi dokaz bi bil to, da niso našli nikakršnih ostankov velike divjačine. Medved in mamut v tisti dobi tudi nista več živela v naših krajih. Zelo zanimivo je odkritje tlaka iz slabo žgane ilovke. V poznejši hallstadtski dobi je bil tlak neznan, tu pa ga najdemo mnogo stoletij prej. Ohranilo se je pet lepo zloženih opek in nekoliko dalje še nekaj posameznih v raznih medsebojnih oddaljenostih. To kaže, da je morala biti soba precej obsežna, da je imela najmanj štiri metre v kvadratu. Razen tega pa so našli v tej sobi še nekaj, kar je pri nas edinstveno. Prave statve v stilu tistih, ki so jih pred kakšnimi sto leti uporabljali v Beli Krajini in tudi po drugih naših krajih, zlasti pa v bližnji Hrvatski. V ilovki so odkrili dve preluknjani vretenci, ki dokazujeta obstoj statev. Več luknjic, ki je bilo odkritih, kaže, kje je stalo nasnovalo. Sedem centimetrov globoka poševna luknja kaže. kje je stalo ogrodje statev. Kakšna odkritja lahko še pričakujemo? Najbrž še zelo značilna, kolikor lahko sklepamo po številnih ostankih, ki jih je plug prinesel iz globine na dan. Sicer pa bo treba za podrobno raziskanje naselbine v obsegu, ki je zdaj približno določen, najmanj pet let vnetega dela. Ali bo mogoče najti tudi kaj dobro ohranjenih ostankov? Nekaj upanja je. Znabiti so bile nekatere hiše niže, kakor je segel plug. Morda jih je trša ilovka ohranila. Zemlja je pač takšna, da časih ohranja, časih pa neusmiljeno uničuje. Vsekako pa lahko že danes napravimo nekaj pomembnih zaključkov. Vinomer je naša prva lana naselbina iz neoliti-ka, ki jo poznamo. Človek, ki je tu živel, ni bil lovec ali zbiralec sadežev, ampak kmet, obdelovalec zemlje. Potem: naenkrat dobimo tu nov kulturni krog — trak as to keramiko — ki je značilna po svojih ornamentih v cikcaku, krogih, trikotnikih, pa tudi po prvih primitivnih risbah, kakor so na primer tekoč pes itd. Najdba je za naše kraje zelo važna in vsi predmeti, ki so bili doslej odkriti, so vezani na eno samo naselbino. Crepinje so lepo izdelane, delno iz črne, delno pa iz lepo rumenkastorjave gline. Njih število je ogromno, toda za sedaj še ni upanja, da bi bilo mogoče sestaviti iz njih posodje, ker so raztresene in med seboj pomešane, kar je posledica preoravanja zemlje. Nekatere so iz iste dobe kakor v najdišču Nemški gori pri Krškem. Iz tega bi se morda dalo sklepati, da je naselbina obstajala zelo dolgo. Značilna najdba je del lončka, ki so ga nosili na vrvci. Več takšnih lončkov poznamo iz poznejših dob, zlasti z Barja. Vinomerski bo najbrž najstarejši. Tudi ostanki skodelice na nogah, ki ni prav pogosta, so bili najdeni. V hiši so odkrili tudi barvaste kamenčke. Poznajo se jim zareze, ki pričajo, da so nekje viseli. To so bili najbrž skromni okraski tedanjih prebivalcev, ki so jih dajali tudi svojim dragim mrtvecem v grobove. Grobov do sedaj še niso odkrili. V tej dobi so ljudi pokopavali, medtem ko so iih v prejšnji dobi in pozneje sežigali. Ker pa so grobišča pri naselbinah iz stare dobe navadno blizu hiš, jih bodo najbrž tudi tu prej ali slej našli in v njih še kakšne nove, pomembne najdbe. Prebivalec tiste dobe. katere sledove razkrivajo zdaj v Vinomeru, je imel najbrž že tudi živino — konja in neke vrste govedo. Kosti živine doslej še niso našli, verjetno pa bodo prišli do takšnih odkritij prav v kratkem. ~ B. B. ^^mis «* ? i« is • rm Wi : 4?. s. l'vv;*>„ ^ »V*' mm Slika, ki se ponavlja leto za letom: vrvenje množice gostov ob otvoritvi velesejma M1CHELZfcVACO: 198 KOMAH. »Kar neverjetno se mi zdi,« je rekel Bel-Argent, čigar obraz je v resnici še zdaj izražal osuplost. »V trenutku, ko sem se vzpel na konja, da bi od-jahal z vajinima visokorodjema, priteče nekakšen dolgin v bogati obleki in zavpije: »Bel-Argent! Kje je Bel-Argent? Gospod oskrbnik, ki bolje govori po latinsko kakor brantomski župnik, pokaže s prstom name: »Evo ga!... « Dolgin se obrne proti meni in jaz že zgrabim za rapir, meneč, da me hoče odvesti nazaj v ječo. Pa ni bilo tako. Mož vzame izpod plača vrečo in mi pravi: »Tu notri je dvajset tisoč pariških liber, ki so vaše. Z Bogom! ... « Kar zazijal sem. Dolgin je bil že daleč. Vrečo sem dal v shranilo gospodu Jakobu Aubri-otu. ki je žebral ne vem kakšne latinske molitvice. A kaj ie pomeni vse to?« »Najbrže bo darilo,« je zamišljeno rekel Klotar. »Od koga neki? To mi povejte, gospod.« »Od kralja!« je rekla Leonora. »Kralj vam je naibrže hotel pokazati, kolikan vas čisla.« Bel-Argent se je privzdignil v stremenih in zarjovel: »Živel kralj!... « Ob tem klicu se je nekaj zelenjavarjev, ki so vozili mimo. odkrilo in jelo vzklikati: »Živel kralj!« »Da.« je nadaljeval Bel-Argent. »A vendar še ne razumem. Prekleta romaria naju zvabita v zasedo. Mene pobijejo do polmrtvega, me zvežejo in me odneso v luknjo, kjer sem zaprt sam Bog si ga vedi koliko dni. Nazadnje mi pridejo povedat, da me bodo vlekli na natezalnico. Prav. Izkušam se spomniti tistih bore molitvic, ki sem se jih naučil svoje dni, in se pripravim, da bi spodobno umrl. Tedaj se vrata moje celice znova odpro. Jaz kakopak mislim, da je strašni trenutek prišel. Kaj še! Visok gospod, ves v zlatih našivih in trakovih, plane noter in vpije, da je zločin, ker so me uklenili, peha ječarje sem ter tja, mi da sneti verige, me prime za roko in me z mnogimi pokloni spremi do vrat trdnjave; tam nravi, da sem prost, in me za slovo poprosi, naj rečem kralju, kadar bom govoril z njim, da sem z njegovimi uslugami na moč zadovoljen. Kaj neki pomeni vse to?« »Hej,« je dejal Klotar, »to pomeni, da si izpuščen na svobodo!« »Da. A zakaj, tri sto vragov?« »Zato, ker je kralj spoznal vaše zasluge,« je rekla Leonora. »Če je tako, živel kralj!« je zakričal Bel-Argent. »Razumem pa še vedno ne. Zdaj sva po tem takem prosta, vi in jaz, hkratu pa lačna, žeina in vsa izmučena od trpljenja v ječi. Prav. Mislil bi torej, da vsaj teden dni ne bova delala drugega kakor jedla, pila in spala. Kje neki! Dež lije, burja piha, mi trije pa hajdi čez hribe in doline, kakor da nam je ves pekel za petami. Le kaj naj to pomeni?« »Aha,« je dejal Klotar, »prav imaš: iz vseh najinih pustolovščin je to najtežje razločiti. Saj niti sam ne vem, kaj bom delal v Ponthusu. Vseikako pa se ne morem premagati, da ne bi šel tja.. « »V Ponthusu,« je rekla Leonora, »bova obujala spomin na vašega očeta, plemenitega Filipa Pon-thuškega, ki vas je naučil ubirati pravo pot do sreče ... « »Da,« je rekel Klotar, presunjen od njene ganjenosti, »to je tisto, kar me vleče na stari grad. V starodavni orožarni se bom spominjal dni, ko me je Ponthus po najinih mečevalnih vajah še dečka jemal na kolena in mi ponavljal: »Dragi Klotar, nikar nikoli ne pozabi, da je meč nekaj vzvišenega, če ga vihtiš v službi plemenite stvari, da pa postane navaden mesarski nož, ako ga storiš orodje nasilja in gospostvaželjnosti... « Obrnil se je k Leonori in glas mu je zadrhtel: »Spominjal se bom tudi kasnejših dni, ko mi je govoril: »Prišel bo čas, Klotar, in najbrže ni več daleč, ko se zaljubiš. Pazi, da pokloniš svoje srce le ženski, ki bo vredna tvojega spoštovanja in ki boš videl v nji tisto vdanost in zvestobo, brez katere ne more biti prave vzajemnosti med ljudmi. Kadar si torej izbereš njo, ki jo boš ljubil, in če bo njena ljubezen enaka tvoji, vedi, da ie ljubezen osnova življenja in da je ni sreče brez ljubezni; vedi pa tudi, da ljubezen vsa sloni na stanovitnosti in zvestobi... « Klotar Ponthuški in Leonora de Ulloa sta se spogledala, kakor bi se hotela objeti za vse žive dni, in njune oči so zgovorno ponovile globoke, večne besede blagega Filipa Ponthuškega: »Ljubezen... stanovitnost... zvestoba... « XXXVI Kamenita gostija Pustimo mlada človeka, naj v miru nadaljujeta svojo pot proti ponthuškemu gradu, in vrnimo se k osebi, ki smo jo morali pustiti za nekaj časa v nemar: k Juanu Tenoriu. Bilo je tisti dan, ko so se Klotar, Leonora in Eel-Argent odpravili iz Pariza. Odkar se mu je bila ponoči v Vrvarski ulici kakor duh prikazala Silvia de Oritza in mu je bil skrivnostni glas zaklical: »Kam greš, don Juan?« je bil Juan Tenorio ves čas razburjen in nemiren. Mračna potrtost in napadi slepe togote so se kar vrstili pri njem. 2e trikrat se je bil klatil okrog Arronškega dvorca ter oprezal, kako bi prišel vanj. Po vsej sili je hotel še enkrat videti Leonoro in vnovič poizkusiti, da jo pregovori. Nemara ga je vabila v Vrvarsko ulico tudi želja, kljubovati skrivnostnemu glasu. Toda kaj, ko je hodil o belem dnevu! Ob času, ko na pariških ulicah ni prostora za skrivnostne reči! Don Juan ni nobenkrat več slišal glasu... Tolikanj zaželena priložnost, da bi prišel v Ar-ronški dvorec, se mu tudi ni ponudila. Leonora in Klotar sta zapustila Pariz, don Juan pa je ostal prepričan, da je Leonora še vedno v Vrvarski ulici in da je Klotar slej ko prej jetnik v tempelski trdnjavi. Obiščimo torej Juana Tenoria v njegovi sobi pri »Vedeževalki«, okrog desetih zvečer, ko se je baš hotel vreči snu v naročje, kajti resnično življenje mu je pripravljalo zgolj žalost in nejevoljo. »Gospod,« ga je ogovarjal Jakomin Corentin, »prav je, da se spravljate spat. Čudno vročični se mi zdite, še bolj kakor vse te dni. A vendar se vam ni moglo zgoditi danes nič nevšečnega, saj se vobče niste ganili iz sobe... « »Kdo ti pravi, da se ni nič zgodilo?« je z mrkim glasom rekel Don Juan. »Oha! Kaj bi se bilo moglo zgoditi?« »Kaj vem! Nikar si ne beli glave. Človek tvoje vrste je zgolj nizka tvar, ki jo razmaje kvečjemu udarec s palico. Jaz pa, vidiš, Corentin — jaz imam tenkočutno dušo, ki ne zaznava samo bližnjih, ampak tudi daljne stvari. Nu, sleci me, saj vidiš, da nisem za drugo rabo; negotovost me ubija.« To rekši se je vrgel v naslanjač. »Gospod,« je rekel Jakomin, »če hočete, da vam odvežem vrvice na kamižoli, morate vstati ... Za-stram tega, da sem nizka tvar, nič ne rečem, kar se pa tiče namere, da bi šli spat, vam bogme ne morem pritrditi. Ves dan še niste ničesar zaužili.« »Nisem lačen, Corentin.« 1. IX. 1939 - i. IX. 1940 Vojna ]e v Evropi na dragih celinah povzročila že velike Molotor Danes poteka leto, odkar so počili prvi Btreii na nemžko-poljski meji. Komaj dva dol nato, 3. septembra lanskega leta, sta Anglija in Francija kot zaveznici Poljske izročili Nemčiji ultimativno noto z zahtevo po ustavitvi sovražnosti. Ker na svoji noti nista prejeli odgovora, sta fte istega dne stopili v vojno stanje z Nemčijo. Tako se je pred letom dni začela nova evropska vojna, ki je med tem zajela večino Evrope. ogi so mislili, da bo nova vojna zelo kratka, toda danes ob obletnici Ji še ne vidi-no konca. . . Nemšfco-poSJska vojua Dne 1. septemoia ob 10. uri aopoi- cine se je sestal na izrednem zasedanju nemški rajkstag, na katerem je Hitler sporočil, da so nemške čete Lega dne zjutraj ob 5.45 prekoračile neniško-poljsko mejo in da so se začele sovražnosti, ki jih je Hitler označil za >borbo, ki jo bo i^emcija vodila toliko časa, dokler se Poljska, bodisi pod sedanjo ali kako drugo vlado, ne ukloni in sprejme nemške pogoje«. Se poprej pa so nemške čete zasedle Gdansk, ki je bil še istega dne priključen k tretjemu rajhu. Razvoj mednarodne krize, ki je 1. septembra lanskega leta dosegla svoj višek z izbruhom sovražnosti, ima svoje vzroke prav za prav daleč nazaj v povojnem evropskem razvoju. Neposreden uvod v lanske septembrske dogodke pa predstavlja razkosanje te-lanje češkoslovaške (15. marca 1939), po katerem se je mednarodna napetost vedno bolj stopajevala, saj je že tedanji mednarodni razvoj označevalo snovanje obeh bodočih vojnih taborov. Pereče vprašanje, zaradi katerega se je to snovanje začelo, je bil nemško-poljski spor, ki se je začel v zvezi z vprašanjem Gdan-ska že v drugi polovici marca 1939, formalno pa po Hitlerjevem govoru pred rajhstagom 28. aprila 1939, ko Je bilo gdan-Bko vprašanje od Nemčije uradno sproženo. Sredi avgusta lanskega leta je tako f Hitler T Kvana »gdanska kriza«, ki je zajemala vse odtenke nemško-poljskega spora, dosegla svoj višek, ob katerem je bilo jasno, da je njegova mirna rešitev nemogoča. Anglija in Francija sta se tedaj z vso odločnostjo postavili na poljsko stran, obenem pa poglobili medsebojno sodelovanje za primer konflikta, medtem ko se je Nemčija, ki je 22. maja 1939 podpisala s svojo zaveznico Italijo prijateljsko, politično in zvezno pogodbo, skušala Se posebej zavarovati na vzhodu s podpisom nenapadal-nega pakta z Rusijo (24. avgusta 1939^ ki je imel za posledico dokončno prekinitev dotedanjih angleško-francosko-rusklh pogajanj. Diplomatske priprav s Anglija je že 25. avgusta odgovorila na sklenitev nemško-ruskega pakta s sklenitvijo dokončne obrambne zveze fi Poljsko (ki je potrdila začasno pogodbo o medsebojni pomoči z dne 31. marca 1939 > Francija pa je storila podobno gesto 4 septembra 1939 s podpisom posebnega dopolnilnega protokola k že obstoječim fran-eosko-poljskim obveznostim iz leta 1821 in 1925, medtem ko sta obe nekoliko kasneje (19. oktobra 1939) spremenili v dokončni skupni sporazum o medsebojni pomoči s Turčijo (ankarski pakt) njuni prejšnji začasni obrambni zvezi s to državo v. fine 12. maja in 23. junija 1939. Se poprej < 13. aprila 1939) pa sta skupno dali jamstva tudi Rum uniji in Grčiji. Ker so vsi poskusi za mirno ref-itpv nom-Iko-poljskega spora propadli (tudi poslednji MnssoHnijev poskus tik pred i7br:!hom sovražnosti), sta angleški in francrski veleposlanik v Berlinu v nedeljo 3. senfpr-ibra 1939 (prvi ob 9. zjutraj drugi pa ob 12 20) predložila nemškemu zunanjem« ministru Ultimativni noti svojih vlad s poslednjima pretek, obetajo pa se se nove rokoma za odgovor do 11., odnosno do 17. ure ijstega dne. Ker Je nemški odgovor izoatal. sta obe velesili Se istega dne stopili v vojno stanje * Nemčijo, in sicer Anglija ob 11.15 dopoldne, Francija pa ob 17 url. Z Anglijo so se v naslednjih dneh solldartziraH tudi vsi njeni dominioni, ki 90 prav tako objavili vojno stanje z Nemčijo, medtem ko je Egipt kot angleški zaveznik samo prekinil diplomatske odnošaje z Nemčijo Italija je po sklepu svoje vlade z dne 1 septembra 1939 zavzela stališče čakanja češ da ne bo v nemško-poljskem sporu zavzela »nobene pobude vojaško-tperatlvnega značaja«. Tako se je začelo Italijansko »nevojskovanje«, Id Je povzročalo veliko ugibanj o pravih namerah Italije, dokler ni tudi v tem pogledu 10. junija letos nastopila popolna Jasnost z vstopom Italije v vojno na nemški strani, lz česar je bilo mogoče povsem nedvoumno sklepati, da Je bilo Italijansko stališče v nemško-poljskem sporu in tudi v kasnejšem razvoju vojne v naprej dogovorjeno med Rimom in Berlinom. Vse druge države so se v glavnem odločile za nevtralnost, tako da je pred letom dni ogromna večina držav v Evropi In izven nje ostala Izven sovražnosti. Ruski poseg Sredi sepi.tiii.ui a je unu jasno, da se Poljska nemškemu vojaškemu pritisku ne bo več mogia dolgo upirati. Se manjši so postali njeni izgleui, ko je v razvoj sovražnosti posegla iiusija z zasedbo poljskega ukrajinskega in beloruskega ozemija (nota sovjetske vlade poljskemu veleposlaniku v Moskvi z dne 17. septembra 1939j. Navzlic J temu pa sta dve poljski posadki, ona v Varšavi in ona v trdnjavi Modlin, še nekaj časa nadaljevali boj, in to z izredno hrabrostjo in požrtvovalnostjo, ki sta vzbujali občudovanje. Varšava se je vdala šele 27. septembra, nakar so jo po določitvi pogojev kapitulacije zasedle nemške čete 1. oktobra 1939, torej točno mesec dni po izbruhu sovražnosti, ko so zasedli tudi Modlin, ki se je vdal 26. septembra. ^ J. - - IW I« ' 4 t. f I ' : fe, & fli a - h ■ ittf "T i , .h Iv • r^** '. - p ;. Churchill Novi nem2fcda. k' se na račun svojih velikih posestev in vinogradov kočati kdove kie. Človeku se sirska srce. ko posluša te obtO/"be in krivice Kako malo. skoraj nič ni bilo storjeno za naš Braslovce, poleg Žalca najbolj znan hmeljarski kraj bili. v niih pa gledajo dobro gojeni gospodje v svet pred seboj. Glej. kako lepo in zadovoljno je vse. take so njih misli, ki le bežno posežejo iz računov in kalkulacij v življenje, ki se odmika ob luksuznih limuzinah. Sicer oa so v teh dneh v glavah vseh sami računi: računajo trgovci, prekupčevalci. hmeljarji in obiralci Letina ie razmerno dobra, pa so zato na vidiku nove težave. Ali bo lahko naš hmelj letos romal čez meje in čez veliko lužo v Ameriko? Vojna vihra ie našim transportnim ladiam zaprla pot. Kakor govore trgovci in hmeljarji, bo letošnja produkcija nemškega hmelja zadostna, zato z Nemčijo ne bo večjih kupčii Nejasnost ie kriva, da cena hmelju noče nad petdeset dinariev za kilogram. Oni. ki so v stiski za denar, že prodajajo, drugi oa čakajo, ker vedo da po svetu letos prav zaradi voine vihre ni preveč hmelja Zaradi negotovosti so prizadeti tudi obiralci, ki dobivajo nizko mezdo. Kljub temu. da zaslužek ni velik, obi-lalci in obiralke ooio. vriskajo in dobro jim je. če že naj bo to merilo za zadovolj-nost. Pa je tako. da ie največkrat pesem tolažba za bridkost. V prvem iutrnjem svitu se pomikajo izpod kozolcev, lop in hlevov dolge vrste obiralcev. Vsak ima svojo k-šarico Ženske po jo, moški si zvijajo cenene cigarete, otroci mežikajo v prezgodnje iutro Potem se ob nasadih porazgubijo med dehteče zelenje. Mem njimi so krepki »štangarji«. ki ruieio hmeljevke in iih polaraio k tlom. Izpod prstov začne drseti v košarico ru-menkastozeleno cvetje. Rok se po malem kmečki proletariat. Mar res ni nikogar, ki bi odločno pripomogel do veljave geslu da pripada zemlja onemu ki jo obdeluje. Vidite, to ie ta raja obiralcev, ki se. čeprav doma z rodovitne zemlje Prekmurja in Haloz, poganja za vsakdanjim kruhom. Vreče ali koši s hmeljem romaio k vozovom z zaboji ali podobn:m Obira cem se s škafom zmeri. koliko so nabrali, nato pa se jim zapiše število škafov odnosno daje potrdila za nabrani hmeli v ob.iki nekakih kuponov ali pa markic. Domača dekleta ali sinovi meriio hmeli in eodrniaio. če so vmes tudi listi Vozovi drdraio prstem proti sušilnicam obiralci oa se z^ova zagrizejo v delo. Morda do noči naberejo po petnajst, spretneiši oa tudi do dvaiset in celo več škafov. Zaslužek, ki znaša poldrugi dinar za škaf s hrano pri hmeljarju je seveda majhen. Treba bo obleke in obutve za zimo. morda celo za vso družino, a pri sedanji draginji si bo obiralec lahko kupil za svoj zaslužek kornai par čevljev in kakšno cunio Zaradi malega zaslužka je bil letos odziv obiralcev boli majhen. Tudi oglasi po listih niso mogli privabiti novih. Opoldne imajo obiralci skromno kosilo in kratek počitek Pravi odoočitek 1e šele zvečer, ko se po večeri i zbere io na prenočiščih V sku-pinah si pripovedujejo dogodke minilega dne ter poizveduieio dru-* pri drugem po dnevnem zaslužku. Kljub utrujenosti in skrbem je pogovor prepleten s šalami in smehom, nazadnie pa še zaporo. Naslednjega dne jih čaka zgodnja tira. zato gredo kmalu k počitku. V tiho noč se kradejo sence neučakanih vasovalcev. —ob— Nasvet mestnemu tržnemu nadzorstvu Ljudstvo mora cim bolje spozssati užitne gobe Kmalu se bo pričela jesenska, to je glavna sezona za gobe. KeT je bvlo letošnje poletje večinoma mokro, je mnoge vrst jesenskih gob raslo že junija in julija ter so se zaradi tega miliji liji (podgobja) izčrpali, da ni jeseni pričakovati posebno bogate žetve običajnih jesenskih gob. Zato pa bo treba posvetiti temvečjo pozornoet poznojesenskim in predzimskim vrstam, kakor 90 razne kolo-banrce, ježevke. trobente, beti itd. — Z ozirem na letošnje pičile pridelke živil bi bilo treba posvečati posebno pažnjo gobam, ki nam nudijo okusno prehrano. Pri tem ne mislimo le na svežo pripravo, temveč tudi na posušene, v kis ali slanico vložene, zmlete v prašek in za izvleček (ekstrat) prekuhane. Vsa potrebna navodila se dobe v Be-govi knjigi »Naše gobe«, ki ji je cena izredno znižana na 20 din. V naših krajih rase nad 200 vrst užitnih gob, toda na trg jih prinašajo največ kakih 10 vrst, ker več jih naši nabiralci