179 Mm plačana i BAtuflai (lantfl tarnati tan la paffi)
V Trstu, v soboto 30. iulija 1921
Posamezna številka 20 stotink
letnik KtVI
Izhaja — iz zemši panedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškcga štev. 20, L nadstropje. - Dopisi naj se pošiljajo ured-nSš'vu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Ustnik konsorcij lista Edinosti — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol Ieta l 32.— in cei> leto L 60.—. — Telefon uredništva ia uprave štev. 11-57.
EDINO
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov m-n po 40 sto t. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi de.ia.nili zavodov* mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglas1 naročnina In reklamacije se pošiljajo izključna upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv' Frančiška Asiškega Štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57-
Mirovna pogajanja v Rimu
Po krvavem volilnem boju, v katerem so fašistovske organizacije z ognjem in mećem naskakovale italijansko sociali? stično stranko, so iznenada italijanski časopisi začeli prinašati vesti, da name? ravajo fašisti skleniti mir s socilistično stranko. Dva sovražnika ,ki sta se do? slej borila na nož, ki sta se hotela spravi* ti za vsako ceno ob življenje, sta si ne? nadema začela migati z oljkovo vejico. Socialistična stranka, ki je izšla zma^o? vito iz krvavega meteža, ki je vsled tega mogočno zrasla v očeh ne le itali? janske. temveč tudi evropske javnosti, se je v trenutku svojega največjega u? gleda in svoje največje moči odločila za pogajanja s fašizmom. V času, ko so vsi pričakovali, da bo socialist, stranka izrabila nov položaj in skušala s pomoč? jo italijanske ljudske stranke ugonobili uničevalce svojih gospodarskih in poli? tienih naporov, je socialistična stranka poslala svoje najboljše ljudi na mirov* na pogajanja s fašisti. Turati se je sestal z odposlanci fašistovske stranke. Da bi zadob'ia pogajanja vačji pomen in bi se kar spočetka ne razbila, je posegel vmes ministrski predsednik Bonomi. Vzel je iniciativo v svoje roke in javno +er urad? no rotil socialiste in fašiste, naj se v in? teresu italijanskega ljudstva pobotajo. Ko je bil začetek mirovnih pogajanj za? gotovljen, je izročil Bonomi vso zadevo predsedniku italijanske zbornice De Nicoli, ki je znan radi svoje spretnosti in radi svojega strpljivega mišljenja. Včerajšnji listi so prinesli poročilo urad? nega dopisnega urada »Štefani«, da so fašisti predložili svoje pismene zahteve, od katerih je odvisna vsa usoda mirov? nih pogajanj.
Motrilcu naših političnih razmer se bodo zdeli vsi ti dogodki nekoliko prese? nerljivi. Če pomislimo, da je obstajalo in obstaja bistveno delo fašizma v tepta? nju in rušenju obsoječih zakonov, če upoštevamo, da ie skoro vsak korak, ki ga pedvzamejo fašisti, po obstoječih po? stavah zločin, se moramo čuditi, kako more italijanska vlada prevzeti posredo? vanje med to organizacijo in socialistič? no stranko. S tem, da De Nicola posre? duje in večkrat seveda tudi brani stali? 5če fašistov, priznava fašizem z vso nje? govo protizakonitostjo. Vlada, katere pr? Va in najbolj elementarna naloga je, da ferani vsaj obstoječe zakone, priznava pred celim svetom življenjsko upraviče? nost oborožene organizacije, ki razdira in uničuje vse zakonite podlage držav? nega življenja. Enostavna naloga vsake druge vlade bi bila, da postavi kršitelje zakonov na zatožno klop ter njihove organizacije razpusti. S tem bi bil na mah vzpostavljen javni red in mir in vsa zadeva bi bila končana. »Mirovna poga? janja«, kakor jih vidimo v Rimu, bi bila sramota Z4 vsako pravno državo.
Le država, ki zanika samo sebe in meče svoj ugled na cesto, more trpeti mirovna pogajanja te sorte v svojem političnem življenju.
Kar se dogaja sedaj v Rimu, je pač izraz razmer, ki vladajo v Italiji. Itali? janski kapitalizem je v času največje ko? munistične nevarnosti izrabil in izko? ristil mlado gibanje fašizma. Spravil ga je pod svoj vpliv, ga vpregel v svoj voz in pognal v boj proti delavstvu. V njem je videl najboljšega in najbolj pogumne? ga branitelja svojih razred, koristi. Via? da, ki ji je tedaj stal na čelu lisjak Gio? lit ti, je s prijaznim in milim pogledom spremljala delo fašistov. Delala se je tu pa tam jezno, zaradi lepšega se je celo
ogorčila, skrivaj pa je vzpodbujala na vso moč fašistovsko mladino k novim činom. Tako je fašizem rasel, se krepil in končno je postal velijo organizacija, ki je razplet en a po celi Italiji. Postavila se je na lastne noge. Osvobodila se je tekom enega leta svojih prvotnih nod? pornikov in svojih varuhov. Danes se za njihove ukaze in spomine ne briga več. Fašisti hodijo svojo pot in žvižgaj o na vlado in vse svoie duševne očete. Strah pred boljševiško revolucijo je v Italiji zginil, fašisti so kapitalistom m vladi odslužili in vendar se njihova na? silstva in njihovi napadi od dne do dne množijo. Vlada fašistovskega gibanja ne more več obvladati. Dežela potrebuie mir, državo pa pretresajo krvavi boji, ki jim ni videti konca. Bonomi in De Nico; la sta kljub svoji državni moči in oblasti prešibka, da bi obvladovala položaj. Za? to sta morala seči po »mirovnih pogaja? njih«.
Razmere, v katere je zagazila Italija po zaslugi fašistov, so tako resne in ne? varne, Ida sta pozabila Bonomi in De Nicola na ves ugled, vso čast in ves slo? ves državne avtoritete.
