67. številka.
Ljubljana, v četrtek 24. marca.
XX. leto, 1887.
Ishaja vsak dan zveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse teto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za meec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanijla plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravnifivo je v Rudolfa Kirbiša hiSi, ,Oledališka stolba". Upravnifitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji list v soboto 26. marca 1887.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
▼elja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6  „  50 „
„ četrt leta........3  „   30 „
„ jeden mesec....... I   ,»    '0 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto.......15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — ,,
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. TJftraviviktvo ,fS!ov. Naroda*
Na vrhunci.
Nemška prestolnica ob S previ kaže nam te dni prizor, kakeršuega Evropa že dolgo ni videla. Iz vseh evropskih držav prihiteli so odposlanci, poklanjat se sivolasemu carju Viljemu ob njegovi devetdesetletnici, od vseh strani j prihajaj u čestitke, vse tekmuje, izražati mu najtopleje simpatije, vse se poganja za prijateljstvo in naklonjenost mogočne Nemčije in slavnost devetdesetletnice vrši se z nečuvenim sijajem.
Izvestno so bili slavnostni dnevi lepi, krasni, ovacije velikanske, saj je tudi povod bil izreden. Malokomu je sojeno, doživeti 90. leto, fenomenalna redkost pa je, da vladar doživi toliko starost, da mu je ves čas njegovega življenja sreča tako zvesta,
kakor je ravno cesarju Viljemu in da mu je natrosila toliko slave na njegov pot.
Sreča spremljala ga je od bitke pri B»r sur T Aube pa do denašnjih dnij, pri vseh njegovih zmagah in bojnih uspehih bilo je poleg dovršene organizacije in uzorne strategije jako velike sreče in da mu slednja ni bila tako dosledno in trdovratno mila, gotovo bi si ne bil stekel toliko in takih lovorik. Sreča vodila ga je 1866. 1. po čeških bojiščih, par let pozneje po lepi Franciji, iz katere je poleg krone nemškega cesarja in neizmerne bojne slave prinesel še bogat plen, pet milijard denarja, dotle nečuveno vojno odškodnino.
Zmage nad Francozi in bogati plen omogočile so mu, popeti se na Evrope politični vrhunec in narodu nemškemu prisvojiti hegemonijo na našem kontinentu. Ob svoji devetdesetletnici lahko s ponosom gleda na svojo preteklost, na zmagonosne svoje vojne čete, na svoja ravno tako dolgoživna in slavna sotrudnika, Bisinarcka in Moltkeja, na narod, prinašajoč mu čestitke in vriskajoč pod njegovim zgodovinsko znamenitim oknom, na klanjajoče se mu mogotce in mogotcev odposlance, ki s svojo prisotnostjo dokazujejo, da je Berolin središče Evropi.
Veliko mora biti cesarja Viljema veselje na tej slavnosti, ki mu zlati njegovega življenja večer, a vender tudi to veselje ni brez grenke primesi. Res, da je na vrhunci svoje slave, Nemčija pa na vrhunci svoje politične sile, a kje je poroštvo, da bode dolgo tako ostalo? Vse je sezidano po načelu „Macht geht vor Recht" in Darvinova teorija ima baš v Berolinu svoje najiskrenfijše zastopnike, a ravno zategadelj mora znati, da nema pravih odkritosrčnih prijateljev, da utegne v odločilnem tre notku marsikdo, ki se mu je včeraj še klanjal in laskal, potegniti meč proti njemu, da njegovej stvo-ritvi prete velike nevarnosti, kadar bodo kakor apokaliptični konjiki, navalile vojne čete od vzhoda in zahoda na deželo milijard.
Milo se mu mora pri srci storiti, razmišlja-jočemu, da je vojna slava vzbujala v narodu le zle instiukte, da je militarizem udušil svobodo in vsako prosto gibanje, da njegova država ni država božjega strahu, temveč le država, ki jo skrpano vkupe drži
strah pred kanoni in bajoneti. Milo se mu mora pri srci storiti, ko se pri svojej slavnosti spominja nesrečnih svojih podanikov, katere so nemilosrdni zakoni iztirali od domačih ognjišč in za katere v toli mogočni državi ni več varstva, niti prostora. — Usiljevati se mu mora preverjenje, da bode zgodovina vse drugače o njem sodila nego sedanjost, ki se ravna le po vnanjero sijaju , — po hipnem uspehu, — da ga bodo objektivni zgodovinopisci pač imenovali srečnega vojskovodjo, privojevatelja, „Mehrer des Reiches", a da bodo k tem besedam dostavljali, da je za njegove vlade veljala le kruta sila, spominjajoča na srednji vek, da je le on bil uzrok, da je vsa Evropa stokala pod železnim bremenom in da narodi neso poznali blaginje miru in svobodnega napredka.
Take misli morajo mu greniti slast slavnostnih dnij, take in jednake misli morajo se pa tudi vzbujati v prsih veacega trezno mislečega Nemca, katerega šovinizem in bizantizem še nesta oslepila. Noben Nemec si ne more prikrivati, da se baš nad njih narodom utegne obistiniti pregovor „Kdor veter seje, bode vihar želu in da kadar stari Viljem za-tisne trudne svoje oči, bode položaj takoj ves drugačen. Tedaj utegne se težišče premakniti iz Be-rolina in od vse velikanske slave ostati le spomin na krasne slavnostne dni, ko je cesar Viljem in ž njim vsa Nemčija bila — na vrhunci.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j u b 1 j a n i 24. marca. Budgetni odsek «lr£avm»gu zbora bavil
se je predvčeraj z vprašanjem o prenapolnenji Dunajskega vseučilišča. Mej družim se je tudi priporočalo, da bi Ogrov več ne vsprejemali na medicinsko fakulteto.
Senat Krakoi skogu vseučilišču je sklenil povodom otvorjenja novega vseučiliščnega poslopja imenovati več častnih doktorjev. Mej drugim bodo naučnega ministra pl. Gautscha imenovali častnim doktorjem modroslovja.
Visanjt" države.
Kakor so „Times" izvedele, je uspeh misije Rize beja zavisen od pogajanj mej Avstrijo in liu-
LISTEK.
0 svetovnem jeziku „volapuk".
Menadu bal Pliki bal.
