N»jv«£j> iUmU dnevnic V Ztlrulnik dritfth VOiaumleto - . . 16.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 cdo leto $7.00 $7.00 GLAS NARODA $ tbe United List zslovenskihidelavcevT Ameriki. and lagal Hofidaja. 75,000 TSLSTON: CHelse* 3—3878 fettered — Second Class Matter September 21, 1908, i> the fflit Offtoe at New York, H. Y.f ander Act of Oei«rcOT of March 8, 1870 NO. 227. — STBV 227. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 28, 1933. — ČETRTE K, 28 SEPTEMBRA 1933 VOLUMX XXX — URNIK ZU FORDOVA DRUŽBA DELA NRA VELIKE PREGLAVICE ZVEZNI POSREDOVALEC, KI JE HOTEL URAVNATI STAVKO, SE JE VRNIL Z DOLGIM NOSOM Senator Wagner priznava, da NRA ne more proti Fordu ničesar opraviti. — V kratkem se bo posvetoval t. administratorjem Johnsonom o položaju. — Ford je zaprl svojo tovarno v Chester, Pa. — V zapadnem delu Pennsylvanije strajka nad sedemdeset tisoč premogarjev. WASHINGTON, D. C, 17. septembra. — Napetost med administracijo za obnovo ameriškega gospodarstva in med Fordovo družbo je zelo narasla. V Fordovi tovarni v Chester, Pa., so zastavkali delavci. Tja se je podal zvezni posredovalec v namenu, da bi posredoval med štrajkarji in vodstvom tovarne. Moral se je pa razočaran vrniti, kajti tovarna je bila zaprta. Posredovalec J. F. Dewy je o tem obvestil senatorja Wagnerja, ki je predsednik narodne posredovalne oblasti. Senator Wagner je pozneje priznal, da je NRA brez moči, ako kak tovarnar zapre svojo tovarno. Zakon za obnovo ameriškega gospodarstva ne predpisuje nbenemu delodajalcu, da bi moral vzdržati obrat v svoji tovarni, ako tega noče storiti. O dogodku v Chester je bil obveščen tudi administrator NRA, general Johnson, ki bo jutri zapustil Welter Reed bolnišnico. Takoj ko bo popolnoma okreval, se bo posvetoval s senatorjem Wag-nerjem, kako bi bilo mogoče preprečiti štrajke in izprtja. Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da je sestavil general Johnson načrt za temeljito reorganizacijo sedanje oblasti za obnovo ameriškega gospodarstva. Ko so zastavkali delavci Fordove tovarne v Chest-eru, je dala družba tovarno enostavno zapreti. Temu koraku pripisujejo uradni krogi veliko važnost. Ford mora sedaj dokazati, če je pripravljen nositi posledice, ker ni podpisal pravilnika za avtomobilsko industrijo in ker noče imeti nobenega opravka s kako strokovfip unijo. Weirton, W. Va., 27. septembra. — Tukaj je prenehalo z delom 8000 delavcev Weirton Steeel Company. V nekem oddelku je zaštrajkalo 300 mož, vsled česar je vodstvo zaprlo tovarno. V tovarni iste družbe v Steubenville, Ohio, je iz-' bruhnil krajfc. i V zaji'^dhem delu Pennsylvanije strajka sedemdeset tisoč premogarjev. Carnegie Steel Company v Clairton, Pa., je morala vsledte-ga zapreti svoja vrata. WASHINGTON, D. C., 27. septembra. — Ne samo v Združenih državah, pač pa tudi v Kanadi je izbruhnilo več štrajkov. V London, On t., so zastavkali delavci Swift Ca-naian Packing Co. Ko so demonstrirali po mestu, jih je policija s silo razgnala. .-.——- ^ ---- Konvencija Ameriške Delavske Federacije ŽALOSTNA POSLEDICA TATVINE Mladi Gregorovič si je obdržal očetov denar. Izgovoriti se je hotel z ropom. — Prijatelj ga je ustrelil. 19 let ►stari Joe Gregorovič, ki je stanoval pri -svojih tstariših na 434 E. 67. ulica v New Yorku. .si je 'jvridržal $5, katere mu je. dal oče. da plač«. dolg v groceriji. Da bi rra ikak način to tatvino zakril, si je izmislil zvijačo. Svojim starišem je hotel natve-ziti, da ga je nekdo oropal, zato je poklical na pomoč svojega prijatelja. 17 let starega Liouisa Ze-lenka. Dogovorila sta se, da ga bo Zelenka ustrelil v roko, kar bi mu služilo v Ugovor, da je bil v boju z roparjem obstreljen. Šla sta na streho, Gregorovič «e je postavil k drmmiku in daleč stegnil roko. Zelenka pa je naime-ril puško. Ker se mu je tresla ro-! ka^ je zadel Gregoroviča v prsi. mrfcto v roka. Grcgorovic se je zgritfdi* na tla. Ves prestrašen skoči Zelenka k njemu m mu pravi: — -Toe. zadel sem te na napačen kraj. — O. K.. boui. Pojdi domov. Jaz bom nekaj časa tukaj ležal, potem pa tH>m šel v bolnišnico, pa bo vse dobro. Zelenka gre domov, pa celo noč PR0CESPR0TI iDOLLFUSS KOMUNISTOM Van der Lubbe je priznal, da je požgal tri poslopja. — Bolgar Dimitroff nastopa zelo vestno. V ŽENEVI samoza- Lipsko, Nemčija, 27. septembra. — Vain der Lubbe, ki je ob-dolžem, da je bil udeležen pri požigu palače nemškega državnega zbora, je priznal, da je »namočil cunje v ga.zolin, jih položil in za-žgal v berlinski mestni hiši, v ce- Dollfuss hoče obdržati neodvisnost Avstrije. — Se noče predati niti Nemčiji, niti Italiji. Ženeva, Švica, 27. septembra. Avstrijski kancler dr. Dollfuss je povedal časnikarskim poročevalcem, kako se je s (pomočjo velesil in s svojimi sredstvi trudil ohraniti neodvisnost Avstrije od Nemčije in Italije. Tako je dr. DoJlfuss. ki stoji sarski palači in v poslopju neke- J politično med Adolfom Hitlerjem, ga dobrodelnega društva. | ki lioče združiti vse avstrijske Veliko 'zanimanje zbuja obto- Nemce ia Nemčijo, in Mussolini-ženi Bolgar Gregorig Dimitroff, ki' jem, -ki hoče ponižati Avstrijo do je prc*sil sodnika, ako .sme saan j mnkake italijanske province v no-izpraševati van der Lubbe j a, (ki ni vi podonavski zvezi, rekel: AMERIŠKO DELAVSTVO ZAHTEVA TRIDESET URNI DELOVNI TEDEN WASHINGTON, D. C., 27. septembra. — Prihodnji teden se začne tukaj letna konvencija American Federation of Labor. Organizirani delavci se bodo poslužili vseh pravic, ki jih jim jamči p'ostava za obnovo ameriškega gospodarstva, ter bodo zahtevali, naj se v pravnike vključi določba, da ne sme znašati delovni teden več kot trideset ur. POLOŽAJ V HAVANI Vlada je zagrozila upornim čas trt* kom, da izgu- Delavci ne bodo prej mirovali, dokler s to zahtevo ne prodro. ►Stavbinski delavci in kovinarji so že imeli .zborovanja. na katerih so formulira'li svoje zahteve. hotek odgovarjati na sodnikova ■vprašanja. 'Ko mu sodnik dovoli, —■ Želimo biti jateljskih zvezah v najožjih pri-z vsemi evrop- se Dimitroff obrne k Lubbe ju in.