To je tudi vzrok, da so socialisti kljub svoji zmagi šli na pogajanja. Kaj jim po? maga pomoč italijanske ljudske stranke, če ni niti ves držvni aparat Italije do? volj močan, da premaga napadalne sile fašizima! Dokler je državna oblast toli? kanj šibka, da ne more izvojevati ugle? da zakonom, na katerih sloni, ie nespa? metno misliti, da bi socialisti s pomočjo kake parlamentarne skupine vrgli ob tla fašiste. Vsaj zakonitim potom tega ne morejo doseči. Zato so morali kljub svoji moči na »mirovna pogajanja«.
Zavedati se moramo, da so fašisti silno oslabili ugled države. Zaupanje v državo, v veljavnost zakonov, v ne^ri? stranost so dni j je uničeno.
V zavest italijanskega ljudstva se je vkoreninilo prepričanje, da so zakoni le še na papirju, da sinejo državljani, če so dovolj močni, delati, kar hočejo. Vsak? do se lahko oboroži, ustanovi lahko tudi lastno vojsko in vprizarja z njo bitke po državi. Tako se je zgodik), da so se začeli pojavljati po celi Italiji ljudski arditi. Listi javljajo, da ustanavlja ta protifašistovska organizacija lastne stot^ nije in bataljone, da je opremljena z vsem potrebnim orožjem, da ima že svo? je brzojavne postaje, skratka vso vojno opremo regularnega vojaštva. Ta nova vojska je ie začela boj proti fašizmu. Njene vrste rastejo z neznansko naglico. V italijanskem političnem življenju se je prikazal najnevarnejši sovražnik fa? šizma. Kakor kaže, se bo postavila ta organizacija v službo socialistov in ko? munistov.
Toda tudi ljudska stranka se oborj? žuje. Poslanec Miglioli organizira v se; verni Italiji bele ardite.
Fašisti se tresejo pred bodočnostjo. Zato imajo tudLoni vzroka dovolj, da silijo na mirovna pogajanja.
Vsa zadeva ni le strankarskega pome? na. Država in vse italijansko ljudstvo zreta z neveselim pogledom v prihodnje dni. Strahote meščanske vojne se vzdi? gujejo na mračnem obzorju. Vsa itali? janska javnost pričakuje z napetostjo izid mirovnih pogajanj.
Mi smo mnenja, da bo ostal mir, ki se sklene v Rimu, za sedaj v glavnem na papirju. Strasti, ki besnijo po celi državi* se ne dajo ustaviti na ukaz. Boji se bodo kljub »mirovni pogodbi« nadaljevali.
Jugoslavija
Romunija in Jugoslavija napoveste
Madžarski vojno v slučaju povrnitve Karla
BELGRAD, 27. Tukajšnja »Tribuna« javlja, da je prišlo med romunsko in jugoslovensko vlado do sporazuma, po katerem bi obe državi napovedali Ma? džarski takoj vojno v slučaju ponovne Karlove povrnitve na Madžarsko. Po iz? javah čehoslovaškega poslanika v Buka? reštu se bo tudi Čehoslovaška pridružila temu sklepu. V tem zmislu so baje ome? njene vlade obvestile budimpeštansko vlado.	__
Čehoslovaška
NoVa propaganda za povratek Karla Habsburškega na ogrski prestol
PRAGA, 29. Slovaški poslanec Hru? šovski piše v listu »Češke Slovo« o novih oripravah na Ogrskem za povratek Karla Habsburškega na ogrski prestol. Bivši ogrski ministrski predsednik Fried? rich, ki je rešil svojo čast v procesu radi umora grofa Tisze, zadobiva v politiki zopet velik vpliv, ustvarja stranko bo* jevnikov in sili Hcrrty?ja, naj odpusti iz armade častnike, ki so proti Karlu. Ogri v inozemstvu, listi, cerkev, veda in do? brodelnost morajo delati za madžarsko stvar. Teleki predava po ameriških vse? učiliščih o zgodovini Ogrske in o starih spominih na Košutovo delovanje. Ma? džarska propaganda je zelo živahna tu? di na Angleškem in Francoskem, kjer sestavljata poslanec Tisseyere in senator De Minzie krožek Ogrom naklonjenih parlamentarcev, ki pojdejo, preden za«
čne krožek delovati, na Madžarsko, da proučijo ogrsko vprašanje na licu me* sta. Odbor društva ogrskih iredentistov je stopil v prijateljske stike z itali j an? skimi fašisti. Načelnike tega društva je sprejel tudi papež.
Ogrska hoče doseči od Zveze naro? dov, da se povratek Karla Habsburškega na ogrski prestol mednarodno prizna, in si prizadeva z vsemi močmi, da bi raz? prava o sprejemu Ogrske v Zvezo naro? dov prišla na dnevni red 5. septembra t. 1. V zmislu par. 2. čl. I. pravilnika Zveze narodov smejo biti sprejete le ti? ste države, ki dajo zadostna jamstva, da bodo odkritosrčno spoštovale medna? rodne obveze. Ogrska pa se je medna? rodno obvezala, da ne bo vzpostavila habsburške vladarske hiše. Čehoslovaška in ves Mali sporazum sta, proti sprejemu Ogrske v Zvezo narodov, dokler ta dr? žava ne reši vprašanja državnega po? glavarja.
Čehoslovaška zbornica
PRAGA, 29. Razprava o finančnem zakonu se je začela. Zasedanje bo tra? jalo do konca prihodnjega tedna. Pre? tres zakona o tvorniških svetih je bil odložen do jeseni.
Stavka čehoslovaskih bančnih uradnikov
PRAGA, 29. Pogajanja med gospodar? ji in uslužbenci čehoslovaških bank so se začela včeraj. Najbrže bo ta spor v kratkem poravnan.
Ne pozabite žrtev v Istri!