Jednemu CloveStvu Jeden jezik.
Ivan Mart. Schleier. Ko je bil Napoleon I. na otok Elbo pregnan, zbrali so se vladarji in zastopniki vladarjev zastarele Evrope na Dunajskem kongresu, da bi dali Evropi, oziroma evropskim državam novo, času primerno podobo, kajti Napoleon in tudi drugi vzbudili so duhove in ti so zahtevali plačila za prelito kri in za obile žrtve, katere je hotela in terjala zvestoba državljanska. Mej resnimi, za vso Evropo predlogi, katere je imel kongres pretresovati in izvrševati, bilo je tudi nekaj tacih, ki so vzbudili mnogo smeha. — Tako je na pr. nekdo predlagal, da naj se za vse Evropce upelje jednaka obleka! — K smešnim predlogom prištevali so tačas tudi to, da je nekdo zahteval za vso Evropo jednak jezik, „svetovni jezik", — katerega je imel že baje popolnem ustrojenega v žepu, Tudi ta predlog je, kakor prvi obudil mnogo smeha.  Pa glej! Kar se
je pred dobrimi 70 leti Dunajčanom in drugim smešno zdelo, to danes skoro da ne obožavajo, in to je nov svetovni jezik „volapiik" imenovan.
Izumitelj ali stvaritelj novemu jeziku je Ivan Martin Schleier, katoliški župnik v pok., rodom Nemec z Badenskega. Uvidevši kako mnogojezičnost raznih narodov ovira mejsebojni promet in uvidevši tudi, da noben sedaj živečih jezikov, zaradi svoje nepopolnosti, svojih nedoslednostij in iz tega izvira-jočih mnozih izjem, kakor tudi radi tega, da potrebuje človek, ako se hoče katerega koli jezika temeljito naučiti 4—5 let, ne zadostuje zahtevam svetovnega jezika, sklenil je narediti nov jezik, ki bi vseh teh nepopolnostij ne imel. — Za svoje delo je potreboval baje okolu 30 let. Preiskaval je nad 50 raznih jezikov, jih primerjal, slovnične oblike in besede, katere so mu ugajale, odbral, nove dodal in naredil nov jezik.
Vodilo njegovemu delovanji je bilo: „Jednemu človeštvu — jeden jezik, Jednemu jeziku — jedno pisavo, Jednej pisavi — jedno branje." Njegov jezik ima biti kolikor možno jednolik, biti ima lehak, imeti  ima malo pravil in nobenih izjem.   Po tem vodilu se je ravnal in — reči se mora, da se mu je posrečilo, kar je nameraval.
Schleier in tudi drugi trdijo, da se slehern, ki je v kateremkoli jeziku slovnično izobražen, vola-piik-slovnice more v 5 dneh priučiti. Marsikomu se bode ta trditev pretirana, da celo neverjetna zdela, a vender je popolnem resnična. — V dokaz temu hočem o nekaterih govornih razpolih govoriti in uverjen sem, da se bode slehern o resničnosti Schleierjeve trditve prepričal. — Pričeti hočem s samostalnikom.
Samostalniki, kateri so ob jednem večinoma tudi korenike, so vsi jednega in sicer moškega spola. Končajo se vsi na soglasnik in so večjidel jednozložni. — Ako je potreba, da je samostalnik ženskega spola, stavi se pred dotični samostalni zlog ji (beri: ži) brat = blod, sestra ji blod itd.
Število je dvojno sing. in plur.; za dvojino je treba pred samostalnik staviti števnik.
Znamenje množine jo črka s, ki se na konci besede stavi, na pr. prijatelj = rlen, prijatelji = flens itd.
Za sklanjo potrebuje  4 oziroma 5 sklonov: nora., gen., dat., acc. in voc. Sklanja je vsem samostalnikom  jednaka,  bodi si moškega ali ženskega spola — kot končnice služijo črke a, e, i, na pr.: Ednina: nom. brat = blod,
sijo o rešenji bolgarskega vprašanja. Ako se v kratkem ničesar ne odloči, bodo Bolgari proglasili Bolgarsko za nezavisno kraljevino, kajti regenti sami so že prevtrjeni, da sedanje stanje ne more več dalje trajati. Novo rušenje Berolinske pogodbe bi vsekako pospešilo rešitev. Najbrž bi se potem sklical kongres, kajti, kakor se sodi, tudi car ni nasproten tej ideji. — Kiza hej je zahteval, da se pomiloste vsi udeležitelji pos:edmega upora, vlada je pa njegovo zahtevanje odločno zavrnila. „Neza višima Bolgarija" pravi, da Turčija žali ves bolgarski narod, ker vedno zahteva sporazumljenje s Can-kovom. Mi nečemo nobenega sporazumijenja, kliče ta podmićeni list, Turčija naj hitro imenuje kakega kandidata za bo garski prestol, če tega neče, bomo pa nazaj poklicali kneza Aleksandra. — Ker Rusija pregovarja Turčijo, da bi zasela Vzhodno Rumelijo, se že boji bolgarska vlada, da ne bi kakega novega nereda porabili Turki ter res poslali svoje vojske delat red. Zategadelj je sedaj v Bolgariji živahno vojaško gibanje. Na mejah se pomnožujejo posadke, da se bodo mogle ustaviti, ko bi le turške vojske hotele udreti v Vzhodno Rumelijo. Več nezanesljivih vojaških oddelkov se je prestavilo v nove posadke, kjer ne bodo mogli tako lahko napraviti kakega upora. V Ruščuk so poslali mnogo konjice, peštva in topništva, v Varni se je topništvo pomnožilo, Trnovo hoče nekda vlada utrditi in napraviti okolu mesta utrjen ostrog.
Vedno jasneje je, da je napad na ruskega carja več ali manj delo ruskih Nemcev. V Pargoli, ki je kakih 12 ur od Peterburga, zasledila je policija izdelovalnico bomb in več osob zaprla. Pargola je jako priljubljeno shajališče Nemcev.
Mej turškim velikim vezirjem in drugimi ministri vlada nekda veliko nasprote v raznih zadevah. Najbrž bode v kratkem prišlo do minister-ske krize.