navadno sploh ne poznajo, a tudi nakupoval-ci bi ne kupovali nepoznanih jim gob. Končno pa tudi organi našega tržnega nadzorstva poznajo le skromno število užitnih gob ter bi ne pripustili n* trg gob, ki jih sami zanesljivo ne poznajo. Gobe so priljubljena, a tudi izdatna hrana. Prirejati jih je mogoče za jed na različne načine, da se jih nikoli ne naveličamo: juha, prikuha, pražene, dušene, pečene, nadevane, mešane z rižem, posušene, vlože- ne v kis aH v slanico, predelane v gobji izvleček (ekstrakt), zmlete v prašek itd. Da bi se nabiralci in kupovalci začeli zanimati tudi za take vrste užitnih gob, ki jih dosedaj še ni bilo na trgu, naj bi mestna občina dala napraviti na trgu za gobe stekleno omarico, pritrjeno na primerno visokem stebru. Omarica naj bi bila 1.35 m visoka, 1 m široka in 25 cm globoka Zapirala bi se z dvema steklenima vrat ima. Zadnja lesena stran mora biti preluknjana za zračenje. V omarici bi billo več polic druga nad drugo, kamor bi se postavljale naravne gobe, ali vsaj dobri modeli. Na zadnji strani bi bile pritrjene late. kamor bi se zatikale dobre barvne sflike spredaj razstavljenih gob. Pod sliko ali pa pod naravno gobo bi bilo zapisano ime gobe in njeoa ocena n..pr. prav dobra, dobra, manjvredna, sumljiva, neužitna, strupena. Pripisal pa bi se lahko tudi način uporabe n. pr. za vsestransko uporabo, Ie za svežo jed, le za ekstrakt, užitna le prekuhana (vodo odliti!), užitna le mlada, užitna le brez vrhnje kožice itd. Skocaj na vseh mestnih trgih Nemčije imajo takšne omarice. Prepričani smo, da bi taka naprava zelo korivt-fia prodajalcem in kupujoč emu občinstvu, a tudi tržne organe bi razbremenila odgovornosti. Seve zahteva razstava svežih gob precej dela m truda, ker je treba razstavljene gobe izmenjavati s svežimi Pri suhem vremenu se drži sveža goba najdalje 2 dni, pri deževnem in hladnem vremenu pa 4 do 6 dni Na prošcenfu pri Treh farah Preko Gorjancev in drugih klancev — v Belo Krajino na metliško črnino... Bela Krajina je naša Trnjulčica. Kljub napredku, industrializaciji, motorizaciji in drugim pridobitvam modernega časa, je obranila še nebroj starih, nepokvarjenih lastnosti. Govorica njenih prebivalcev je mila in pojoča. Nič tuje navlake, nekaj hrvaškega pridodatka ji daje še poseben čar. Dekleta so lepotice, ki v belih ali sila pestrih nošah privabljajo oči zvedavih moških ln leče fotografskih aparatov. Bela Krajina premore polastice v obliki pečenih janjcev in žumbcračkih puranov. In slovi po izbomi kapljici: črnina je še bolj cenjena kakor metliško belo vino. Lc Murs&a Sobota, ki je bila do nedavna št majhno in zakotno provincialno mestece, ogromno napredovala. Dobila je nekaj reprezentativnih modernih stavb, ki so ji kot prekmurski »metropoli« dale mestni značaj. In kar je še važno! Ob naraščajočem pomenu, ki ga zadobiva vsled nekaterih državnih uradov (okrožno sodišče itd.) m kulturnih ustanov (gimnazija. Trgovska «o!a). «e je v njenem »območju« v poslednji čas dvignila tudi gradbena delavnost. Zgrajenih je namreč bilo nemalo novih hiš, zrasle so docela nove ulice in pričelo se je z urejanjem starih. V nečem pa se Sobota kljub vsem še ni premaknila z mrtve točke. Vrsto let sem označujejo soboške ulice in ceste stara, močno neznačilna in brezbarvna imena, ki so v gotovih primerih ce-lo nelep spominek iz preteklosti. Tako ima Sobota Zvezno, Staro Novo Prečno. Križno itd., itd ulico, ninm p? še nobene ulice, ki b' s imenovala pc kakem zaslužnem prekmurskem delavcu, kaj šele po kakem velikem Slovencu, ki S' je stekel za Prek-murje nevenljivih zaslug. Pri tem je naravnost nerazumljivo, zakaj soboška občina ni posvetila nobene ulice nc Temlinu, ne Ktiz-mičema. ne Ivanociju Baši itd. ko pa ni nobena skrivnost več da so ti prekmurski nabožni pisci in bud'telji na tein koščku panonske zemlje postavili slovenski književnosti in kulturi trd-m memi kamen; prav tako n' laž. če trdimo da « v lepi prekmurski »metropol;« danes brez njihovega dela morda ne b: tako ž vo glasila slovenska beseda — Za^o jt docela upravičena želja, da soboška občina v kar najkrajšem času preimenuj del ulic m se v tem pogledu dvigne na stopnjo ostalih slovenskih mest. Bude posledice avtomobilske nesreče Tržič, 29 avgusta O avtomobilski nesreči družine Jermana Toneta v nedeljo 18. t. m. smo prejeli še nastopne podrobnosti- Usodnega dne je šla na sprehod ugledna rodbina Jermana Antona, mojstra v tovarni »Pek'./« v Tržiču proti Pristavi. Še v območju občine Tržiča je pridrvel z vso silo iz Tržiča proti Pristavi tovorni avto podjetnika g. Kovača in odbil vso družino, da je v velikem loku zletela preko 50 m po pobočju navzdol, kjer so vsi trije obležali z težkimi poškodbami. Triletna hčerka je še tisti večer pod'egla 'i" J s'-" t ' k a.i P ■ ; i * '•> i. i ■ i težkim poškodbam in smo jo v torek ob veliki udeležbi občinstva pokopali na trži-škem pokopališču. Gospa je še vedno v kritičnem stanju, edini, ki je izven nevarnosti, je gospod Jerman, najstarejši pevec in predsednik pevskega odseka Bralnega društva, odlikovan za pevske zasluge od JPS in tudi zaveden Sokol, večkratni odbornik. Zaradi vzornega značaja in delavnosti je povsod splošno priljubljen. Posebno je nesreča prizadela tovariše pevce in brate Sokole, med katerimi je preživljal svoj prosti čas in dajal vzpodbudo za novo delo. Zato vsi prav iz srca želimo, da bi kmalu okreval, kakor tudi njegov« soproga in da bi ju spet pozdravili v svoji sredi zdrava. Pričujoča sliika je posnetek rodbine Jermanov« s pokojno triletno hčerkico in najstarejšo hčerko, ki je edina ostala zdrava. Postani in ostani član Vodnikove družbei Vsakdanji kruh ljudskega pesnika Edini izdelovalec orglic iz trstike v Sloveniji »Gospodari, orji, sejaj. če si kmet; delaj s koso in motiko pri kmetu, če si vi-ničar; služi si ogone pri težkem gruntar-ju, kočar, da te ne bo strah zime. Ne želita si pa. viničar in kočar, boljšega življenja. Ne poizkuša ita se izmakniti kmečkemu delu. — Morda se izuči obrti, kočar, obrti, ki bo služila kmetu v korist, ti viničar si i>a viničar. uk ni zate. Delaj z motiko ter ne glei poželjivo na sosedovo njivo, da se življenje ne maščuje nad teboj.« To ie osnova, na kateri so si v Slovenskih goricah zgradili težki kmetje svoje razmerje do pripadnikov kočarskega in viničarskega stanu. To pravilo ie stopilo v veljavo nekoč, ko so kmetije cvetele, vlada še oa dandanes, četudi so težki časi razgrizli še tako trdne grunte. Meščanstvo, ki kmečkega živlienia ne pozna, uporablja za vsako?ar. kdor obdeluje zemljo, naziv kmet. Ne ve namreč, kako točno ie določeno, kdo ie kmet in kdo ni. Sto let bi fara ne pozabila želar-ju s par orali zemlje, če bi se spozabil in bi rekel kie v mestu da ie kmet Ze^r ne more biti kmet in viničar r,e more biti ne želar ne kmet kakor ne more biti hlapec lastnik veleposestva. Stroga razlika. Id deli p-samezne »stanovske« skupine, ie v nekaterih kranh ostrejša, v drugih ie pa zadnja leta že nekoliko popustila Ob-toii pa še novsod. Zlasti ie to razliko lahko opaziti v občm-sldh odborih, v društvih in v kmečkih zadrugah. Ce se ie v občinsk' ali društveni odbor stlačil na kak način želar. ie tam samo številka. Njegovega mnenja ne spoštuje nihče, njegovega glasu težji gruntar-ii ne poslušajo. Mursko polie. kjer prebivaio v velkih vaseh želarii in kmetie. ne pa kakor v Slovenskih goricah, ki imajo določene vasi za kmete, vrhe pa za želarie in viničar-je. ie glede »stanovske« porazdelitve va-ščanov tipično. V gotovih čas ivnih presledkih prirejaio vaščani domače veselice, imenovane vedro ali štiriak Na kmečko verod želarii nimaio dostopa, ko pa ima-io vedro želarji. si moraio šteti v čast. če pride med nie kak težii gruntar in posedi med njimi. Razlika med kmeti in siromaki, kakor želarii in viničarji sebe navadno imenuje-io. ie vidna v vsakdaniem živlieniu: na cesti, v cerkvi, pri delu. povsod Ce1© po-nočno živlienie deklet in fantov se ie še ni sprostilo. Redko kdai se spozabi gr.m-tarski sin tako daleč, da bi šel pod olmo želarskega dekleta, čeprav bi bila še tako privlačna, zbrati si mora sebi enako. Gor-ie sinu. ki bi se hotel spočiti s »siroto«. Tak upornik mora navadno od hrma praznih rok. Do smrti svojih staršev se preživlja kot viničar. Če se pa kak želar ali viničar posneti poklicu, od katerega eruntarii nimaio koristi. ie tako rekoč izobčen iz va§V»tr.a živlienia. Deležen ie zasm^ha in zanič^vsnia. kier koli se bo poka-al. Kakor na moVro vrano bodo kazali nani: raelavoi bodo metali za nrm kamenie in gruntar ^o osramotil, kjer se bo le dalo. Tudi študi- ran sin želaria ni enakovreden študira-nemu sinu kmeta. Izvzet ie duh. vniški poklic. Pri tem tudi kmet ne vpraša, od kod so gospod izšli. O teh rečeh ve veliko povedati M?, ti j a Belec, želar. ljudski pesnik, in zdaj. na stara leta. ko so ga stisnili kako" oo~ačo. izdelovalec trstikovih orglic, od Sv. Bol-fenka v Slovenskih goricah. Pred davnimi leti se ie priženil na že-lariio v Bišečki vrh. ko ie poizkusil že vlogo hlaoca ter industrijskega delavca. Dokler kmetie v fari niso izvedeli da ku-ie pesmi, za katere preiema tudi denar, iim ie lahko s pridom služil kot delavec z motiko in koso. Ko ie na izšla prva zbirka njegovih pesniških izdelkov, ki nosi ime »Pevaioči slavec«, se ie razmrje med niim in vasio tako zaostrilo, da mu ie bilo nemogoče zahaiati med liudi Kamor koli ie prišel, povsod so se norčevali iz njega. Fantie so mu tresli ponoči hram. ženske so ga obirale, in težko ie dobil koga. da mu ie izoral njivo. Leta in leta se ie bila med njim in med kmeti borba za oriznanie najosnovnejših človeških pravic. Hotel iih ie priznati do spoznanja da ni mani vreden, kdor se poleg svojega dela posveti še čemu drugemu, a ni usoel. Vas ie smetrala. da se ie pregrešil zoper t-adiciio v fari. ker ie prejemal denar za po'transko delo. S tem se ie odtegoval težaškim noskom. Na lažji način živeti pa želar nima pravice. Bili »o časi. ko je. kalocr pravi, bil borbe tudi sam s seboj. Boleče ie cbčutrl o^mlienost. v katero so ??a pahnil' prepir, ki ga ie obda i al. in večkrat se is že hotel ukloniti, da bi se vsai lahko pogovoril mirno s sosedom, da bi bil zopet človek, a ponos mu ni dal. V letih samote se je posvetil pesništvu in glasbi še globlie. Napisal ie pesem, ii napravil naosv in šla ie med liudstvo Peli so niegove pesmi radi. dasi njega niso trpeli, in če ie umrla kmečka gospodinja, so prišli k niemu. da ji ie zložil posmrtno pesem. To so peli na pogrebu in potem še dolgo, nemara več let po luščeniih. Pri preliah in ličkaniih. Takrat ie bil zdrav in močan, sicer bi se uklonil, starost in borba za obstanek sta ga na štrli. Ker mu Pri kmetu delati ni bilo več mogoče, živeti oa ie bilo treba. se ie lotil kolarske?a posla. In če ie bil kak kmet glede kolarskega dela v sili. ie naročil ročico ali kolo Pri njem. De-lal ie v delavnici, žagal, sekal, vmes oa je zlagal pesmi. Glas o zmešanem čudaku, ki poseda oo kolarskih stolicah s papiriem na kolenih, ie letel čez vasi in liudie so se smeiali še huie. ZnačTen za mnenie. kakršno so imeli farani o njem. ie dogodek. ki ea ie doživel nekega dne Prišla ie k niemu želarka s sosednjega vrha. Cula je. da Piše oesmi in da se pečaio s takšno stvario le nekoliko zmešam* 1i"die. Imela ie sina. ki ie bil malo orik-a^šan nrt pameti. Materinska skrb za sinovo bodočnost io ie pridala k Bslčcu »Lepo te prosim, pie. bi hotel vzeti v uk mojega fanta! Bog ga ie prikrajšal pri pameti, ali pesmi delati se bo že naučil. Vzemi pa. te prosim!« Po tem dogodku ie hotel odvreči on-o. ali ni ga mogel. Zmerom in zmerom ~e ie vračal k oaoiriu. na katerega ie zapisoval svoie občutke. Ko ?a ie revmatizem skliučil v dve gubi in ni bil več za težko kolar-ko delo. se je lotil izdelovanja trstikovih orglic, ki jih ie delal tu oa tam tudi že prei. Kakor pravi, ie danes on v Sloveniji edini, ki se peča s tem. Izdela jih več sto in jih pto-daia po žegnaniih in seimih. Zdai mu pesmi ne nesejo nič. ker čas poeziji ni naklonjen. zato ie obubožal. Kravica ie šla iz hleva, ogon njivice gre za ogonom. za kai brez kruha se ne da živeti. Zdaj ie edini njegov dohodek v denariu izkupiček za orglice. Lani se ie napotil z njimi tudi v Ljubljano na veleseiem. ali stražniki so ea nekie uieli in mu prepovedali orodaiati orglice, češ da nima obrtnega dovolienia. da ni plačal davkov in da sd ni oskrbel prodajnega.doovljenja. Ni si vedel pomagati in ves obupan ie prišel domov. Letos, ko mu beda trka na črviva vrata hrama še huje. namerava soet v Ljubljano na jesenski veleseiem. Lepo bi bilo od oblastev. da človeku. Id ie vse svoie živlienie posvetil oreziii. katerega pesmi se pojejo v cerkvi in na vasi. pri pogrebih in pri kolednicah. pri oro-daianiu orglic, ki baie soadaio med naše narodne instrumente, ne delaio neprilik. Nai mu prosvetliena Sloveniia v priznanje njegovim pesniškim stvaritvam dovoli na stara leta vsai prodaianie trstikovih orglic po sejmih, predmeta, ki ie njegov izdelek. Posetnikom veleseima zlasti oa Liubliančanom in liudem s kraniske strani. ki iim ta instrument ni vsakdanja stvar, priporočamo Matiio Belca, ljudskega pesnika in človeka. O n.iegovem cestnem literarnem delu bom ob priliki še p4t-sal. L Koprivec. „JUTROVA" POSVETOVALNICA Davčna Sadi nepričakovaiuii t-chmčnih ovir je morala na&a rubrika prejšnjo nedeljo žal izoslati, kar naj nam p. u. interesenti opro-ste. V naslednjem objavljamo odgovore na vsa doslej tis .spela vprašanja. A. T. — P. — Kdaj boste pričeli plačevati davek od svoje nove hiše? — Zgradba postane davčni predmet, ko je dograjena. Plačevanje zgradarine pa se začne z mesecem, ki nastoDi do izdaji uporabnega dovolila, če pa se uporaol zgiauoa. ^rej, z mesecem, ki nastopi po začetku uporabe. T. B. — C. — Davčna uprava vam je za letos odmerila pridobnino, ne da bi svoje-časno vložili prijavo in ne da bi vas davčna uprava pred odmero kakorkoli zaslišala. Ali je bil njen postopek pravilen? — Davčna uprava je bila za odmero pridob-nine upravičena, ne da bi se poslužila formalne orijave in ne da bi vas pred odmero zaslišala. Ce namreč davčni zavezanec na poziv davčnega oblastva ne predloži prijave ali drugih podatkov, oceni čisti dohodek davčni odbor, in sicer prvenstveno, po možnosti in sorazmerno s sličnimi obrati. G. V-n. — Črnomelj. — Obžalujemo, da vam na vašo urgenco ne moremo odgovoriti drugega nego to, da vašega pisma nismo prejeli. Zato vas prosimo, da nam svojo zadevo ponovno obrazložite. R. B. — C. Po poklicu ste šofer. Vozili že niste 7 let, pa tudi nobenega davka niste za ta čas plačevali. Sedaj bi imeli zopet priliko, da pričnete % vožnjami. Ali morate plačati davek za vsa leta nazaj? Ali je staro vozno dopustilo še veljavno? — Ne poveste nam, ali ste svoj obrat svo-ječasno pri pristojni davčni upravi tudi formalno odjavili. Ako vam davčna uprava nI predpisovala iz lastnega nagiba pridobnine in vas zanjo tudi ni terjala, je umevno, da vam pridobnine ne bo treba poravnati za pre-tečena leta zlasti tudi že zato. ker ie deloma že nastopilo zastaranje. Glede veljavnosti voznega dopustila pa se informirajte pri pristojnem sreskem načelstvu odnosno pri mestnem poglavarstvu. »Mojstrski izpit«. — To vprašanje sicer ne spada v našo rubriko, vendar pa vam bomo skušali nanj odgovoriti. Zbornica za TOI je izdala glede prijav za mojstrske izpite posebna navodila. Iz teh navodil je razvidno, da se vršijo mojstrski izpiti za vse stroke pri imenovani zbornici, po možnosti pa tudi v Celju, Mariboru in Novem mestu za kandidate tamošnjega okoliša. Prijave za pripustitev k izpitu morajo prosilci pismeno vložiti pri Zbornici, M bo z rešitvijo obenem tudi odredila, kje bo kandidat delal izpit. Prijavo je treba taksirati z 10 din, priložiti pa je treba za izpričevalo kolek za 20 din in za 10 din. Izpitno takso v znesku 230 din je treba Zbornici poslati po pošti. V nadaljnje podrobnosti se ne moremo spuščati, svetujemo pa vam, da se obrnete na Zbornico za TOI s prošnjo, naj vam pošlje vsa nadaljnja navodila. F. T. — M.— Davčni odbor vas ie letos obremenil z neobičajno visoko pridooiuno, ki je pod nobenim pogojem ne boste mogli poravnati. Tem manj, ker imate še za prejšnja leta občuten zaostanek. 30-dnevni pritožbeni rok Je no vašem mnenju Se potekel Kdaj ste prejeli plačilni nalog ne morete navesti, ker si tega niste zabeležili. Ali bo pritožba, če Jo vložite po preteku pritožbenega roka, zavrnjena? — Zakon določa, da prekoračitev roka za največ 15 dni nima zakonskih posledic, ako se obenem z vlo ženo pritožbo opraviči s posebno važnimi razlogi. Vložite torej potom pristojne davčne uprave takoj na reklamacijski odbor Dravske finančne direkcije v Ljubljani s 30 din taksirano pritožbo ter navedite v njej vse tehtne razloge, ki opravičujejo prekoračitev zakonskega 30-dnevnega pritožbenega roka! A. F. — L j. — V inozemstvu Imate lz-vestno podjetje, od katerega doslej niste plačevali davka. Davčna uprava pa zahteva sedaj razčlščenje tega vprašanja in to tembolj, ker ste od stičnega obrata tudi v naši državi obdavčeni. Kaj Vam je v zaščito svojih Interesov pedvzeti? — Na vaše dok p, j skromno vprašanje vam ne moremo dati drugega pojasnila, kakor da vam navedemo deloma dopolnjeno zakonsko do ločbo čl. 49. zak., ki veli, da na dohodek cd podjetij, podružnic, prodaialnic itd., ki jih ima davčni zavezanec dokaže, da plačuje na ta obrat neposredni davek že v inozemstvu. Pod i et j a s sedežem v inozemstvu, ki razširijo svoje poslovanje tudi na ozemlje naše države, plačujejo davek na dohodek samo od tukajšnjega svojega obrata ali poslovanja. Velja, da so razširila svoje poslovanje na ozemlje naše države tista inozemska podjetja, ki imajo na ozemlju naše kraljevine poslovno napravo. Za poslovno napravo veljajo razen se-^a in krala uprave tudi odcenki in podružnice, tvoru i ce in delavnice, kraji nakupovanja in prodaje, skladišča in druge poslovalnice kakor tudi stalna zastopništva. Za poslovno napravo inozemskega podjetja velja tudi vsako podjetje v državi, pri katerem je inozemsko podjetje udeleženo pri glavnici, razdelitvi dobička ali kako drugače vsaj s 50%, oziroma če vsaj s 50% zalaga podjetje z blagom. Takisto velja, da so razširila poslovanje na ozemlje naše kraljevine tudi tista inozemska podjetja, ki prodajajo pri nas blago po trgovskih potnikih. Po potrebi se oglasite ponovno! I. č. — T. — S 1. avgustom ste najeli služkinjo, Id je doslej niste Imeli. Da si prihranite nabavo davčne karte za letos, nameravate služkinjo prijaviti še le z novim letom in od tedaj dalje zanjo plačevati ustrezni davek. AH naj Vam ta postopek priporočimo? — Nikakor! Davčno karto za služinčad si mora vsakdo nabaviti najkasneje do konca mesca januarja vsakega leta, obnosno v 15 dneh po sprejemu v službo. Službodavec, ki davčne karte ne nabavi pravočasno, plača za kazen 5kratni znesek davka. Toliko v pojasnilo! K. A. — M. — Upokojenec ste, a imate več šoloobveznih otrok, ki bo treba zanje plačati šolnino. Kakšna dokazila Vam je doprinesti za odmero te šolnine in v koliko izvodih? — če imate poleg pokojnine še kakšne druge dohodke, tega niste povedali. Isti predpisi kot leto«, so veljali tudi lani. če ima upokojenec poleg svojih prejemkov Se drugo lastnino, ki zanj plača davek pri davčnih upravah, mora od teh davčnih uprav dobiti potrdila o višini davka na to lastnino. Takemu upokojencu se odmeri Sctelaa aa podstavi skupnega davka na vseh teh potrdilih. Za vpis več otrok v razne šole ni treba zahtevati isto toliko potrdil, marveč zadošča, da se pri pristoj- nem oblastvu sestavi in potrdi več prepisov izdanega potrdila, tako da se za učenca, ki plača polno šolnino, priloži izvirnik, za druge pa overjeni prepisi. Za več otrok na istem zavodu zadošča eno potrdilo za najstarejšega otroka, ravnatelj ali upravitelj šole pa je za ostale otroke dolžan zabeležiti v dnevniku, da je potrdilo o višini davka pri osebi, vpisani pod