Ogrska
Končni rok za izpraznitev zapadne Madžarske določen
LONDON, 28. Diplomatski sotrudnik lista »Dailv Telegraph« javlja, da je po? slaniška konferenca sklenila po dolgi razpravi na izpodbudo predsednika Ja? lesa Cambona, podaljšati Madžarski rok za izpraznitev zapadne Madžarske do 27. avgusta. Anglaške vlada je baje stala na stališču, da se mora izvršiti iz? praznitev takoj. Kot končni rok je bil baje predlagan 18. avgusta. Opozpjalo pa se je z dziige strani na to, da je izbira tega dne, ki je tako blizu dnevu madžar* skega narodnega praznika sv. Štefana, zelo neprimerna, ker bi mogla dati po? vod šovinističnim manifestacijam, kate? re bi mogle imeti za posledico poizkus novega državnega prevrata s strani habs? burgovske stranke.
Italija
Zbornica zaključila razpravo o začasnem proračunu. — Minister za industrijo in zakladni minister obljubljata, da bosta upoštevala vse zahteve. — Valutno vpra? sanje v Zadru. — Pomirjevalen govoj fašistovskega poslanca
RIM, 29. Pred odobritvijo zapisnika zadnje seje je socialistični poslanec Mat? teotti ugotovil, da uradno poročilo ne govori o nekaterih žaljivih klicih, ki so padli tekoan njegovega zadnjega govora
v	zbornici in ki jih je objavil neki list.
Nadaljevala se je nato razprava o za?
časnem proračunu. Socialist Caldara je grajal pomanjkljivosti v vladnem pro? gramu. Poudarjal je, da delavski sloji ne bodo trpeli politike, ki ni politika miru. Pri reševanju vprašanja javnih del in javnih obratov se mora vlada osvoboditi zased zasebne špekulacije. Kar se tiče upanja v prihranke potom uradniške re? forme, si ni treba preveč domišljati. Go? voreč o vprašanju javnega reda, je pou? darjai, da je dolžnost vlade vzpostaviti državni ugled in moč zakona, ne da^bi se pri tem rabila nasilna sredstva. Go? vomik je obžaloval, da ni vlada potla? čila prvih nasilnih korakov fašistovske stranke in je spolnila svoje dolžnosti, še le ko so se postavili proti fašistovskim tolpam ljudski arditi.
Govoril je nato minister za industrijo Belotti, ki je poudarjal, da gospodarska kriza ni pritisnila samo Italije temveč ves svet, da pa že upa v energijo itali? janskega naroda. Opozarjal je na ne? varnost, ki preti erarju, če bo preveč podpiral zadružne organizacije, ker se bo s tem potlačila privatna iniciativa.
Glede vrednostnic na ime je izjavil, da namerava spoštovati sklepe parlamenta. Kar se tiče ugovorov glede vprašanja carinskih pristojbin, je ugotovil pred? vsem, da so bile izdane s kraljevim od? lokom, kar dokazuje, kako nujne so bile. Treba je bilo takojšnjih ukrepov, da se prepreči poplavljenje italijanskega tržišča s tujim blagom, na vsak način pa bo imela zbornica tudi v tem vprašanju zadnjo besedo. Kar se tiče sporov med delavci in delodajalci, bo vlada posredo? vala pomirljivo, toda vsi, tudi delavski sloji, morajo doprinesti žrtve, ki so po? trebne za premaganje teh hudih časov.
Zakladni minister De Nava je otlju? bil, da bo upošteval vse predloge po? slancev, ki so odgovorili na njegov pr?
vi	govor.
Glede izplačevanja vojnih odškodnin prebivalstvu novih pokrajin je izjavil, da se bo vlada točno držala saintger? mainske pogodbe in da je že doprinesla vse mogoče žrtve, da pomaga temu prebivalstvu.
Ker so nekateri poslanci zahtevali, naj se zaključi splošna razprava, je pred? sednik stavil na glasovanje tozadevni predlog, ki je bil sprejet.
Zadreki poslanec Krekich je nato predložil resolucijo, v kateri zahteva, naj se vendar enkrat uredi valutno ? Šanje v Zadru, ker predlagana ureditev bi imela za posledico gospodarski polom Zadrčanov. Zahteval je tudi od vlade, naj poskrbi za ureditev odnošajev med Zadrom in jugoslovenskim zaledjem.
Fašist Goda je pozival sedanjega mi? nistra vnanjih stvari, naj ne hodi po poti njegovega predhodnika, posebno kar se tiče vprašamja luke Baroša. Kriti? ziral je politiko ljudske stranke, ki iz? rablja duhovno orožje za politične na? mene in pozival liberalne stranke, naj sc združijo. Glede notranje politike je iz? javil, da bi Italija rabila moža, ki bi si znal izsiliti spoštovanje vseh strank. V sedanjih razmerah bi imela močno veči? no le koalicija med ljudsko stranko in socialisti. Govornik je priznal, da so si fašisti prilastili državne funkcije in sicer vsled tega, ker jih je država pustila iz rok, toda sistemov nasilja niso vpeljali oni, temveč so se le borili z nasiljem proti nasilju. Govornik na vsak način želi iskren mir. Pošilja pozdrave padlim žrtvam vseh strank in upa, da se bo končno priznalo, da so nad vsemi stran? karskimi boji domovina in moralne vre? dnote, ki se ne smejo potlačiti.
I General Caviglia proti Sforzi Bonomi ju
RIM, 29. Na včerajšnji senatovi seji je imel glavno besedo general Caviglia, ki je orisal vzroke in razvoj spopada
med italijansko vojsko na Reki in itali? janskimi četami okoH Reke. Nato je go? voril o rapallski pogodbi. »Nas in rapall? sko pogodbo bo sodila zgodovina je dejal Civiglia — zato je prav, če se že sedaj ugotove odgovornosti. Rapallska pogodba tvori velevažen zgodovinski dogodek in je zasejala seme za nešteta zla na še preveč rodovitna tla. Z rapall? sko pogodbo so Slovani po dvanajstih stoletjih počasnega napredovanja in šti? rih stoletij bojev z italijanskim pleme? nom dobili v roke uradno listino, v ka? t eri jim je prvič priznano nesporno go? spodstvo nad vzhodno ob al j o Jadranske? ga morja. Moderna zgodovina kaže, kako se Slovani hočejo razširiti na vse strani.«	.