<«ršk<>j zbornici je vlada predložila načrte zakonov o reorganizaciji vojske. Vojaška dolžnost se bode podaljšala in določila starost, kadar sirejo častniki odstopiti, in organizovali se bodo kadri za milico in reservo. Pri reorganizaciji vojske se bode pa vlada posebno ozirala na slabe državne finance.
„Moskovskija Vjedomosti", ki so Se nedavno pisale za zvezo mej liusijo in Francijo, začele so nakrat sovražno pisati proti Franciji. Katkova list trdi, da imajo v Franciji revolueijomtrne stranke svoje zavetje, od koder motijo mir in red po vsej Evropi. Pa tudi drugi ruski listi nič kaj laskavo ne pišejo o Franciji. Napad na carja je vidno omajal prijateljstvo mej Ilusi in Francozi.
Vsi listi so prenapolneni sporočil o devetdesetletnici nemškega cesarja. Hkratu se pa tudi pretresava političen pomen te slavnosti. Skoro vsi časniki mislijo, da je devetdesetletnico Viljema I. pravo zuamenje miru. Posebno pa razni ruski listi proslavljajo dobre lastnosti nemškega vladarja in poudarjajo njegovo neomahljivo naklonjenost Rusiji. Nadejajo se, da se bode sivolasemu nemškemu cesarju posrečilo s svojim uplivom ohraniti mir v Evropi. Celo taki listi, ki so še nedavno Jjako sovražno pisali proti Nemčiji, jo sedaj pozdravljajo kot prijat t-Ijiio Rusije. — Sicer se pa slavnost tudi ni vršila brez vseh neredov. Več delavcev je predsi-nočnjo noč razsajalo po Deroiiiiskih ulicah in je hotelo tudi pred cesarsko palačo. Policisti so z orož jem jim to zabranili in več osob ranili, mnogo pa tudi zaprli.
I talijanski minister vnanjib zadev groi Robi lan t je brzojavno izrekel grajo, generalu Gene, da je Kas-Aluli izročil puške, katere je bilo zaplenilo carinsko oblastvo, in njegove begune, katere je, kakor se zagotavlja, dal takoj usmrtiti, daje le rešil ekspedicijo grofa Salimbena, ne da bi bil poprej kaj vlado poprašal za svet. Naročil mu je, da se zastrau  poročnika   Savoirouxa,   katerega je Ras-
Aiula še obdržal v ujetništvu naj nikar ne pogaja Ko bi ga le Kas-Alula kaj vprašal, kaj du naj stori ž njim, odgovori naj mu, kar hoče, samo posledice naj si sam sebi pripiše Sicer naj pa Abisince pusti na miru, dokler ne dobi drugačnega povelja. Strogo naj pazi, da skozi Massauah in okolico ne bode vozilo orožje v Abisinijo. — Večino italijanskih listov graja to brzojavko, kajti sklepa, da hoče vlada na ta način le svoje napake zvrniti na generala Gene. Govori se, da se bode v kratkem prenovilo ministerstvo, Riccoti, Genalti in Coppino bodo odstopili. Ali tudi potem se bode Depretis težko obdržal.
V augleškej spoilnjej zbornici objavil je Gorst v imenu vlade, da se sedaj ni bati, da bi Rusija napala Afganistan. V Pišinski dolini je na kupičenega mnogo gradiva za grajenje železnice. Kadar se bode začela dalje graditi železnica, bode vlada že sporočila parlamentu, ako ne bode to v nasprotji z državnimi koristmi.
Dopisi.
Iz Gradca 21. marca. [izv. dop.] Dovolite, gospod urednik! da Vam zopet nekaj poročam iz velikonemškega mesta, ki je v najnovejšem času nam Slovencem toli sovražno postalo. — Bela snežena odeja zavila je naš Gradec zopet v zimsko obleko. A v srcih tukajšnjih slovanskih vseučilišč nikov klije mlado življenje ter poganja brstne mladike. Dokaz temu naj bodo te skromne vrstice.
Akademično društvo „ Triglav * imelo je dne 10. marca občno zborovanje v gostilni „goldenes Ross". Mnogobrojno občinstvo, obstoječe iz zastopnikov vseh slovanskih narodnostij na tukajšnej univerzi polnilo je prostrano sobano. — Ta večer pokazal se je „Triglav" zopet zvestega svojej nalogi, da z mladeniškim naudušenjem pro slavlja one može, koji so vse svoje duševne in gmotne sile položili na žrtvenik mile naše domovine. Pooblaščen po odboru poprime besedo podpredsednik, g. stud. jur. Vekoslav Krant, nositelj imena, ki je v koroških Slovencih že davno na dobrem glasu — ter v korenitem govoru, polnem plamtečega domoljubja utemeljuje predlog odbora: naj društvo na dostojen način proslavlja neizmerne zasluge moža, Rvečenika v najblažjem smislu besede, ki letos obhaja petdesetletnico svojega plemenitega in plodunosnega delovanja na časnikarskem polji, na političnem bojišči in v slovenske) književnosti,
— naj se sivolasemu boritelju za narodne pravice v tužnein Korotanu, očetu koroških Slovencev, podeli največa čast, Katero „Triglav" sploh skazati more
— naj se g. Andrej Einspieler imenuje častnim udom. — G. stud. med Josip Rakež slikal je potem v kratkih potezah neumorno delovanje častitega starčka z nemškim imenom in slovenskim srcem pore riši od leta 1837 do današnjega dne, sosebno poudarjajoč kot solnce čist značaj, veliko nesebičnost in skromnost njegovo. — Govoroma sledilo je burno odobravanje. Predlog je bil jednoglasno in z največim naudušenjem vsprejet. — Bog živi staroBto slovenskih prvoboriteljev še mnoga leta ter oslajšaj mu večerno zarjo trudapoluega življenja z obilnim uspehom!
Na odposlano mu brzojavko odgovoril je g. Einspieler s sledečim pismom:
Slavno društvo I
Sprejel sem po telegramu veselo novico, da me je slavno akademično društvo „Triglav" dne 10. marca t. 1. imenovalo svojim častnim udom.
