Rezerve v gospodarstvu
Povojna izkušnja kaže, da je bilo prav pomanjkanje potrebnih materiaLriih rezerv eden izmed vzrakov nestabilnili odnosov na tržišou in stalnega parasta cen. Buren po«yojni raz-voj, v katerem je šlo povpraševanje na tržišču stalno pred ponudbo, ni omogočal, da bi se izoblikovale poniembnejše jna-terialne rezerve, ki bi bile osnova za stalnejee odinose v gcepo-teria>lne rezerve, ki bi bile onova za stalnejše odnose v go&po-darstvu. Po drugi strani računa politiika stabilizacije tržišča, ki jo uspešno izvajamo v zadnjih d"veb. letih. s postopoim obli--koviinjem potrebnih rezerv kot z bistveniin CTniteljem sanie stabilizacije. Zato izločamo pri razdelitvi nacionalnega do-hodka v letnih družbenih plajiib. del sredstev, ki naj med letom služijo za izpopolnitev g>i>s.podarskih rezerv. Taka praksa je žej v tem sorazmern© kratkem razdobju njenega izvajanja tlala pomembne rezu^Itate. Tcžnja postopuega naraščanja in izpopolnjevanja zalog reproduikoijskih materialov ln končnih izdelkov pri proizvodnih in trgovinskih podjetjih, ki prihaja 6o izraza t zadnjih d-»eh \etih, zeVo ugodtno vpliva ta>ko aa normaliziranje proizvodnih pogojev kakor tuda na uravno-teženje odTiosov na tržiščn in s^ahiliziranje cen.
Stalne državne rezerve
Ena izmed oblik rezerv v gospodarstvu so tako imeno-vane državme materialne rezerve. To so rezerve posameznih važnih proizvodov, s katerimi manipuLirajo za to posebej po-oblaščeni državni organi. Te rezerve so služile v prvi vrsti posredovanju pri preskrbi industrijskih podjetij s posamez-nimi vrstaini reprodukcijskega materiala v primeru, k-o pricle do motenj v rednem mehanizmu njihove preskrbe. Glede na napete bilan-ce, posebno uvoženega roprodukoijskega materiala, so bile taJte motnje v minulih letih pogostejše in je imelo zato te vrste posredovanje pomembuo vlogo v zagotoritvi redne proizvodnje v posameznih in-dustrijskiiih vejah in podjetjih. Kolikor bolj se izboljšuje preskrba industnije po rednem irž-nem mehanizmu, toliko bolj redlka po&taja ta vrsta posredo-vajija iz državnih materialni-h rezerv. 2e na sedanji ravm založenosti industrije z reprodukcijskim materialom je potreba po posredovanjih iz državniJi rezerv zna>tn<> manjša kakor pretl dvemi leli. No, pomMi dTŽavnih rezeiv teh mateiialov se zato ne bo ztnaajšal. Kolikor bodo čedalje maaj služile tekočemu posredovanju v preskrbi posain«znih industrijskih podjetij, bodo čedalje bolj s.lužile r zavarovanje za primer večjib mo-tenj v konjunkturi po svetu a:li pri nas.,
Ti momenti ustvarjajo potrebo, da te rezerve postopno še liaprej izpopolnjujemo. Zato je nedavno uveljavljeni odlok zvezne ljudske skupščine — s kalerim je zvezni izvršni svet pooblaščen, da del sredstov gospodarskih rezerv zveze, dalo-čenih z lctošnjim družbenim planom, porabi za izpopolnitev državnih materialnih rezerv — pomcmbeu ukrep v tej smeri.
Glede nadaljnje politike v zvezi z državnimi materialnimi rezervami je treba podčrtati še nekaj važnih momentov.
Predvsem je potrebno, da posvetimo več požornosti dr/.av-nim rezervam važnih živilskih proizvodov. Politiko stalnliza-cije tržišča kmetijskih proizvodov ni mogoče uspnšno izvajati brez pomeinbnejših rezerv važnejših živilskih proizvodov za posredovanje v primeru motenj, ki zaradi zaostale in nestalne kmetijske proizvodnje na tem področju niso redke.
Nadalje-tnorajo državne materialne rezerve kot del s-pV)3-nib. rczerv v gospodarstvn eednlje bolj izgubljati v tekočem gospodars.kem življenju funkcijo distribuiorja — preskrbo-valca in dobivati vlogo instrumenta, s ka-terim skupnost vpliva na urejevanje tržne konjunkture in na nsklajevanje odnosov na tržišču. S tem ne pride ob veljavo njihova funkcija v pri-meiu izrednih in neipričakovanih moteuj v ledni preskrbi go- , spodarstra ali prebivalstva.
—          .          Občasne zaloge                    —
V zvezi s funkoijo državaih materialnih rezerr — poleg tako imenovanih stalnih rezorv, ki jih je treba čedalje bolj prilagajati njihovim nalo^am na tr/.išču — se borao lotili v prihodnje nove oblike posredovanja i državnimi rezervami na tržišču. Grc za občasne tiraike trenutnih presežkov posameznih industrij&kib ali /ivilskih proizvodov v rezerve in za njihovo ponovno oddajanje v protnet v ugodnem trcnutku. Te oblike nosre<k>vanja na tržišču doslej nismo uporabljali, čeprav se je potreba po njej dolgo čutila. Ponudba in povpraševanje labko prideta — čeprav sta medsebojno gtebalno in v obsegu celega
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. stiana)
leta usklajeni — v pasaineznem razdobju leta ali pri posa-nieznih. proizvodih v ostro neskladnost. Niso redki primeri, da občasno povpraševajije po kakšnih industrijskib ali živilskili proizvodih znatno zaostaja za ponudbo. Take občasne težave v prodaji lahko negativno vplivajo na proizvodnjo. ker po-vzročijo padec cen, ki ni uiemeljeu, če uipoštevanio bilančne odnose za daljše razdobje. Zaradi znižanja proizvodnjc — do katerega v takih razmerah pride, nastopi kasneje oster porast cen i§.tega izdelka. Da bi prcpreeili taka nenormalna nihanja v ražinerju med ponudbo in i>ovpraševanjem in v gibanju cen, je ,v takih primerih potrebno zagotoviti formiranje občasnih zalog tch dzdelkov. Najbolje je, da uaipravijo to v čim večji meri podjetja sama, to pa se jim mora omogočiti s kreditno politiko in tigodniini obrestnimi raerauii. No, kolikor pod-jetja ne bi bila zainteresirana, da bi sama ustvarjala take ob-časne zaloge — je pa splošni interes gospodarstva, da jih ustvarimo — je potrebno, da se s posredovanjem orgaiiov državniii inatcrialnih rezerv lotimo odtegnitve takili presežkov s tržišča, da bi jih znova dali v promet šele, ko bo kon-junktura na tržišču ugodnejša. Taka posredovanja držaraih lezerv bodo prispevala k boljšemu usklajevanju ponudbe in povpraševanja, s tetn pa ko enakomemejšomu gibanjn proiz-vodnje in vzdrževanju stabilnejših cen posameznih proizvodov. Novi predpisi o državnih mnteriabiih rezervah, ki jih pri-pravljajo, morajo usmeriti to institueijo močneje k uresniče-vanju navedenib nalog, da bi ta oblika rezerv — v sklopu splošne politike rezerv v gospodarstvu — imela čim bolj važno Tlogo v gospodarskem reguliranju in usmerj^vanju odposov na tržišču.                                                     Dušan Vuković