Govornik izraža bojazen, da bo itali? jansko prebivalstvo potisnjeno z vzhod? ne jadranske cbaK, smatra pa, da bodo mogli Italiji bližnji, ugodni zgodovinski dogodki pomagati in popraviti (škodp, ki jo je prizadela rapallska pogodba. Ti dogodki bi se mogli morda tudi pospe? siti potom miroljubne jadranske politi? ke, ki pa bi morala biti drugačna od do? sedanje.
Ko je taka pokazal svoje... prija? teljsko razpoloženje nasproti slovanske? mu narodu sploh in jugoslovenskemu posebej, je general Caviglia prešel na vprašanje luke Baroš. Govoril je, kako je dobil nalog, da izroči D'Annunziju iz? vod rapallske pogodbe. D'Annunzio je vprašal, kaj je z luko Baroš in on mu je odgovoril, da je razvidno iz rapallske pogodbe, kakor je bila objavljena v li? stih in izročena njemu, da tvori reško mejo Rečina in da bi Baroš in Delta mo? rala ostati Reki, ker sta na desni strani Rečine. Vprašal je tozadevne informa cije tedanjega vojnega ministra Bonomi? j a, ki mu je zagotovil, da vprašanje luke Baroša ni še kompromitirano in da je bo morala rešiti komisija, o kateri go? vori rapallska pogodba ali pa predsed? nik helvetske republike. Potrebno je — je poudarjal general — povedati te stva? ri, da se ne bo reklo, da sem hotel koga varati. Če gre za kako prevaro, sem bil varan tudi jaz. Govornik smatra, da je bila klavzula o luki Baroš že vključena v rapallsko pogodbo, ko je govoril z D'Annunzijem. Rajši pa domneva, da minister Bonomi ni vedel za njo, ker drugače bi se mu ne moglo več zaupati in. bi bilo zastonj razpravljati o vladnih izjavah. General Caviglia je postavil se? natu dve vprašanji: Ali mora vlada po? vsem izvršiti, kar je določala rapallska pogodba na dan, ko je bilo njemu, go? vomiku, ukazano, da jo da izvršiti, v kolikor se tiče svobodne in neodvisne reške države? Ali je smel en minister prekršiti, kar ste določili obe zbornici in izpremeniti pogodbo v eni njeni zelo važni točki?
General Caviglia je nato govoril o no? tra, da mora s^nat vsiliti realno izvršitev rapallske pogodbe, kakor jo je on, go? vornik, vsilil Reki. Drugače bi se senat umazal s sokrivdo pri prevari Reke, ker ne sme se zahtevati realne izvršitve ra? pallske pogodbe, kakor je to storil mi? nistrski predsednik v svojih vladnih iz? javah, ko se postopa s skrajno zahrbtno nelojalnostjo nasproti svobodni in ne? odvisni reški državi.
Genral Caviglia je nato govoril o no? tranji politiki, poudarjajoč, da ne bo miru, dokler bodo politične stranke go? vorile o razrednem boju. Potrebna bi bila moralna avtoriteta, ki bi jo imel samo popoln, pošten in odločen mož, ki bi znal vršiti svojo dolžnost brez ozira na svojo politično kariero. Le tak mož bi lahko vsilil vsem strankam svoje sklepe. Smatram pa — je zaključil Caviglia , da sedanja vlada ne samo ne disja ni? kakega jamstva za to, da bi mogla re? siti Italijo sedanjih težkoč, temveč da lc zateguje rešitev.«
Pogajanja med fašisti in socialisti
RIM, 29. Agencija »Štefani« javlja: S pismom z dne 24. julija je naznanila fa? šistovska parlamentarna komisija g. De Nicoli, da mora nasprotna stranka, pre» den se zopet začnejo in mogoče zaklju? čijo mirovna pogajanja, dati nekoliko pojasnil na ta le vprašanja: 1. O pomenu in mejah solidarnosti, proglašene s stra* ni poslanca Modigliani j a, med socialisti in komunisti, kateri zadnji so se izjavili proti pomirjen ju; 2. o eventuelnih stikih med organi socialistične stranke in usta? navljajočo se organizacijo takozvanih ljudskih arditov, ki se širi zadnje čase s j pomočjo mnogih socialističnih organov. 3. o vedenju socialističnih listov, ne iz« vzemši dnevnika, ki s pristranski pisa? no kroniko dnevnih dogodkov in ured? niškimi članki dela splošni položaj še bolj obupen, namesto da bi ga ublaževal.
G. De Nicola je smatral, da se drugo in tretje vprašanje tičeta stvari, ki se bo? do morale določiti pri razpravi o dogo? voru in da ima samo prvo vprašanje zna? čaj predpostavke, tako da je potreben odgovor, še preden se zopet začnejo po? gajanja. De Nicola je zato takoj vpra* šal o tej zadevi poslanca Baccija, ki je izjavil, da bi moral vprašanje, če bi bilo imelo uradni značaj, predložiti vodstvu socialistične stranke. Če pa se predloži to vprašanje v oficiozni obliki njemu, da se tako izogne izgubi časa, je izjavil, da bi mu ne delala nikakih težav pojasni* tev mnenja stranknega vodstva o iz j a*
vah poslanca Modiglianija. Ko mu je De Nicola predložil te dni vprašanje v tem zmislu, je izjavil, da se strankno vodstvo strinja z Modiglianijevo izjavo, ki ni* ma drugega pomena, nego da bi se socia* listična stranka postavila toliko bolj proti fašizmu, kolikor bolj slabotna bi bila napadena stranka, če bi fašizem po? tlačil, ali poizkušal potlačiti z nasiljem prosto izražanje komunističnega ali kakr? šnegasibodi drugega programa.