Srčno se zahvaljujem za to veliko, nepričakovano Čast in veselje. Delal sem za naš ubogi, zapuščeni narod od leta 1837 do sedanje ure, torej celo polstoletje. — Pa spolnoval sem s tem le samo sveto dolžnost, katero spolnovuti je dolžen vsak vrli sin svojega naroda. Tudi za naprej se bom trudil za svoje slovenske brate do zadnjega svojega zdih-ljaja, a delal bom to s tem večim pogumom in veseljem, ker se zdaj čutim, častnega člana akad. društva „Triglav". — Domorodni duh, ki veje mej Triglavani, mi je porok in zastava, da bode solnce piisijalo tudi pred naša vratu. Narod naš se zbuja in zaveda bolj in bolj, — duhovščina naša stoji zvesto in trdno k svojemu narodu, — Triglavani postauejo naša posvetna gospoda. — Kjer pa narod, duhovščina in inteligenca delajo z zjedinjenimi močmi, tam je konečna zmaga gotova. Torej živili rodoljubni Triglavani, dika in nada naša!
V Celovci 16. marca. 1887
Andrej Einspieler m. p., Triglavan.
Kakor čujemo, bode se najbrž posebna deputacija slovenskih vseučiliščnikov, vrnivših se na velikonočne počitnice v koroško domovino, osobno poklonila našemu častnemu članu ter mu izročila diplomo.
Zdaj pa preidimo na drugo stvar. V istej Tri-glavovej seji sprožila se je zopet imenitna misel, o katerej smo že nekaj časa sini ugibali in ukrepali. Po inicijativi g. stud. iur. Gumplovicz-a, rodom Poljaka, izbrala se je namreč iz vseh slovanskih narodnostij, zastopanih na tukajšnej univerzi, desetorica kot odbor, ki bode še v teku tega semestra dogotovil statute za slovansko literarno društvo ter jih predložil si. namestništvu v dovoljenje. Namen temu društvu bode vsestransko mejsebojno spoznavanje in sporazumljenje vseh tukajšnjih slovanskih vseučiliščnikov. Mi Slovenci bodemo z drugimi slovanskimi brati na ta način spojeni s še ožjo vezjo. V to svrho se bode osnovala skupna čitalnica, v kateri bodo na razpolaganje časopisi osobito vseslovanske tendence ; ustanovili se bodo kurzi za s'ovanske jezike, i^dal se bode slovanski almanah. — Najbolje pa se bode dosegel ta namen po tedenskih predavanjih o različnih strokah in seveda v različnih slovanskih jezikih. — Akad. društvo „Triglav" izbralo je iz svoje sredine dva zastopnika, g. stud. iur. Bogomila Kreka in stud. med. Josipa llakeža.
Naša iskrena želja je, da bi se ta lepa ideja čim preje uresničila ter obrodila obilen sad. Trdno pa smo preverjeni, da bode to novo društvo našlo popolno odobravanje in pripoznavanje ter obile podpore po celem širnem slovanskem svetu avstrijskem. V to svrho pomozi Bog iu sreča junaška!
Domače stvari.
— („Slovana") pesniški del ureduje od 1. aprila na dalje slavni naš pesnik Simon Gregorčič. To nam je poroštvo, da bode „ Slovan* prinašal samo izborne pesniške spise, kar bode na
gen.  brata = blod + a = blodcr, dat.  bratu = blod + e = blodf, acc.  brata = blod + i = blod/, voc.   = o blod. Množinska sklanja je jednaka jedninskej le z
razločkom, da dobiva na konci besede še črko s,
tedaj
nom. blods. gen. blodas, dat.  blodes, itd. Pridevniki se izobražujejo, ako se korenikam, oziroma samostalnikom pritakne končnica ik na pr. človek = men, človeško men + ik = menik itd.
Prej ko preidem k glagolu, o katerem mislim malo bolj obširno pisati, omeniti mi je osebnih zaimkov. Ti so:
jaz = ob, ti = ol, on = ora, ona = of, ono = os,
Oni, Vi (vikanje) = ons.
Množina je, kakor pri samostavnikib .s, kateri se jednini pristavi, tedaj: mi = ob.s, vi = ols itd.
Glagol nedoločnik se izobrazi, ako se koreniki iz gamdstavnika na konec zlog on pritakne, na pr.:
življenje = lif, živeti = lifon itd. Časov ima glagol šest, kakor Latinec. Sedanji čas jednina se izobrazi, ako se koreniki na konec pritakne dotični osebni zaimek na pr.: življenje = lif,
jaz živim = lif -f ob (os. z. 1. os.) = lifob, ti živiš = lif + ol = lifol itd. V množini je isto — ljubimo = lof -f obs = lofobs itd.
Drugi časi: impft, perf., pl. perf. itd. še izobrazijo, ako so pred dotični glagol postavi črka. V to svrho služijo črke a, e, i, o in u, na pr.: jaz sem ljubil e -f- lof (ljubezen) -f ob = elbfob, jaz bom ljubil o + liif -f- ob = olofob itd.
Razvidno je, da je prava igrača postaviti glagol v ta ali oni čas.
Pri glagolu v trpni obliki je ravno to, samo da pride še pred glagol v tvorni obliki še črka p, — na pr.:
jaz sem bil ljubljen = p + elbfob — pclbfob, itd.
Iz navedenih izgledov je jasno, kako lahko se je priučiti volapUk-slovnice. To priznali so tudi drugi. Iz vseh delov sveta, od znanih avtoritet prihajajo izumitelju „volaptika" priznalna pisma, želeč mu obilo uspeha. Povsodi se snujejo društva, v katerih  se predava   „voiapiik". — O zanimanji za
„volapiik" priča tudi to, da je že nad 300 „vola-piik"-učiteljev priznanih in da je „srednja volapiik-slovnica8 doživela že peto, slovar pa tretjo izdajo. Ali se bode vodilo in želja Schieierjeva:
Monade bal, Ptiki bal,
spolnila, pokazala bode bodočnost, konečno oceno prepustiti moramo njej. Juretov.
Mabel Vaughan.
(Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, posloveuil J. P—ski.)
Tretje poglavje.
(Dalje.)