^kimi državami in razširiti figa vpraša : j nanone zveze v vseh smereh. Kaj-— Zakaj ne govori«? Ali te tla-1 ti uspešna trgovska politika je či iziavest krivde, ker si izvršil zločin j>roti proletarijatu? Van der Lifbbe pa je topo gledal -pred se. kot se me bi zmenil za obravnavo«. ^ — Via-n der Lubbe, — nadaljuje mirno Dimitroff, — kdo ti je najboljga 'jxxUaga za izboljšanje našega finančnega in gospodarskega življenja. Avstrija je 'bila -po , svetovni vojni izelo zmanjšana. Kjemo o-zemlje. ki je pred vojno merilo 116,000 .kvadratnih milj, meri se- nasvet oval, kdo je govoril s te- daj samo 32,000 kvadratnih milj.. boj, predmo si podnetil te požare? S kom si se o tem razgovarrjal in kdo so bili tvoji tovariši? Vsled veliike drznosti, katero kažp Dimitroff pred sodiščem, je sodik Buenger odredil. d». ne »sme Poleg tega pa je tudi izgubila svoje pristanišče Trst m 400 mi+j dalmatinske obali. Navzlic temu pa pravi Dollfuss-, da ni nikakega časti in pravice. dal ju je jo. Washington, D. C., 27. septembra. — William Green, predsednik American Federation of Labor, jo danes izjavil, da je dobe službo. - Ustanov-i bil° mefieca aA-gusta delo 815.000 .. . . .| m oseb, navzlic temu je pa v deželi I jena je civilna garda • ne vedno rnad enajst milijonov ne- Delavski nemiri se na-i^pos^i11- Greon je priznal, da so predsednikovi nai>ori občudovanja j vrechvi ter izrazil upanje, da bo dobilo meseca septembra več ljudi delo kot ga je dobilo v kateremkoli drugem mesec»u tekom depresija j Poročila delaxvkega ivrada sve-< loč i jo, da je sedefirena-jst velikih industrij zaposlilo prejšnji mesec ,750,000 oseb. Če se prišteje še ti- Havana, Kuba, 27. septembra. Vlada je pričela ofenzivo proti več sto armadnim in mornariškimi častnikom, ki so vta»borjeni v hotelu National in ki tvorijo nevarno^ za vi ajdo. Vlada je izdala povelje, da. se morajo do petka vsi častniki zgla- siti pri svojih polkih. Vlada je v . , . , .... , , , ... . . K. . , «t*» 'ki so dobili delo v drugih in- nasprotnem slučaju zagrozila, dai , . .. , ' I dustnjah, znaša 815.00. izgube poleg svoje službo tudi vse njihovo število Mprašamja o tem, da bi se kdaj obnovila nekdanja a vstro - ogrska nikogar več izrpraševati, razun s' monarhija. ni 8Pa,i. Zjutraj gre ^ na streho in najde svojega prija- telja mrtvega. O tem nikomur ničesar me pove in gre v šolo. kjer je bil kmalu nato aretiran. Louisov mlajši brat William Zelenka je pulško odnesel v Jama ieo in jo je pustil' pri prijatelju Iluganu Barbarič. 10 KAZNENCEV JE POBEGNILO Ker se jim je potrl avtomobil, so pobegnili v gozd. — Pred begom so se dobro oborožili in odvedli šerifa seboj. — je naacai- DETROIT, Mich., 27. septembra. — V tovarni Murray Body Co. of America so zastavkali strojevodje in izdelovalci orodja. Podjetje izdeluje karoserije za razne avtomobilske tovarne. Vsega skupaj strajka 2000 moz, ki zahtevajo priznanje unije in višje plače. PREVAŽALO KRUHA STRAJKAJO Philadelphia, Pa., 26. aepbem. Its. — Komaj je bil poravnan ftnajUc iKTvviaiaJcm- blaga, »o za-fIrajfksdi prevaialci kruha. Kruh prevažajo pod prWicijskfni spremstvom, ' DVIGNILI BODO Michigan^ City, Ind., 27. septembra. — V torek je na drzen način pobegnilo iz državne kaznilnice drlset kawneneev in štiri iz-imed njih so policisti obkrožili bli-•zu Chesterton, Ind., Pri njih se iraj?«ke bojne kudje "La Lutine", ki se je potopila prod 134 leti blizu otoka Ter Schilling. Zaklad oenijo na $fi,000,000. dlerja pa so kmalu vrgli iz avtomobila. Drugih pet. kamenciev je teklo po ulici od kaznilnice in so med potem grozili z revolverji. Skoči-so v avtomobil Herberta van Val-kenberga in se ž njim odpeljali. Deseti ikaznenec pa je bežal ljal v kaznilnico nekega jetnika sam. rn so se odpeljali v njegovem av-l Pri gWvnih vratih iz kaanihnice tomobilu. Ko so (zapustili seTrfov so zahtevali od stražnika, da jim avtomobil, so odvedli farmerja 1 je odpri orožarno, kjeT so vzeli o-Cecil Spendl-orja t«r so nato be- I rož je, nato p«, jim je moral še od- žali v n jegovem «)vtomobihi, Span- preti vrata. Moskva, Rusija, 27. septembra. Rrj rko-nfmška napertost. ki obstoji. odkar jo prišel v Nemčiji na krmilo Hitler s svojim ekspanziv-nim in protikomiMiističnim pro-gramom, se je sedaj poostrila, ko je sovjetska vlada odfedila, da morajo vni nemški časnikarski poročevalci, ki se nahajajo v Moskvi, v t.reh dneh zapustiti sovjetsko Rusijo. Sovjetska lista "Izvestja" in "Pnaivda" ter časnikarska agen-tura "Tass" pa so odpoklicali svoje tporočevailve ia Nemčije. Sovjetska vlada navaja za vzrok tepra cxlloc-rtega nastopa, da je več mesecev preganjala ruske časnikarske poročevalce, da pa je to postopanje« doseglo svoj višek, ko so nemški detektivi preiskaili u-rade lista "Izve.st:a" rn agenture "Tass" in jim ni (bil dovoljen vstop v soklnijsko dvorano, kjer se vrši sodnijska obravnavo proti petim komunistom, ki so obdolženi, da so zažgali palačo nemškega državnega zbora. So v jet. zunanji komisar Maksim Litvinov dolži nemllko vlado, da je delala razliko med ruskimi časnikarskimi poročevalci in poročevalci iz drugih deželi. Vsled tega po njegovem mnenju ruski poročevalci v Nemčiji ne morejo več opravljati svoje službe iai da njihovo bivanje v Nemčiji ni več v sop Las ju ® dostojanst vernost jo •S posebnim ukazom je predsednik Ramon Grau San Martin povabil civilir»te, da pristopijo v re-volueijonarno gardo za f)0 dni brezplačno. Vlada bo skrbela za j njihovo prehrano, stanovanja in* uniforme. 1 Delavski nemiri se dielajo vladi velike skrbi. 