G. De Nicola je sporočil dobesedno Baccijevo izjavo komisiji fašistovske parlamentarne skupine. Poslancc Giu? riati mu je nato naznanil, da je vzela komisija to izjavo na znanje, tako da se incident ni več ponovil. G. De Nicola ni smatral za potrebno izročiti pismo od 24. julija vodstvu socialistične stranke in je zopet začel pogajanja ob iskrenem so* delovanju z obeh strani.«
Novi ameriški poslanik ▼ Rimu.
RIM, 29. Včeraj je nov? poslanik Zedinjenih držav v Rimu g Child predložil italijanskemu kralju svoja poverilna pisma. Novi ameriški poslanik se je pripeljal v kvirinal z vsem osob-jem poslaništva. Pri izročitvi poverilnih pisem je imel kratek govor, v katerem je izrazil svoje zadoščenje nad tem, da mu je bila poverjena služba poslanika v Italiji. 2eli, da bi odnošafi med Italijo in Zedinjenimi državami postajali vedno boljši in prisrčnejši. Kralj se je pogovai-jal z novim ameriškim poslanikom kake pol ure, nakar mu je g. Child predstavil osobje svojega poslaništva.
Gornja Šlezija
Grožnje generala Hoferja
BERLIN, 29. Wolffov dopisni urad je objavil sledečo noto: Nekateri inozem* ski listi so objavili poročilo iz francoske? ga vira, v katerem je rečeno, da je ge? neral Hofer izjavil na nekem sestanini častnikov, da bo vdrl z vsemi svojimi četami v Gornjo Šlezijo, da bo potolkel Francoze in prepodil Poljake črez mejo, ako bo odločitev zaveznikov nepovoljna za nemške interese. Ta domnevna izja?= va je igrala gotovo vlogo pri francoskem koraku od 16. julija. Vsled teag je mi? nister Rosen vprašal generala Hoferja pojasnile. General Hofer je rekel, da je omenjena vest popolnoma izmišljena.
Gpš&a
Grki o svojih zmagah
ATENE, 28. Ministrski predsednik Gunaris je poslal vladi poročilo o blisko? vitem napredovanju grške ofenzive in o njenem sijajnem uspehu. Grške čete, pravi poročilo, so pokazale takšen nolet in takšno bojevitost, da jima ni primera. V dokaz temu navaja Gunaris dejstvo, da je neka divizija prehodila v enem dnevu 55 kilometrov in se je še istega dne zmagoslavno udeležila bitke. Ista divizija je prehodila dan prej 40 kilome? trov. Turška armada je zmrvljena, dočim je stanje grške armade sijajno.
ATENE, 28. Vojni poročevalec lista »KatMmerini« opisuje zasedbo mesta Kutahije. Turkom — pravi dopisnik — so rekli kemalisti, da jih bodo Grki po? klali. Vsled tega so Turki v Kutahiji pre? bili prvo noč grške zasedbe v smrtnem strahu. Drugi dan ob 2 sta vkorakala v mesto grški vrhovni poveljnik in presto? lonaslednik s celim glavnim stanom. Ljudstvo ju je z veseljem pozdravljalo in to veselje je razumljivo, ako se pomi? sli, da je to prebivalstvo živelo zadnji dve leti v večnem strahu. H generalu Pa? pulasu je prišlo odposlanstvo turških ve? ljakov pod vodstvom župana Hadži Hussein Effendija in mu je zagotovilo pokorščino prebivalstva. General je od? govoril, da bo grška uprava pravična in da bo ščitila vse državljane brez raz? like. Grška armada je zasedla Kutahijo — je zaključil general Papulas — brez grabežljivih namenov in brez maščeval? nosti. Vsako pritožbo mi boste nazna? nili in krivci bodo kaznovani, naj bodo kdorkoli.	/ "
Turki o svojem porazu.
CARIGRAD, 28. Iz Angore poročajo, da podal Fevzi paša v angorski narodni skupščini dne 23. julija nekoliko izjav o dogodkih na bojišču v Mali Aziji. Že 14 dni — je rekel — traja grška ofenziva, s katero bi sovražnik hotel obkoliti obe krili naše armade in udariti Turkom za hrbet. Toda njegovi napadi so zadržani. Na ši protinapadi pri Eski Sehru so bili v začetku uspešni, toda pozneje so se Turki morali umakniti, ker je sovražnik pritiskal na turško levo krilo, in so zasedli nove položaje vzhodno od Eski Šehra. Prvi sovražnikov polet je začel pešati in naša vojska, pojačena z novimi divizijami, bo prizadjala Grkom smrtni udarec. Zraven tega je Fevzi paša odločno zanikal grške vesti, čes da so Grki ujeli 30.000 Turkov.
0 zadružnem kapitalizmu
V vašem cen j. listu z dne 22. t. m. ste priobčili po »Goriški Straži« članek pod naslovom »Zadružni kapitalizem«. Do? volite mi, da pripomnim k članku nekaj svojih misli. Potrebno se mi namreč zdi, da se zadeva pred javnostjo razčisti.
Najprvo o sprejemanju članov:
Glavni namen zadružništva je poma* gati malemu človeku: (kmetu, malemu obrtniku in delavcu). Ako se tedaj zdru? ži 15 ? 30 zidarskih mojstrov in delavcev v »stavbinsko zadrugo«, ki z vnemo de* la ter si zna ustvariti potrebno gospodar* ško podlago, moramo tako »zadružno podjetje« samo pozdraviti. Priznati }\
tucfi pravico -đa 9 skupnfan^ j čistiti zadružne pojn£
moramo v— ------------_ ,
lom * pridobljeno zadruzno premoženje samostojno upravlja. K temu spada tudi pTavica/da nove člane sprejema ali ne.