A bil je nje svak, gospod Leroy, ki je bil neopazen došel. Ko jo je zagledal, ustal je ter jo še prav ves raztresen srčno pozdravil. Da, bil je toli zamišljen, da ni opazil gospice Sabije, dokler mu je gospod Vaughan ni bil dvakrat kot svoje sestre predstavil; a celo sedaj ni opazil ledene mrzlote, s katero je na njegov prisiljen poklon odzdravljala. Nemirno je bilo vse njegovo bitje; in ko je bil Mabel na kratko povprašal, kako se počuti in kako je potovala, podoba je bila, da bi bil rad zopet se pečal s predmetom, kateri je njega in gospoda Vaughana toli zanimal. Mabel  je skoro nevoljna
veliko korist naši liriki, ki v zadnji Čas ni baš napredovala.
— (Pisateljskega podpornega dru štva)   zabavni   večer  bode   bodočo  soboto dne 26. t. m  ob navadni   uri  v restavraciji Čitalnice Ljubljanske. — Predsedoval bode prof. Pleteršnik, sa čitanje je tudi skibljeno.
— (Slovensko gledališče ) Režiserju in vodji dramatične šole, g Borštniku, priredi dramatičnega društva odbor v nedeljo dne 27. t. m. v Ljubljanske čitalnice dvorani benelico. Gosp. Borštniku mora se priznavati velika zasluga, da je popolnem preustrojil naše dramatično društvo in do-vei ga na stopinjo, da smemo nanj biti ponosni Odkar je on prevzel režijo, vršile so se vse pred stave točno in gladko in čestitati se mu mora na do sedaj nedoseženem „ensemble':. On sam se je v raznih ulogah skazal izvrstnega igralca, reči smemo umetniKa, in občinstvo imelo je dovolj prilike, raz sojevati. kaj j<' veščak, kaj diletant. Z ozirom na g. Borštnika zasluge nikakor ne dvomimo, da mu bode nedeljski častni večer v zadoščenje in veliko priznanje. Da se ustreže občinstva želji, izbral si je g. beneficijant Kotzebueovo burko »Zmešnjavn * na zmešnjavo', v kateri tudi veteran igralcev g. Kocelj kot major sodeluje Rečena igra v 5 dejanjih je zadnjič tako močno dopadala, da bode gotovo tudi v nedeljo napolnila vse pios'ore.
— (Tehniško društvo) imelo je včeraj zvečer pri M liči svoj shod, pri katerem je gosp. Btavbeni svetnik Fr. Potočnik v već nego jedno uro trajajočem, jako zanimivem govoru opisaval Ljubljansko barje. Glavno vsebino njegovega govora priobčimo pri priliki. Za njim sta o istem predmetu govorila gg. D e ž m a n in župan G r a s s e 11 i.
— (Iz Celja) se nam piše: Dnevi dr. Fo-reggerjeve slave so menda šteti. Lastna stranka ga namerava dati v talon. Kakor se tukaj govori, ponuja neka srednja stranka ministru Gautsehu mandat, ter se je baje za posredovanje naprosil g. baron Goedel. — Koliko resnice je na.tem, pokazali bodo prihodnji dnevi. Fakturn pa je, da dr. Foreggeria nikdo ne mara, in če ga bodo volili naši Nemci, storili bodo to samo, ker so zarad kandidata v zadregi. V tiskarni „Vahtarce" vlada vsied vseh teh zmotnjav velika zmešnjava.
(BI. Fišerjev koncert.) Poroča se nam z Dunaja: V nedeljo, 27. marca, priredil bode *voj javi koncert gospod Blaž Fišer v znanej kou-certuej dvorani Ehrbarjevej. Kdor si na Dunaj i upa, z velikimi listi občinstvo vabiti na samostojen kon-ceit, ta mora imeti srce, pa tudi zavest, da bode kot mojster v svojej stvari ukrotil predsodke, katere razvajeno občinstvo pripravi za vsacega mladega, prvič nastopajočega umetnika. Niti trenutek ne dvojimo, da se to ven in ven posreči našemu rojaku iz Štajerske, gospodu Fišer ju. Čestokrat bo ga že omenjali tukajšnji časopisi, osobito glas-binski in pri vsakej priliki so ga stavili mej prve virtuoze na kontra-basu. Gospod Fišer je dovršil konservatorij, učitelj je za gosli, glasovir, petje in citre, a posebno sloveče ime uživa kot kontrabasist. Prvi njegov koncert bode tudi „kontra-bas-koncert", kakor  napovedujejo programi.   Ž njim sodelujejo
znane koncertne in operne moči, pa je nam tudi to porok, da umetniški krogi sami priznavajo izvrstnost Fišerjeve igre. Slovenci na Dunaji naj ne zamudijo te prilike, da se seznanijo z umetnostjo svojega rojaka in udeležijo naj se mnogoštevilno prvega njegovega samostalnega koncerta. Lahko gojimo nado, da bode gospod Fišer ta večer prejel sladko plačilo, katerega je vreden. Malokdo je za svojo prirodno nadarjenost toliko trpel, kakor on, malokdo je imel toliko ovir, ko je hotel tisto doseči, kamor ga je sililo srce. Malone vsakdo bi bil preje obupal, gospod BI. Fišer pa je s čudovito vztrajnostjo vse premagal in po neznanskih trnjevih porih prispel do vrhunca umetniške popolnosti. Pre-zanimivo je to življenje, vredno, da se opiše mladini, katera trpi in je vzpodbude potrebna. Upamo, da se nam za to ponudi kmalu še lepša prilika. Za danes le kličemo svojim tukajšnjim rojakom: „ua svidenje pri Fišerjevem prvem koncertu!"