to in to številko dnevnika o pobiranju šolnine. Pravna I. L. P. Člani lovskega društva Vam pretijo s prijavo, ker nosite orožje po svojem zemljišču da s tem ostrašujete poljske tatove. Ali so upravičeni k prijavL — Ker posedujete še veljaven orožni list za nošenje in posest orožja, prijava dotične lovske družine ne bo mogla Imeti vspeha in Vas oblastvo ne bo moglo kaznovati. Le v primeru, da bi po svojem zemljišču lovili, j bi Vas na prijavo sodišče moglo kaznovati radi protipravne prisvojitve tuje premične stvari, z zaporom. Zakon o posesti in nošenju orožja je bil razglašen v Uradnem listu z dne 1./V3H. 1928 pod štev. 260/72; Uredba o Izvrševanju zakona o posesti in nošenju orožja pa v Uradnem listu z dne 16./Vm. 1928 pod štev. 275/77. Fr. Br. C. Kam ste prav za prav pristojni. Kot državni uslužbenec ste službovali v ž. nato ste biH premeščeni v J. pred-no ste pa nastopili službo v tem kraju ste prejeli dekret o vpokcjltvL Sedaj živite v C. kjer bi se nastanili tudi v primeru službovanja v J. in kamor ste pred vpokojitvi-jo prijaviH svojo stalno nastanitev. — Pristojni ste kot državni uslužbenec v 2. ker ste tamkaj stalno službovali, in ker tamkaj pred vpokojitvijo še niste bili razrešeni radi nastopa službe v J. v katerem kraju torej sploh nikdar niste službovali, če želite spremeniti občino pristojnosti, zaprosite mestno občino v C. kjer sedaj stanujete in kjer bi stanovali stalno tudi če bi nastopili službo v J. — da vas sprejme med svoje občane. Zglasite se tamkaj na domovinskem uradu. Dr. L. M. Lj. S pravomočno sodbo Velikega vojaškega sodišča je bila nad vami potrjena kazen za dejanje, ki ste ga izvršili v stanju živčne bolezni. Ali je dopustna pritožba zoper to sodbo na Državni svet. — Sodba Velikega vojaškega sodišča je glede kaznovanja vašega dejanja dokončna in ni možno zoper njo prijaviti nika-kega rednega pravnega leka. Tudi pritožba na Državni svet bi morala biti zavrnjena, ker je to oblastvo za razsojo vaše zadeve sploh nepristojno, če ob presoji vašega dejanja pred rednim vojaškim sodiščem ni bilo vpoštevano vaše duševno stanje, v katerem ste se nahajali ob času storitve dejanja, ker niste te okolnosti še mogli navajati v svojo obrambo, vložite predlog na obnovo Vašega kazenskega postopanja pri rednem vojaškem sodišču, ki je prvo razpravljalo in sodilo v vaši stvari. Odgovornosti za kaznjivo dejanje ni naprtiti in v posledici tega ni izreči kazni nad storilcem, ki v času, ko je storil dejanje ni mogel pojmovati narave in pomena svojega dejanja, ali pa ravnati po tem pojmovanju radi duševnega razstroja ali skaljene zavesti ali duševne nerazvitosti ali slaboumnosti. Stanje Vaše bolezni, je v času storitve dejanja, moglo biti tako, da Vam je onemogočilo pojmovati pomen kaznjivega dejanja, dokazali bi pa tako stanje le potom zvedencev — zdravnikov za duševne in živčne bolezni, če niste zamudili še roka za vložitev prošnje na obnovo, bi mogla imeti Vaša prošnja uspeh, če boste dokazali navedeno nadvse važno okolnost. M. Sv. Ivan. Za Izsleditev zločina Vam je interesiranec že izplačal delni znesek, večino obljubljene nagrade noče izplačati kljub pismeni svoji obvezi in kljub vašim opominom. Kje ga morete tožiti na plačilo. — Seveda imate izglede na uspeh tožbe, če boste dokazali, da resnično obstoja obveznost dotičnega interesiranca. Za obstoj te obveznosti govori že okolnost o delnem plačilu obljubljene nagrade in Vam gotovo pritiče tudi ostanek, ker niste bili po službeni ali državljanski dolžnosti dajati pred izsleditvijo dejanja navodila varnostnim in poizvedovalnim oblastvom, da je bilo svoj čas izvršeno ono kaznjivo dejanje. Tožbo morate vložiti pri sreskem sodišču, ker vtožujete vsoto pod 12.000 Din, in sicer v kraju, kjer ima obvezanec sedaj svoje stalno bivališče torej v Z. Tožba vložena pri sodišču v kraju vašega stalnega bivališča, bi morala biti na Vaše stroške zavrnjena po predlogu toženca radi nepristojnosti ali pa odstopljena pravemu sodišču, če bi tak odstop pravočasno predlagali. Tudi v tem primeru bi Vas zadeli pravdni stroški nastali do izdaje takega sklepa s katerim bi sodišče odstopilo Vašo pravno stvar pristojnemu sodišču. M. J. Lj. Na vašem zemljišču so si sosedje zgradiH vodnjak. Ob gradnji so napravili dolg, ki je vpisan še v kronski veljavi. Ali Vam pritiče kot lastniku zemljišča kaka pravica na vodovod. AH morejo plačilo dolga terjati nsaled-niki že pomrlih upnikov. — Le v primeru, če bi dokazali, da so sosedje zidali z lastnim gradivom, na vašem, zanje torej tujem zemljišču, brez privoljenja zemljiščne-ga lastnika, bi pripadla zgradba Vam, kot zemljiškemu lastniku. Morali bi pa seveda povrniti stroške njihovega dela in plačati gradivo. Obveznost plačati dotični dolg še obstoji, ker terjatev še ni zastarala. Upravičen v izterjavo je glavni dedič dotičnega upnika, če jih Je dedičev več, pa vsi v razmerju prisojene dedščine. Po plačilu dolga so upniki dolžni Izstaviti izbrisno pobotnico na svoje stroške, če ni bilo ob nastanku dolga ali pezneje med prizadetimi dogovorjeno kako drugače. Jer: V nasprotju z vami, ki mislite, da imate srce zdravo, mislim jaz, da le ni srce popolnoma v redu. Znaki, ki jih opisujete, govore, da srce malo peša. Svetujem točen zdravniški pregled. Posledice srbečice to sigurno niso. T°nči in M. Kranj: Vse, kar navajate, je mogoče, to pa iz razloga, ker je pač vsak človek razvit malo drugače. Razume pa se, da so ti slučaji silno redki. Obratno so tudi silno redki primeri, kjer je potrebna celo zdravniška pomoč. Glede zadnje točke pa bi jaz rekel, ne. J. č. Hrastnik: Zelo verjetno Je, kot morem sklepati iz opisa pikic pod čelom, da imate poleg kapavice še čankar. Svetujem, da greste nemudoma k zdravniku. M. M.: Da tako slabo izgledate, po mojem prav sigurno ni v zvezi a spolnim organom. Bolj verjetno se mi zdi sledeče; mogoče ste slabokrvni ali imate katar pljučnih vršičkov, ali pa sladkorno bolezen. To bi bilo samo giavno. Možne pa so še druge bolezni. Najoolje bi bilo, da se javite zaradi točnega pregleda v najbližji bolnici. Tak pregled je v vašem primeru mogoč samo v bolnici. Potreben je namreč rentgenološki pregled, pregled krvi in pregled vode. Jana: Niste vi edini, temveč samo ena izmed mnogih. Razlogi so različni. Pojdite k zdravniku, da vam predpiše olajševalna sredstva, za n.učne dni. Stara prodajalka; To, kar imate vi, se lahko imenuje poklicna bolezen. Dvomim pa da boste z obsevanjem dosegli kaj uspeha. S tem, da uničite žile, se včasih stanje Izboljša, odnosno se rana zaceli. V vašem primeru je treba torej najprej počakati, da se bo videlo, kakšen uspeh bo z injekcijami. Ako ne bi bilo uspeha, bo seveda treba operirati. Vajenka: Začasno ni potrebno nobeno zdravljenje. Mislim, da se bo z leti vse samo od sebe uredilo. Priporočam samo tečno hrano (posebno jetra, špinačo in sadje) ter dovolj gibanja na svežem zraku. N. K.: Garje so popolnoma ozdravljive in sicer v teku par dni, odnosno celo nekaj , ur. čudim se, da še niste začeli z zdravljenjem, ko imate zdravilo od zdravnika, Ana Roza 5.: Zelo verjetno je, da vam opisane nevšečnosti povzroča umetno zobovje. Pojdite ponovno k zobozdravniku zaradi pregleda proteze, odnosno popravila. F. L. S.: Z oziram na dejstvo, da je preiskava po specialistu dala negativen rezultat, vas moram pač smatrati za ozdravljenega, V vašem primera gre verjetno samo še za navaden katar sečne cevi, zaradi katerega pa se vam ni treba razburjati. Nekoliko drugačna je stvar pri ženah. Pa tudi v teh primerih moremo sedaj, ko imamo na razpolago sredstvo, ki ga vi omenjate, doseči zelo povoljne rezultate. O bolezni pri vas ni govora. Pač pa ste zapadli nekoliko hipohondriji, kot se često opaža. Hipohondru pa je treba vsako stvar večkrat dokazati, da končno le verjame. Svetujem torej, da se obrnete še na enega specialista in potean mislim, da boste pomirjeni. M. žana — Ljubljana: Brez dvoma je, da vaši živci niso popolnoma v redu. S tem pa seveda še ni rečeno, da bi bili duševno bolni. Potreben je točen pregled. Kot žena državnega uslužbenca imate pravico na ambulanto, kjer boste brezplačno preiskani. Marija I. 29.; Možno je, da je vaša jalovost posledica vnetja. Svetujem, da se obrnete na zdravnika, ki vas je operiral, da vas pregleda in vam da naslednja navodila. T. V. 19: Pri spremembi klime, hrane in slično žene pogosto zgube perilo. Ta razlog bi torej v vašem primeru že prišel v po-štev. Možno pa je seveda tudi, da ste zanosili. Druge stvari, ki jih navajate proti materinstvu, ne drže. Po mojem mnenju je baš obratno. V. Vuhred; Kolikor morem iz vašega dopisa rekonstruirati vašo bolezen, je stvar sledeča: Vi ste najprej preboleli sklpeni revmatizem in nato vnetje srčne mišice, odnosno srčnih zaklopk. Posledica tega je srčna napaka, katere niste še povsem ozdraveli. Priporočam torej, da se varujete vsakega napornega dela. Pitje preobilih količin tekočine, v tej ali oni obliki, ravno tako škoduje. Zaradi kontrole pojdite večkrat k vašemu zdravniku, ki vam bo dal nadaljnja potrebna navodila. č. ž. Sedanjost: Po mojem mnenju si delate povsem nepotrebne skrbi. V pogledu razmerja do drugega spola ste razviti normalno in imate zdravega otroka. Kaj hočete še več ? Vsi ljudje pa niso enako krepko razviti, živite solidno in ogibajte se prekomernega pitja in kajenja! I. G. R.: Kar se tiče paradižnikove konzerve in raznih slatinskih vod, gredo naša mnenja pač narazen. Po mojem mnenju je namreč samo slučaj, da se vam je stanje izboljšalo. Ravno paradižnik je zaradi svojih vitaminov važen del hrane. Na drugi strani pa ima,jo slatinske vode tudi važne lastnosti tako, da jih moramo imenovati zdravilne. S. B. Gor. L Na zelju in oh rov tu so se pojavile gosenice v taki množini, da ogra-žajo pridelek. Vprašate, s čim se najhitreje pokonča škodljivca. Za uničevanje gosenic poznamo razne preparate, vendar se nam dozdeva, da js roka še vedno najboljša. S škropljenjem sicer mnogo mrčesa pomorite, veliko gosenic pa se tako skrije pod in med listje, da jih ne dosežete. Gosenica najde še vedno ne-poškropljene dele zelja, ki ji služ;jo za nadaljnji razvoj. Najprimernejšo prakso pri uničevanju gosenic smo imeli v nekaterih krajih baš lansko leto. Kdor je gosenice pridno ročno obiral, je ohranil še največ pridelka. Gojenje lann N. Š. Z Lan nameravate sejati in želite našega nasveta glede podnebja, lege, zem Ijišča in splošne obdelave. Imamo premalo prostora, da bi vam motfli kaj več napisati, zato priporočamo, da si nabavite primerno čtivo, iz katerega se temeljito poučite o gojenju lana. Priporočamo vam knjigo o lanu. ki jo je spisa! inž Sadar V tem be-rivu boste našli vse, kar varn je potrebno vedeti za pridelovanje lana. Mlčminovo sadjarstvo F. S. Lj. Slišali ste, da se dobi v neki beograjski založbi »Mičurinovc sadjarstvo«. Ker zelo cenite dela največjega ruskega in lahko rečete svetovnega sadjarja, bi radi vedeli če se prodaja knjiga tudi v Ljubljani. Mičurinovc sadjarstvo se v Ljubljani še ne dobi, flahko pa ga naročite sami iz Beograda. Ker srno zvedeiv da izide v slovenskem prevodu, je bolje, da počakate z nakupom. Oleander Z. Iv. M. Svetujem vam. da drevesa presadite v večje posode Na dve oziroma vsaka tri leta se mora oleandre presaditi v večje posode Zadnje največje posode so škafi, ki jih pripravimo iz saricc t li^Suium t>u I MOTORJEV in vseh REZERVNIH DELOV Ie pri tvrdki na velesejmu, paviljon © HBHBHP Vinko Kukovec naši. mestni tesarski mojster in lesni trgovec Celje-Lava 7 ~ Tel Z4Z I*vršuje vsakovrstna tesarska in stavbna dela. Ml & fei M M l»b 'd i M® Mari&orsfea § — Tel. 241 zastopstvo avtomobilov Opel Biitz, zaloga starih avtomobilov in novih gum. Vsem Opel avtomobilistom se priporočamo za naš Opel service! FAHMI STROJ polstabilen, rabljen, T dobrem stanja, T6-180 HP m 2 cilindroma in pregrejaAem (tJberhitzer) KUPIM® ZA TAKOJ. Obširne ponudbe s ceno na: LJLBOMTR S. STEFANOVIČ »Smederevae«, Veliko Gradlšte na Dunavu. Posetniki velesejma obiščite renomirano restavracijo 'f*f € ^^ Prekrasen vrt - Udobni notranji prostori - Pristna vina - Prvovrstna kuhinja - Cene zmerne - Postrežba solidna. Ana in Albin Kzlakar wo za nodnike m stopnišča v vseh barvah v zalogi pn Sever Rudel!, ■Ljubljana, Marijin trg Z. za strope iz najboljšega materijala, vezano s pobakreno žico Izdeluje m dobavlja »«& ,L|ttbl|aaa ZALOGA STREŠNE LEPENKE Gradaška ulica 22. Telefon 2513 i največje domaČe j STF.OČNE TVRTKE i Itlfc. H Jurišiseva nliea 1 2 © S 1 Orožje za lov, šport in ohrambo, lovsko-sportne potrebščine in razne novosti. — Katalog 4 z novim cenikom 6 pošljemo vsakomur priporočeno, kdor nam pošlje din 10.— kateri znesek vrnemo pri naročilu din 300.—. Za sam cenik št. 6 je treba poslati samo din 3.—v poštnih znamkah. Po povzetju kataloga ne pošiljamo. r Inserira;ffe v »Jutra« i!!l!l!l!illlll!l!!!!!RRI!lill:!!P PHILIP SPREJEMNIKI 1940/41 SO DOSPELI OGLEJTE SI JIH PRI TVRDKI H. SUTTNER, LJUBLJANA □r □□□□□□□□□□□□□□□□□□GLJLOJUL^ N C 3 CX Vodovode — kleparska dela — strelovode Vam napravi solidno in po konkurenčni ceni ter Izvršuje tudi vsa popravila. Zahtevajte ponudbe ln proračune! J30LŽAN FRANJO — CELJE ZA KRESIJO 4. Telefon 245 AVGUST STOK CEIjJE, Aškerčeva alica št. H Splošno kleparstvo — Vodovodne instalacije. — Sanitarne, toplovodne in strelovodne naprave, kritje streh, zvonikov itd. TELEFON št. 218. ima v zalogi w SEVER — Marijin trg Z Modroce vrhnje pod Din 180, spodnje 260, dobre posteljne odeje od Din 135 dalje. Prepričajte se sami! IIIIIII mmmmmmm Hil Pg| m i-ii Si nadaljnje nemoteno svoj p r o g r a bm DOBAVLJA: Celotne električne centrale in njih dele - Celotne industrijske naprave, posamezne dele in pomožne naprave - Železne konstrukcije in transportne naprave vseh vrst - Gradbene stroje - Vozila - Obdelovalne stroje - Precizno orodje - Lite in kovane dele v vseh velikostih itd. SERIJSKI IZDELKI SO V JUGOSLAVIJI VEDNO V ZALOGI Obiščite nas na ljubljanskem velesejmu v paviljonu G ali pa na zagrebškem velesejmu v češkem paviljonu CJeneraliio zastopstvo Škodo vili zavodov: ZAGREB A. D. BEOGRAD Prodaja elektromotorjer t Ljubljani: L. PAUL.1Č Proda)« avtomobilov v Ljubljani: E. BOSA 2348234823532353234853482348485348532353482353235348482353235323482348234823482353484848482348234823532348234823482353234823535353485323535302024801315301020102010201020102010201000100020201 23482348000102239153532348535323532348234823 »JUTRO« St 204 — Ti « ~ ZAHTEVAJTEjŽIMC^/SAMC^Z^IAŠClTNO PLOMBO " » ^ ^ ^STERILIZIRANrA /A h' • • 11 uv ZADRUŽNA TOVARNA ZIME U.D. Stroje za lesa! j. n mizarstvo, kolarstva Itd. ter iagine naprave — DOBAVI alej ko prej ▼ najboljM Izvedbi t ▼ r d k a PETER ANGELO, d. z o. z. LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA 80 (Vhod Pražakova 8/1) Velesejem — Paviljon ^F" NfiŠfl l\Mfl JE HIGIJENSKO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA Nfl PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENTGV, PO CENI. n.ijm. nnmiiin'!!!!.! milil ■» mi RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! M O d K I I Pri spolni nesposobnosti, p(l spolni slabosti poskusite hormonske pitale »HORiMO-SEKS« Dobivajo se t vseh lekarnah. M pilul 84 din, 1M pilul 217 din, 3M punl S«« din. Zahtevajte samo prav« in originalne HORMO-SKK8 niuie! Po pošti diskretno raspo-Silja Lekarna Bahovec, LJubljana. Glavno skladišče: Farm. kam. la-DoratorlJ »VIS-VTSIT« /agreb, Ungov trg S. Ogl reg S. t>r. S640-M Najnovejši otroški in igračni vozički dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikH pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B« L. LJubljana, Karlovška 4 ISER1RAJTE V »JUTRU"! Razstava pohištva v Št Vida v lastnih prostorih tik zadnje tramvajske postaje Ogled brezplačen Velika izbira: stilske sobe, narodni slog, moderne oblike po lastnih načrtih. UGODEN NAKUP — KVALITETNO BLAGO. ZA ŠOLO ŠTANCI Raoljen Z^Otitm &POZG Kiabund: pj0jr. §$as@utin Ravtjen. ^mB VOjfia j, Thompson Majerjeva Jivorlel Broširana knjiga din 10-Vezana knjiga din 15- S3 L J V B L J A Iv A KNAFLJEVA ULICA CELJE^ STROJNA MEHANIKA Izdelovalnica specisflnega orodja, šnl-tov, štanc, orodja za vlečenje vseh vrst kovin in papirja, modelov za prešanje umetne smole itd. Mariborska cesta Št. 5. Najnovejše znoj niče patentirane in zakonsko zaščitene. Znojnice so brez gumija, higienske in praktične ker vpijejo pot ter so pralne. Zato zahtevajte samo AER potnice. Dobijo se v vseh boljših trgovinah. Naročila sprejema AER, Ljubljana, Novi trg 5/TL Itn odiemalcenii Znani SALVAT CAJ proti žolčnlm namenom in ooiez- nim toičnega mehurja st dobi pri glavnem zastopniku rtttl lekarna pri Sv. Ivanu. Za. M greto. Raptol 17. - Zastonj posi limo prospekte o zdrav ljenju. O. I.S bi. 27t»70-l9J6 k" Ki ••Jtfi Najnovejše mesečne cbveze patentirane in zakonsko zaščitene. Zložljivi kroj, praktičen z ozirom na pranje, prijetna uporaba, Posebno blago, ki dobro vpija. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Naročila sprejema AER, Ljubljana, Novi trg 5/n. Pozi na AER znak! Glej VELESEJEM, Paviljon H 802. Ker imam še velike zaloge starega vina za dobivanje B5JRMETA, bom mogel za sezljo 1940/41 postreči svoje cenjene odjemalce še po starih nepovišanih cenah 13 din liter, originalno BERMET-VINO z Fruške gore. — Ker ne vem če bom mogel osebno obiskati vse svoje prijatelje, jih tem potom prosim, da mi pravočasno sporočijo svoje potrebe. B. MARINKOV LASTNI PROIZVOD BERMET VINA Sremski Karlovci — Fruška gora. Mamice! Veselje za Vas in družino pri-i j nesejo naši vozički najnovejših / modelov. F „ gA B Velika izbira koles. Prodaja tudi na obroke ! UUBLJAMA MIKLOŠIČEVA CESTA 20 za trgov no in industrijo LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA St. 50. TELEFON: 3T-81, 37-82, 37-83, 37-84 Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA. Podružnica: BEOGRAD — UZUN MIRKOVA UL. 10. Telefon: 29-154 Brzojavni naslov: KBEDIT BBOGRAD. Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valdt, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila doma in v tujino, safe-doposits itd. 