Zakaj bi n. pr. taka »zadruga« ne smela odkloniti ljudi, ki so ji pri ustanovitvi delali težave, ali nergače, ki jih pozna,
da so samo zdražbarji brez zadruznega duha, ter špekulante, ki so bili prej za* đružništvu nasprotni, a bi sedaj radi se* dli v toplo gnezdo, ko sta spretnost in podjetnost pomagala »zadrugi« na noge r
Živimo še v dobi privatne lasti: ako se sme posameznik brez socialnega greha truditi, da si ustvari čim boljšo eksisten* co, se tudi taki »zadrugi« ne sme očitati, če si poštenim potom pridobi premaže* nje! Ali je potem socialno pravx.io, cs se pri sedanjih razmerah zahteva od »za* druge«, da naj svoje skupno premoženje brez odškodnine razdeli med novo pri* stopivše člane? Ali bo tak nov član, ki je medtem mogoče izven »zadruge« napra* vil lepe zaslužke, iste razdelil ah podani
ezadrugi«?	.	.
Brezdvomno je tudi, da mora zlasti pri produktivnih »zadrugah« vladati ne* ka stalnost v vodstvu in celotni upravi, ako hočejo uspešno delati. Čeprav smo vsi zidarji, vendar nismo vsi enako spo* sobni za strokovno ali trgovsko vodstvo ali pisarniško delo. Za pravilno m koli* kor mogoče trajno razdelitev poameznih poslov in del je potrebno, da se člani medsebojno docela poznajo in si za? upajo. Pri valujočem številu članov je pa to nemogoče. Vsak dan lahko pnsto* pi toliko novih članov, da prevrnejo ce> lotno notranjo organizacijo. S tem pa pride podjetje na peščena tla in mora iti
P°Ce upoštevate še razne človeške sla* bosti kot nevošljivost, sebičnost, časti* hlepnost, nezaupljivost in druge čedno* sti, ki jih imamo kljub »zadružnemu duhu« več ali manj vsi, potem lahko še bolj spoznate, kam mora dovesti »za* dru^o«, če je siljena, brezpogojno spre* je ti za člana vsakega, ki to zaprosi^ sa* mo če ima tisto gotovo malo svoto hr na razpolago! Ali se na značaj človekov res ni treba nič ozirati? Ali bi tem potom v naših »zadrugah« lahko ne zagospodo* vali naši drugorodni sodržavljani? Ali moreš biti samo potom ene gotove »za* dru^e« zveličan? Če si se prepričal iz
nost z zdravo zadružno mislijo in jim dati krepko podlago v skupni orgfl*
nizaciji!
v Trsta.	Prtditliik
Pošte« hranflaica. Višje poštno is brzojavno
ravnateljstvo naznanja: Od I. avgusta t. L dalje bodo spodaj našteti poitni uradi sprejemali ▼loge na hranilno knjižico: Trbiž (glavna poŠta), Sv. Lucija ob Soči, GradiSka, Matulje, Za-graj, Pula 3( Nabrežina 2, Labin j, IL Bistrica, Cerkno, Milje, Vipava. Skedenj, Trst 13, Kozina, Sv. Ivan pri Trstu« Komen, Opčine, Bovec, Ronki, Brioni, Kanal, Rajbl n Trst 12. — Trst, 28. julija 1921. — Komisar Pascob.
Iz tržaškega žhrtienia
Dva slučaja blaznosti. Pred snočnjim okoli
21. ure je bil g. Treves telefonično pozvan neko zakajeno krčmo v ulici Crosada, kjer s
ljanskem kopališču jopič v
Triavez je moral v sami srajci prijaviti tatvino \ i ^ ^	pričakujemo, da v
policiji.
Domače vesti
NaSi poslanci so vsi ▼ Rimu in sicer Podgoi-
nik in Lavrenčič že od začetka tega zasedanja. Sček se je odpeljal proSli pendeljek, a Wilfa»t ki je v sled bolezni par dni ležal, v četrtek.
Pred koncem ledjedelske obrti na Primorskem. Kriza, v kateri se nahajajo ladjedelnice na Primorskem, je stopila v odločilno dobo. Pred enim tednom so skrčila ravnateljstva ladjedelnic delavnike od 6 na 4 dni v tednu. Delavci so sprejeli to žrtev meneč, da bo ostalo----------,--------
pri tem in da se bedo na ta način resile lad)e- J j-€ nahaja! 29 letni Dan Prot, doma iz fcardmij* delnice, v katerih je zaposlenih okoli 10.000-^ je dajal o dsebe razne znake blaznosti. Ne-oseb. Toda skrčenje števila delavnikov ni bila j srečneža so odpeljali v opazovalnico mestne nikaka operacija, s katero bi se rešilo življen- bolnišnice.
ie naSim ladjedelnicam, temveč je bilo žalibog — Tudi Josipu Galliju, doma iz Benetk, sc le predhodno znamenje sploine krize vsega jc zmešala pamet Odpeljan je bil v norišnico, organizma ladjedelske obrti na Primorskem. ^	...........
Pred včerajšnjim so se vršila v prostorih zveze industrialcev važna posvetovanja o položaju v ladjedelnicah. K tem posvetovanjem so bili povabljeni tudi zastopniki obeh tržaških delavskih zbornic. Ravnatelji posamezna ladjedelnic so podali natančna poročila o splošnem položaju. Sliko razmer ki so jih orisali ravnatelji v svojih poročilih, je zelo žalostna. Ladjedelska podjetja trpijo na velikem pomanjkanju kredita in denarnih sredstev.
To je bil baje glavni vzrok, radi katerega se je skrčilo število delavnikov. Podjetja bi imela na ta način okoli 700.000 lir manj stroškov aa teden. Kjub temu prihraaku pa bi ladjedelnice ne mogle izhajati brez posebne pomoči s strani vlade Ta pomoč bi morala priti v dveh oblikah. Znani Belottijev zakonski načrt o trgovski mornarici bi se moral spremeniti s posebnim o žirom na izjemni položaj primorskih ladjedelnic nasproti ladjedelnicam v kraljestvu in zraven tega bi morala vlada dajati primor«-skim ladjedelnicam stalno podporo v denaraih sredstvih. Odposlanstvo primorskih ladjedel-cev, ki je bilo te dni pri vladi, ni še izdelalo svojega poročila. Uspehi ali neuspehi tega odposlanstva bodo imeli odločilno važnost za bodočnost primorskih ladjedelnic. Pri sedanjih razmerah se bo delo — po mnenju industrialcev in ravnateljev ladjedelnic — moglo nadaljevati kvečjemu še en teden ali dva.