— (Prijatelj  našega lista) piše nam: Znano bode vsakemu, ki ima posla s pošto in razpošilja razno blago s povzetjem, da se inu povzeti znesek izplača gotovo v treh,  štirih  dneh  po odposlanem povzetji, to je takoj, ko nakaz povzetega zneska np oddajno pošto dojde.   Ravno tako upraviteljstvo južne železn ce prihod denarja izplačanega  povzetja   nakaže   dotičnomu odpošiljatelju blaga takoj prvi dan, ali če ima dotični raznašalec preobilo posla, najdalje v dveh dneh   Drugače je to pri državni (Rudolfovi) železnici, kar se ti?e Ljub ljane. Tu traja tedne, (da, so stranke, ki trdijo da celi mesec) prt dno pošiljatelj odposlanega blaga zve, da je povzeti znesek na tukajšnji postaji pripravljen za izplačitev. Tako je neki tukajšnji odpošiljatelj že pretečeni teden prejel od svojega naročnika iz obližja Ljubljane naznanilo, da je povzeto blago dobil in plačal. Ker ni bilo nakaza o došlem denarji, pošlje na kolodvor nekoga z vprašanjem, kaj je z denarnim nakazom Ondi se mu je povedalo, da je denar došel iu pokazal se mu je zapečateni  in  frankov a ni nakaz, kateri se ima oddati  takoj na  pošto, da ga dobi pravi odpošiljatelj povzetja v roke.   A odpošiljatelj nakaza do danes, t. j. po preteku štirih dnij, ni dobil. Kje tiči uzrok? Li pri upraviteljstvu želez niče, ali  gre to zarezati na rovaš organa, kateri ima dotične  nakaze oddajati na pošto.   Tako počasno  postopanje mora se odpraviti,  ker stvar je silno neprijetna manjim trgovcem in obrtnikom, kaj še le, ako gre za velike zneske.   Tudi je skrb, da se dotični nakaz izgubi ali z od k ladanje m založi in  lastnik denarja pride v nevarnost, da se mu isti še le po preteku  pol leta izplača, in še tisto po obilnih potih in še obilnejšem pisanji. Sicer pa prizadete stranke znajo, da glavno vodstvo državne železnice ni tako daleč, da bi se ne dostatki na tukajšnji postaji odpraviti ne mogli.
-— (Mariborska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) imela bode svoj redni občni zbor dne 31. marca t. m. na večer točno ob 8. uri v čitalnični dvoraui. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika in blagajnika. — 2. Volitev novega odbora.
— (Podružnica družbe sv, Cirila in Metoda v Trstu.) Načelništvo te podružnice vabi
gledala zemlje kaze, ki so mej njo in očetom pre-grajo delali ter ga baje toli izključno zanimali; kar jo je pomiril, ko je naočnice snevši in papirje stran pomaknivši z odličnim glasom rekel: „Leroy, sedaj ne; Mabel je ravnokar prišla in jaz sem jo komaj videl. Jutri bodeva imela čas ter lahko vse odločiva. Kar se pa tiče teh delnic vzhodne železnice — —" in potem so sledile nekatere nagle besede, katere je na pol tiho govoril in katerim je gospod Leroy z naglim kimanjem pritrjeval; nato je vzel klobuk, da bi odšel.
Mabel ga je sedaj vprašala po svoji sestri. „Najbrže ima sedaj pri sebi lasopleta", odgovoril je. „Mislim, danes zvečer pojde h gospej D ... na ples.u Mabel mu je na to rekla, da bi io drugo jutro rada obiskala, če ne bode preveč trudna. In gospod Leroy se je poslovil in odšel, ker ni hotel ž njimi obedovati.
Gospod Vaughan je vkupe zložil razgrnene pa pirje, spravil jih v pisavnik, zaprl ga, ter ključ v žep utaknil.  Sedaj se je na obrazu pokazala mu zadovoljnost, ki je očitno rekala, da je za trenotek opravil opravila in da se lahko veseli v družbi se stre in hčere.  Že po krvi ni bil posebne razgovo ren mož; in Mabel se je bila v vsakej družbi prepričala, da ni imel zmožnosti dalje časa živo se
razgovarjati. Bil je jeden izmej onih mnogobrojnih mož, katerih značaj se v njih lastni hiši najpopol-niše razvija in ki se v domačem krogu kažejo od najugodniše strani. Mnogo je Mabel povpraševal, kako je potovala, kateri so bili sopotniki in kdaj je bila došla. Ko je k peči primaknil svoj stol ter jo dopadljivo in ljubko pogledal, osrčila se je Mabel, da je z zaupnostjo in lehkostjo odlikovanega otroka ž njim govorila. Polagoma je tudi teto upletala v pogovor, ki se je kaj naglo oživel; in ni bilo dolgo, kazala se je nenadoma zbrana skupina kot rodovina, ki se pri domačem ognjišči zaupno raz-govarja.
Očitno se je kazala ponosna zadovoljnost, s katero je gospod Vaughan ta dan pri obedu predsedoval; hkratu je užival vso ugodnost, svobodo in domači mir, ki so mu doslej bili popolnoma tuji in katerih je z rastočimi leti toliko bolj pogrešal. Mirna dostojnost in odločnost, najimenitniše lastnosti njegovega značaja, nista mogli popolnoma zakriti prijetnih občutkov, ki so ga zopet kot očeta rodovine obhajali. Pod tančico največe uljudnosti proti Sa-biji se je zasledovala velika bratovska ljubezen; ves je njegov glas z očitno radostjo izgovarjal besedi „moja hči", vernici- je njegovo milo oko, uprto v Mabel, kazalo na dosta globokejši izvor očetovske
na II. redni glavni zbor, ki bode v nedeljo 3. aprila 1887 ob 5*/i uri popoludne v dvorani „Slovanske Čitalnice". — Dnevni red: 1. Nagovor prvomest-nikov. — 2. Izvestje zapisnikarjevo. — 3. Izvest je blagajnikovo. — 4. Posamični predlogi in želje. — 5. Volitev načelništva. — 6. Volitev zastopnika za veliko skupščino.
— (Kmetijsko predavanje) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gospod Gustav Pire v nedeljo popoludne 27. t. m. po cerkvenem opravilu na Dobrovi.
— (Vabilo k veselici,) katero priredi Bralno društvo v Žužemberku v nedeljo 27. t. m s sledečim vsporedom: 1. F. S. Vilhar: Domovina. Mešan zbor. 2. A. Ilajdrich: Jadransko morje. Moški zbor. 3. Fr. Grbic: Slavčeku. Čveterospev za ženske glasove. 4. I. N. Vogl: Glas domovinski. Čveterospev za moške glasove. 5. Dr. B. Ipavec: Slovenec sem. Moški zbor z bariton solo. 6. A. Foer-ster: Kitica slovenskih narodnih pesni. Mešan zbor. 7. Brati ne zna. Gluma v jednem dejanji. Začetek ob 8. uri zvečer.