300 uslužbencev pri Standard Oil Company je zastav-i kalo za zvišanje plač in priznanje ' unije. Poročila iz notranjosti države naznanjajo, da vlada povsod razmeroma mir, da pa je trgovina zastala. ' Havana, Kuba, 27. septembra. Nad 250.0d0 članov raznih društev jpi sklicalo saod v protest proti vladni zahtevi, da morajo vsi zdravniki pristopiti k narodni zdravniški organizaciji. — NRA je nekaj izvrstnega, čudežev pa ne more delati. Dejstvo, da je izza meseca marca dobilo nad dva milijona nezaposlenih delo. je zelo razveseljivo. Po Greenovem mnenju dobiva danes 3.500,000 oseb podporo. To &tevilo bo pa pozimi nara.slo na 4,500,000. RAJ ZA MOŽE St. Louis, Mo., 27. septembra. Sodnik za družinske razmere Ilartmarm je seKtavil pravilnik za gospodinje. In sodnik Hartmann pravi — Žena naj vstane eno uro pred svojim možem, naj prižge njegovo pi|x> ter naj zanj pripravi jutranji časopis. Razun Ob nedeljah je .mož upravičeni do gočo. KOZAKI SE BODO NASELILI V CHACO Buenos Aires, Argentina, 27. septembra. — Iz Rusije bo prišlo 10,000 kozakov, ki bodo pomagali Paragvajcem držati G ran Ch»-co proti Bolivijoean. Nek ^odličen Parižan" se je za-veeai.da prevzame stroške za prevoz kozakov. Gtetneral I-van Belajev, ki je po »vetovmi vojni prišei iz 'Rusije v IWagvaj, bo poslan Evropo, kjer bo nadzoroval prevoz. __ nw TOME, THTOgBAY, MBPTEMBKR 28,1M8 (hnld and PoMUbcd bj 14 -Oocpofata). New T«k City. N. 1 GLAS NARODA-OF««ee rf the Peapto) -Except Boaday» ^ Mio Mo T«Ut at ...................... 90.00 |ipollltl .••>••••••«•••«wmi* $3.00 |l Mrt lets ••••#•••••..«•••.. $1-80 kit Mew Tori « «do lat« Za pol leta.............. 2ft laoMDitvo m ealo leto Tii pol lots IBM! 98 JOO 97.00 $&£0 SobecriiH^on Teuiy 90-00 "GlM lebajft Tflftki dan Urceaafil nedelj 1b ^/Icii THE laromt novm DAILT IS U. JL JU ppflpiti in oeeOnoetl ee ne prloMujejo. Deoir naj ae blaaoroli po Money Order. Prl epwanembl kraja narateikor, prosimo, da as MTftltiNSa. jiftsnftnt da hitreje najdemo naslovnika. N&MBA", a« W. lltk is CHelaea I .»Ml M. - / J ŽIDOVSKA KRI Te dni izide v Budimpešti izredaao zanimiva knjiga 44židovsko zrcalo*', bi jo je spisal bivši bogoslovni profesor dr. Ladislay.« Ajtay. Knjiga »prav za prav ni drugega kakor seznam vodilnih družin vsega sveta, po katerih se pretaka židovska kri. Seveda podaja knjiga tudi popolnoma zanesljive dokaze, kako in kdaj se je primešala tem družinam židovska kri lamed inozemskih krščanskih knežjih rodovin, po katerih kroži židovska kri, jih navaja knjiga libd sedemdeset, med temi vladarske rodovine Hessensko, Monaco in Lich-tenstein. - . Pa »tudi kraljevske in cesarske rodovine se niso ubranile židovske krvne primesi; sem spadajo italijanska, grška in pruska kraljeva rodovina, pa tudi Hafosburžam, Bonapartovci, Romaoovci in Hohenzollernci. Hitlerja eaka'torej nadčloveška naloga, če bi hotel dosledno izvesti svoje čiščenje nemškega naroda vse židovske primesi. Saj če je v teku dolgih stoletij židovska kri šinila na visoko, se je raztekala tudi na široko in globoko. Kdo ve, Če ni kaj lega *4strupa** v Hitlerju samem1? A: SLABO GOSPODARSTVO Soglasno z načrti poljedelskega tajnika Henry A. !Wallace-a, je vlada sklenila kupiti šest milijonov prašičev v namenu, da pomaga farmerjem. Sprva je bilo rečeno, da samo štiri milijone, toda prašičev je bilo vedno več na trgu. Farmerji eo jih dosedaj prodali že pet milijonov in upajo, da jih bodo še en milijon spravili v denar. Prašičev je bilo torej od sile dosti, le to je bilo nerodno, ker niso bili dovolj veliki. Vlada je upala dobiti najmanj milijon svinj, toda farmerji so obdržali svinj doma ter pošiljali na trg le mlade prašičke. • , < Svinja vrže na ieto povprečno po dvanajst prašičkov, in farmer si je mislil: — Svinjo bom obdržal, prašičke pa prodajal, dokler jih eh in največ od mjih. kakor vfiaiko leto, v Teleaki. Zasačenim t i bo tape e m so izaplenili 3116 ,kg tobaka, na treh mestih pa so odkrili prave tobačne plantaže. Poleg toba»ka so zaplenili tudi velike množine cigaretnega papirja, vžigalnikov in preko meje done-senih vžigalic. Projekt novega mostu preko Donava. Za novo zvezo med Balkanom in Podimavjem je zaimišljen velik most, ki naj bi bil zgrajen blizu Kovana, dobrih 30 .kan vhodno od Zemuna. Po enem projektu bi se ta most zgradil v skupni dolžini 1200 m ter bi odpadlo 700 m na premostitev reke, ostali deli mosta pa bi bili zgrajeni preko o-brežja, ki je pri večjem naraščanju vode vedno pod vodo. Po drugem projektu pa bi bil most zgrajen celo v dolžini 1800. m. da bi premostit še -širši pas močvirnatega obrežja. Ustreljen, sežgan, pa še vedno živ. V -vasi Platičevo živi mož. ki se bo do kanca, svojih dni z grozo spotrainjal na leto 1914. To je Či-ro Mikša, nekdiamji občinsiki tajnik, ki so ga Avstrijci leta 1914 ustrelili, sežgali in proglasili za mrtvegal O tem pripoveduje Mikša takole: Dne 6. septembra 1914 sem se .s .petimi tovariši kot dobnovoljec priključili srfbski vojski. Nismo pa imeli sreče in srno bili vsi že peti dan ujeti. C'eta avstrijskih voja.-kov, ki »nas je ujela. na.m je odredila strašno «jmrt vpričo va&ča-nov. V sobi občinskega urada so iz dejsk napravili visoko grmado, katero so polili s petrolejem, nas pa postavili ob steno za grmado. Iz razdalje 3 m so vojaki streljali na nas in taikoj. ko so sprožili, je teden zaigal grmado. Meme je zadela krogla v usta, izstopila pa na vratu, obstretjen sem bil tudi na že giorele. Se pnedno me zajeli plameni, sem zbral poslednje ■ moči in skočil skozi okno p koruzno -polje, ki se KA£0'VZGAJA SVOJO HČER HOLANDSKA KRALJICA Da je holandska kraljica Vilje- je raztezalo za občinskim posiop- raina modra in stroga deželna ma jemt Zaradi velifce izgube krvi Je sPlošn(> znano, a da je enako sem ležal nekaj časa brez zavesti, 1110(1 ra in stroga mati tudi svoji ko pa sem se osvestil, sem razrtr- na* prepriča zgodbica o ]>e- gal srajco in s krpami ujstavljal rilu princqanje Julija ne. ki jo kri. Videl sem plamene občinske PWkar priobčujejo listi, hiše in slišal sem tudi obupne fcli- Holandska prestolonaslednica Ju-ce svojih rojakov, ki so jih vo?ja- iijana je v Levdenu študirala pra-ki prignatK pred občino, da bi pri- vo> kakor študerrtka med študent-sostvovali strašni justifikaeiji. kami. Odtod ima nešteto prijateljic Ponoči sem se skozi ge«dove pri- meščanskega stanu, s katerimi ob-plia.zii v Rumo. kjer so me zajeli £*uje čisto neprisiljeno kakor s svo-Avstrijci ter me vprašali, kdo me j«1" tovarišicami. Družba teh de-je ranil. Odgovoril sem jrm. da so klet ji je tudi najljubša in z njimi streljali na mene srbski voya.ki, hodi k telovadbi in na zlete, povseni katerim sem komaj utekel. Dva sama. brez vsakega nadzorstva in vojaka sta me taikoj oclpremrla v spremstva. Ob teh prilikah je do-bohiišnico. ikjer sem ostal, seveda bra volja preki|>evala in najbolj