'ar Oči so zavarovani za d. Al i « o MASCHINENFABRIK AUOSBU«JC-NURNBEBO-a'C' DIESEL MOTORJA stabilni in brodstd PLINSKI MOTORJI SAUGGAS — na sesalni plin Zahtevajte ponudbe od zastopnika! MAG ZAGREB Varšavska ul. 11 pošta Brežice ob Savi. Najbolj vroči (59° C) radioaktivni vrelci dravske banovine. Sezona od 1. maja do 30. septembra, v pred- in pcsezoni znatni popusti. Prospekte razpošilja uprava toplic. Zdravijo se z neprekosljivim uspehom bolezni: Visoki krvni pritisk (hiperto-nija), revmatizem sklepov in mišičevja, vnetja, protln, nevralgično trganje in predvsem išias, nevrastenija, poškodbe kosti, ohromelost, kronični eksudati in vnetja, ženske bolezni in drugo. Rekonvalescenti, slabotni in slabokrvni najdejo tu svoje izgubljeno zdravje. V vseh paviljonih beograjskega sejmišča se bo vršil EOGRAJSKI JESENSKI VZORČNI SEJEM od 7. do 16. septembra 1940. leta Na sejmu bodo zastopane vse stroke: tekstil, usnje, papir, pohištvo, glasbeni instrumenti, kovina, stroji, motorji, aparati, elektrotehnika, optika, radio, poljedeljski stroji, stavbarstvo, kemija, steklo, porcelan, galanterija, prehrana, alkoholne pijače, knjiga, propaganda in reklama. POPUSTI 50% NA 2ELEZNICAH IN BRODOVIH. Pri odhodu treba kupiti celo karto z žoltim blanketom za znižano vožnjo, ki je potrjen na sejmišču in daje pravico za povratek z isto karto, ki jo je treba shraniti Železniško-carinski, špedicijski in transportni zavod za industrije in trgovino EKSPOZITURE: Jesenice, Rakek, Maribor, Sušak. — Zastopstva in korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih ▼ fca-in inozemstvu Josip L Šilih 3rzojav. naslov: SLOVENIA-TRANSPORT. Telefon 27-18, 37-18, carin, pisarna 37-19, stanovanje 24-19 izvez Špedicija - Mednarodni transporti - Odprema robe po kopnem in po morju preko raznih tu- in inozemskih pristanišč. Zbirni promet za tu- in inozemstvo - Reekspe-dicije - Strojni transporti - Carinska špedicija - Oskrba uvoznega, izvoznega tranzitnega ocarinjenja ter raznih dovoljenj za carine svobodni in znižani uvoz. — Skladišča - Prevozi - Avtotransporti - Preselitve s pohištvenimi vozovi - Inkaso faktur in povzetij - Železniško carinski, tarifni in revizijski biro. Kontrola tovor, listov in carinskih deklaracij - Reklamacije - Rekurzi - Transportni proračuni - železniško-tovorninske in carinsko-tarifne informacije - Oskrba transportnih zavarovanj - Obav-ljanje vseh v trans, stroko spadajočih poslov. Transportna organizacija za blagovni promet z Bližnjim vzhodom, Turčijo, Perzijo, Iranom, Irakom, Egiptom preko lastnih šped. zvez v Istambuhi, Solunu in Bassori. Odprema po kopnem ali po vodi. — Vse informacije brezplačne! LJUBLJAN KLCŠIČEVA CESTA H23D I Armature i i t m g e cevi kopalne kadi umivalnike ves gradbeni materijal kupite najceneje pri trgovina z železnino in sanitarno opremo vabi na ogled svofega razstavnega paviljona na velese|mis9 kakor tudi stalne tvornlske razstave na Tyrševi c. 4§. Važno za graditelje in privatnike! PAZITE NA NAŠO TVORNIŠKO ZNAMKO A. P. i OIBNE ITE ZA VKATA PILARNA Ivan Figar H j ■ b I j s n a * Stalna zaloga, Izdelovanje in popravila voak o-rrst-pih ptl (t^-pHa) .'JO. Tmflpel Vošnjakova ul. 12 Telefon 39-42 « Prvovrstna izdelava in konkurenčne cene Pri večjem naročilu primeren popust. Prevzamemo tudi stare pile v nakup. KLISEJE ENO VEČBARVNE J UOOOR AflUA SV PC T ^A NASIP /3 C/J.OLOID V PLOŠČAn naročajte prt F. Zrnec Ljubljana, Kopitarjeva ui l Telefon 38-66 Domače uro laneno olje, firnež.. oljnate in suhe barve, vse vrste lakov, emajlnih lakov, cinkovo belilo, litepon, svinčeni minij, steklarski klej itd. Runa barve za kožo, ter vse slikarske in pleskarske potrebščine za zasebnike, trgovino, obrt in industrijo, pomorstvo, vazduhoplovstvo in železnice — lahko nabavite po solidnih cenah pri domačem podjetju po din 10.—, kemično očiščeno din 14.—, čehano in kemično očiščeno din 25.—, 35.—, 55.—. Belo in sivo gosje perje in puh dobite najugodnejše pri »L U N A« — MARIBOR, samo Glavni trg 24-a. VZORCI BREZPLAČNO! felov in smrekov v cepanicah in okroglicah KUPUJEMO vsako količino. — Ponudbe na Zagrebačku dionlčku tvornicu papira, Zagreb 2, Pošt. pretinac. i 'i i " ~---- tovarne olja, lakov in barv, družba z o. z. v Ljubljani, lastnik: Franjo Medic Centrala v LJUBLJANI; tovarne v LJUBLJANI, MEDVODAH in DOMŽALAH; podružnica v MARIBORU; ekspoziture v BEOGRADU in NOVEM SADU. T®vama kemičnih izdelkov v Hrastniku d» d. 1870 Tovarne v Celju in Hrastniku 1940 4. a.,4—1—. 'M,j u ^■iii-ii! ; i' proizvaja: Solno in žvepleno kislino Kalijev in natrijev soliter Kristalno sodo in pralni prašek Glauberjevo in grenko sol Žgano apno in klajao apno Rudninski in kostni snperfosfat Fosfatno žlindro in kostno moko Zelezno-oksidne barve in zeleno grlico Vodotopna olia za lnr!cstri,iske s vrhe Alkaloide opiuma in druge farmac. izdelke. Razna sredstva za desinfekcijo in za zaščito rastlin proti škodljivcem. VZORCI IZDELKOV SO RAZSTAVLJENI NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU V PAVILJONU G 174-180. Natančnejša pojasnila se dobe pri tvornici v Hrastniku Int. teleSon 2 Brzojavni naslov: Kemična-Hrastnik BBS BBS Tudi letos je treba, da pred nakupom radio-aparata čujete novo serijo znanih Vprašanja, ki jih dobivamo, dostavljamo našim zasiopnikom. aparatov Aparati so razstavljeni na beograjskem, zagrebškem in ljubljanskem sejmu rs Topličin venac 4 - 6 — Telefon 29-330 JSscgostranska ztttm eUeKsna kamera nsm, 4X8-5 aH «X® cm-S&klop na zapor od 1/1000 do 12 sekund. iCTaenljivi objektivi Sarriosprožilee. - Daljinski in šrirckokotni objisktivi. - Priključek posnetke * bliščico. -Prospekt zastonj po sastopniku za Jugoslavijo: Barta i Ds^g, NOVI SAD, Kralja Petra L ul. 30. 0} Šolske torbice, aktovke, nahrbtniki, peresnice, gamaše, kovčki itd., gonilni jermeni alessANDBOVA 13 — tel. 22-07. ________ ___ . papirjem. Pripravno za pokrivanje zidov in za dekoracije. ECHTHOLZT APETE « za KAVAKAE, Kinematografe, restavracije, STOPNIŠČA, URADNE PROSTORE, SI A N< Jl/ A h JSKE PROSTORE (kot lesena obloga) nadalje posebno vporabne za VEZAVO KNJIG TEK KABTONAZO VSEH VRST. Dobe se v vseh barvah. Tapeciranje je mnogo bolj enostavno kakor s papirnimi tapetami ter trajnejše. — Lesene tapete .»DE H O« se lahko navoščijo, naoljajo, pobarvajo ali lakirajo. Rajonske zastopnike iščemo. Vzorci na zahtevo zastonj. Zastopstvo za Jugoslavijo: i&II ZAGREB, Gunduličeva ul. 8/m. i NBBBi III I lili II »i«- iii^&fs . -MAJ š sr* M m -/■V brniš razstavlja v lastnem paviljonu na ljubljanskem veiesejmu raznovrstne potrebščine za autogeno varenje in daje vse tozadevne strokovne nasvete in informacije brezplačno. Interesente vabimo na ogled našega paviljona nimiMMj«^ V ,,JUTRU"' V Zbelovem pri Poljčanah ITI*. na vpojni plin cca 100 ks v popolnoma dobrem stanju," po možnosti z odgovarjajočim trofaznim generatorjem 220/880 voltov Ponudbe posla« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pomodna centrala«. ,^UBOM BRZOPARILNIKI z bakrenim ali z jeklenim v ognju pocinkanim kotlom, KOTLI za 2GANJEKUHO vseh sistemov in velikosti. Pralni kotli. Asbest, FILTRI za VINO. Tovarniške naprave. Kotle za sirarne in mlekarne. Vsa popravila izvršujemo hitro in najceneje. — Priporoča se: božič ivan k O T L A R K A" kuk ivan t ^oncane-h.oniice »» « ,, kotlarstvo in kleparstvo — ljubljana — ključavničarstvo Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro: Tyrgeva c (Dunajska) št. 35 (bivše Strojne tovarne). Telefon 37-92 »Tovarniško poslopje«. 5935 žago s polnojarmenikom in venccijanko. Poleg tovarne se nahaja enanadstropna stanovanjska hiša in 3 orale zemlje. Poslopja ležijo tik ob železnici Poljčane-Konjice. šifro: 5935 TEKSTILNA INDUSTRIJA A\ 1% p ti l>! Z ©<» z, z o. z, § .i ičš cM fc m stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske stavbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav, mostove in silo, železobetonske tlačne cevi za vodne naprave, vodovode itd. s B 2 ti e i m i m vsakovrstne tehnične projekte in statične račune. rzavna banka kr Jugoslavije Centrala v Beogradu Glavne podružnice: Zagreb, Ljubljana, Split, Sarajevo, Cetinje, Novi Sad, Skoplje, Banja Luka, Zemun in Niš Podružnice: Kragujevac, Petrovgrad in Valjevo Agencije: v v Cačak, Pančevo, Bitolj, Prijepolje in Sabac Ba&esso stanje ssa dan 30. junija 1940: AKTIVA 1 Gotovina In blagaj. zapisi • Posojila . ...... Vrednostni papirji . . t , Bazna aktiva ...... I>inar|ev 526,000.000.' 9.347>ooo.ooo.' 1.523$OOO.OOO.a 352;Ooo.ooo.- Fondl ln javni kapital! • . . . Privatne vloge ...... Tekoči računi ...... Založnice, obveznice in avansi Lastni fondi ...... Razna pasiva • • • 1» Obratna sredstva. • ^videntne pozicije • N> • • 11.7 43,©0©.00©.' 99940?ooo.oo©.' Obratna sredstva..... Evidentne pozicije . . « . din . 2l»6S3,000.000. ——— 111111 m mi 1 m« din PASIVA Dlnarjer 2*912,000.000.— 1.103*000.000.— $.925^000.000.-853^00.000.— 474t000.000.— 481,000.000.— H.748,000.000.— 9*940,000.000.— 21.688,000.000.— Državna hipotekama banka opravlja vse vrste dolgoročnih in kratkoročnih bančnih poslov Za hranilne vloge sprejete po uveljavljenju uredbe o izplačilu vlog pri denarnih zavodih od 7. septembra 1939 kakor za one, ki so odpovedane v smislu uredbe a niso bile dvignjene v odpovedanem roku veljajo redni pogoji za izplačilo vlog1 pri ©ržatni hipotekami banki, ki so bili v veljavi pred veljavnostjo omenjene uredbe Za vse ban 0 % znosil jamči država Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii - ■mMmT^h~frTTTi'inn—i—it"~imiiimar-'niniiiitrrnwi I I se pripor o č a zavarovalnica d. d. za vsa vrste zavarovani, osob.to za požarna in iivlieniska. Jamstvena sredstva: Kapital življenjskih zavarovanj ©HOftOC®«—1 f» Premijski dohodek leta 1939: din J9)®®®6®®®1-" FILIJALNA DIREKCIJA: ■ m ibimi ■ ii.uii in« ...... mil iiii ii INŠPEKTORATA: y0 , CIGALETOVA ULICA št. 1 (pred sodnij o) — TELEFON 19*17 VETR2NJSKA 11 — TEL. 27*33 CELJE, GLAVNI TRG 6 — TEL. 2-29 IE J E M A Ml O VSO ID AGILNE ZASTOPNIKE! CENE MALIM OGLASOM fo >v pa i ta ut-st-au liui davKa za vsaK ogias m euKiatno pristojbino Um S.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služil. NajnianjSi znesek sta enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve s<> zaračunajo po Din 2.— za vsaKo besedo. Din 3.— davka za vsak ogia* in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3 — davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro aii dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega^oddeika Djn V znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana. Beseda »iti lavna 0:n zs 3ltr<_ an 1atan > nasl.-va - Din N8im»» - Prvovrstno frizerko m ajšo in hitro delav-ko sprej?a!on »E a«. R.ica-ka S'atina služba sta na, dobra plača. 23717-1 V meščanskem jPl^ttno natakarico Irnkonin dobro moč, z znamem nem-Kunanju š6ne_ spreime Hotel Strukel Iščem 50bari~o na grad, izuie no Šiviljo in zmožno n^mSkcga jezika. Prgoj- d''bra priporočila. Po- Dpklp nudbe s sliko na ogl. i_»tKie rddvlek Jutra pod »Do- sredniih let, ki ima veselje bra priporoči a«. i do gostilne in zna nekai 23681-1 kuhe, dobi takoi stalno ___________službo. Karlovšck, Šmarieta in vsem gospodinjskem de lu popolnoma samostoina, zanesljiva in resna gospodinjska pomočnica za družino 5 oseb. na deželi, s« išče za 15. september. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobra plača«. 23941-1 24177-1 Samostojen avtomehanik in kbučavničar za takoišni nastop se išče. Au~"st Ormož. Si>o«ob"era sadjarja vrtnaria. iščem Služba stalni. Obširne ponudbe na Schu-i-kert, Begunie pri Lescah. 23959 1 Pletiljo za jope in perilo, perfektno spreimem. Nastop takoj. Kreutz, mehanik, Langusova ul. 5. 23905-1 23931-1 Samostojna kuharica dobi mr^to v tovarni-sv { Ter_z.i. Ponudbe na t:-jravo Jutra pod »Zanesljiva 670« 23670 1 pri Novem mestu. 23891-1 Natakarica ali začetnica, stara do 24 let, čedne zunanjosti se spreime takoi Predstaviti se mora osebno ali s sli-; ko Naslov v vseh poslo-Mesarski pomočnik valnicah jutra. sli m stolen sekač (na čjKu) ter vajenec se ta koj snrr-Jrr.eta Treznost in" Doitenoct predpogoi Franc Ocvirk. mesar 23907-1 Tebn^ni "r-^mk keramične stroke po mož Franc ucv>rK m««.. ; dobj P v.šetova 33. Ljubljana |čeme p^onudbe 2 nlvedbo * vi Vif L" r Samostojno gospodinjo pošteno, ki je dobra kuharica in vešč: oo-sr>-av'janja spre j - mo takoj za gospoda, ki Je večji del mese-a "d>o ten Ponudbe na R'id-nik Mežica. 23768 1 Več zidarjev dobrih in 4 tesarje opa "arje, dalje 50 izvežba-nih betonskih de'avcev prejmem za dela izven Siovenile Vsi morajo bi bi juogos o\-enski državljani Oglasite se: Ivan Ericelj, pooblaVeni graditelj, Ljub jana. S'om "kova ul. 19. Pla a po '.ogovoru. 24033 1 Gospodično trgov:-kesa te a-a spre" -nem z vso oskrbo po ceni k gdč. istega teY-a 'a. O-cje T T. srednja Trgovskega pomočnika za špec. in usnie, se spre; me takoi. Izčrpne ponudb' in podatke na ogl. odd. Jutra pod »Trg«. Priložite znamke. 23784-1 Šiviljo za pleter.ice iš erh. Kr~ ;ar, Nunska ul. 3. 21114 1 vrata Gradom 3v. Florjana gcr. 2"9" cd zahtevkov, referenc, dceda-n;ega služhovama ie nasloviti na oelasni odde'ek lut-ra pod »Tehnični ur-J"i,- trgovina v Liubl ani Ponudbe m ogl. odd Jutra rod iščem za v Z?~reb 2S • <•'*. e in nog-vice. Stsnov-n> in sva oskrba po žel i v hiši. Pisati na naslov: Viktor Skovič, pletiona. Nova ves 57. _;ieb, 23757-1 Drhreea violtnicta in harmonikašico iščem. Rcflektanti nai si takoi |a-vi o na »Roko« Kuzmovič, Dubrovnik 1. 23828-1 11 * o vn ?? H a ia izdelavo železnih rolet, spreime Be-nik, Liubliana Linhartova 8. 23829 1 Krojance?a "TI*'?"O ?pre'me takoi Zupan, Li-23834-1 brez ot'ok za vi'o v Zagrebu. ki mora imeti šoferski izpit in biti pripr v-| lien pomr-g^ti v hiši in na ' vrtu in ie z.ints! iv, 'šče-m. Žena mora biti dobri k -hr. rica. Razen stanov t-••. hr-i ne kurave in ra~s.r" e, plača po dogovoru PoTjd be na oik od.I f;\t:,: pod . »Hišnik in šoler«. 23S3-5 1 Slrojnega ključavničar]- l avt^mehanika. samo -tojnesa. sprejme takoj ve:j e p-djetle za d"la Izven S'ovenije. Istot?.n\ se odda prevoz ve'je k'ličine gradbenega ma teria^ s tovornimi a'1-tomo-bl i. V po^tev pri deio frvornl avtom-' 11-od' 3 do 5 ton. Intere S?ntl nai se *av;io pri tvrdki Ivan Bricel.1, po- v vseh poslovalnicah Tu": a. 23913-1 4'onTOČnik/1 ' T Tn V T>id1TO*3TlT ' ' -.i.!, ^^'inei" tak"j ~ a- V;"lto. J""?nice, : - ;p.j vcti^-.a c. 4" 2i?043 Natakarico "Šiviljsko i pomočnico a plašče in kostume Iilo prvovrstno moč, :akoj sprejmem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 24084-1 čevljarskega pomočnika n štepari-:o sprejme :.rajkovič, Igriška 3- 24227-1 Radijske tehnike or v: vr-1 ne moč! vza memo v službo. Ponud->= poslati na »Radio*, -'r. z o. z. v Liubjani. "T(klo5r;eva c. 7. 24230 1 Podjetja, trgovci! Res uren pripraven •! ,eio simpatičen m ad<» alč, lepega prikupneea -•edenja in občevanja s .trankami, oi rad doon ilužb. s uge Je skoz in -koz pošten ln zane? Jlv fant in po svoji do edanji -službi dobro Iz irjnn za to službo P" ;ive prosi pod šitro »Za tovo jni boste« na ogi >dd Jutra 23710 2 Absolvent trgovske akademiie v Ljub-liani, vešč slov. in srbohr. korespondence, slov. in sr-bohrv. stenografije ter stro-lepisia, ki obvlada kniigo-vodstvo in vse ostale kon-torske p6sle. išče zaposlitve kier koli, v mestu ali na deželi. Če nj. ponudbe z navedbo pogoiev in plače na ogl. odd. Jutra pod značko »999«. 23822-2 Trgovski pomočnik aranžer) se sprejme v -vjno trgovino v Ma "c-oru. Ponudbe na po družnico Jutra M" Trgovski pomočnik (-icn) Ft>rejme kot scast-nik ža ramo=tojno ved-■fvo trgovine z me?a n;m b!a"om. Ponudbe "a podružnico Jutra "-•T-i^nr pod »Kapital ":0 do 30 tisoč«. 24247 1 co za r1 '"če spreime modni sr>!on Tavčar. — Tstotim se sprejme vajenka. Ilir+k- 12. 24211-1 Trrovski pomočnik špecerijske stroke želi pre meniti mesto, nairaie Liubljani. Naslov v _______________________ posl. Jutra. i n3 podruž. Jutra v Mari- 23816-2 borU- 23865-2 Natakarica i mlada, simpatična, išče za-* j poslitve kier koli. Pismene vseh ponudbe pod »Zanesljiva« Otroška negovalka Uče službo k otroku s a mo za čez dan Tnfor s-cMe v sa'nnu »Mi-•U tka«, Tyrševa 17 23792 2 c v j°r:Kcra t* — n •i.. ' T> r\ 5 j • p ■■e? 13 pati " n - t"'- gortllr.a 2119C rui-jenega rwt-f> sr.-r:rnem ta* l-o-. n - ' /ir, Ko-resni t g 16. 2 t-^s-l I r \V/ pfJ^Zff* j.' »Praksa«. 23927 1 . Brivskega dobrega in Htreea de'avra sprejme Janko Knfer, 2e 'ezniki nad Škofio Totn 23897-1 vestno in po?tenn z znanjem vsai nekaj kuhinja spreime^ pr Tnž^ik m'e kirna. Škofia Loka. dvor. 23923 1 Rv^T t rud • rsko kso n3 ■udnik »P-! P' šflo, več premoč«. ; se sr-e f NA 1. a^.rtr • j ime i) 'e • - d^ a t'k ' : no nt:me - c '2T. a, J'-rr - •-.-. 241&3 : Dekle lzu"ena šivilja, vajena veh hišnih ln go*po -"r^kih del. išie pri-ni;rni" zapifi Itve. Naslov v vseh poslov Filtra. 23757-2 Rojena Nemka (Rhcinland) ji;To«'ovenska državljan-'t. i bi''a učiteljica 11-c-ia, perlektna v nem-"fiiii. fran'oščinl ln an -i'e'-č*nl, r.amestl t-.e krt vz-Tonteljlra pri -atna usltc'jlca a'i dru fabn'ca. Ponudb" le pn 3'ntl ra ogl '«5d Jutra pod »Tuji jezikl- 23714 2 Pl-či^na nr-ta' ar"ra -i na- '-..t. v i>o ' loknin 2: 't ter v ' Vn rir n^.ti .".rna Cm1 "• n rn o^l cdd t>r>d sD'1:h rr Ti. 23791 2 Dekle i2učena šivilia, va>ena tudi eospodinistva. želi kier koli zaposlitve. Cenjene oonud-be na podruž Jutra v Celin pod značko »Polteno dekle«. 23861-2 Absolventka mešč. Sole t. maturo Seli zaposlit-i-e v tren--tnl. Nas' 'Ci i ali v,.r; r-. , r-,-,m;.!b 1C ka- Celju po- -i'an>f ii?.si"vs « nm i. im'■'' = : m ti- Fant ••«:?. '-nt p: -t »>Jw,iit S! i.,. P,,; ? T7"! T. i.a :•■*! litega Mi zmožen. st?r 30 i lr-t sli:?bn v Liubljani M ■•--«-.•• trk ni a'i .h 1. lf! 10 .n. Poni 3Sletnl šofer i5če primerne slvžbe Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23771-2 Pekle pridna, poštena, vaiena kuhe in vseh hišnih del z da'i šimi spričevali, išče Službe s 15. sept. Ponudbe na or!. odd. Jutra pod šifro »Vsa hišna dela«. 23776 PokevsVi nomn^ili mlad. voi.iščine p<-ost. tre-'en in zanes';iv, išče pi 1-bVo tako' M;1an Nove Turše (9- — M.,ste — Ljubljana 23783-2 Šivilja išče mesta kot domača Šivilja, če mogoče za stalno. Pomagala bi tudi pri go-spodinistvu. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra p.ia šifro »Starejša«. 24185-2 »A M A R« pod ntf: i j I jutra pod :?<)- o : Isti- rnom''U P''č' ovamu, k"r»iVi ir '7- I • svi"r - ivi ^it'.1^^ s spričevi' niV »«r\'TlANT^ D-lenjsko n.. 1 1 'v v cn ,, I r-: rt (.on -r (i ji —n v .*>■ Vfi« iste r -i r\T"----1 •-t '-<;«> 'r>slovalnjr,ib Tiit" -.. CC.-l.ft -3 Or 25: l ! 2 i f%\ toro *io »•»! 3S9C 2 ____, krojači ca i m~&»ix>.sko prs k»o. i-u-.-io !•) t>: a n'" l»«s v ti 'll- -nv, 'io; Ska a.-. Btr&li.ika -I ? '035 ? 'rorl k; Trgovska pOhii>cnico r, i.i sv,« ' 1 ;n< ; niar. i eni n< ni i.i strojep'sjn ■'• <- i ?r'vski pomočnik ff r: We ■> ii^be takoi a'l po do--T --i. Rčflektira samo saloh. be rta Of mkl. Jutra pod -Prvikrsten«. 2ll< tna pfoda.ia'ka •»rine- ziiinii; •:a. vestu, v«Hnua v nr.i';'.iHl:,V.ri fpfrrrljl ln t!»mntc-'i.1i. "s 1 na mr-šč-enja kjerkoli. Na lov - -f=eli po. lov Ju tl*a. 24080 2 ti j a 17. Totografsko pom^^r^n 'Inl-^o retu šerko sm^lTr^-n v tral nn službo Ponudb" z 7ibt°vo n1^*« n?*' Fntn Maribor V--+"---ska !0 237.S6 1 J^^^p^^s^riipfsr vseh poslov ^"1'OV v Jutra 2379C 1 Modisfinjo =nret no r>rn^a1s'ko. spreime te Vol v rta -"n r^ižbo salen Avsec, Krsnl 23639 1 Frizerko samo d^bro mo* sprej m«:«-' takoi Hrana m stano^anle v hiši Pla ča d bra M1'an Perko. Stari trg pri Rakeku. 23577-1 Za romoč T gospodinistvu rabim takoi 16-etno dekle, pošteno in zdravo Dana ji bo prilika da se izuči kuhama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23977-1 » krojaški pomn^"': dnb> tiVoi s!"5bo Be^ene Ivan Slov Javornik Is Go rentsko. 238R7 1 Fri*p>-lfn rrvnvrstno moč. spreimem PO docnvnru Konc. lesenice, Goren'sko 23886-1 5?r»i-r-?*v»orn tnko-i tri sobosNkarst-f in rileskir r^mnčnike lole PotoČ nik Žirovnica 22 G""i' sko. 23885 1 >T„fn1r„ j.; po ti-šV^R t..-froli ston t->l-o' ili no Hnoo-nika kralin Alelcsmrlni — | vorn -liči °no din S'lon Giurašek, Ptuj. Gostilna K'emenčič Krekov trg 11. 23942-1 Si^ilio z' ntrt^ine. snre;me ■ »Ple-tilka«, Selenburgova 6 23987-1 Snretno navM^l^o -.■nrnfrn«' n^t^nl-a ču <3en. Staretova 14 24195-1 Poftenega fanta ln nr;clnega sprejme za razna'an'6 in dovažan1e '.necertJsJte^a blaea ln -a razna dru;a de a tr ">7lr>a Pretnar Stanko "HHnna VII Celovška ta 60. 24023 1 23773-1 rfsd^rcl-i TiOrnnČr,'l-. MlsNv Mi'en?kova 7. — za nlefpmnp takoi t rna Gržtna Cr' !,n ] 44. 24145-1 7> mile ko«e sr>re,fT,e takoj Tekavec, Gradišče 4 24176-1 Pocfr^Tpiro M 91 p, 21218 2 2 krojaški pomočnici vajeni dam-ke^a in v roke moškega želita siu^bo. Poljanski nasip 10-11 desno. 7.0 Absolventka rrs'r.f jrlmr.atije z male maturo t°r enoletnim trgovskim tcčaiem išče primerre zsno^lltve. — C'"ni. na po- družnico Jutri v Celju pod »Absolventka«. •• i"." 5 2 Frizerja dobra no-. i?'° službo v Mariboru. N-.s ov v vseh poslov. Jutra. _24?53-2 t- Učenka stara 15 let, poštenih staršev, ki ima izredno vest-je do trgovske obrti. se želi izučiti v špecerijski ali manufaktur-ni trgovini. žnidar, Vcdmatska 22. Ljubljana. 24210-44 Čevljarskega vajenca sprejme takoj Pirnat Leopold, čevljar, Železnikarje-va 2, I.jubliana Vil. 24141-44 Vajenca za trgovino z mešanim blagom sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24143-44 Vajenca za kroiaško obrt brez oskr-! be. sorejme Sintler Franc, : Lepodvorska št. 3, Ljubljana VII. 24261-44 Beseda 1 Din. davek 3 Oin. za šifro ali dalanie aaslova 5 Din Nalmaniši znesnk 17 Din Najfinejši sladoled v Ljubljani pri »Novot-ny«, mimogrede kar notri stopi. Zadovoljen vsak odhaja, ker poceni prodaja kava. čaj in čokolada, piškoti, torte, marmelada, štruklji. ke-!"i in potice, vsak dan sveže vse slaščice! če želodec te bo'i, tudi zdravnik želodca se dobi: vermut, bermet. rizling vino se dobi za okrenčilo. Se priporoča staroznana slaščičarna F Novntny. Gosposvet ska c. 2. 