— ( D u h o v e n s k e spremembe v L j u b-11 a n s k i škofiji.) Za izpraznjeno župnijo v Selcih predlagan je tamošnji koperator g. Ivan Suš ni k. Premeščeni so gg: Rok Merčun, koperator in beneticijat iz Šmartina pri Litiji kot koperator in katehet v Tržič; Marko Pakiž, koperator iz Št. Jurja pri Svibnjem v Šmartin pri Litiji; An ton Kukelj, koperator iz Vodic v Kranj; Ignacij Žitnik, koperator v Dobrničah, kot korni vikar v Ljubljano.
— (Krasna napitnica.) Zabavuo poučni list „Ličanin", izhajajoč v Gospiči priobčuje napit-nico, kitera bi niti v Homerovi Ilijadi ne bila neumestna in katera kaže izredno pesniško nadarenost naših jugoslovanskih bratov. Ta napitnica slove: Zdrav brate i pomagao ti Bog! — Evo nam mili kum dodje od gospodina Boga u ovaj dom, pod ovaj krov! Donese nam kruha i vina, Bog mu davao svake sreče i mira za najviše muž-koga roda i životnog ploda i žarene pogače: na vjetru je vijata, na situ je sijata, medom je uku-vana: hočemo je brate lomiti — i dragom se Bogu moliti — na dvie pole na četiri četvrti, a na osam komadah i šestnaest malih komadičah, u sto dobrih časab! Koliko ti na njoj pismi, toliko imao sini! Koliko žari toliko snaji. Ti se s njima ponosio, kao soko visinom, riba dubljinoin, zec brzinom, junak na vranu konju, na široku polju! — O, junaće i junački sine, ko bi ti bio zlotvor, ubio ga gospod Bog svojom strielom! Tanjio kao kopač, crnio kao lopar, u luli noge prekrstio, kroz kamiš se provlačio ! — Bog mu dao voštenu glavu, a lojene noge, niti .smio zimi na buru, niti ljeti na sunce: ako bi zimi na buru, primrzao se, ako bi ljeti na sunce, odkravio se! Otišao u saske lugove kupiti dubove; niti dugovah skupio, niti kući rupio! Ako bi kada mogao po nesreću kući rupiti, šuba mu do pete; ne razdro je crkvi hodići, niti se Bogu moleći, već kroz trnje veruei! — A daklen junače i junački sine, ako je ova rakija žeženica, rodit će nam proja i pšenica i u brdu vinova lozica, u šljivaru šljivova grančica. Vala ti kume, koji donio,  nijesi prolio;
ljubezni, nego vse besede, ki so je njegove ustne govorile.
Nič manj jasno in očitno ni bilo bliščeče veselje na lici gospice Sabije, ko je Mabel jo silila, da je pri mizi očetu nasproti sedela; res se je sesti a gospa z dozdevno ponižnostjo temu ustavljala. A Mabel je odločno odrekla, da bi se na ono mesto usedla, ter je kar naravnost zagotavljala teto, da ona jedina ima pravico tam sedeti. Naj bi bil gospod Vaughan v tem vprašanji za to ali ono, bil je sam preveč uljuđen, da bi se v to mešal. In ta skromnost, s katero se je Mabel večji pravici svoje tete podredila, laskala se je nje ponosu ter je mirno ohlajala nje čute, kateri so bili po starih skušnjah toli zelo razdraženi.
Da je Henrik bil odsoten, bilo je jedino, kar je družbi popolno srečo nekaj kratilo. „Mabel, ne čakaj ga", rekel je gospod Vaughan, ko so bili pokosili ter se je bil namenil oditi. „Tudi meno ne čakaj", nadaljeval je. „Jaz imam ob devetih neko sejo ter se bodem le pozno vrnil. Potovanje te je gotovo utrudilo in jutri bodeš imela dovolj opraviti. Ludvika bode prišla po-te, da bodeta šli uakupavat; in tudi Henrik, tega ne dvomim, ima pdno raznih načrtov. ■
(Daljo prib.)
ne ima nikakva zaraza, veče krstio i vjenčavao, erkve prekrivao i manastire darivao ! — Bog ti davao svitloroge volove i vilaSe ovnove, i zubate prasce! Kum prodade svitloroge volove i vi laše ovnove i zubate prasce, dok darova kume i prijateljice i ostale kumice: on ostade bez bijela groSa i dukata. Dakle preporučile gospodinu Bogu, da mu dade Bog oštro gvoždje ravno polje, uputne težake, jake voke, da on ore pšenicu bjelicu. Tija godina poraša, sveti Petar i Pavao na zlatne se štape podbačaju; rodi njemu pšenica bjelica: podnu je busjata, po sriedi je perjasta, po vrhu je klasata; sve klasi kao djaci, snopovi kao popovi, strnjika kao vrljika. O junače i junački sine, oslobodite Bože ponaj-vece senjske drage, žute lokve, vračke bure, nemile cure, tjesna sokaka naopaka Bošnjaka, vrbova mosta, hrdjava gosta, šuplje tave, smutljive maje, starih dje-vojakah, šuplje opanaka, vitoračke livade i Begovca, koji vodu proždire! Daklen kod vina, duga napitka, gotova sramota! Sad ću zasukati brčinu, dozvati vr-ninu, ulicu u kupicu, podnjeću pod ustnicu. Zdrav Omere prvi do mene! Zdrav i živili i pomogao nas Uog sviju skupa i svakog' po se ! Kraj kuće nam klije-nja i jasenje, u kući nam zdravlje i veselje! Bjele nam se hiljadile ovce, svaka ovca po dvoje janjaca, a selo krave nadvisile, vrani konji ploče pogubili, ma goneći vino i rakiju, ženeć« momke i udavajući djevojke! Zdrav brate i pomogao nas Bog svije skupa i svakoga po se!
Telegrami „Slovenskomu Narodu':
Atene 24. marca. Izvestje Havasovo: Bolgarske vesti, da Grki ob meji pripravljajo ustanek v Makedoniji, imajo le namen, motiti evropsko javno mnenje in prikrivati bolgarske nakane na Makedonijo. Grški narod in grška vlada si živo prizadevata ohraniti „status quo" in bi ustanka v Makedoniji absolutno ne podpirala.
Pariz 24. marca. „Journal des Debats" formalno zanikava vest, da bi bila Busija Francoski ponudila alijanco.