pod dni grm imenom, do okfeva- razposajena je znala biti vedno nja. — Mikša se je po vojaii oie- piincezinja. Tako j»r i poved nje ena nil te ima štiri otroke. Preživlja njenih tovarišic : '"Ko je prvič prise kot delavec in se težko bori za šla k telovadbi, smo jwstale vse obstanek. plahe, ker smo mislile, da je zdaj ' vsa radost pri kraju. Predstavlja. Strašen zločin iz pohlepa. le smo si bile. da jo bo vedno spremljala kaka dvorna dama in Sodišče «v Petrin ji Ho v iprihš njega leta izvršen v vasi Crnac ob Savi. V to vg»> se je na precej bo-ga*to po^-'stvo priženi!' Stjepan ►Tenkovič. kateremu pa ni šlo v naše veliko začudenje ji niso udka-zali nobenega jx»sebnega prostora za preoblačenje. marveč s«- je po-meaši a med nas. Najprej smo se o-botavljaie. a ko smo videle, da ne račun, da ima njegova žena mlaj-'gre nikamor, .smo začele slačiti gor-šega brata, kateremu je pokojni |„j0 obleko in oblačiti telovadno, oče pripisal večji del premoženja.: Xenadoma princezinja vstane in Nekegra; dne pa je deček ireginil in pravi: "Kako lepo. svileno perilo je Jerkovič pripovedoval po va- imate — neverjetno....Zijale smo si, da so ga.najbrž ukradli cigani.1 Orožništvo1 »je poDZve^lo-valiH dolge tedne za dečkom ter narpK)Sled Peter Zgaga kajti kaj naj bi pomenil ta po-klonSaj ima sama gotovo še vse lepše perilo. Ena izmed nas je tudi! ga bo ob povratku domov čakala PIft Jt O. Zadnjič sem govoril' s postar-nini pečlarjem in beseda je nanesla na ženitev in nil sveti zakon v splošnem. , Sedela sva v udobnem stanovanju. kadila in predlanskega po-kuLšala. Ni in ni mi alo v gtavo, čemu se ni poročil, ko bi vendar s svojimi dohodki lahko preskrboval večglavo družimo in bi bil svoji ženi prav dober mož. — Očetu se imam zahvaliti, da se nisem — je rekel ter začel brskati v m izniči med starimi papirji. — Na, čitaj- — je rekel in mi pomolil orumemelo pismo. Na pismu je bi! datum — 1. oktobra 1913 — in pismo se je glasilo: Predragi «»in: Jaiz in mati sva dobila Tvoje pismo. Te lepo pozdravljava ter sva nadvse srečna in zadovoljna, da .si vctndarle prišel 'k pameti in se boš poročil. Star si sedemindvajset let. To je najbolj primerna starost za ženitev. Ce je i-lovek sam. posebno pa moški, je vedno odvisen od tu-.iilt ljudi. Cilj vsakega- mladeniča bi moral biti. da bi si prejkomo-goče ustamm'il svoj dom. Ko ima človek svoj dam, ne uganja več mladostnih neumnos-ti. ki ga stanejo dosti denarja in v časi tudi zdravje. Poročenee dela z veko večjim ve.seljem kot pa samec, vedoč. da zaprh Jerkov»ea v .saramicenju bleknila nekaj takega ^ je I )pragu prijazna ženica da pa da se je on z i«noroan i^nebrl np- j princezinja glasno zasmejala. "Jazibo poljubila in objela ter ga od-l.Utbega solastnika posestva. \ pe-;in sviJeno perilo„.. Otroci.... kai pa trin.jsk.ih'zaiporili je Jerkovič pn-: mLslite! čakajte, ali hočete vide-znal, da je de<*a zadavil lu tru- fi „, ,n v naslednjeni tremitkn j|? plo ^gel v Savo. Pri tem prizna- ^ s,pkla zgorn]() obkk(> in ^; Ti bo ona najboljša tolažnica na nju je ostal do glavne ra^pmve.!pred nami v -.staromodni- ]at. 'HVetu. 1'bogi .samci! Nihče se ne na kateri pa-je začel tako u^es-, Renj k(>mbinaciji .go ob- im . kaj denarja in kravate not,ijo postrani. V.se n^^l kot blaznež, naenkrat pa je ^^ kombinae-jo r(>žnate drugače je pa s poročenimi-. Taki barve." Trajalo je štirinajst dni, , kot bi Jih lz škattjiee vzel. Poleg tega Ti že sedaj polagava resničiti. Kombinacija je šla potem na sree- da moraš ženo ubogati, pri telovadbi iz rok v roke in vse k<,jfi žena j* ,b°žji dar. Če le mojo je občudovalo. Bila je nežnoro- reš- j* izpolni vsako na/jmanjšo znate barve in čisto mehke svi-' 'u žeUe moraš čitati v vedla k pogrnjeni mizi. Ce boš vesel, boš z že»no delil svoje veselje, če boš pa žalosten, zdravnikom mirno razodel, da ima na vesti -zločin, zaradi katerega . . je že stal pred sodnijo. Odpeljali ." so ga seveda takoj nazaj v Petri-njo. kjer pa se je spet še pred novo razjpravo spremenil v norca. Ko so ga odvedli naza j v umobolnico, so mm psihiari .posvečali največjo pozornost in sedaj ugotovili. da je na varen zločinski tip. ki i pa ima nenavadno vztrajnost pri simuliranju blaznosti. Vlak razmeaaril kmetico. Kmetica Kristina Mergentaler iz Bačkega Jarka se je napotila na novosadsko tržišče s svojim blagom. Ob svitanju je šla preko železniške proge, kjer jo je zagrabil vicinalni vlak in jo popolnoma razmesaril. le, spredaj pa ie bila okrašena z °*eh- Xi tn*eba da bi Te morala aplikacijo iz čipk. Ka prihodnjo ^rasiti in -Prositi- predno ji kupiš telovadno u**o je prišla Julijana zo. ■ kako ma^nkost. pet v " pred pot oq>nem" platnenem perilu: njena mati je bila opazila kombinacijo in jo enostavno zaplenila." Slov. Podp. Društvo "Bratska Zveza**, štv. 140 5. N. P. J. v Brooklynu [ZADNJI PIKNIK1 v iiTOStin show V NEDELJO* DNE 1. OKTOBRA 1933 V OOZIHJ NAD REVNIM LAZARJEM Za«e*ek ob IO. url zjutraj. Vstopnina prost«. JAN#EfINA NA IlAŽNJt*: FINE KRANJRKC KLOBAHE, . . nOBKA KAPJaIIGA Q++VA. . 4 rjLl^A, B RAZNOVRSTNE NU^A-TOKE VAM DA NOVO ZDRAVJE NUGA-TONE ojafa razne oF^ane človeškega sl»tTTUi, zbolj.ša. aiM'tlt, vredi delovanje* prebavnega sfsteraa in odvajanje. Da novo mof rruftifnetn in živfneiu sistemu, ter ojača odporno, silo. Pomaga tam kjer druga zdravila niso zmogla in dobrota tagn. se opazi v par dneli uporabe. NUGA-TONE se prodaja v vseh le-ka.rnah. Pazite, da dobite pravi NUGA-TONE in ne Jemljite nadomestil. —Adv. GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. -j—"- DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Dan 200 ...........................4.70 Dili 300............................$ 6*0 Din 400............................$' '8.10 Dim 500...........................$ 11.25 Din 1000 ............... ......$ 22.30 Din TO00.............:..............$110.— V ITALIJO Lir 100 ......................................$ 8.65 Lir 200 ...............:...;..„.... $17.— Lir 300 ............................................$25 30 Lir 400 ........................................................$33.50 Lir 600 ..........................- -$42.— Lir 1000 ................ ..............$83.50 KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI . Za Izplačilo večjih «neakcrf kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali Urah dovdijujemo Se bolje pogoje. OltAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za laplaiUo $5.00 morate poslati— I »75 tr rt $>0.00 »» T* ______.$10.85 aa' $15.00 H --- >« n $80.00 t» »» ___.$21— •L §40,00 + i» • > ___$41JB . it <$M4)0 W* ---S51JK) Bik** H v eiamm traja ! bob aAUo ▼ dolarHh. -nnfctifta Isvrfnjraao do CaUe letter sa prtstojbloo -fL— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY NEW YORK, M. J. • h \'ča.si ima) i o ženske svoje nrahe, so čemern? in razdražljive. V takem slučaju j i moraš biti še bolj naklonjen kakor sicer. Pazi. da se ne bo pTi delu kaj pretevrnila. Vsako težje delo sam opravi, in tudi posodo ji lahko pamiješ in obrišel. Te ne bo nič m^oij za to. Glej. da jo boš včekrat pel'jal v pledališče. in ji kupil kako lepo obleko, kajti <*e ji kupiš Jepo obleko, se ji najbolj prikupiš. Raje Ti -malo potrpi in se odreci kaki stvari, .kot azabi pohvaliti svoge žene. Raje •šle malo več povej kot je res, da bodo imeli ljudje o vama na.jboljše mnenje V slučaju, -da bi nastal med vama kak prepir — česar Bog ne daj — bodi mož in daj ženi prav, pa se ibosita -ta-koj pobotala. Ženske so več>ka*at nekoliko trmoglave, zato pa mora biti mož popustljiv. K tem sva Ti torej dala jaiz in mati par .nasvetov, da boš vedel, kaiko ravnati v zakonskem stanu. Še enkrat Te prav lepo pozdravljava* in Ti čestitava, "da si se odločil za ta važen korak. Tvoja ljubeča Te •Oče in mati. ' Pripifl. — Tvoja mati je šla spait in imi je naročila, naj jaor zalepim pismo i n ga itak o*j odnesem na pošto. Zato pa v naglici se par besed. Fant. ali si znorel, da se hočeš oženiti ? {Spametuj se, nikar ne nori. Težko mi je zapuiati. pa je res, da v vseh osemindvajsetih Mih, odkar eero Tvoje mater vzel, nisem imel nobene mirne mre. Pamet. fant, pamet! fotneam se! le-bij &i iz g'lav« anieel na ženitev. Tri dni pred smetjo je dovolj spodaj. To Ti iz lastne »kuanje svetuje TVOJ tHX. m «4iJkJ xjiiibDA- MW YORK, THUBTOAY, ggPTEMBKB 28,1W3 TKB LABOR SLOT H. P. Greenwood: PROSLAVA Xa živilskem trjru so branjevke , dimnik?, eene oknom so poskočile ge Marije Kokodakarjeve in prekupčevalke stikale glave in na nezaslišano eeno. kakršne zadnji stvenem polja, sledil mu je staro- na znan* ekrivnostno .šepetale. Mica i,T Polhove krtine je proda- svetovni boxmateh ni bil dosegel. ' sta umetnikov, ki je z dvignjenim Potem prišli na trer gospod je glasom slavil slavljeidco kot patro-lh ta dan koj v jutro svojo — sto- j predstavniki in prvomestuiki v fra- 110 domače umetnosti in jo primer-to kuro! In so se sporazumele kar,4cih in belili kravatah, slavnostni jal s.oni sveti Ceciliji. Prišel je na z očmi njene prijateljice in si 710- govorniki s papirji v rokah in ner-(vrsto tudi preprost kmet. ki je povozili v ulih in haš opoldne je po- udarjal njene ogromne zasluge za mežiknile in sklenile, da to ne bo kar tako. Stvar je treba svetu po- čil na trradu top — naznanja jot- rt dat i in razložiti, spraviti v jav- \ ju-iliod jnbilantke, Marije Koko-nost in Miei dati v^aj nekaj zado- dakarjeve. Pripeljala se je na o- živinorejo, narodno gOc^Kidarstvo in za agrarno reformo. Potem se je slavnostni sprevod pomaknil v dvorano magistrata. scenja za njeno narodno delo. krašenem vozu. v <"rni narodni no _______ Pa je kar s trga »topila gospa ši. jmleg nje pa je sedel župan Pol- kjer se je vršil slavnostni banket Reza v Proslavni urad in so se hove krtine v slavnostni obleki. V, Tam so zažvenketale Tase in popilo zrntnili. Debeli gospod z očali je rokah držal diplomo, bil takoj vnet za idejo in si je |>o- ' s«- je ničkoliko najlx>ljšegH šampa- lautk«. navzoče zastopnike in predstavnike oblasti, kulture, znanosti za navdušenju, da se je stota kura kjer ima čast on hiti župan daril je zasluge Marije Kokodakar mencal roke. Sit je že bil proslav plavalskih in letalskih rekordov, ki so si vse do pike enake in ne vlečejo več. grabile so se mu proslave » ' «"Vuv': 'T •1 ~ , - . , . jLico, ko le stopila pesnikov >n kiparjev in končno — ' pesnikov in kiparjev je bilo ".a proslave že zdavnaj zmanjkalo. Vsak pisač je bil doživel najmanj že po tri. kiparji po j»et in operni koristi po devet. Toda stota kura! To bo nova atrakcija. Občinstvo se jc že skoro malo naveličalo proslav, toda stota kura ho navdušenje za proslave znova poživila. Gospod z očali je telefoniral. Vse yopoldne je delal kar .se je dalo, zvonil, pritiskal številke, delal je drufjo dopoldne in glej. drugo o-j-oldne je bil gotov. Mestna občina je takoj pristala. Polhova krtina je že dala delat di-olomo za častno občanstvo Marije Kokodakarjeve znanemu slikarju, kulturna društva so obljubila udeležbo z zastavami, gasilci so zatrdili. da pridejo v kroju in z okrašenimi brizgalnami. združeni pevski zbori so obljubili slavnostno pro-t-lavno akademijo, mestna godba je imelr. prirediti jutranjo budnico in večerni obhod po mestu itd., naproxen i so bili slavnostni govorniki, obveščeni zastopniki javnega mnenja in ministrstvo za ljudsko zdravje je dobilo migljaj za dostojno odikovanje. Stoto kura!!! — si bral drugi dan trikolonski naslov v \«em časopisju. Vsi listi so prinesli najnovejši portret gospodične jnbilantke. ki se je 11a sliki držala na smeh. kakor se drže pač srečni sla vi jene i. rekorderji in jubilanti. Stota kura! Pel je telefon. kaje. da o prijateljitvih ne povoriino. Mici se ni sanjalo, da jih toliko ima. In prišel je dan proslave. Sinilo je prefestno jutro in našlo mesto na nogah. Vihrale so izastave iz t»ken. grmele po mestu fanfare, gospodje »o oblačili frake in si pripenjali slovesnohele kravate, narod je v narodnih nošah drvel na okrašenih vozovih v mesto, ali pa se je poelužil četrtinske vožnje u-godnoMti. Narodnjaki so si nadeli slavnostne znake h portretom stote kure. slovexno ao pokali topiči, orila se mestna godba. Na glavnem trgu je bil postavljen svečani oder, pregrnjen z rdečim žametom. Počasi «0 se začeli dostojanstveniki zbirati okrog njega, »hirali kulturna in -pevska društva, kakor strune napeti so stali v četverokotu gasilci z brirrgalnami, narod pa je napolnil vae kotičke prostranega trga, sedaL na strrhe in se grabil za I'rnobesno navdušenje se jo po- li jea. Prehran je bil tudi brzojav 1 «.