22794-18 Vabilo Novo preurejena gostil na pri Menihu. Kco dvorska 6. sporoča ce r.jenfm gostom. da se zopet dobijo razna to-n"a in mrzla jedila ter izborna vina, pivo v cdOku itd. 24010 13 Za čas ljubljanskega velesejma ... , . , se priporoča restavraci- ji vj^sJ-i vaTcnko 1a Gorenjski ko odvor. sp-cmem takoj. Naslov v , iEno fninuto Od sejma. vs'.!i poslovalnicah lutra. i poleg kolodvora Šiška 24C66-44 24120 18 fc-figasseiai »1RUS:< MLINI 7" ,"!)> in fino mletje, izvirni izdelek so razstavljeni NA VELESSJMU p: i poljedelskih strojih na odprtem prostoru tvrSfee FR. STOPICA. Gnenera!no zastopstvo za Jugoslavijo: BOGOLJU3 HARTLIEB — PODKOREN, p. Kranjska gora. Golovec je hrib zares je drevje tam zeleno pod Golovcem je danes ples in toči vince se me deno. Gostilna »Pod gozdom-. Dolenjska cesta. 24032-18 Gostilna Martine Zg. žiška. Danes pečene in ocvrte piški! Dobra vina! Igra plesni orkester. 23911 IG Gostilna Pečar Moste, Zaloška c. vabi vse na prvovrstna štajerska, do-leniska in dalmatinska vina. Topla in mrzla redila. Pridite in prepričajte se! Vabi vse in se priporoča Pavla Šmitek. 23S36-18 Danes vsi k Ravbariu za Bežigrad. Vrtna veselica s plesom. Igra poštna godba. Dobra domača hrana in izborna pijača. 24044-18 Vsi ste vabljeni na koncert in domačo zabavo. Gostilna Jožica, Vodovodna 44. 24047-18 Pri Putrichu danes ples. Vsi vabljeni. 24146-18 Bizeljska vina pristna, najboljša in pravo domače žganje, dobite samo pri Vinarski zadrugi zadrugi Bizeljsko v Šiški, Gasilska cesta 6. 24144-18 Danes koncert s plesom. Vabim vse na ples. Nova godba na poskok. Gostilna Triglav pri remizi. 24128-18 l K/1 Ji ElC Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Profesor poučuje za popravne izpite vseh predmetov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Izboren metodik«. 193 Italijanščino in nemščino poučuje diplomirana učiteljica po praktični in uspešni metodi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Italijanščina«. 23844-4 Nemščina začetniški, nadaljevalni in kkonverzacijski tečaji, dnev ni in večerni. Beethovnova 9/1. 23947-4 Nemščino od r snovnih začetkov do popolnega obvladanja poučuje profesor dr. Svoboda, Emonska cesta 2. 23930-4 Nemško konverzacijo in pouk, nudi izobražena go spa. Kongresni trg 13'II. 23964-4 Italijanščino in nemščino poučujem zelo temeljito in grem na dom. Prevajam iz nemščine, italijanščine in francoščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Jezikovni veščak«. 24173-4 Prodam deseaa j Uin. aaveK o Oin za stirc ali Sajanjt-aaslova 6 Oin Naj man tš ines.*k 17 ntn Železno posteljo zložljivo, in omaro pro dam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 23692 6 Dve moški obleki dobro ohranjeni. z.a slednjo moško postavo, prodam Ogleda se v ne deijo 1 sept od 9 do 10. ure dopoldne Šiška. Vodnikova ul 12 prit 23813 6 Zlata ura 18 karatna, Chronometer, astronom, koledar ter z bitiem ki repc-tira. Ugodna cena. Na ogled pri ur3rju Somnicu Sv. Petra cesta. 23809-6 Lepe kamnite brn»rerie 4 moderna okna in črpalko za vodnjak 12 mtr. ugodno prodam na Celovški c. 1e3. 23810-6 Spalnico pvent. tudi kuhinjo. še dobro ohranisno, poc<* ni pr:dam. Jelen, šmar tinska c. 24 prifičje 23302 6 Gg. oficirji! Skoro nova paradna uniforma za srednjo postavo in "akasti škorn:i št. 42 in poi ugodno naprodaj Naslov v vseh pcslov. Jutra 23730 6 Lončeno peč poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24001-6 Dobro ohranjeno nizko mizo omaro in lesen obešalnik, prodam. Ilirska 29 desno. 23918-6 Otroški voziček moderen ln dobro ohranjen predam. Ogledati Stare Pravde 3. pritličje v ponedeljek. f 23932 6 Otroško košaro komp elno, skoraj novo, poceni prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 23959 6 Kreko Perilo moške in fantovske sraj ce. spodnje hlače itd. dobite še vedno po izredno nizkih cenah. — »Kreko«, Tavčarjeva 3-Tvrševa 31. 2-1037 6 Perzijaner plašč lep. ugodno prod m. Naslov I v vseh poslovalnicah lutra. 23781-6 Spalnica dobro ohraniena. se proda do nizki ceni. Kožna ul. 8. 23961-6 Prodam sn stroj za krpanje vreč, en sedlarski, en čevjar ski in er. voziček na 4 ko!»sa (potujoči buflet) v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Alojz Grebene. Prašakova 2. 24070 6 Seseda 1 Oin aaves » Oin. za šifro aii dajanje naslova 5 Din Na.imantšl znesek Vi Oin DKW avto Opel Olympia v dobrem stanju ugodno napro-1«j E Rosa. Pol lanska 39 Teiel 25 41 23677 10 Ugodna prilika za mesarje in druge maie prevoznike! Dva pol tovorna avtomobila (zaprt in od prt) v prav dobrem stanju poceni naprodaj. Og ed v nc-deijo dopri dne v gasilskerr domu v Mostah, Zaloška cesta 23730 13 Motorno kolo novejše tipe. malo rab ljeno do 200 ccm kupim proti take);n.iemu pia-či u. Ponudbe na Ju-van Ljubo, Zagorle ob Savi. 23352 10 Opel 1.1 1 =koraj nov. ugodno proda J'icoprovet. Golob Ivan. Celje. Krekova cesta. 23855-i 0 Avto gume za tovorne m osebne najueodneje nabavite preko .Jugopromet. Golob Ivan, Celje. Krekova cesta, 23858 10 Motorno \o!o dobro ohranieno prodam za 1600 din. Vižmarie 133 pod Klancem. 23811-10 | DKW avto i prodam. Poizve se v trgovini Julijana, Frančiškanska ul. 3. 23966-10 Gume za avto 30 X 5. 4.50 X 20. 4.75 X 19 naprodaj. Pisme ne ponudbe na ogl. 00 Jutra pod »St. 1890 . 24126 10 Motorno kolo »Phaenomen« Sax 98 ccm I v zelo dobrem stantu, malo vozen, ugodno proda: Lukek, Krizevniška II. 24049-10 Motorno kolo laž.e, dobro ohranjeno, poceni naprodaj. Vprašati na Kralia Petra trgu 2 pri hišniku. 24142-10 Pcceni prodam avto znamke »Ford Eifel« ' v zelo dobrem staniu. — , Pečnik Avgust. Stožice 47 p. Jezica, Ljubliana 24168-10 Hanomag 4 sedežni v zelo dobrem staniu ugodno naorodii. — I Cankarjevo nabrežie 21. 24166-10 Avto »Ope!-Blitz« tovoru;, pkoro nov pr° urejen na metan pro dam. Ponudbe na po druž. Jutra Maribor ped »Ugodna prilika« . 24249-10 6 sedežni avto osebni in dostavni, oba v zelo dobrem staniu, napro-dai. Poizve se Stražar Lovro Ljubljana, Na klančku 1. 24262-10 Na velesejmu ne razstavljamo, vendar Vam dobavimo avtomobil po Vaši želji in okusu takoj iz skladišča v Ljubljani Nemščino in ruščino govorico in teorijo se naučite vsi hitro po moji metodi. Pripravljal-nica za dijake vseh raz redov. Informacije vsak dan od 9. do 10. dopoldne in od 7. do 8. zve čer. Salendrova 4-II. __241H -4 Nemščino poučujem posamezno in v skupinah ter dnevnih in večernih tečajih. Pr va ura breze'a-5na. Lin dič. Liubljana, Daimati nova 5._21112-4. Učiteljica daje pouk v nemščini Hiter. uspeh. Vprašati od 15. do 20.: Gorupo-va ul. 3, parter I. 24101-4 Beseda 1 Din, davek S Din. za šifro ali dalanie naslova 5 Din Nalmaniš' 17 Din. Potnik roeljan po Notranjski, bi prevzel k svojemu fiksnemu zaslužku še mai provizijski pred met. Najraje brez ko lekcije ali vsaj ne velike! Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro informiran. 23748 5 Trgovski potnik m."ad, vpeljan sprejme dobro zastopstvo. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Marljiv«. 24013 5 Trgovski potnik dobro vpeljan, zanesljiv, bi prevzel zastopstvo renomira-ne tvrdke. Cen j. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ; »Prvovrstna moč«. _ 24223-5. osa LJubljana, Poljanska cesta 69» telefon 15*41 Lepo zrcalo veliko, historičnega sti-:a prodam. Ogledate si ga lahko v torek, 3. s»-p-tembra in sredo 4 sep. od 16 do 17. ure na Res-Ijevi cesti 4b, III. nadstropje štev. 8. 24016 6 Damski plašč in druge rabljene dam-ske obleke prodam. Naslov v vseh pos.ovalni-cah Jutra. 24015-6 Otroške vozičke igrače in koiesa kupujte na voaalu Miklošičeve in Tavčarjeva pri tvrdki ST. REBOLJ 113-6 Večja Lutzova peč primerna za trgovski lokal, takoj naprodaj Naslov v vseh poslov. Jutra._23746 6 Pitano perutnino najceneje nudi »Niko«, Št. Vid, Ljubliana, telefon 749 Stojnica: Vodnikov trg. 23278 6 Proda se uradni »Službeni list« trdo vezan, vsi letniki od 1920 do 1932. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradni list«. 23978-6 Leica mod. III. bi proti ev. primernemu doplačilu vzel v zamenjavo za Reflex-Korelle mod II. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23884-6 Hontsch peč za toplovodno kurjavo, se proda. Vrtnarija Bajec, Tr žaška c. 34. Tramvajska po staja Stan in dom. 24003-6 Prodam čisto že ezno zložljivo posteljo. — Ljubljana, Frankopanska 18. 24058-6 Usnjeni dres in usnjeni kratek plašč za motoriste, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23972-6 Č -na moška obleka skoro nova, za srednjo postavo poceni naprodaj. Priložnost za g. natakarje. Topniška 15-1 desno 24207-6 P reso za vino in sadje proda Kristar- Franc, Tyrševa 54. 24199 6 Veliko uro na stojalu (omaro) prodam. Beethovnova 14/1., stanovanje 18. 24043-6 Otroški voziček globok in košara naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24161-6 Otroški voziček dobro ohranjen naprodaj. Cena din 550 z vložkom. Naslov v vseh poo'ov. Jutra. 24102-8 Prodam kompletni sokolski Jahalni kroj. Nizka cena. Grasse.lijeva 1-1 desno. Bežigrad. 24099 6 Športni voziček dobro ohrar.jen, naprodaj. Dana Jurančič, Je-senkova 7, pritličje desno. 24228 6 Mikroskop Reichertov zamenjam za ma loslikovno kamero. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mikroskop«. 242*0-6 Avtomobile tovorne od 1 do 6 ton i Diesel in bencinskimi motom in razne osebne avto mobil« po ugodnih cenah | cah Jutra proda zastopstvo KRUPP. O. ŽUŽEK, Liubliana, Tavčarjeva ulica U 23325-10 Motorno kolo 100 ccm Sax, v dobrem stanju, prodam za din 3.500. Naslov v vseh poslovalni- Avto Opel 0:ympia limuzina. 4 vrata, 28 tisoč km, dobro ohranjen z bencinsko karto 50 1 tedensko in avto Fcrd najnovejšega A tipa. limuzir.a 4 vrata, dobro ohranjen, z b.ncir.sko karto 70 1 tedensko naprodaj pri Brata Pepel, Laško. 23753-10 Steyer limuzino tipa 220, mode: 1940, nov, po ugodni stari ceni prodax. Berdajz. Maribor, Kopališka 11 23587 10 Tovorni avto FORD, 2tonski ugodno proda N. Turk, Slomškova 27, Ljubljana. 23857-10 Motorno kolo OKV 350, malo rabljeno, prodam ali zamenjam za 500. — Franjo Gams, tov. Marks, Dom- 23674-10 24241-10 Motorno kolo moško, ugodno prodam. Celovška cesta 41, Kodrič. 24263-10 Motorno kolo DKW 250 ccm prodam. — Ogled po nedelii od 13- do 15. ure. Sv. Petra cesta 91, I. nadstr. 24268 10 2 Ballon obroča 230 X 18 Michelin za tovorni avto ali avtobus, kompetna z zračnicami in kolesi, ki odgo varjajo za Ford ali Chevrolet, malo rabljena naprodaj. Istotam se proda en obroč 5.00 X 17 nov Kontlnental. Ha-selbach, avto de avnica, Celje._ 24242-10 Velemesarija In restavracija Slamie vam v času velesejma nudi doma in na velesejmu najbogatejšo izbiro mesnin in delikates ter izvrstno pijačo. Tovorni avto Opel Blitz. 5 tonski, prenarejen na oglje, lahko vozi vsak čas tudi r.a bencinski pogen, v dobrem stanju, prodam za din 70 tisoč. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24276-10 Ford 2 in pol tonski in motor DK\V 330 nov, ugodno naprodaj. Tyiševa 35. 24165-10 Opozorilo! Svarmi pred nakupom vsakogar, ki bi kupil motorno kolo, katero m: je bilo odpeljano v petek 30. VIII. 40 ob 20. uri iz veže Sv. Flornana 7. Motor ie znamke DKW, 97 ccm tci ima evidenčno številko za leto 1940 2'52c3, a številka motorja je 866535. Najditelj, ki bi karkoli javi! upravi policije v Ljubljani ali orožniški postaji ali na moj naslov: Šenčur Jakob, Flor-ianska 7, dobi primerno nagrado. Šenčur Jakob. 24137-10 Motorno kolo znamke DKW 350 ccm, zadnji model, zelo dobro ohranjen, po nizki ceni prodam. Grošelj Miha. kle-parstvo, Kranj-Primskovo, pri mostu. 23882-10 Motorno trikolico nosilnost 250 kg. 3.3 k. s. motor, poraba bencina 2 litra na 100 km, novo, proda Ludvik Ter-šič. Ljubljana, Cesti 29. oktobra 13, ?iUft-lg Avto DKW štirisedežen, v najboljiem stanju, ugodno prodam. — Ogleda se Medvedova cesta šte. 7 (Šiška). 24224-10 Dobavni avto zaprt, novejše tipe, malo rab"Jen. kot nov, nosilnost 600 kg. zelo ekonomičen ugodno takoj prodam. Kovačič. Ciga-letova 11._24109 10 Ford 8 cil. 3 in pol tonski v do brem stanju ugodno naprodaj Informacije daje vratar hotela Metropol v Ljubljani. 24097 10 Motor BMW 500 cm OHV lanski model, odlično ohranjen, naprodaj pri Reich, Poljanski nasip. Beseda 1 Din, davek 3 Oin. za šitro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Vodovodni instalaterji kupijo ves vodno instalacijski material najceneje pri P. Majdič, Merkur v Kranju. Razstavlja pred paviljonom »£« na velesejmu. 4-29 Pisalno mizo belo. dobro ohranjeno kupim. Ptnudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisa -na miza«. 23801 7 Pozor! Vsakovrstne odpadke že '.ezja, kovin, cunj, litine. papirja, gume in stekla kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka Justin Gustinčič, Maribor — Kneza Koclja ulica 14 in podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste. Te.el. 21-30. 23759-7 Kupim krojaško pupo prsna širina 95 cm. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23926-7 Trgovsko opremo za specerijo, kupim. Pogoj zdrav les. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Opis«. 23940-7 Kupujem rabjeno pohištvo, ob leko, čevlje. Andlovič, Galusovo nabrežje 27. 24031-7 Ječmen in riž kupim vsako množino po najvišji dnevni ceni. Zorzut Drago, Ljubljana, Bohoričeva 16. 24022 7 Štedilnik znamke Ferotn, dobro ohranjen kupim. Ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Ferolim«. 23091-7 Frigidaire rabljen, se kupi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro : »Dobro ohranjen«. 23764-7 »U« železo ali traverze profil 6—10 cm dolžina od 1.40 m naprej in ozkotirna kolesa, kupimo. Črna Kaolin, Tavčarjeva 13. 23812-7 Dobrega sena večjo količino, prodam. — Kraje Marija, Grahovo 33 Notranjsko. 23813-7 Kupim teksti'ne šaft razboj" za svilo. snovalko in špulmašino 5—10 vre-ten. Ponudbe na Kože! 1 Sa"vator, Celje. Za-vodna. 24244-7 Mreži za postelji dva rabljena modroca kupim takoj. DobovSek Ivan, Stožice 150, Ježica, Liubljana. 24169-7 2elezna okna za industrijsko stavbo kupim. Podrobne ofertc na Vavpetič A., šmarca pri Kamniku. 24160-7 Tank za olje ali vodo (rezervoar) iz molne že-ezne p'očev:ne proda Pokojninski zaved za r.ameičence v Ljubljani Pojasnila so na razpc lago v zavodu med uradnimi urami v sobi št. 221 24081-7 Plinska peč za kopalnico (avtomat) kupim. Ponudbe na 03I. odd. lutra pod šitro »Plinska peč«. 24085-7 Otroško kolo za šestletnega otroka, kupim Jerko, Tyrševa 168, Lj ubljana. 23^87-7 Aparat za trajno kodranie, dobro ohranjen, in kapo (haubo) za suše-n|e vodne ondu!aciie kupim. Ilovar, Tyrševa 92. Staro pohištvo modroce, odeje, obleke, slike in vse drugo kupuje olob Marija. Gallusovo nabrežje 29, Ljubljana. 24235-7 Drobilec mali, kupim. Janševa 14. Ljubljana VII, Pcrre Matija. 24236-7 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dalanie aaslnva 5 Din Na.imauišl znesek 17 Din 2 otroka sprejmem v popo" no oskrbo. Nova hiša. 10 minut od kolodvora. — Bradeško Marija, Preska 71. Medvede. 23624-14 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Kolo-nosač (Trager) v dobrim stanju. kupim. Boštjančič Tvrševa c. 69 trgovina. 24019-11 Kolo dobro ohranjeno. poceni prodam. Cesta v Rožno dolino št. 20. pritličje. 24069-U Najboljša češka kolesa ES-KA in Diamant dobite pri znani tvrdki Ivan JAJC in sui, Tvrševa 36. KI71 -! 1 Kolo moško za din 300 prodamo. Intorpromet. Aleksandrova 10. 24123-11 Dokler traja še stara zaloga po starih cenah. Rabljena koiesa vz&nemo v račun. Nova trgovina Tyrševa 36. nasproti Gospodarski' zveze. 24116-11 Kolesa, motorji za časa ve.esejma — zelo znižane cene. Remec. Dolenjka c. 5. 2410M1 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifre ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjš: znesek 17 Din. Jelševe hlode od 18 do 28 cm premera in od 2 m naprej, lepe, brez vrhov, kupim. Takojšnje podiranie, dobava, nakupovale! dobe provizijo. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »črna ie;ša<-. 23872-15 Stoječ bukov les večjo količino, prodam, uporabljiv za h'ode. fur nir in drva. Ivan šega. Ravni dol, p. Sodra :ica. 23478-15 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesi k 17 Din Zamenjam 5-cevm ra-aio aparat tipa -..Radione«. modt-! 1940. popolnoma nov. za dobro ohranjeno motorno kolo do 200 ccin — Ponudbe pod »Motor 200* na ogl odd Jutra. 193S6 9 Kupim 5—6 cevni radio nove tipe 19S9--.0 leta. Ponudbe na ogl. odd. Jutia pod šifro: >*Štev. 910«. 23910-S Prodam štiricevni radio, "zamem v račun žensko dvokolo. Naslov v vseh poslov. Jutra. 24084-9 Opel Super J malo rabljen, poceni napro-daj. Poizvedbe na telefon 32-77. 24182-9 Smrekove hlode večjo količino, kupim. Ponudbe na unravo Jutra pod »Ugodno 611«. 23311-15 Parjene hruške prodam cca 7 kub. m, cca 12 kub. m pariene bukovine ter 2 kub. m čistih bukovih testonov. Vse blago je po- | polnoma suho. Cen,, ponud- j be na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trd les«. 24274-15 Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifro ali dajanie naslova 5 Din Nalmaniši znesek 17 Din Elegantno spalnico iz orthove korenine in boljšo kuhinjo z večletnim Jamstvom poceni proda- Pch!X-tvo Gluha k Brezovica. Pohištvo razstavljeno v 3a'o:ri: Ljubljana. Flor! jan^-ka 19. nasproti župmšra sv. Jr.koba. 23705-12 Pohištvo novo ln te rabljeno ki ga želite prodati aii samo dati v shrambo. spre?m?mo v posebni oddelek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih Kupcev }e v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranieno pohištvo Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici a'! ustno Prevoz pohištva preskrbimo sami — Ivan Mathian Ljubljana. Tyrševa cesta 12 19-12 Eelo omaro za obieke. dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Bela omara«. 1 kompletna spa!n'MoJ Dom . Ljubljana. Dvor-žakova 8. Iščemo poverjenike. 199 Posojila kratkoročna zopt t da je Splošno kreditno društvo Ljubljana, Aleksandrova 5. 240111-16 Posojilo 240.000 din na vknjižbo na prvo mesto na 2 novi hiši v vrednosti S00 tisoč din, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23981-16 Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana f Umrla je moja ljubljena mama, stara mama, prababica, sestra in teta, gospa Matilda Kekaij vdova po učitelju v 87. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 2. septembra 1940 ob 5. uri popoldne iz žal, kapele sv. Marija k Sv. Križu. Ljubljana, dne 31. avgusta 1940. Žalujoči: Rudolf, sin z ženo, hčerkami in ostalim sorodstvom. -••—4«.. 1 OBISKOVALCI Ljubljanskega velesejma pridite v paviljon grajska klet na veseličnem prostora, postreženl boste z lzborniini vini, raznimi toplimi in mrzlimi jedili. Specialiteta: vsak dan sveže domače krvavice in pečenice — godba — ples. Se vljudno priporoča in Vas vabi Nas videnje! TONE HUČ Ureditev premoženja poravnave konkurzm nadeve >dkup in lnkas< terjatev itudi Kmečkih > aabtivc dosojU in druž-oemkov dobičkanosnt ;n varno naložitev ka-pitaia ureditev uprav* in Knjigovodstva Diian-oe ka;kuiacile uprave nepremičnin, nadzorovanje soudeležb sp oh vse trgiivskn-ribrtne zadeve zaupno poverite strokovni oisarni Lojze Zaje ljubiiana G edaliSka ul 16-16 Hranilne knjižice vrednostne naDirle kupujemo stale« in do najvišjih cenah tr takojšnjemu o afilu RUDOLF ZORE LJubljana G;eda'iška ul štev 12 23631 16 Kompanjona I 250.000 din oroti 'knnž-bi iščem Ponudbe na ogl. odd jutra v Mariboru pod »Kompanion, Maribor«. 23866-1(5 Samostojen gostilničar išče primerno gostilno v naiem širše ponudbe na ogl odd Jutra pod iifro »Zmožen 843«. 23843-17 Gostilno z lnventari-m v centru mesta _ oddam v najem radi bolezni Pl8Te'ie vinudbe na podr Jutra v Cplju DOd »Kavcija 000--. 