Razširjeno zdrntilo. Množeča se naročila na Moll-ovo „Francosko žganje" dokazujejo o uspešne) uporabi tega BredBtva proti protinu, trganju in vsem boleznim valed prehlada. Steklenica 80 kr. Po poštnem povzetji KB razpošilja vsak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajulnicah na deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 10 (19—2)
Zahvala.
Domoljubno deželno pomodno društvo izreka slavni kranjski hranilnici v Ljubljani, katera je v občnem zboru dne 17. t. m. za društvene namene blagodušno dnin vala 300 goldinarjev, najtoplejšo zahvalo.
(Jinrll so v LJubljani:
22. marca: Marija Novak, gostiju, 54 let, Kravja dolina št. 11, za bramorico
23. marca: Viktorija Androjna, privatnega uradnika žena, 41 let, Gospodske ulico št. 10, za Bpridenjem mozga.
Meteorologično poročilo.
a m a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
23. marca.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73817 mm. 737-61 mm. 786*05 mm.	2 0 C 76 C 5-4u C	brezv. si. zah. si. jz.	obl. obl. obl.	020mm. dežja.
Srednja temperatura 50\ za 05° nad normalom.
IDtjlxisl5s15:£l "borza,
dne 24. marca t. 1. (Izvirno tclegrafiftno poročilo.)
včeraj ....   gld. 81-30 .....82-30
• Tiia renta . . . Srebrna renta . . . /.hira renta . . . ■ • , marčna renta . . Akcije narodne banke Knditne akcije .   . .
London ......
Srebro ......
Napul.......
C kr. cekini . . . , Nemške marke .   . ,
- gld,
113-90 97-60 882 — 288-20 127-70
1011
6 — 0200
danes
81-—
8205 113 50
97-70 *81-— 2-i6-— 127-75
1012«/,
G-— 62-70
47„ državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 126 gld. 75 Državne srečke iz I. 1864 100 „ 165 , 75 Ogerska zlati' renta 4%......102
-O
75 50
40
20 25
Ogerska papirna renta »'....... 89
5°,0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 105
Dunava reg. srećke 5°/0  .   .     100 gld. 115
Zemij. obi7-, avstr. 4,/t'V0 zlati zast. listi . 127
Prior, oblig. Klizabetine zapad, železnice —
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100
Kreditne srečke.....100 gld. 176
Kudolfove srečke.....10 19
Akcije anelo-avstr. banke .   .   120    „ 108
Trammway-društ  velj. 170 gld. a. v.     . 218
Zalogo koz za podi
4lot§rili in trpežnih, priporoča po nizk j ceni strojarijat
(168-3)     Ivana Tomšiča na Vrhniki.
s trijerjem popolnem očiš5en dobi se pri (137-9)
Gabrijelu Jelovšku na Vrhniki
WT lOO kilo po IO £ld. *W
V zalogi klobukov
AMTOfV K8BIĆI,
na Kongresnem trgu, na voglu Gledaliških ulic, se dobe najfinejši in najnovejil
za gospode in dedke, kakor tudi
civilne in vojaške kape
v bogati izberi in po nizkih cenah.     199—' 5)
Nepremočljive
plahte za vozove
v različnih velikostih in raznih bazah,  dobe se vedno po nizkih cenah pri
R. RANZINGKR-JI,
špediterji o. kr. prlv. Južne železnice, v ljubljeni, Dunajska oeata it. 15. (554—35)
Zobozdravnik
SCHWEIGER
ordinira od sobote dne 36. t. m. naprej
„pri Malici" (Hotel Stadt VVien)
od 9.—12. ure zjutraj in (i87-i) od 2.— 5. ure popoludne.
ie*l
Cvet zoper trganje (G i c h t)
po dr. Mallču it .">0 kr.,
zoper proti n ter revmatizem, trganje po mlili. bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce In Vite itd. V svojem učinku
_I je  nepresegljiv  in  hitro   ter radikalno
Schutimarff. zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj iz najrazličnejšib krogov.
Prodaja (749—24)
,sLKK.AlfIVA TIMIiOC^V
mm zraven rotovža v Ljubljani. mu
Razpošilja  bo vsak  dan   po pošti.
LRa*
Tovarna za kostne pridelke in lim Luckmann-a & Bamberg-a
v Ljubljani
priporoča svoja zelo  vspešno nčinknjoca
po najnižjih cenah. Na zahtevanje se vpoilje cenilnik in prospekt.
(151—8)
▼ večjih in manjiih količinah ae kupujejo pri
»Bavarskem dvoru" v Ljubljani.
(182—3)
Važno za trpeče na prsih in plnčih.
Neogibno potrebno zoper kaielj. hrlpavost, zaallzenje, katar in oslovski kaielj, ta take, ki žele dobiti cist in krepak glas, za ikrofeljnaate, krvične, slabotne, bledlčne in krvirevne je
sok
planinskih zelišč,
m p«»«lfohIorno Kislim apnom in ielezoiu poineftun. *~VtB
Lastni izdelek. — Cena 56 kr.
Dobiva ho v (727—24)
LEKARNITRNKOOZY
zraven rotovža v Izubijani. BBS Razpošilja  se  vsak  dan   po  poŠti. ■■
ICACAOj
ČOKOLADA
VlCTOR
S
CHMIDT &
SčHNE
ki sta pri prvej Dunajskej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno regiBtrovano varstveno znamko in firmo. (856—87)
l>4»t»ivii ne pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likateB, v IJ ubijani pri g. Petru l,itssnilt-n. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju.
VlCTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.  Tovarna iu centr. razpošiljalnica
Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
VIZITNICE
\    v Ljubljani. Z
prodajata najboljše in najoenejie
barver  lafe;© ixx fir»ež©
lastnega izdelka, na debelo ln drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87-34)
LJUBLJANA.
Za fritiit-iskitiiMliu cerkvijo, v Iiisi gospoda J. Villiar-ju  hiš. štev. 4
! LJUBLJANA.
(29 11)
Židovske ulice. MARIJA DRENIK. Židovske ulice.
Predtiskarlja.
Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih.
Snovi za vezanje.      Harlandska preja.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez ni kar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskare".
6127
D31