Tudi delavstvo pričakuje in se zanaša na pomoč od vlade. Ali bo vlada v stanu storiti kaj, kar bi zaleglo, ali ne, bo pokazala bližnja bodočnost Gotovo je, da bo skušala v najslabšem slučaju podaljšati življenje vsaj nekaterim ladjedelnicam, izključeno pa je, da bi mogla nvf'raviii lcrizn orimorsicin la-
da govori kaj takega — orožnik? Ljudstvo t® do grla sito tega samovoljnega nastopanja in želi miru.
V medeno, 31. L m. ob priliki otvoritve vodovoda v Kojskem se bo vršila: 1. Tombola (činkvina 100 lir, I. tombola 250 lir in II. tombola 150 lir). 2. Srečkanje in ples. Cisti dobiček je namenjen istrskim žrtvam.
Odbor kojščanskega vodovoda.
DAROVI
Prof. Kenda je daroval 10 lir za ^Podporni sklad» akad. fer. društva «Balkan» kot kazen, ker jo je lomil kot «kontrapika:>.
ZA «KMETSKI DOM» so darovali:
Zlobec Josip L 20, Babič Ivan (Vanganel) L 20, Krmac Ivan (Vangane!) L 20, Kalajevič L 200.__
Pspca?sSvo in p^^rji
Pozor! Za vse!	^ » o
Dobro je bilo in zakaj bi ne bilo še bolje 7 Čudimo se, da nič ne čujemo, kaj in kako jc 1 zunaj po deželi. Vročina je sicer huda in člo-
Taiviaa v kopel*L Neznani tat je odnesel včeraj zjutraj 32 letnemu Juriju Jnaveiuv vcku sV dremlje kar tako sredi najlepšega po-
VOJNA ODŠKODNINA. Pisarna o<3v. Trotts-Garabello v Gorici, Via Manzoni 11 sprejme vsako likvidacijo vofne odškodnine, za pr«* mičnine in nepremičnine.	1333
ORKESTRON pripraven za plese in koncert«* malo rabljen, edini v Trstu se proda po znižani ceni. Via della Fornace 2.	1332
PENZIONAT za deklice. Vila PIonerstifkin& Učni in zdraviliški dom. Nadaljevalni tečaj. Tečaji v jezikih, glasbi, kuhanju in gospodinjstvu. Meran • Obcrnais (južno Tirolsko}, Krasna lega. Dobra preskrba. Pojasnila dafa M. Chr. Aucr, voditeljica.	1317
PRODAJE se kuča na Voloskom sa tri stana^ dućanom, pekarnem i slastičarnom na glavnoj cesti u sredini mesta, zatim štala i dvo* rište te posebna konoba. Primila bi se tako-djer zamena sa drugim posjedom u Ljubljani, Spljeiu ili na Sušaku. Obratiti se u pokarnu k. br. 19 u Voloskom. Posrednici isključen?.
1330
! poldneva, ali da bi se spalo tjavendan, to ven
izvemo veselo novico, kako se je tu
kratkem ali tam
Krvav dogodek na obrežju Nazarija Saura. j ZOpet prebudila naša pipčarska družba. Poka-
vlada končno ozdraviti krizo
----------------.. ^ je delnic. Predvsem se nahajajo italijanske fi-
procvita »zadruge«, pri kateri so tveji Sfr; nance še vcdno v zelo slabem položaju in vla* sedje, da je zadružna misel zdrava, a ti ne ^ mogla dovoliti primorskim ladjedel-radi lenobe ali brezbrižnosti nisi njen t nicam bogve kakšnih ugodnosti. Drugič im* član potem ne jezikaj, temveč pojdi na vlada na Primorskem ogromne stroške za ob-rielrV in us^novi novo slično »zadrugo«! novitev, ki se ne more več odnašati iretuc — A 5J ZhiZn dnhičkov-	to J*e glavno — 50 Pomorske ladjedelnice
Glede delne dobicKOj^	izdubile tisto veliko važnost, ki so o imele
Zadružništvo nima namena ustvarjati Ml svctovno voino, ko so bila edine delavni-
dobičkov. Produktivne »zadruge« naj n. pr. omogoeujejo članom pošten obsta* nek, varujejo pa naj tudi konsumenta pred izkoriščevanjem kapitalizma. Zato zadružništvo dccedaj ni poznalo dobic* ka, ki sedaj nekaterim tako meša pojme: eventuelni dobiček se je prištel k zadruž* nemu premoženju. Ker živimo v nestal* nih razmerah in se gospodarske vredno* te zelo spreminjajo, je gotovo pravilno, te si zadruge osnujejo s poštenim delom primerne reserve za vse slučaje. Ravno tako ne more nihče oporekati, če si »za? družno« podjetje s pomočjo primernega dobička ustvari večjo produktivno zmoz* nost, ter svoj delokrog v korist konsu-menta čimbolj širi. Govoriti pa in misliš ti samo na razdeljevanje dobičkov se pra* vi vlačiti zadružno misel na stranpeta. Tudi če se izvedejo vsi v članku »Go* riške. Straže« navedeni predlogi, bo še vedno veliko Ij-udi, ki bodo imeli stike s kako »zadrugo«, pa ne bodo njeni člani.