-, ... 11-11 Ar- poljedelskega ministra elooblečena deklica pa je dala gin jeni Mici šopek in de-klamirala vzmaliovito pesem 44Oj kura stota, kura slavna!", ki jo je za to priliko zložil največji pesnik naroda. Nato je povrcel besedo rektor univerze, ki je naglašal zaslu- Polhova krtina. Mica se je proti-vila z vsemi štirimi, češ. da je slrašno trudna in da jo v prsih bode. Skromna slavljenka je izjavila. da je že preveč si?ve, da je ni užila. Bučna godba je udušila njen govor, župan ji je na- v avtomobil in se poverda na grad k slavnostnemu aktu. Zopet so narodu žarela lica. slavje je postalo in se izprevrglo v pravi narodni praznik. Pekli so vola 11a prostem, zla cali pesmi za Mieo. z eno besedo, takšnega še ni bilo nikdar dotlej Mica je omedlela še enkrat in topot bolj temeljito. Zdravniki so izja- (Nadaljevan)e um 4. strani.) KRVAVI DRAGULJ ALI ZGODOVINA ČLOVEŠKEGA POHLEPA NadvojcKVda Jožef Habsburški je prodal skupini londonskih draguljarjev za nekoliko milijonov svoj znameniti briljant 44GoLkon-do'\ Ta izredno lepi kamen tehta 73 ikairatov in ima jako mrko zgodovino. Našli si ga leta 1588 v rudnikih GoLkonde v portugalski Indiji. Delawk», ki je naše dragulj, ga je skril pred pazniki, ker bi moral sicer odidati 75 odstotkov vednoKti državni blagajni. Nare-zal si je kožo nad rebri ki skril briSjant "v rano. da bi ušel preiskavi. Nekoliko dni pozneje je zaupali skrivnost drugemu kopaču. nekomu Thumerju, ki je bil njegov sosed v baraki, kjer sta prenočila. Prosil ga je. dra. bi mu pomagal prodati zaklad. A Thur-n-er .jo 7>onoči zabodel nesrečneža in pob*°mil z draguljem. Policija je kma'lu prijela moritea. a, ničesar vedela o briljantu. Thurner «ra je v zaporu požrl in eno uro po-zix'je v groznih mukah umrl. Zdravnik v ječi je ra-ztelesil ostanke, ker so mislile oblasti na strupije«nje. Našel je v želodcu 44GoLkvni plesalki v domovini. Ta umetnica mu je potem sl>edila v Ind i.jo in v Indiji izginila brez s-ledu. Tmli 44" objel Julijo čez pas,—o polnoči pa le reli lampijončki in prelivali svojo motno i glejte dražestne dame, nim papirju s platnenimi pregibi ----------------------------tM P okrajni ročni zemljevidi: . Dravska Banovina_______JI Slovenske Gorice, dravsko pta|-ako polje Ljubljanske In mariborske oblasti M Pohorje. Kozjak ___________M Prekmvje in Madummje Canada ton. Wyoming, vsaki po Tlilneis. Pennsylvania, ta, Virghda, Ohio, New York — P PO svetlobo v blcnlo mesečino. Luna, ki naj bi zrla z jasnega nel)a na najrazuzdanejše veseljačenje, kar si ga je mogel izmisliti lalikoživec markizovega kova, je sijala tisto noč nekam posebno jasno. Markiz de Presles je videl pred seboj dva cilja, ko je zatrjeval, da bo ta gostija prekosila vse, kar so njegovi prijatelji kdaj videli v tem pogledu. Xajprej je hotel kot rečeno presenetiti svoje tovariše, ki je bila večina njili v tekmovanju z njim že vse pognala. Pole£ tega je hotel doseči presenetljiv uspeh s tem, da bi izzival novega policijskega ravnatelja grofa de Linieresa, ki so mu vsi razuzdani in lahkoživi plemiči očitali, da jim hoče kratiti veseljačenje. Govorilo se je celo na glas, da ima grof de Linieres namen ukrotiti prevročekrvno plemstvo in da je jlobil v ta namen od kralja pooblastilo, da lahko ravna po svoji volji. Marikzu de Preslesu je šlo tudi za to, da se odzove njegovemu vabilu v prvi vrsti nečak svojeglavega policijskega ravnatelja vitez de audrey. Ali bi ne bil to prvi udarec grofu de Lini-eresu, če bi izvabil mladega viteza de Vau-drev v žrelo orgij in napravil iz njega enega prvih junakov tega razuzdanega veselja-čenja, ki bosta o njem že naslednjega dne govorila Pariz in Cersailles, mesto in dvor ? In tako je markiz de Presles vse pripravil --in dobro pripravil. Povabljeni niso pustili gostitelja dolgo čakati. V prvi vrsti je ogovoril mlad de Maillv, ki ga je imel že malo pod kapo, svojega prijatelja d'Bstrees v veliko veselje okrog njiju stoječih mladih lahkoživcev, posnemajoči h starejše v umetnosti, kako hitreje zapraviti premoženje in zdravje. — No, d'Estrees, kaj misliš ti o tem? — Ti Ibi gotovo ne priredil tako sijajne gostije... — Da, to je čarobno!... Zdi se mi, da so te dame huriske in da ni še nobeni osemnajst let! — To je učinek šumečega vouvrayskega, ki se še zdaj peni v tvojih možganih, d'Es-trees. — Ne tako grobo! — je vzkliknila mlada žena, bližajoč se brezobzirnemu markizu. — Bravo, Julija! — ji je zaklicala gruča mladih gizdalinov. Julija, ki ji je veljalo to odobravanje, se je obrnila h gospodom in jih pozdravila na način gledaliških igralk. je zašepetala boste sploh mogle. — Ne razumem vas, — Floretta povešenih oči. Ta odgovor je bil sprejet z navdušenim ploskanjem. In ta trenutek je bil začetek. Gostje so se razkropili v skupinah po travniku. Najživahnejše se je nedvomno zabavala skupina okrog Florette in Julije, ki so ju potisnili lahkoživci tja daleč v kot vrta, kjer so posadili vsako na svojo gugalnico. Razigrani dekleti -sta kričali od strahu in se smejali, ko so ju kavalirji navdušeno gu-gaE. To je bila priljubljena igra dam, ki so imele lep o oblikovane, nežne nožice. Vsaka ženska rada pokaže svoje čare, če jih le kaj ima. Julija in Flore t ta sta lahko vzdržali glede lepili nožie vsako tekmo. Mladi lahkoživci so ju obstopili v krogu v nadi. da se bo nagajivi veter poigral s krili in odkril lepe nožice. obute v atlasove čeveljčke. D'Estrees in de Maillv sta potiskala z ramami gugalnico kar se je dalo visoko... Markiza je tako razvnela ta igra, da je vzkliknil: — Stavim sto luidorov na Floret to! — Dve sto na Julijo! — je odbil d'Es-trees napad. (Dalje prihodnjič) Ljubiteljem --leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenstcili m fix« jih pisateljev* Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo »animala. Cene so celo zmerne« Knjigarna 'Glas Naroda' t LAS 1 i K O D A' HfcW YORK, THURSDAY, BEPTiMmeft 