23750 17 Hranilno knjižico Kmet=keea hranilnega in posojilnega doma do 10 tisoč din kupim. Ponudbe na upravo Jutra pod : Takoj p aiam« z navedbo cene. 23707 16 Vložimo do din 500.000 sukcesivno v enem letu v rod'et:e. P.igoj • zavarovanje kapitala. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zivarova-no«. 23971-16 Posojilo do 200.000 dinarjev iš*e dobro trgovsko podjetje za nakup b aga proti dobri garanciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra nod — j Promet 937s. 23937-16 Kdo mi pogodi din 4000 proti 10 odstotnim obrestim in garanciji? Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Stalna s'užba —- točno vrnem«. 23709-16 Žena varana v zakonu, z dohodki, prosi gospoda maega posojila. Ponudbe na ogl. rdd. Jutra poc! šifro »Skupna bo- d-v-nret«_24107-18 Posojila različna preskrbim hitro in brez kakega predplačila Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka ul. 12 Znamka 3 din. 24222-16 Lokal dam v na>em sredi industri) skega mesta, zelo ugodno, takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23996-17 Trgovina z meš blagom v večiem ir.dustrmkem tr eu z mventariem se odda radi družinskih 'azmer ta ko' v najem Ponudbe na ogl. odd futra pod šifro •>5t. 84«. 23248-1' Gostilno na prometni točki ob glavni cesti Maribor dam v naiem z gostilniškim inven-tariem. Potrebno 18 do 20 tisoč din za prevzem vina itd Naslov v vseh posloval Jutra. 23868-17 Odda se garaža in velika klet. Na slov v vseh poslo\ alnif^h Jutra. 23989-17 Gostilno na prometnem kraju vzamem v naiem ali na račun v Liubljani ali okolici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24189-17 Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali daianje naslova 5 Din Nalmaniš' znesek 17 Din Lokal s pritiklinaml ta prometni točk) Ljubljane iščemo za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zračno«. 23667-19 Svetli prostori v Celju pripravni za pisarno ali obrt se oddajo v Obrtnem domu. Vprašati pri Lečnik, Celja. 23755-19 Oddam kuhinjo v prometnem kraju, radi bolezni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23921-19 Krojaško delavnico dobro vpeljano v industrijskem kraju, prodam zaradi i bolezni. Stalna zaposlitev, | 3 delavci. Naslov v vseh : poslovalnicah Jutra. 23842-19 Frizersik salon za dame in gospode na zelo prometni točki, tik glavnega trga v Mariboru se proda, radi družinskih razmer Javijo naj se le resni ref-lektanti, na naslov Gorjan ; Ivanka, Sevnica, Hotel Tri-i glav. 1 23827-19 Kupim motorno kolo znamke DKW, TWN 250 (Doppelkolbeo), BMW ali slično kupim. Pogoi malo rablteno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Malo rablieno«. 24056-10 Izdelovalnico lesenih igračk izvrstno idoče zagrebško podietie, prodamo stroji na elektromotoni pogon za 48.000 din. Posebno -lonos-no in lukrativno Posiov-nica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 23901-19 Trgovski lokal v najpro-netnejši ulici Ljubljane pripraven za kakršno koli trgovino a i obrt. oddam Sedaj manufakturna trgovina Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 24061 19 Trgovino v brezkonkurenčnem kraju oddam ali zame njam za avto a l motor no kolo Ponudbe na podr. Jutra v Novem ~iestu pod »Ugodna prilika«. 24079 19 Skladišče i proston ->vetio. suh'" v bižini kolodvora od lam 1 dr^embra Po audbe na ogl. odd Ju r.ra pod »Redka prilika '940. 24067-19 ''nerebški ekspres bu^fet. flelik^f^sn naistrožii center, izvrstno idoč z za>amčenim mesečnim zaslužkoo od 20.000 din, prodamo celoKupniiu bogatim inventar>em »a n 110.000 Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica '44. 23902 If Trgovski lokal velik, lep z vsem inventar-lem za trgovino z mešanim blagom z velikimi skladišči. kletio in stanovanjem, oddam v najem na Jesenicah Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Na prometu 984« 23984-19 Trgovski lok^l >ddam za takoj. Več po ve Ivo Petrlč, Ljubljana Cesta 29. okt. 23 24205-19 Zagrebško pekarno z lastno trgovino peciva, izvrstno idočo, z močnim prometom, ptodamo • celokupno higiensko napravo, nizka najemnina, za 70.000 din. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 23899-19 Gostilno ala buffet najprometnejši zagrebški vogal, pred tramvajsko postajo garantirano izvrstnoidočo, z velikim jestvinskim in to-čarinskim prometom prodamo s celokupnim inventarjem in sodi za 38.000 din. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 23900-:* Oddam prostor za mirno obrt, pisarno ali preureditev lokala. Istotam garažo ali skladišče. Ogled Novi trg 5/II, od ponedeljka dalje. 24186-19 Prodam takoj dobro vpeljano trgovino 7 delikateso, kolonialnim blagom in ealante-rijo na najprometnejši točki v Mar: boru pri živilskem trgu na Vodnikovem trgu. Nas'o v v vseh poslov. Jutra. 24251-19 Enonadstropno hišo pripravna za pekarno ali s.ično, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23633-20 Gradbena parcela 560 kv m, na severnem delu mesta, 300 m od Tyrševe ceste, lepa :e ga. napeljava vode in elektrike, sedaj sadovnjak — ugodno napro daj Zidava po lastnem načrtu. — Informacije: Pod gozdom št. 10, Sp. Šiška — nasproti hote a Bellevue. 24055-20 Hiša na odplačevanje Dve sobi, pritikline, 2 ora a njiv v bližini dravskega Središča. Cena 48 000. potrebno 25 tisoč v gotovini, ostalo na odplačilo. Kupec lahko zasuži cca 2000 din me s«čno Vprašati: Nehaj-ska 77. Zagreb. 23729-20 Hišo z vrtom na prometni točki v Trbovljah, primarno za obrtnika, kupim. Pa-čam takoj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrtnik — center'. 23688-20 Trgovska dvonadstropno hiša mestu Celju napn/ua.: Ponudbe pos ati na po iruž Jutra v Celju poc »Kapital« 23697 20 Ugoden nakup !2 proste roke se Dr od a vinograd z vinsko klet jo nad kletjo dve sobi poleg &:t?v. sadni »rt travnik ln velik kolosek skupaj 30.000 kv m na prijaznem griču 20 mi nut od postaje Videm Krško Vprašati pri Pire ?adovinek 12. Leskovet 23769 2C Voeralno hišo vrt z dvema parcelama, o-graien prodam. Tovarniška 36, Moste. 23314-20 Prodam 4 stanovanjsko hišo s trgovskim lokalom v sredini Ljublane. Ogledati od 11- do 12. dop Na slov v vseh poslovalni -ah Jutra. 24020-20 »Posest« reailtetna pisarna MubUana Mik ošlčeva cesta 4/n izdaja lastn glasile »Po sest« ki izhaja vaaketra l v mesecu V nJem je na ponud oo veliko število hlS "11 ter parcel v mestu in ne deželi kmetskib ln ve-leposestev « točnimi opisi in cenami Kdor kupuje ali pro ->ala nepremičnine naj 'lst naroči na gornji na-Oov Zadostuje dopisnica. 94-2C Posestvo z nekai gozda, nalraje ob železnici, do 250 000 kupim. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Milejši podnebje«. 23662-20 Parcelo blizu Kranja na Primsko- skovem prodam. Poizvedbi na Hugo Singer, Jugočeška, Kranj. 23101-20 Na Vrhniki v bližini kolodvora se pro da lepa stavbena parcela. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19499-20 Prodam parcelo z gradbenim dovoljenjem za tristanovanjsko hišo s lokalom tik banovinske ceste 10 minut od mesta Celja. Naslov v vseh posl. Jutra. 23871-20 Enodružinsko hišo z velikim vrtom in gospodarskim poslopjem, pri« pravno za upokojenca ali obrtnika pri glavni cesti, prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 23869-20 Enostanovanjsko hišo lepo urejeno, vrt, njiva, blizu Vojnilca prodam. Ponudbe na podruž Jutra v Celju pod »Ugodna cena« 23862-20 Stavbno parcelo ali hišo v Celju ali bližnji okolici do 100.000 din kupim — Din 80.000 plačam takoj v gotovini, ostalo po dogovoru. Pismene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Siguren«. 23859-20 Veliko posestvo 48 johov, zamenjam za maniše ali prodam s pre-užitkom za ceno 99.000 din Zalokar, Jurklošter, Laško. 23854-20 Parcelo do 30 000 din, b'lzu Celja kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23711-20 Naprodaj imam tri krasne parcele v sredini mesta (zida se 3-4 nadstropja). trgovsko-stanovanjske hiše. vile. gostilne v centru in na r>eriferiji. Pojasni a: Jan čar. Sv. Petra cesta 27 Telefon 47-38 23480-20 Ugoden nakup krasno posestvo v Savinjski dolini, tik banov, ceste. 40 oralov, prvoklasni hmeliski nasadi, sadonosniki, travniki, doraščeni in mladi gozdovi, vse spojeno s hišo in gospodarskimi poslopji, se takoj proda z ugodnimi plačilnimi pogoji Pojasnila daie Anton Vidovič, Sv. Peter v Siv. dolini. 23892-20 Realiteta posredovalnica nepremičnin v Ljubljani, Prešernova 54 I. Telefon 44-20 nasproti glavne pošte ima svoje odjemalce povsod v Jugoslaviji. Ne prenaglite se z nakupom ali prodajo nepremičnin, predno se niste posvetovali z nami. Vse informacije brezplačno. 23994-20 Rentabilno posestvo na Goreniskem v bližini Radovljice, ugodno naprodaj. Sestoji iz hiše, v kateri je gostilna in prodajalna, poleg lep vrt in več polja. Ugodno za sadjarstvo, kmetijstvo, tujski promet vpeljan. Poiasni-la zahtevati na oglasni odd. Jutra pod »Rentabilnost 1940«. 23962-20 Prodam na Igu ob glavni cesti hišo z vrtom. V hiši se nahaja ključavničarska delavnica. Pripravno je tudi za druge obrti. Interesenti naj se javijo pri tvrdki Vencesiav Breznik, trgovina z železni-no. Ljubljana, Stritarjeva ulica 7. 23969-20 Donosno hišo novo za Bežigradom zamenjam za vilo ali proti dopf&člhi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24036-20 Iščem 200.000 din posojila 8 odstotki obresti, I. mesto vknjižbe, vrednost 800.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod — »Besne ponudbe*. 23957-20 Na Bledu prodam parcelo s krasnim razgledom na jezero in Karavanke. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Bled I.«. 23775-20 Kupim hišo v Ljubljani, najraje z lokalom aH primerno parcelo. Ponudbe na og': odd. Jutra pod »200 — 400« 24086-20 iazstaviiamo na velesejmu ob paviljonu i 22 tip najmodernejših radijskih aparatov 2 popolni napravi za zvočni kino skioptične aparate in epidiaskope Obiščite nas. ter se takoj odločite za nakup, dokler moremo prodajati de po starih cenah! RAD družba z. o. z, v Ljubljani Miklošičeva cesta št 7. Najbolje prodaste hišo, vilo, posestvo, parcele, gozdove itd pri po-sredovanlci REALITETA LJubljana, Prešernova 541, nasproti glav. pošte, te:. 44-20. 23956 20 Vse zaupa zaradi hitre in solidne postrežbe posredovalnici nepremičnin REALITETA LJubljana. Prešernova 54-1, telefon 44-20. Pridite ln prepričajte se! 23955 20 Najbolje kupite hlAo, vilo. posestvo, parcelo, gozdove itd pri posredovalnici REALITETA LJubljana, Prešernova 54-1, nasproti glavne pošte, tol. 44 20. 23954-20 Kupim hišo ali vilo od 500.000 din do 800 tisoč s hipoteko na Mirju, okoli sv. Jožefa Plačam takoj. Ponuditi čir. preje na ogl. odd. Jutra pod »Srečen ledlč«. 23958 20 Hiša s tremi trgovskimi lokal, 6 stanovanjska tik tramvajske postaje. Isto tako enodružinska hiša. novo zgrajena donosna stanovanjska hiša na sevemeni delu LJubljane starejša 18 stanovanjska hiša donosna v centru, blizu centra hiša z 2 loka oma, parcela v bližini centra, večje Ste vilo parcel ln večjih komp eksov. Informaci je: Reailtetna pisarna Kunaver Ludvik, Cesta 29. oktobra št. 6. Tel. 37-33. 24062-20 Krasno posestvo s parcelami prodam. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »V LJubljani« 24060-20 Dvostanovanj.sko bišo eno minuto od tramva Ja, prodam za >28.000 din. Naslov v vseh po slov. Jutra. 24209-20 Novo hišo stanovanjsko in stavbeno parcelo v Ljubljani, ugodno prodam. V okolici Ljubljane kupim vodno moč. Ponudbe na Mohorič, poštni predal 173. 24045-20 Hotele, industrije, trgovine, trafike restavracije, gostilne, buf-fete, kavarne, slaščičarne, parfumerije, pekarne, mesnice, mlekarne, panzione, kopališča, mline, žage, rudnike, hiše, vile, posestva, prodajamo in posredujemo nakup v vsej Jugoslaviji vestno, uspešno in hitro. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 23898-20 V Ljubljani «)i najbližji okolici' kupim eno ali dvodružinsko hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hiia«. 24052-20 Hišo visekopritlično, dvostano-vanjsko z vodovodom prodam. Gunclje 38, št. Vid nad Ljubljano. 24180-20 Krasna parcela v Ciglerjevi ulici, pripravna za vilo, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24174-20 Hišo v St. Vidu prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24187-20 Stavbne parcele v Šiški prodam takoj, le proti gotovini. Miškec, Medvedova 38. 24158-20 Tristanovanjsko hišo na Kodeljevem prodam za 175.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hipoteka 25.000« 24122-20 štiristanovanjsko hišo nedodelano za 140.000 prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Pod ceno«. 24121-20 Rentabilno tovarno za 10 milijonov prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Edinstvena v Sloveniji«. 24124 20 Izredna prilika HISO v centru mesta z dobrim obrestovan jem za din 720 tisoč, hipoteke 400 tisoč din; VILO v Skofjl Loki, enonadstropno, donosno, za din 150 tisoč; POSESTVO na Gorenjskem, krasna lega, arondirano za din 350.000 — ter več dru-dih hlS. vil in parcel proda Reailtetna pisarna Prlstavec Pranj o, Gospoevetska c. 3-1. Tel. 23-81. 24138-20 Hiša v Celju z gostilno ln vrtom, pripraven za stavblSče pri kolodvoru naprodaj za din 280 tisoč, od tega 43 tisoč hipoteke. Naslov v vseh poslov. Jutra. 24275-20 l Gradbene parcele 'severni del Ljubljane za Tyrševo cesto, solnčna lega, peščen teren 670, 900 kv. metrov, prodam. — Hinko Priviek, Ljubiiana, Tyrševa cesta 12 in Stoiice St. 180 poleg gostilne »Pod Lipco«. 24266-20 Zemljišča okoli 5.600 kv. m v bližini Rakovnika, prodam za din 80.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24270-20 Večjo hišo v Šiški z dvoriščem in pritiklinami prodamo. Letni donos din 44.0000. Poiasnila daje iz priiaznosti Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v v Ljubljani. 24273-20 Travnik (parcela) v bližini Celja takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24239-20 HiMMELWERK elektromotorji v normalni in specialni izvedbi Za mal denar postanete lastnik lepe stavbene parcele na Viču. Ne zamudite prilike! Vprašati: j Rudolf Zore, Ljubiiana, Gledališka ul. 12. 24221-20 m. m Mj jfanii J ^UGEftm Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje -laslova 5 Din NajmanlS znesek 17 Oin Kompresor z elektromotorjem na vozičku in malim tankom za pritisk komplet no naprodaj. Poleg Je tudi pištola za brizga nje laka ln barve. Na slov v vseh poslov. Jutra. 23723-29 za krožne žage, rezkal-ne stroje vrtalne stroje itd. Stavbno parcelo na Knezovem Stradonu prodam. Vprašati: Rudnik 121 III. nadstr. 24255-20 Kupim hišo t Ljubljani, stanovanjsko, novejšo, ki donala najmanj 6 do 8 odttotkov, * ceno okrog din 500.000. Posredovalci izključeni. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Deielan«. w 24220-20 Gostilno in hilo sredi Ljubljane in velikim dvoriščem, kletni inventarjem, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna«. 24260-20 Mizarski stroji reskalni, debelinski in vrtalni kakor nekai drugih na lermenski pogon se zaradi opusta obrti ugodno prodajo. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Mizarstvo«. 23845-29 Tračno žago dobro ohrameno bi takoj kupil. Ponudbe na ogl. od-Jutra pod »Tračna iaga«. 23846-29 Mizarske stroje vseh vrst priznano pi vovratnlb znamk »Tel ihert«. »Festo« itd ka kor tudi kakovostna »trojno orodje. «kobelj ne nože, krožne ln ga terske liste naročite najbolj ugodno na ve lese J mu. Specialna trgo vina Dovžan Ivan. Ljub ljana. Frančiškanska ul 4. Tel. 45-42. 197 2P Kovinska industrija, pozor! Stružnice nove, najmodernejše dospele lz Nemčije, tudi z vdelanimi elektrarno torjl 200 — 250 X 1000 — 1500 mm. Ludvik Ileršlč, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. 22956-29 Elektromotor tričetrt HP na izmenični tok v brezhibnem stanju, icupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Takoj 97«. 22729-29 Pet motorjev na prodaj. Mirie 2. Ljubljana. 23915-29 Anker šivalni stroj in Central Bobbin za šivilje, krojače, čevljarje, tudi za entlanje z eno in dvema iglama za robčke. Rablieni stroji z dolgim m okroglim čolničkom od 300 din naprej vedno na zalogi. Prodaja TRIGLAV.. Resljeva 16. 24163-29 šivalni stroji JAX so najboljši. Rablieni strojj od 400 din naprej pri znani tvrdki Ivan Jax in sin, Tyrševa 36. 24164-29 Pozor pletilci! Prodamo razne ploske ple-tilne in specialne šivalne stroje za pletenine. »Mela«, Ljubljana, Tyrševa 20. 24154-29 Šivilje, vezilje, pozor! Specialni ent« stroj, ki ustreza vsem zahtevam. Oglejte si pravočasno. Nova trgovina, TyrSeva 36, nasproti Gospodarske zveze. 24117-29 Kino projektorje starejše Upe, rabljene, kupimo. Ponudbe Je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Dobra ohranjen«._24231-29 Pisalni stroj Underwood, pisarniški model, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skoraj nov«. 24267-29 Stanovanje Beseda 1 Din. davek 3 Din. as Slfro ali dajanje naslova S Din NaJmanjU znesek 17 Din. Dvosobno stanovanje komfortno, oddam sa 15. september ali 1- oktober. Cer.a 250 din. 8 minut od postaje De v. Mar. v Polju. Po izve se: Avšlč Ivan, Zg. Zado-brova 29._23732-21 Solnčno stanovanje v Rožni dolini. Pred-Jamska 39-1, oddam takoj sta ni stranki. 4 velike sobe, kopalnica, kabinet, ostale pritikline. ba kon ln terasa — &a 1000 din mesečno. Poizvedbe pri g- Paternost istotam ▼ dopoldanskih urah. 23744-21 Dvosob. stanovanje lepo, z vsemi pritiklinami in vrtom v Dev. Mariji v Polju, oddam. Dogovori m Slibar, štrekljeva 10 Ljubiiana. 24122-21 brusilni in polirni strogi z vdelanim elektromotorjem varilni agregati Model SMD 160 15—160 Amp Model SMD 300 25—300 Amp Model SMD 450 do 450 Amp Zastopstvo in zaloga Dovžan Ivan Ljubljana Frančiškanska 4. Tel. 45-42 INTERESENTE VABIM K OGLEDE NA VELESEJEM ECeršiž Obiskovalcem velesejma se priporoča restavracija in kavarna Celovška cesta v bližini velesejma, Domača hrana. - Senčnat vrt. - Dobra pijača. Telefon št. 21-53. MILAN MAJCEN, restavrater. Dvosob. stanovanje oddam za takoj. Poizvedbe in ogled vsa kdan od 18. do 19. ure. Križevniška 11, I. nadstropje. 24162-21 5 sobno stanovanje s kabinetom, kopalnico in vsemi pritiklinami oddam za november v strogi sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 24155-21 Dvo6ob. in enosob. stanovanje takoj oddam samo od raslim. Bežigrad, Stanl-čeva tU. 6-1. 24113 21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami v pritličju oddam takoj ali za oktober. Naalov v vseh poslov. Jutm. 24096-21 Stanovanje enosobno oddam takoj. — Mala vas 44, pošta Ježica pri Ljubljani. 24226-21 Trisobno stanovanje t kopalnico oddam na Domobranski cesti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24238-21 Enosob. stanovanje s kabinetom oddam 1. oktobra. AJeševčeva 42, Ljubljana 7. 24264-21 Dvosob. stanovanje opremljeno ali neopremlje-no ali za pisarniške prostore odda Vokač, Krekov trg 10-11. 23876-21 Komfortno stanovanje obstoječe lz dveh sob, 1 kabineta, kuhinje, kopalnice Itd. v novi hiši, sončno, popolnoma suho, severni del Ljubljane, za Tyrševo cesto od dam boljil stranki. Ta koJSnja vselitev. Naslov v vseh poslov. Jutra. 23805-21 Enosob. stanovanje oddam dvem odraslim osebam. Ogled od 11. do 15. Florjanska It. i. Odda se tudi soba U 2 dijaka. 24134-21 Brezplačno stanovanje obstoječe iz sobe, kuhinje in shrambe, dobi kdor prevzame varuštvo hiše. Hiša leži ob železniški postaji, v kraju oddaljenem 10 km od Ljubljane. Jako u-godna prilika za upokojence. vselitev 15. septembra. Ponudbe z navedbo poklica na ogl. odd. Jutra pod »Po štena človeka«. 23833-21 Trisob. stanovanie s kopalnico, lepo, oddam s 1. novembrom za Bežigradom. Naslov v vseh posloval. Jutra. 23867-21 Trisob. stanovanje moderno. lepo urejeno, par-cetirano, kopalnica, vodovod velik balkon, tik ob gozdu, sončno, oddam s 1. oktobrom, blizu postaje Devica Marija v Polju pri Chioditu. 23912-21 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šilro ali dajanje ! naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. i ■ | Dvosob. stanovanje ! s kabinetom ali trisobno išče stalna ln točno piačljiva stranka za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna družina«. 23804 21a Stanovanje sobe in kuhinje za 3 osebe iščemo s 1. oktobrom v okolici mesta. Naslov v vseh posl. Jutra. 23849-21a Dvosob. stanovanje s kabinetom išče za oktober event. november tričlanska družina. Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod »Intelektualec«. 23880-21a Dvosob. stanovanje! Enosob stanovanje « nnm K, čl c f> nH^, l,HlfP v novi hiši se odda. Glince Tržaška 109. 23922-21 Enosob. stanovanje v novi hiši, oddam družini dveh odraslih oseb. St. Vid 104. pri Ljubljani. 23917-21 Dvosob. stanovanje oddam za 10. oktober manlši odrasli družini Kavškova 13. Sp. šiška. Vprašati pritličje desno. 24029 21 Dvosob. stanovanie s teraso, oddam za oktober Rožna dolina cesta X. štev. 23._23951-21 Enosob. stanovanje s kopalnico v novi stavbi oddam 1. oktobra za din 500 mesečno. Vprašati: šišenska 18/1. tramv. postaja »remiza«. 24040-21 Trisobno stanovanje "komfortno in solnčno v novi bili centra oddam za 1. oktober 1940. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo mirna obitelj«. 2417«-» komfortno, v bližini mesta ali v mestu iščeta dve mirni osebi za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »799« 23799-21a Enosob. stanovanje v bližini Tabora iščem. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Točna plačnica 014«. 24014-21a Prazno sobo čisto s štedilnikom ali pečko za kuhanje, cena 100 do 150 din iščem. Sem mirna ln točna plačnica. Manica Berčič Ribja ulica. 24009-21a Državni uradnik išče enosobno stanovanje. Kot v proti uslugo bi ev. vzgajal tudi sadno drevje in čebelarstvo. Telefon 39-71, ali ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oženjen brez otrok«. __24006-21« Enosob. stanovanje iščem v pritličju pod enim ključem. Celovška 44, Za. pančič. 2423J-211 »JUTRO« št. 204 28 Nedelja, 1. IX. 1940. 5 sob. stanovanje z vsemi pritiklinami v centru mesta ne nad II nad •tropjem, iščem za l. oktober. oPnudbe na ogl. odd. Jutra pod »1907«. 23998-21a Mlad zakonski par išče enosobno -tanovanje za 1. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo c-ne pod »Bežigrac 914«. 23914-21a Stirisob. stanovanje prostorno, s kabinetom v centru, išče za 1. oktober aii kasneje mirna štiričlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šitro »Centrum 952«. 23952-21a Dvosob. stanovanje ali sobo s kabinetom išče uradnik za mesec oktober ali tovember Ponudbe na og.. odd. Jutra pod »Uradnik 60 23960 21a Zakonca brez otrok iščeta eno- ali dvosobno sta-novanie za 1. oktooer. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suho stanovanre«. 23875-21a Mlad zakonski par brez otrok ceii dan odsoten išče enosobno stanovanje. Po možnosti s predsobo. Za 1. oktober. Ponudbs- na ogl. odd. Jutra pod »Točen tilač nik 995«. 23995-21a Mirna stranka 3 članov išče stanovanje 2 sob in kabineta z vsemi pritiklinanu v bližini centra. Ponudbe na ogi. odd. Jutra ped s Mirna stranka^. 24078 21a .Opremljeno sobo s posebnim vhodom in tekočo vodo oddam ta koj. Nas ov v vseh po slovalnicah Jutra. 23929-23 Veliko prazno sobo sončno s souporabo ko palnice oddam solidne mu gospodu s 15. sept Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 23935 23 Opremljeno sobo oddam takoj nasproti Liceja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23938-23 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniš znesek 17 Din V novi vili pod Rjanikom ciiam opremijen-o sobo s so uporabo kopalnica. Na razpolago garaža in velik" sočni vrt. Vprašati pri čadu pod Bolnikom. 23657 23 Lepo sobo opremljeno ali prazno oddam s It. septembrom go-srodu ali gospodični na Iliriji. Naslov v vseh posloval. Jutra. 23820-23 Lepo sobo s posebnim vhodom v centru s souporabo kopalnice event. z vso oskrbo, oddam eni ali dvema boljšima ose-bnma. Dvigalo na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri. 23925-23 Solnčno sobico opremljeno oddam boljši gospodični. Naslov v vsdii poslovalnicah Jutra. 24000-23 Prazen kabinet vhod z dvorišča se odda takoj. Jesenkova ul. št. 4 vi-sokopritličje desno. 23924-23 Sostanovalko se sprejme. Poizve se Poljanska c. 51. Trafika. 23919-23 Lepo zračno sobo sončno s posebnim vhodom oddam eni ali dvem osebam za takoj. Gosposvet-ika c 12/11. 23944-23 Prazno ali oprem. sobo • souporabo kopalnice, od-!ara. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23948-23 Prazno sobo ili opremljeno, oddam go-ipej ali gospodični. Šinko-'ec .Vič 148. Ob cesti na 3rdo. 23988-23 Čisto sobo l posebnim vhodom, lepo, oddam solidnemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa soba«. 23983-23 Soba 3 kopalnico v sredini mesta se odda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23968-2} Sobo oddam v centru mesta. Ponudbe na ogi. Jutra pod »Soliden gospod«. 24026 23 Opremljeno sobo oddam v centru mesta solidnemu gospodu. Naslov v vseh potovalni- JUtia; 23916-23 Trisob. stanovanje s Ka ometom in kopal nico v 1. nadstr. ali pr; tličju. b izu drame, po šte aii scdnije iščem za 1. november. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »čim prej«. 24074-21a Dvosob. stanovanje komfortno, iščejo 3 odrasle osebe v centru, v Taborskem ali Sv. Jožefa okraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sončno 157«. 24157-21a Mirna stranka brez otrok išče za 1. nov. trosobno ali prostorno dvosobno stano vanje s kopalnico in pritiklinami. Ponudbe na cg'.. cdd. Jutra pod »Solidna stranka« 24100 21a Stanovanje sobe in kuhinje. lepo sončno, in sobo s šte-di nikom cddam. šišenska c. 51, Zg. Šiška. 24093-21& Dvosob. stanovanje sončno, s kabinetom v Ljubljani v bližini Tabora ali bon;ee iščem za 1. oktober. Naslov v vseh pcscv. Jutra. 24252 21a Sončno sobo oddam boljši gospodični. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23789-23 Opremljeno sobo z 1 ali 2 poste jama od dam v bližini kavarne Evrope. Naslov v vs>'n ooslov. Jutra. 2405 : 23 Opremljeno sobo s pesebnim vhodom s ouporabo kopa niče od-3am takoj boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslov Jutra. 21077 23 Lepa sončna soba v bližin! velese.ima z uporabo kopa niče od dam solidni osebi Na slov v vseh poslov Ju tra. 24065 23 Sobico prazno. lepo s posebnim vhodom, ugodno oddamo. Podmiiščikova 22. Bežigrad 23973-23 Sobo ve'iko, sor.čno, opremljeno, odd.im zakoncema, dvem gospodičnam ali gospodoma pri kolodvoru Kopalnica, telefon. N. slov v vseh poslovalnicah Jutra 23974-23 Sobo opremljeno ali prazno, odda. Dravska 1. 23980-23 Opremljeno sobo lepo, zračno z posebnim vhodom z uporabo kopalni-~e. oddam bo'iši osebi. — Zinz, Jesenkova 6, pritličje levo. 23982-23 Ooremljena soba sončna, s posebnim vhodom se odda. Vodnikova 28 II 23986-23 Solnčno sobico z vso oskrbo oddam solidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24237-23 Prazno sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Zrin°skega 15. Ogled od 12. do 14. 24234-23 Sclnčno sobo lepo sobo takoj oddam. Trstenjakova l il., levo. 24147-23 Opremljeno sobo za eno ali dve osebi oddam takoj. Pianino na razpolago. Mestni trg 17/111. levo Bezrukov. Ogled od 10. do 15 ure. 24181-23 Gospoda sprejmem na stanovanje. — Cankarjevo nabrežje 9-1. IV. 24179-23 Ooremljeno sobo v sredini mesta takoj oddam boljšemu gospodu ali gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24175-23 Opremljeno sobo oddam takoj gospodu. Bohoričeva 24a. 24172-23 Gospodični uradnici oddam opremljeno sobico z dobro domačo hrano in souporabo kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 24135-23 Opremljeno sobo oddam eni ali dvema osebama takoj ali 15. septembra. Trnovo, Cerkvena 21, vrata 14. 24133-23 Prazno veliko sobo s posebnim vhodom oddam takoj ali pozneje starejši upokojenki. Istotam ku-pim omaro za obleko. — Tome Ivan, Povšetova c. 82, Ko-deljevo. 24159-23 Dve lepi prazni sobi v strogi sredini mesta, oddam za pisarno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24152-23 Opremljeno sobo mesečno, s posebnim vhodom oddam bolišemu gospodu. Natančneje: Poljanska cesta 20/111., levo. 24151-23 Sostanovalca sprejmem takoj ali s 15. septembrom. Kastelic, Gosposka 10-1. 24105-23 Opremljeno sobo vhod s stopnic, oddam. Razpotna 6, Trnovo. 24103-23 Sostanovalko ali dijakinjo z vso oskrbo ali brez sprejmem. Medvedova 7. 24232-23 Veliko sobo prazno, pri sodniji, vhod s stopnišča, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24213-23 Prazno >obo lepo ln solnčno, oddam boljši osebi. Naslov: Rudnik 121/III. 24254-23 Opremljeno sobo solnčno. s separiranim vhodom, oddam 15. septembra. Linhartova 9'l 24259-23 Sostanovalko sprejmem. Lahko dijakinja, a takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24258-23 Sobo s posebnim vhodom cd dam 2 ali 3 osebam. Pred škofijo 16. 2il9G 23 Sobo malo, prazno oddam takoj ženski brez otrok. Cesta na Brdo 155. Vič 24051-23 Lepo sobo Tddam v centru mesta. Poseben vhod. Nas ov v vseh poslov. Jutra. 24197-23 Dve sobi čisti, son.ni. s posebnim vhcdom oddam v cen tru mesta dvema diia kinjama z vso oskrbo ali brez. Zrinjskera c 5 (pritličje desno). 24;91 2? Vsaka beseda 5C pai davek 3 din za šifro ali dajanje oasiova 5 Din naimai.lš> znesek 12 Din Opremljeno sobo s souporabo kuhinje išče rodbina s 4 letnim otrokom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »724 23724 23a Mlajši uradnik :.;če za 15 september zdravo in čisto sobo s posebnim vhodom. Ponudbe z navedbo cene na otI. odd Jutra pod Miru ždjan«. 23731-23a Medicine« išče sobo z vso oskrbo ali z zajtrkom v bližini bolnice S 1. oktobrcin. Nas ov; Pc-lovnik Dra-•jomir Šmartno ob Pa ki. 23S5i-23a Profesor --prejme nižješo.ca v ve sten in skrben dom. 23693 22 Za nižješolca prvovrstno stanovanje in oskrba z vsestransko zanesljivim nadzorstvom pri bo.jši dobro vzgoje ni rodbini Zdravje, snaga, red, mir, center. Resljeva c. 18-11 desno. 23726 22 Dijaka srednješolca sprejmem na hrano in stanovanje. Sončna soba, souporaba kopalnice, pod strogim nadzorstvom. Naslov v vseh posl. Jutra. 23831-22 Sobo s posebnim vhodom v bli-i žini tehnike ali univerze za takoj iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točno plačam 830«. 23830-23a Opremljeno sobo in sobico z uporabo kopalnice od dam takoj v b ižini ba aovine. Naslov v vseh poslov. Jutra. 24194 23 Oprerv"'jrno sobo lepo. veliko, za 2 osebi, oddam. Stari trg 17 II. 24076-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam event. diiaku srednješolcu s prav dobro domačo hrano Stari trg 28'IH — Šturm. 24148-23 Sobo opremljeno, či^to. takoj oddam. Ljubljana, Šiška. Knezova 11. 24053 23 Dve prazni sobi sončni, lepi, souporaba kopalnice, centralna kurjava, poseben vhod, oddam takoj obe skupai ali posamezno v vili. Levstikova 16. i. n. 24089 23 M?.!o sobo v bližini Sv Krištofa, iščem Pr.nudbe na ogl. odd. Tjra pod »979«- 23979-23a Večjo sebo išče tblav.no priznano društvo za svoj leka'.. Ponudbe :>cd -Reklama na ogl. odd. Jutra. i 24021-23a j ____ j Opremljeno sobo i s kabinetom, ali dve sobici iščem. Ponudbe na ogl. od-del. Jutra pod »725«. 23725-253 Solnčno sobo ali kabinet, čisto, lepo, iščem za starejšo damo. najrajši pri vdovi, s hrano ali brez. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Stalno«. 24054-23a Opremljeno sobo popolnoma sepanrano, tekoča voda. oddam zraven tehnike. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24225-23 Gospodični mirni, večinoma odsotni, iščeta skromno sobico za takoj. Poljanski nasip 10/11., desno. 24216-23 Sončno sobo z balkonom v Duklče-vem bloku takoj oddam Centralna kurjava, lift. . Naslov v vseh posloval- I nicah Jutra. 24201-23 1 Sobo lepo, solnčno, ugodno oddam septembra 2 dijakoma (diiskin-am). istotam sprei-mem sostanovalko, tudi nižješolca. Gosposvetskn 13 vrata 50. 24090-23 Lepo prazno sobo z balkonom in souporabo kopalnice, oddam na Mal-gajevi ul. št. 12. . 24140-23 Pralno sobo večio. solnčno, iščem takoj Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Piitlično«. 24184-23a Opremljeno sobo 7 dvema posteljama iščemo v bližini bolnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ■ šilro »Čisto 4150«. 24150-23a V Celju prejmem v vso oskrbo dijaka, do možnosti viš iešolca iz dobre hiše Nas ov v vseh poslov ■Jutra. 23863 22 Dijak kot inštruktor se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov v vseh posl. | Jutra. 258~9-22 Visokošolka išče stanovanje z vso oskrbo v Ljubljani b'i-zu cestne železnice Naslov v vseh poslov. Jutra. 23752-22 Mlajšega dijaka ali dijakinjo sprejmem r.a hrano in stanovanje. Gizeia Dolenec, Bolgarska 21. 23803-22 Dve dijakinji sprejmem iz ooijše družine na stanovanje in hrano. Stanovanje je tik učiteljišča in drž. žen ske realne gimnazije v i Ljubljani. Na razpolago sončna soba. kopalnica in klavir. Po želji no-r ška konverzacija. Pt.nuri be na oglasni oddelek Jutra pod Prijeten dom. 24017-22 Dve dijakinji ali dva dijaka sprejmem na stanovanje. Florijan ska u'.. 19 pri Dragar I nadstr. 24012 22 Sprejmem enega ali dva dijaka na stanovanje in na dobro demačo hrano. Soba sončna, velika. Vestno nadzorstvo. Naslov v upravi Jutra. 24007-22 Dijakinjo 1. do 3. gimnazije sprejmem v vso oskrbo in stanovanje za 500 din mesečno. Zelena jama, Zvezna 8, pritličje levo. 23817-22 Prs+f akademika resna, iščeta sobo, event. s hrano. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Točen plačnik«. 23860-22 Boljša družina "»-•rejme v vso oskrbo ; diiaka v b'ižini III drž j gim. Kopalnica, vrt. nad , zorstve ir. pomoč pri- j i3"enju. P.erjko, Tvrž-e- Avtomatske m »SUPER« pztmt u si lahko najugodneje nabavite na Ljiafelfstts&eisE vcissejnsn Brezpogojno nas poselite v paviljonu G, koja 183-183. J, ŠSBESŠEN tvorrina tehtnic -- SUBOTICA, tel. G62. Iščemo zastopnika z garancijo za Dravsko banovino. »HSfciMfoaBa ISB&SSBnB^BSnHBEI Višješolka išče stanovanje z vso oskrbo po zmerni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sobica«. 23894-22 Na dobro hrano in lepo solnčno sobo sprejmem dijake ali dijakinje. Nasiov v vseh poslovalnicah Jutra. 23949-22 m, m i -j* Enega do dva dijnkr sprejmem v popolno oskrbo. Pomoč pri učenju. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23950-22 Dva dijaka (-inje) sprejmem na hrano in stanovanje z vso oskrbo. Pomoč pri učenju v hiši, v bližini poljanske gimnazije. Streliška ulica 22 I. <'esno. 23967-22 Dve dijakinji vzamem na vso oskrbo v bližini trgovske akaderije, Levstikova u'. 21- III., levo. 2403C 22 Dijake sprejmem na nsauml sprejmem na stanovanje Naslov v všeh poslov?.! nicah Jutra. 24023-22 Razstavlja na velesejmu svoj specijalni oddelek za stanovanjsko opremo tako n. pr.: prešite odeje v klotu in svili lastnega izdelka, pernice, blazine, puhaste plinioje, posteljno perilo v krasni izdelavi, namizno perilo, zastore, pregrinjala, tekače itd. — Sprejemajo se naročila za nevestine opreme, opreme hotelov, zavodov itd. Cene najnižje! Izdelava prvovrstna! T&ref m pozabite si tsa velJželitiu v pauilfcnu Boljša družina ;nrejme k hčerki sed- ! mošolki odiičnjakinji v' dobro oskrbo dijakinjo, blizu poljar.Fke gimnazije. Nadzorstvo, nouk v nemščini brezp a'-?n. — A. r.brožev trg. 3 III. Dr K. 24027-22 Sostanovalko dobro dijakinjo (iz bolj še hiše) sprejmem k domači hrerki 6. razreda •drž. dekl. realne gimnazije v Ljub jar.i iRes-lieva cesta) z vso oskrbo. Brljša družina, okraj sv. Jožefa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod _ spridna učenka OOOc. 23913 22 Miaj-io dijakinjo s*>rL-jmem z vso eskrbo aa brez. Stari trs l' levo. 2-.202 22 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, souporabo kepa niče blizu scc"' -ča event z vso otkrbo oddam eni ali dvema boljšima oscbr» j ~.a dijakoma). Naslov v vseh poslov. Jutra. 24127 22 5 dijake ali divkinje sprejmem v ■ vso oskibo. K mveizaciia v nemščini. Antonija Bitenc, j Gosposka ul. 10. 24188-22 Dijaka kot sostan-r.a ca sprej- ; mem v lepo sončno sobo in pomoč pri učenju j Na lov v vseh poslov Jutra. 24033 22 Na stanovanje vzame se di-ak k sinu šest o-šolcu. topli soba Šinigoj, Bolgarska' 17/11. 23975-22 2—3 dijake sprejmem z vso skrbo ali brez v lepo, veliko sobo. Cesta 29- okt. št. 9. Ljub-1 .-rja. pritličje, desno. vr2ta 5 te v i. 24156-22 Diiakinio sprcimem v popolno oskrbo nasproti učiteljišča, klavir, kopalnca. Naslov y/ vseh poslovalnicah Jutra. 24229-22 ffi^kinio sprejmem. Zrinjskega 7, 24219-22 Javna dražba najdenih predmetov bo 4. septembra ob 9- uri na žel. postaji Ljubljana. 23999-32 vr::ta 8. Dijakinjo iz boljie družin.- vza mem na hrano in stanovanje takoj Pismene ponudbe na Dr.fenik. Na jami 8, Ljubljana. 23933-22 Nižjegimnazifalca sprejmem v cel > oskrbo. — Senčna soba » klaviriem v : centru. Pomoč pri učenju in ; nadzorstvo. Ponudbe na ogl. j odd. Jutra pod »Uspeh za- j gotovljen«. 23851-22 Lepo zračno scbo j za 3 dijake v centru [ oddam z vso oskrVi Gosposvetska c. 13 I 99. j 24203 22 Diiake(inie) 3pre'mem v sredini mesta i hrano ali brez. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 24212-22 Boliša resna •a cesta 39-1. 23708 22 Stanovanje z vso oskrbo pn bol'ši družini v centru mesta, iščem za osmošolko. Pomagala bi lahko nižiešolki pri učeniu proti znižani mesc-čnini. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno 65«. 23765-22 Dva dijaka dobro vzRoiena, sprejmem na stanovanie Strosmaver- ; ieva 4/1., levo. \ 24039-22 Dijakinjo spreimem v vso oskrbo poleg učiteljišča Naslov v vseh poslovalnicah [utra. 24050-22 Dijakinjo ncrl lanske gimnazije drugo-šolko. spreimem h hčerki drugošolki. na vso oskrbo. Na razpolago kopalnica in klavir. Nasproti šole. Naslov v vseh poslovalnicah j Jutra. 23976-22 Dijakinio spreimem v vso oskrbo. — Pouk nemščine. Bohoričeva 16. 23997-22 Dijaka I. do III. gimnazije r prej rem k akademiku filozofu kot sostanovalca. Prednost ima oni. ki rabi instrukcije. Naslov v vseh pos ovalnicah Ju tra. 24034 22 Lepo dijaško sobo 5 minut od sred. tednike. — oddam. Cena po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 23915-22 Nižjcšclko sprejmem v centru. Pomoč pri učenju. Strogo nadzorstvo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23946-22 Leno sončno sobo t 2 posteljama in popolno oskrbo, iščem za dva niž'e-šolca. Ponudbe na ocl. od-del Jutra pod »Nižlešolci«. 23727-22 Na stanovanie in vso oskrbo spreimem 3 di'.ike ali dijakinje v lepo sobo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23993-22 Dijaka brat in sestra, višješol-ca. išči ta stanovanje z vso oskrbo pri boljši družini nairaje izven centra mesta. Ponudbe na og'. odd. Jutra n r: »Tjaša«. 24082 22 Profesor ■prejme dijaka (inio) nižješolca v p:po no dobro oskrbo. Naslov v vseh poslov. Jutra. 24071-22 Dijaka (-injo) .ačetnika sprejmtm na stanovanje in dobro hra no. Nadzorstvo in po moč pri učenju. Namesto v denarju se p cča s poljskimi pridelki. Kos. Ljubljana. Tavčar Dij?ka(5njo) sprejmem na brano in stanovanje Nadzorstvo, pomoč, kop, Inica, klavir. — Tabor, Sokolski dom i n. levo. 24091-22 družina prejme dijakinie v vso -krbo z znano dobro hrano. pri cerkvi sv. J~žefa. v neposredni bližini žer.ske rea'ne gimrazije in zavoda sv. Krištof. Ciri-Metodova ul. 19. visoko pritličje ae.sno, Sušmerl. 24215-22 Boljše d?iak5nie spreimem po zmerni ceni v dobro oskrbo. Pomoč pri učenju, nadzorstvo. Peren-čak, Beethovnova 2 I!l. 24088-22 PiinkaHnio) niž-ešolca spreimem v vso oskrbo. Rimska 18. priti i čo7Tafolofa F. T. Kdor ne veruje, naj se sam prepriča! (—) Dostop Bolgarije k Egejskemu morju Neizpolnjena določba mirovne pogodbe — Francoski znanstvenik o bolgarskih težnjah — Bolgarija in Grčija Beseda 1 Oln. davek 3 Din za Mfro ali da tanje naslova 5 Din Najmanlši znest-k 1"! Hin Kislo zelje! Prvovrstne Kislo ze Jt Imam v vsaki množin1 v zalogi po najnižjih dnevnih cenah 3 Ora žem Moste 23673 3 Trgovec mlad. napreden, želi znanja z gospodično z nekaj gotovine, katero veseli de o, šport ln zabava. Slika zaželjena. se diskretno vrne Ponud be na ogl. odd Jutra pod »Popolnitev živ.je nja« 23687 24 Koroške brusnic dnevno sveie r»7t>oštlsa od 6 k* n3pre' Henrik C.ebner, Libcliče. žel postala Dra vograd Meža. 185-33 3*Mptno dekle iz dežele želi znanja z gospodom vsled osambenosti. Dorise na osi. odd Jutra pod »Osamljena«. 