28, 1933 ssse LARGEST SLOVE** DAILY te U. S. A. ^REGINA i 42 KAKO SE OTRESEMO SLABIH! , NAVAD PROSLAVA So slabe navade ali prav: raz- iNadal]erui]e s 3. strani.) vili, da je opasno. Toda zastopnik Proslavnoga urada je energično Grapa Regina pa ni mogla izgovoriti nobene besede; vedela, čutila je, da se je dogodilo nekaj strašnega. Četudi je hotel biti Tom miren, vendar je bil ves bled. In ako je bil Tom tak, tedaj je moral prinašati žalostno novico. Tiho in ifbinpno dvigne mke proti njemu. Ta kretnja pretrese Tcxm\ njegovi zobje se stisnejo. Že nikdar ni videl te junaške žene lako potrte in obupane. Položivši svojo roko okoli Uršike, 6topi ž njo k materi in jo prime za roko. — Za božjo voljo, gospa Regina, sedaj morate biti močni, — pravi tiho. Prebledi in se zgrudi na stol, nato pa se hoče dvigniti, toda njene moči so ji odpovedale. — Povejte vendar, kaj se je'zgodilo in ne mučite me! — ^rikne. In Uršika ga plaho in obupano gleda. — Stric Tom! Tom požira naraščajočo slabost. Sedaj ni smel omagati. — Pojdite, gospa Regina, pojdi Uršika; takoj moramo za oče-1 ta pripraviti posteljo. Dogodila se je majhna nezgoda. Tedaj pa je bila Regina z enim sunkom na nogah. — Ali je še živ? — krikne s slabotnim glasom. — Da, da. je živ, — odvrne Tom naglo, vesel, da je ni bilo huj&e vžalo^titi. Regina in Uršika si molče in jokaje skočita v objem. Gospa Regina se vzravna. Njena stara liraborost je bila zopet tu. — Molči, Uršika ; oče živi. Vse drugo bova prenesli. Pojdi in pomagaj mi naglo pripraviti posteljo. Obe odhitita v spalnico in naglo pripravita vse potrebno. Tom utopi pred hišo. kamor je medtem prišel sprevod. Vsi, ki so ga spremljali, so stal molče, tudi oni. ki so malo prej najbolj glasno godrnjali. Valterjevt prepričevalne besede so jih iizpa.m«tovale, kajti pojasnil jim je, da si sami sebi kopljejo nasrečo. ako poslušajo bolj-Ževike in da govori mnogo bolj njim v prid, kot pa v prid družbe. Vprašal jih je, ako jim ni vedno pravo svetoval in ako ni sto-»ti vse. kar je brio za nje dobro. In te daj so bili vsi prepričani, da ima prav. In ko so od zadej padli streli in videli visoko spoštovanega moža pasti, tedaj so se hoteli vreči na boljševika in inžinirji so iineli mnogo truda, da so ju rešili linčanja. Pomagali so agitatorja zveza t i. Drugi so skrbeli •za Val terja rn preskrbeli nonilnico. Nekateri so tekli po zdravnika in vsi so bili zelo potrti in žalostni, da je njihov vedno s|>oštovani vodja postal žrtev tega upora. Mesto, da bi bili. kot sta boljševika upala, upor podžgali, so ga v kali zatrli. Nikjdo ni v*v mislil, da nak upar; vsi .so spoznali, kako dobro M> bili plačani in kako dobro so imeli. Sedaj jih je samo še navda-j«Ja bojazen in skrb. kaj bo rekel zdravnik. Ostati so hoteli pred hišo. tako dolgo, da dobijo naznanilo. TwrJi inžinirji so čakali in ž njimi oba boljševika. katere so skrbno stražili. da ne bi pobegnila. Valterja so nesli v hišo. Regina umi je omahovaje in z bolestnim obrazom šla nasproti. Uršika je prekrižala .roke na prsih in slonela ob vratih. Tom in Regina sta pomagala Valterja kar najnežn^jše položiti na posteljo. Nato pa prosi Tom we, da gredo iz hiše, kjer ostaneta samo -zdravnik in bolniški strežnik. ^ Zdravnik se skrbno ozre v Regino. — Takoj vzemite tio pilulo, — zapore odločno ter Regini ponudi škatljieo s piluiami. Nato pa prosi njo in Uršiko, da gresta iz sobe za toliko časa, da bo ranjenca preiskal. Regina se skloni čez moža in ga fpoljubi na ustnice. — Moj Valter! To izgovori obupno, in ta klic je moral prekoračiti prag omed-Ievioe. kajti Valter odpre oči. pogleda z velikimi očmi okoli sebe in pogleda Regini in Uršiki naravnost v oči. Tn nato se še nasmeje. — To ni nič, — pravi s težavo, da bi ju pomiril. In nato vpraša tih»o: — Kaj je Tom ? Tom pristopi, bledega in obupanega obraza. Valter se ozre nanj s pogledom, v katerem je Tom bral: Ne zapusti mojih najljubših ljudi. Torn prikima, kot bi ga Tazismel. In tedaj pravi Valter tiho: *— Dobro potem. Torn. Zdravnik pripravi vse potrebno. Tom pa gre j .pride kar hoče. Pa TVog bo pomagal; boš in moraš naim wtati! •..........(Dalj« prihodnji«.) vade, ki spremljajo človeka iz G- j protestiral, da bi Mico spravili k troAlrih let skozi vse življenje in PO&tira. Rekel je, da programa še mu povzročajo veliko nepriiik inj(lal(* ni k«nec in M co so dejali v neuHpebov. Marsikdo bi rad ne|RTto in vozili mei1 huraklici po vem kaj-dal, da, bi se jih rarebik j mestu. Bila je bleda o'l slave. S tem ■ (problemom se peč*a dr. j Zvečer je bila bakljada, potem Klnight Duniap, rofesor iza ekspe- podoknica, pri kateri so peli zdru-rimentalno psihologijo na John-, ž^m pbori pod vodstvom največ-Ilopkinsovi univerzi, v posebni dirigenta vsega naroda. Nato knjigi, ki je nedavno izšla. j je bila v operi slavnostna akade- I>r. Dundaip pobija (mnenje, da mija, izven opere pa bajne pro-bi nam bilo splošno izšolasije du-'dukcije beneške noči v mestnem ha v pomoč če se hočemo naučiti parku. Tam je bila postavljena o-kake določene spretnosti ali osvo- gromna papirnata kura, vsa izpol-jiti določeno znanje. Matematike' njena z žarnicami, da je žarela kaše najboljše naučimo, če študira-( kor solnce. Nad njo se je svetila mo matematiko, ne pa, če se uči številka 10() in Ž1VIO! mo grščino. Aoigleščine se nauči-1 Mico so pokazali na odru v kro-mo najboljše, če se učinuo angles- gu vseh odličnjakov mesta med ene, ne pa, če se namesto nje uči- šopki in venci, zakopano v cvetje, mo francoščine. V tennisu se naj- Ko pa se zastor komaj dobro dvi-bolije izurimo, če igramo tennis, gnil, ko je predsednik kulturnih ne pa, če igramo golf. društev zakašljal in si popravil To je ravno nasprotno, kar tr- frizuro, da začne pozdravni govor, de pristaši starih klasičnih jezi- je M-ca brez besede sedla med ven-kov grščine in latinščine, češ, da Cc in šopke in izdihnila svojo du-študrj teh dveh je-zikov usposab- šo. siave je Lilo preveč. Narod pa lja duha za pridobitev vsakovrst- KC je napil' in je šej potem v brtr in nih drugih viedtaosti in znatnj«, iz bara v rpstavracijo in iz nje da-podobno kakor uNpos^blja telo- ,je in je krokal tri dni in tri no£.L vaidba telo za vsak drug telesni na- Časopisi so prinesli senzacionalno por. Utegne biti. da učenje pesmi yest (la je Mioo fcdihnivii. šepni- na pamet poenejši gospodinji po- u pno l)e?scdo: "Morivci!" Go- maga. da si zapomni, kaj mora n,i- tovo jnja, ako s polno zavetstjo in sistematično .posnemajo svoje1 lastno jecljam je. Tip-karica in stirojni stavec, ki pogosto delata ene ter Iste napake, naj «e v teij svoji (napaiki zavestno "vežbata". Kdor je pozabljiv, naj j»e sili, da bi pozabil itlic v Cherbourg 7. oktobra: Milwaukf.p Vollenfl«m Augustus > I .a layette i Hamburg ' Boulogne Trst Havre so prinesli s! ke Marije karjeve in njen nekrolog. ki je na- glašal njene kulturne in umetniške , hu panevro|>ske konference .' " tiasluge. njena visoka cxllikovanja 1 ne mislim!" Iz tega odgo- iii njeno skromnost in narodno he-rrjstvo. Mestni list pa je prinesel tudi senzacionalen intervju svojega najboljšega reporterja z Mico, ki ga je ta ujel dan pred prosla\o. — Ljudje so kar požirali in strmeli nad takšnim vseobsežn:m duhom. '' Gospodična Kokodakarjeva, — kaj mislite o Lindberghovem poletu vora je sklepati, da je slavljenka okrog »veta ?" i skeptična glede «u>i|K'ha ! Sjiloli je Slavljenka se je skrivnostno na- napravila pri tem zelo začuden o-snu hnila. "Mislim, naj bi se pre- j braz. ki je pričal, da ji vprašanje drznež kmalu vrat zlomil, ila bi Nikakor ni ljubo, bil potem mir!" j "In kaj pravite k Piccardovemu "Kaj mislite o ideji združenih poetu v stratosfero.'" držav Evrope? Kaj mislite o uspe- "Kani.'*' CENA DR. KERNOVECA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berili- (ENGLISH SLOVENE RE*0»*J Ruaa mi $2,— Mantlte va prt KNJUCARNI 'GLAS NAROb« SI« WMI Ittta Rtntt X\ ALI STE ZAVAROVAN* ZA SLUČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI. kot najbo!jšo jugoslovansko bratsko zavarova'nico, ki plačuje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima svoje podružnice skoro v vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $1,500,000.00--Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 odraslih oseb. Vprašajte za pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:— GLAVNI URAD J. S. K. J., ELY, MINNESOTA "V stratosfero!" Tedaj je slavljenka napravila ljubek, povsem naroden dovtip. Napravila se je malo jenno in rekla: "tJosjmd. |»ojtc >e >rolit in me pustite, da nakrmim svoje kok<>« ! 1'ila je velika ženska. Po*,»oln<>-Tna se je osredotočila na svoje kulturno obeležje, na k«»kt>ši. V.^ak velik človi k je tako osr<«d<»točen. Zanjo in oljstaj.il Piccardov polet, dokler n so bile nakrmljemv k< koš ! Redek primer genialne koncentracije! Slava Mariji Kokodakarjevi Proslavili urad pa je beležil o-gromen dobiček, tako ogro^ien. di izkupička nobena banka ui hotela sprejeti v svoje shrambe, boječ s:* apašev. Morali so denar razdeliti na deset delov in ga podati desetim velebankam v shrambo. ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: ITALIAN LINE: "Conte de SAVOIE" preko Genoa N. T. ZA TJA LJUBLJANA IN NAZAJ 30. SEPTEMBRA . $109.50 $186.50 BOZlCNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljevalec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane. ILE DE FRANCE-----25. NOVEMBRA BERENGARIA------29. NOVEMBRA EUROPA--------15. DECEMBRA BERENGARIA------15. DECEMBRA ILE DE FRANCE —----16. DECEMBRA Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. 11. oktobra: AiN-ri liiUlin v Hamburg Manhattan v Havre Aguitania v Cherbourg 12. oktobra: Kumpa. v Bremen 13. oktobra: Kuttcrdiim v Boulogne 14 oktobra: rti1* v On'ia He de Kratice v Havre 18. oktobra: Hamburg v Hamburg 20. oktobra: Hrtrn«"n v Bremen Sta tend.un v Boulogn« Olympic v Cherbourg I'ari8 v Havre oktobra: St J>juis v Hamburg Vulranfa v Trot 23. oktobra: Berengaria v Cherbourg 25. oktobra: Di uUnhland v Hamburg Washington v Havre 27 oktobra: Alajcsilc v Cherbourg 28. oktobra: Kuiopa v Bremen Volendam v Boulogne Coiite d i Savoia v Genoa 1. novembra: New Y(.rk t Hamburg Ai|uitania v Cherbourg 1. ncvembra: Volendam v Boulogne baturnia v Tr*t lie de France v Havre T. novembra: Bremen v Bremen 3. novembra: All.ert Ballin v Hamburg Manhattan v Ht-vte 10. novembra: Itotterckun v Boulogne 17. novembra: Milwaukee v Hamburg Rex v Genoa Cham plain v Havre 15. novembra: Hamburg v Hamburg I're.M. Uooitevelt v Havre lx rengari.i v Cherbourg 17. novembra: St.-.tendam v Boulogne I'ari* v Havre 18 novembra: .\ugii!«-ut8«-hIand v Hamburg Washington v Havre 25. novembra: Kuropa v [{rom»n Verndani v B'tulogn^ Conle dl Kavola v Orno« lie de Kratice v Havre ?9. novembra: N'ew York v Hamburg Pres. Harding v Havre 2. decembra: Volendam v fViologne Vulcania v Trst Cham|>tain v Havre 5. decembra: Brem.-n v Bremen Albert Ballin v Hamburg Manhattan v Havre Berengnria v Cherbourg 3. decembra: Kpx v Genoa 13 decembra: Hamburg v Hamburg I'i-s. flooBevelt v Havre A>;uitania v Cherbourg 14. decembra: I'a ris v Havre 15. decembra: Kuropa v Bremen Con te dj Savota v Genoa 20. decembra: IteutM h'anri v Hamburg Washington v H.tvre 77. decembra: New York v Hamburg Kremen v Bremen lYes. Harding v Havre Berengaria v Cherbourg 11. decembra: 1'ennland v Havre V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU PARIS 29. SEPTEMBRA 20. Oktobra — iT. Novembra ILE DE FRANCE 14. Oktob ra — 4. Novembra LAFAYETTE 7. Oktobra NIZKE CENE OO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaičene Agente cJpeaeh cG/ia 19 STATE STREET. NEW YORK V SLOVENIJO PO SOt.NČNI JUŽNI PROGI V GENOVO ALI TRST VELI K K ItAZKOŠNE LADJE Najhitrejša ekspresna voinja do SLOVENIJE pe Sredo- dozemskem morju. Conte di SAVOIA____3">. srp. R E X ............... 14. okt. Direktne želetnihke zvt-ie Iz Genove. Potnike Ho sprejel lajitopnlk drutbe ter jih bo pravočasno npremil na hitre brxovlake. vose^e v Slovenijo. DIREKTNA SLUŽBA DO TRSTA VULCANIA ........ 21. oktobra SATURN IA ____ 4. novembra Druga odpiutja: AUGUSTUS ____7. oktobra ROMA ........ IS. novembra Krasni prostori — Izvrstna kuhinja. VnraftaJte kateregakoli agent« aH pa mAIJAN 1LHNE *M TALI A** —'COSUL1CH** 1 STATE STREET, NEW YORK CITY a a m