24002-24 temperamentna, pri-etna gospa iz dobre družine razočarana v zakonu in pc krivdi meža materielno uničena želi spoznati dobro situiranega gospoda sredmih let. ki bi ii srčno in tudi materielno stal ob str%ni. Ponudb" na ogl odd r.Jtra pod »Diskretna sreča samo za enega«. 19498-24 Gospodirna ] srednjih let z nekai goto vine, in v zakonu varana gospa, iščeta radi pomani- j kanja znama, tem potom dva res iskrena pri;ate'ia, za kon ni izkliučen. Ponudbe na ogl. odd. Tutr? rod šifro »Še ni prepozno«. 23779-24 Kislo zelje nove orvovrstne v sod' kib dobavlja oo nar< Clm n najnižji ceni Gu =Ta' Erklavec LjubPa nn K^del'pvo Povšeto va 47 tel 25 91 186 3? K :«,!o zelje, i-epo sannu novo prvovrai — ------- no po orezk rj-urenen zakonu nes-ečna neodvisna ce.ii '.\-ako množino do z lastnim stanovanjem želi Davi am. Homan. Ljub iskrenega pri'ate!ia. Dopi- lja:-a. Sv Petra 81. tel. se na ogl. odd Tutra pod 39 »Stroga tajnost«. 185 33 i 24008-24 Pridem gotovo. Po';"b» K. 23906-24 Gospa plavo!->sa stara 40 let v Beseda 1 Oin davek 3 Din za šifro aji dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Svilena jopica črta ta, se Je izgubila od P orijar-ske do Tavčarjeve 12. Oddati v Tavčarjevi 12, Stare. 24115-28 Lrčen*»c 39 let star, rudniJki p*zmTc, želi spoznati gospodično, loče-ko ali vdovo v starosti do 35 let z nekai gotovine. Ce-vene ponudbe pod »Zadovol:T« na podrui. Jutra v Trbovljah. 23888-24 l]l Vsaka oeseda 2 Oln. da vek 3 Din. za dajanje na-siova 5 Din najmanj 41 snesek 20 Dtn Z gospodično ali vdovo želim znanja. Dopise na og-:. odd. Jutra pod Šifro »Enainštirldeset let« 23627 24 Gospodična 26 letna, trgovsko na-obražena, z 20.000 din. Išče sebi primernega znanja, najraje z državnim uslužbencem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resna 41«. 23041-24 Samostojen ob^Tvk ter hilni posestnik išče sebi primerno situirano gospodično. šivi!ie niso izkliuče-ne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra na Jesenicah pod šif. »Resna in točna«. ! 23772-24 Katera slnroatl^na, značajna gosuodlčna v službi ter v izcslb draginji, lzko rlščevana po privatnih stanovanjih, sprejme skupno gospodinjstvo z gospodom v dobri s'už ! bi ln laatno stanovanj | sko opremo. — Ozadle j ustvaritev doma. Popolne ponudbe na ogl. odd 7,itrd Tvnrf ^R.n^-nmrio s stalno službo želi poznanstva z gospodično čedne zupaniosti za skupne izlete Ponu--'be na ogl. odd. Jutra pod »Bistra«. 24087-24 lastniki liilnv Vabim na kratek poučen , razgovor v ponedeljek 2. ' t. m. ob 8 uri zvečer v posebno sobo restavracije Keršič Udeležba vsem koristna. DKW avtomobilist. 24269-24 V-aka beseda ? Din dr. vek 3 Oin za dainmt > naslova 5 nir> ntrmanl ši znesek 20 Din Gospodična starejša, izobražena 6 nremcženiem. želi poročiti stare 11e°-a gospoda v državni službi ali upokojenca. Dobra ženica. r?,oz;na Koc.ian, nos. Li-banja 34. p. Iva"1""'"' pri Ormožu. 23716 25 Takoj poročim ■?rrir=ti?no gospodično do 28 let staro Ponud be na osti. oa poročim Ponudbe na podruž. Jutra j v Miriboru "od »Zasigura- ' na bodočnost«. 23870-25 . vdovec 48 'et stT s A m'a dc.'rtn:mi ot-cki že'i poročati gospodično a'i vdo-o, z rek*1, gotovine alt posestvom. Ie rese ponvdbe po-?' ite na podr-iž Tut"-a v M—jboru pod »Ve'ep->sc Popise s je T>o-Tat.1 n« o" -v-!d p^ «7,tiasa Jen in br. . . 581 • 23531 25 30letns, z nekai fotovin-, bi poročila gospoda srednji1' let s stalno ali državno službn. Te resne ron"dbe s sliko na rgl. odd. Tutra pod »Pridna gospod;-.:,«. 23896-25 Mladenič star 19 let same" elp -ai tne"a o^n^^anJa ln 'opo zunanjosti, nosedn-ir>č 8 orilov zem Me s hi-»o ob ?'ait1 cpcti i"5e -i-ivensko dekle za že-nltev, staro od 17 J9 'et z na!m?.nJ 15 000 d'n ''ote. na^braženo ln ki bi bila prinravljena voditi pnTortoFke pc« e p-mi:rtV r.n otrl odd. Jutra por »r^a-23701 25 Beseda 1 D!n davpk ? Mfrn a11 rtolon.p 7rnp?>V 17 Din Foti!?~m n^iv-i.i v r.T-rn d 7" do" — ^^^ p.—of, Hr ^rvn cl -.'-o v ^ - f--»v, * o "P? n crw n "O —V r-1^ Ju-Or.-folo?ka pKnvna T"-'!!-- fr—'O. r\rr T,)!!1-!'-'"-! —---'-n. --a 11 — r» v^V-no pv-ooMjs f^n riJ- r- i—»-v^-ivnTi^m *-fpvi1k t»r s nrerolr^^a-reze Vra-l-r, 15.—je tnf-'n-•V.-.PJ p-oVHca na ta''" na r-< ""••'na ure vam.. p-no r.reT>oTe^an? ter po zakenu — vri; 31 Nekadilec Gospod pncpo- "ni kuharica s 30 HOO din prihrankov poroči pos"od-> v stalni s'"žbi ali upokojenca, tudi vdovca, ločenca ne. od 48 let naprei. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa iesen«. 24131-25 'r^arnl ki 'e an-n^lra1 v Jvt-r-i *>"5 '»-'"ista. orosim naj bo tako pri^zen in :nte 1 ™ent?r.. da 'i-rne dotli-nI ro^-.-Tnl sMko r" -insiov A. ft. Maribor, Tom^i^eva ui:ca. t&tee, ti V f}JUTRU Postani in ostani član Vodnikove družbe! beseda 1 Dtn da^ek 3 nin za ^Urr in dart no riavc r>o t Zahre alte pro^nokte' luao ~a"=nt Ljubljana Dvor ■pi-^i a 8 SprelTionic; , -stor.nike 23571 S7 Sofija, v avgustu 1940. Vprašanje bolgarskega dostopa na Egej-sko morje, ki se je zadnje dni načelo, ni nova zanteva in ne izhaja samo iz sedanje politične konjunkture, marveč je stara bolgarska težnja, podprta tudi z močnimi pravnimi in gospodarskimi razlogi. Po drugi balkanski vojni, v kateri je Bolgarija zaradi svoje nesrečne politike izgubila večji del svojih pridobitev, je Sofiji ven-dane ostal razmeroma širok pas ozemlja, segajoč do morja s pristaniškim mestom Dedeagačem. V svetovni vojni je Bolgarija plačala svojo politiko z nadaljnjo izgubo Qzemlja, ki je bila tem bolj bo.eča, ker je morala Grški odstopiti ves oni prehod do Dedeagača, ki je vezal bolgarsko za.edje s pristaniščem ob Egejskem morju. Turčija in Grčija sta dobili skupne meje ob Marici in Bolgarom je bila zaprta pot na Belo morje, kakor se v bolgarščini imenuje Egejsko morje. S tem je bila pokopana davna želja Bolgarov po izhodu na svobodnejše morje, kamor je bolgarskemu izvozu kazala zemljepisna lega in položaj Rodopskih gora, ki se polagoma znižujejo proti morju in so od obale oddaljene samo kakih 15 do 20 km. V sanštefanskem miru pred 60 leti je bila ta bolgarska želja izpolnjena do zadnje točke. Bolgarija je dobila tedaj veliko obalo od Orfanskega zaliva do zaliva Por-to Lagos. Berlinska konferenca, ki je imela namen, da Ruse spravi ob pridobitve zadnje rusko-turške vojne, je temeljito ok^estila tudi sanštefansko Bolgarijo ter jo zlasti odrinila od Egejskega morja. Slično se je ponovilo v bukareškem miru L 1914., ko bi Bolgarija morala dobiti pristanišče Kavalo, pa ji je bil dodeljen le Dedeagač. Dokončno pa je izgubila Bolgarija svoj dohod k morju po svetovni vojni z mirom v Neuillyju. lec obale nekje med Dedeagačem in Makro, kar so v Sofiji odklonili iz strateških razlogov, ker bi železnica do luke šla izključno po grškem ozemlju, s čimer bi Grška kontrolirala ves bolgarski uvoz in izvoz. Na mesto tega je Bolgarija zahtevala, da se ji da ozek pas ozemlja ob Marici, pa je naietela na združeni odpor Grkov in Turkov. Slednjim Grška kot sosed nikakor ni bila nevarna, o bolgarskem vojaku pa so imeli drugo mnenje zaradi nedavnih izkustev v balkanski in svetovni vojni.« Prof T.bal je bil na osnovi teh svojih ugotovitev mnenja, da pritisk na Grčijo, naj izpolni člen 48. mirovne pogodbe pravno ne bi bil nepravičen in bi se bolgarska zahteva ne dala ovreči, toda uresničiti se to ni dalo zaradi političnega položaja, ki je Bolgarijo popolnoma osamil in ji vzel možnost za uresničenje njenih želja. Tibal je tudi dokazoval, da je z gospodarskega stališča nesmiselno pustiti Grški par sto kilometrov obale, katere zaledje je mestoma široko le 20 km. Slabe posledice tega čuti pred vsem obrežno prebivalstvo, ki gospodarsko propada, ker nima primernega zaledja. Grčija bi zato — zaključuje Tibal svojo razpravo — storila prav. ako bi vsaj do neke mere ustregla težnjam svojega severnega soseda. Pripomniti moramo, da Bolgari svoje zahteve po izhodu na Egejsko morje nikdar niso postavljali v obliki, ki bi medsebojno odtujevala oba naroda, ki sta prav po bolgsrski sodbi tesno navezana na medsebojno sodelovanje, saj se Bolgari kot poljedelci in Grki kot znani in dobri pomorščaki in trgovci odlično izpopolnjujejo Na to Bolgari vselej opozarjajo, kadar znova začenjajo to z.anie boleče vprašanje. Za-o tudi niso nikdar odklanjali čim tesnejših vezi z gršk'm sosedom, zlasti na Revmalizcm n . r'--:-.'<-. - ima j »nas' i=nc"nn zdravi ' tf 7 nn'irr imraMin : r>r>arat"m »Vibrator« i. b- ren 'ud' 'a r.erro * ! r,f tp Cens din 4?0 .7u paront L1ubl'ana 1 D- orjakova 8 TS>mo ' i tonnike 23569 37 i Nr.Iivna peresa s prozornim drža'onn i z ato nero. z des»t!et I nt-n i"m-tvom dob te oi j din 60 nn-^rej sa-uo pri i I Ju-onrt.ent, LJuto^ana. ! , Dvrržakova 8 Ogled j brezobvozen Iščemo 7<<- i stopnike. 23570 37 J | Razstava preprog Panovinska tkalnica pre j oroe iz ?ara'era raz : stavila svoje preprore in i perzMance na llubljan -kem veles-ejmu Pievze mamo naro"i'a na dolgoročna odplačila. 22582 37 Beseda 1 Din davek 3 Din za Mfri ali dajanje naslova 5 Din N"'-<"aniš1 znesek 17 Din Vsakovrstno zlato ■: •> -> -./?*%* •"-V: .VV.If^V'. - '•-j^iJf ^rii- LJUBLJANA, SLOMŠKOVA 6-TEL.28-26 najcenejše prometno sredstvo psraf&a 6! bencina na 100 km rYRŠEVA 35 Zadnja nevest! >Gupo« odtisni papir, idealno pomožno sredstvo za imitacijo žlahtnega lesa točno po naravi na Ljubljanskem velesejmu, ki se nič ne razločuje od najlepšega žlahtnega furnirja. — Pouk brezplačen! Peter Zlegler, Apatin (Bačka). Na velesejmu paviljon H m m m p* f* i b s CeS^e —* Besenšksva 10, telefon št. 217. Specialno podjetje za vodovodne in toplovodne naprave ter sanitarne opreme. — Proračuni in strokovni nasveti brezobvezno na razpolago. KAVKA KAREL POOBLAŠČENI GRADITELJ IN TESARSKI MOJSTER Ljubljana — žibertova št. 11 TELEFON št. 20-59. Gradi vsa v graditeljsko in tesarsko stroko spadajoča dela po danih in lastnih načrtih SOLIDNO in POCENI! Javna zahvala Čutim dolžnost, da se zahvaljujem gosp. dr. VENČESLAVU ARKO-TtJ, kirurgu v Ljubljani, za skrbno izvršeno težko operacijo, s katero me je rešil 401etnega trpljenja. Zahvaljujem se tudi čč. sestram Leonišča za požrtvovalno skrb in nego. Dol. Logatec, 1. IX. 1940. Teša? Anton Pisalni, seštevalni in knjigovodstveni stroji lili lili 1 i Mi i i. i.i.ii liliji!1!! in iiiiiii 11III! lili 1 iiiiiii i! lil! ŠPECIJALNA STROJNO KLJUČAVNIČARSKA DELAVNICA ZA IZDELOVANJE ŠTANC IN KOVINSKIH PROIZVODOV Ljubljana-šiška černetova ul. 26 STROJNO: izdelujem stroje, strojne dele, precizne strojne dele tiskarskih strojev, nadomestne dele, reskarje mizarskih strojev itd. ŠTANCE: izdelujem strokovnjaško štance vseh vrst za vsakovrsten artikel po vzorcu ali risbi. KOVINSKI PROIZVODI: sprejemam v izdelavo tudi vsakovrstne množinske artikle, katere izvršim točno po vzorcu ali risbi. Vsa poverjena mi nllročila izvršim strokovnjaško, točno in solidno. OKAMA MAZILO iz zdravilnih zelišč. Čudovit uspeh pri ranah, opeklinah, ožuljenjih, volku, turih ln vnetjih itd. za nego dojenčkov, pri kožnem vnetju, izpu šiajlh ln hrastah na temenu, za razpokane prsne bradavice. Dobi se v vseh lekarnah ln dro-gerijah. |ZA VSAKO PRILIKO najboljša m naj-cenejša oblačila si nabavite pri Preskerju, Sv. PETRA C. 14 1 rmca I izdeluje in dobavlja 1. Umetna gnojila: apneni dušik, oljen in neoljen ter mešana gnojila nitro- foskal I, nitrofoskal II, nitrofoskal-Z 2. Karbid za razsvetljavo in avtogeno varjenje ter rezanje kovin 3. Kovinske legure: ferokrom, ferosilicij, elektro-korund 4. Amoniiak in amonijačno vodo. Telefon: MARIBOR 22-48 Brzojav: AZOT-MARIBOR AHVALA m Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so našo predobro sestro, teto in svakinjo, gospo rijo Češn trgovko in hišno posestnico pokropili in spremili na njeni poslednji poti. Predvsem iskrena zahvala prečastiti duhovščini, če. Marijinim sestram, vsem zastopnikom raznih korporacij, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov. net *>e DUNAJ 1. 9. — 8. 9. 1940 Dvorana Vil / Koja 750-752 BRATISLAVA Paviljon Z 31. 8. - 8. 9. 1940 PRAGA 8. 9 - 15. 9. 1948 Nov razstavni prostor Paviljon U 11 SOLUN 15. 9. — 6. 10. 1940 Nemški paviljon WANDERER-WER Glavne prodajalne Continental pisalnih strojev v Jugoslaviji: Beograd: Ivan F. Schwarz, Knjez Mihajlova 29 — Tel. int. 23-159. Ljubljana: IVAN LEGAT, PREŠERNOVA 44. Tel. int. 26-36 Maribor: IVAN LEGAT — VETRINJSKA 30 — Tel. int. 24-34 Zagreb: American Kondor Company Filjur i Hirš, Iiica 18, tel. int. 35-05. Glavna prodajalna Continental knjigovodstvenih strojev v Jugoslaviji: Zagreb: Marceli Diirrigl, Varšavska ul. 8, tel. 50-79. Lesene In jeklene rolete, žaluzije In medokenske zavese poceni in solidno izvršuje tvrdka IVAN BERNIK LJUBLJANA — LINHARTOVA 8. Ogled rolet na velesejmu, paviljon E. MMMB— brezplačen oouk * Igranju! "•"T. caht*va/re IEinEL*HEROU) orn/c« glasbU Tvorn/ce f^lgORu «0, Bog povrni! r- /".j y b;"' ' ' T ',> •1. /.i.* Žalujoči i F.T.KARHAH * V LJUBLJANI OBISKE SPREJEMA OD 9-12,3-7 URE i V HOTELU .SOČA* ; SV. PETRA CESTA iUlUi [NO VECBA2VN& JUGOGBAflKA mm nasip a □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□t VODNE TU VENECIJANKE- MLINI - DVIGALA - STROJI STROJNO PODJETJE LWG. BORŠTKRR, LJUBLJANA — JERNEJEVA C. 19 MIHAEL DOBRAVC slikarsko, pleskarsko in črkoslikarsko podjetje CELJE, Glavni trg 15 Najnovejši vzorci — solidna izdelava — konkurenčne cene! □illl!itli$!ll!lllliiiilffl^ ■ ................... ..li^ii , !:1.-' .!:: FRANC BELAK Telefon št. 243 CELJE Za Kresijo 12a Instalacijsko podjetje za elektriko, vodovod in centralne kurjave. Specialna delavnica za previjanje motorjev, transformatorjev in dinamov TRGOVSKI SAMOPOMOČI V izrekam vdano zahvalo za točno in izdatno izplačilo pesmrtnine po mojem umrlem soprogu Laufer Josipu. Pri tej priliki si usojam predvsem trgovskim krogom toplo priporočati pristop k tej kulantni dobrodelni instituciji. Maribor, dne 31. avgusta 1940. LAUFER KAROLINA, trgov., vdova Splošna zavarovalna družba A N K £ H ZAVARUJE : ŽIVLJENJE, POŽAR, NEZGODE, JAMSTVO, LOM STEKLA, VLOM AVTOKASKO IN JAMSTVO, CHOMAGE — TER PREVZEMA TUDI DRUGE VRSTE ZAVAROVANJ. Podružnica: Ljubljana, Kralja Petra trg 8-1 PRVI KORAK ft v ikozi šslska vrati v cevi ih C® 5461-44801 Otroški čevlji iz rjavega mehkega usnja, Široke in udobne oblike. Podplati so iz usnja. 5851-64806 Čeveljčki iz laka, z usnjenimi trpežnimi podplati. Okusni in praktični. Od številke 19 do 26 din 59.— Od številke 27 do 30 din 79.— Od številke 30.5 do 34 din 99.— 6962-44621 Trpežni in močni deški čeveljčki iz boksa, z usnjenimi podplati in petami. Od številke 27 do 30 din 79.— Od številke 30.5 do 34 din 99.— Od številke 34.5 do 39 din 129.— !934-44646 Zelo močni deški čevlji iz boksa, s širokimi petami in prešitimi usnjenimi podplati. Od številke 34.5 do 89 din 149.— 2404-61000 Elastični, kot pero lahki čevlji za gimnastiko. Izdelani so iz tenkega finega usnja. Otroški.....din 29.— ženski .....din 39.— Moški......din 49.— 0924-64658 Okusno izdelani dekliški čevlji iz boksa, z usnjenimi podplati. Prikladni za vsak štrapac. 8222-48002 Evo, dobrih čevljev za dečke, ki mnogo hodijo. Izdelani so iz močnega boksa, z neraztrgljivimi oodplati. Od številke 27 do 3*0 din 49.— Od številke 30.5 do 34 din 59.— Od številke 34.5 do 39 din 69.— 4425-6543 Okusni ženski čeveljčki iz črnega diftina, okrašeni preko narta z lakom. Mali pisalni stroj z prednostmi velikega Nov tip pisalnega stroja! Kljub ročni obliki ima Mercedes Selecta vsestransko opremo velikega pisarniškega stroja. Dvojne funkcije posameznih vzvodov in tast služijo jednostavnemu in hitremu pisanju. Tem najmodernejšim uredbam odgovarja tudi njena lepa ct^ka. Prosimo poiljiie nam dolnji odrezek. J. Glad-Mercedes Zagreb, Nikoličeva 14 / Pošt. predal 49 Želim spoznati brez stroskov in ne da bi bil primoran za nakup, Mercedes mali stroj — Mercedes pisarniški stroj. — Pošljite mi ponudbo — Predvedite mi enkrat stroj — Pošljite mi prospekt. (Neiuljeno črtati!) Ime:. Nailov:. 1 J II b Sprejmemo ne nad 35 let starega mojstra za mehanične delavnice. Služba stalna. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkov na podružnico »Jutra« v Celju pod: »Zanesljiv«. I Savinjska tovarna barv In lesnih izdelkov DRUG - MOZIRJE še razne lesne izdelke, med temi samokol-nice in embalažne sode. V letih konjunkture je tvrdka dajala delo do 100 strokovnim delavcem in številnim voznikom, drvarjem in ostalim nekvalificiranim delavcem. Splošna gospodarska kriza pa tudi temu podjetju ni prizanesla in je bilo prisiljeno skrčiti produkcijo na približno 3 kapacitete. Preteklo leto je podjetje praznovalo 40-letnico obstoja, kar je v sedanjih težkih prilikah vsekakor dokaz solid-nosti in opravičuje nado v lepo, uspešno bodočnost. Ker je v bližnji okolici Mozirja obilo surovin, ki so potrebne za izdelovanje barv, je podjetnik Friderik Hocke iz Gradca že leta 1898 ustanovil v Ljubiji pri Mozirju tovarno za izdelovanje zemeljskih in drugih barv. Podjetje se je zelo uspešno razvijalo in prešlo po svetovni vojni leta 1918. v roke domačih podjetnikov, ki so še danes njegovi lastniki. V letih 1920-22 je bilo podjetje močno povečano. Tedaj je bila zgrajena podružna tovarna v Letušu pri Braslovčah, kjer je začela obratovati moderna žaga. Podjetje izdeluje razen barv Strojno podjetje R. VVILLMANN - Ljubljana SLOMŠKOVA UL. 3. TELEFON 20-55 Beneški jarmeniki, cirkularke, nihalne žage najnovejše konstrukcije, brusilni stroji. — železni deli k pogonu mlinskih kamnov, zatvornice. Transmisijski deli, kakor osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti. — Rebraste cevi iz kovanega železa z ugodnim grelnim učinkom. — Elektro-tovorna in jamska dvigala, vitli in dvigalne ter transportne naprave. — Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav. Vsakovrstna popravila strojev. — Ponudbe brezplačno, na željo strokovnjaški obisk. ">CALZ ATU R l FIC10 Ustanovljena 1887 TRST Piazza Impero 5"<» I VBNA DRUŽBA d. d. LJUBLJANA Pisarna: Tyrševa c. 17, tel. 20-46 Ohratovališče: šmartinska c. 32, tel. 23-93 Opekarna: Vič, Cesta dveh cesarjev 114, tel. 26-46 Ustanovljena 1873 Kot stavbno in tesarsko podjetje projektira in gradi visoke in talne zgradbe vseh vrst Ima obsežen inventar, lastne delavnice in pomožne obrate Opekarna na Viču psr®izvaja prvovrstno zidno In strešno opeko za lastno porabo in za prodajo Kamnolom v Podpcči dc ■ iivlja znam podpeški lomi j ene c za kamnoseška In zidarska dela kakor za obloge, ograje, arhitektonsko opremo vrtov itd. Trgovina s stavbnim materialom Izključno zastopstvo tvrdke »SANA« d. d. iz Zagreba za prodajo mavca v vsej Dravski banovini. HUTTER in drug MARIBOR Prva domača tvornica klotov in silkov — Tvornica hlačevine Tvornica volnenega in polvol-nenega sukna — Prva domača tvornica sukanca za šivanje Najmodernejša predilnica in grebenalnica bombaža TIPA 430 MALI »SUPER« TIPA 431 MALI »SUPER« TIPA 530 »SUPER« M „SUPER 4" najnovejše ueliko l*hili|>$OtO čelo! Zopet napredek na po^ju tehnike, zuoka, prihranka na toku in sloga! Očilčen sprejem kratkih ua!ou, noui zelo občutijiui „TirONRL" zuorniki, ekonomično stikcua-nje, moderna odFčna zunanjost, omarice izdelane iz dragocenih urst lesa. TIPA 655 »SUPER« TIPA 815 »SUPER« 5 1 • l • • v " temi aparati prinaša & ur* n • P • i f im serijo praucatih iznencdenj. novo s e r s i si TIPA 915 »SUPER« SVETOVNA ZNAMKA KVALITETNIH SPREJEMNIKOV Urejuje Davorin Kavijtn - izdaja za Konzorcij »Jutra« Stanko Viranu - Za Narodno tiskarno r* d. kot tiskarnarja Fran Jerac - Za mserau11 del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.