Končam: Stavbinske zadruge rastejo kakor gobe po dežju*. Nezmerno misliti, da so samo plod zadružnega duha. V pre* težni večini so porojene iz povsem dru» gačnih nagibov. Zato nisem nameraval s temi vrstami ene ali druge zagovarjati. Tudi ne trdim, da pri eni ali pri drugi ni premalo zadružnega duha. Brezdvomno so pa to važne gospodarske organizacije, ter jih mora pravi in praktični zadrugar presojati z najrazličnejših vidikov. Ako nočemo, da bodo te »zadruge« samo muhe * enodnevnice, potem moramo raz*
Včeraj ponoči okoli 12*30 sta stala na obrežju Nazarija Saura dva brigadirja, h katerima se je pridružil pomorski kurjač Silvan Nelli, ki jje začel vpiti proti njima, da je anarhist itd. Brigadirja sta mu vsled le ialitve napovedala aretacijo ter ga hotela odpeljati na policijo. Ali kurjaču ni bilo to po volji. V divji razjarjenosti je mlatil okoli sebe in se hudoval nad brigadirjema. Ko sta videla brigadirja položaj, sta začela enegiČno ravnati: eden izmed njiju je ustrelil v zrak, da bi poklical pomoč. In res je prihitelo na pomoč nekaj orožnikov, da bi ukrotili razjarnega kurjača. Toda tudi ti niso ukrotili kurjača. Da bi moža pomirili in ustrašili, je potegnil eden izmed mož postave iz žepa samokres ter hotel ustreliti v zrak. Ali nesreča je hotela, da je zadela krogla kurjača v trebuh. Odpeljan je bil v nevarnem stanju v mestno bolnišnico, kjer je zjutraj ob 11. uri umrL
Ukradeni dragulji Pred snočnjm so vdrli neznani tatovi v stanovanje trgovca Salvatorija Osma, v ulici Becchcrie št 17 in odnesli za 10.000 lir raznih draguljev. Tatvina je bila jav-jena policiji, k izasfeduje predrzne tatove.
Vdova Margerita Liebmann-Zabban is poročevalci Vdova Margerita Lebmann-Zabban, o kateri se piše te dni po tržaških listih na dolgo in široko, se je naveličala odgovarjati raznim poročevalcem listov, ki so prihajali ob vsaki uri na nje dom ter jo radovedno povpraševali:
«Gospa Liebmann! Še po neke informacije sem prišel. Kako je bilo to . . . kako drugo?» Gospa je odšla pred včerajšnjim zjutraj v Por« torose. Pred odhodom je še šla na policijo ter izjavila, da da 10 od sto onemu, ki bi prinesel na svetlo ukradene dragulje.
žite, da smo živi!
Sporočamo ponovno, da se je naše delovanje razširilo v toliko, da se bodo nabrani darovi uporabljali za podporo našega narodnega šolstva, kjer bo potreba največja, v mestu ali na deželi. Prejeti darovi in podeljene podpore se bodo izkazovale v našem osrednjem glasilu c. Edinosti*.
Naš cilj je torej splošen; zato pa tudi pričakujemo splošnega sodelovanja.
Začnimo! In povsod!
« * *
Zbirka: Zdravko od veselja, da se stvar dobro začenja 100.— (č. čl.), Lipetov 5.—, Ro-janec 15.— in povrhu iz nagajivosti še — 25, Jorba 10.—, ta stari 10.—, mali breg 8.—, Dre|-ček 1.—, Jaka 1.—, Bertll.—, France 5 —. Carga 4.—, Bedrich 5.—, Francelj 1.—, Orehek 10.—, Tonček 1.—, Zorko 3.—, Cirila, da bo bolj okroglo 20.—; skupaj L 200'25. Naloženo na TOZ 6065.
ILIRSKA BISTRICA. Novo ustanovljena lekarna, zaloga skušenih domačih in tujezem-skih zdravil in specijalitet, nahaja se nasproti hotelu «Ilirija».	1251
PRVOVRSTNA francoska zavarovalna družba proti požaru išče potnike-akviziUrje za slovenske kraje Goriške. Najboljši pogoji. Službe primene za bivše finančne stražnike ali orožnike v pokoju. Ponudbe na upra\Mii-štvo pod «Akviziter».	l31^
LISTNICA UREDNIŠTVA
Gos?, tehnik M. Anžlovar naj naznani svoj naslov gosp. Resu.	_
r__________rojno,
ce te vrste za vso srednjeevropsko ladjarsko industrijo. Tržaške ladjedelnice so bile tedaj brez konkurence, dočim morajo sedaj konkurirati z drugimi italijanskimi ladjedelnicami. Vsak napredek primorskih ladjedelnic je vsled pomanjkanja zunanjih naročil le na škodo drugim italijanskim podjetjem te vrste. Od tod tudi propaganda proti povzdigi naših ladjedelnic, ki so jo omenjali te dni nekateri tukajšnji listi in ki bo skušala vplivali na vlado. Ako pomislimo še na nenaravni položaj, v katerem bi se nahajale primorske ladjedelnice, ako bi morale živeti le s stalno podporo vlade, pridemo do zaključka, da je položaj naših ladjedelnic skoro neozdravljiv
Šentjakobski «Soko!» spt. Pred zažigom "Narodnega dorna» je obstajalo pri Sv. Jakobu telovadno društvo «Sokol», ki je bilo poznano radi svojega častivrednega delovanja daleč na okrog. Toda takoj po zažigu ^Narodnega doma* so vsa tukajšnja kulturna društva zaspala in med njimi tudi šentjakobski «Sokol». Sele po dolgem času so se zbudila iz spanja pravičnega nekatera društva, ki delujejo sedaj z največjo vnemo, da nadomestijo kar so v času po požigu »Narodnega doma» zamudili, samo šentjakobski * Sokol« mora biti zadnji. Zakaj ne deluje, ko delujejo druga sokolska društva, kakor n. pr. rojanski * Sokol» in drugi. Samo na ti dve vprašanji naj odgovori. Druga vpra» Sanja bom slavil prihodnjič.
Alfa, član «Sokola».
Dramatični odsek ^Ljudskega odra* na Koe-toveljn naznanja slavnemu občinstvu, da se prenese dramatična prireditev «Veleja»f ki je bila napovedana za 31. julija t. L, radi prevelike vročine na nedoločen Čas.	Odbor.
V nedeljo, 31. L m. se bo vršila ob 9 zjutraj' v društvenih prostorih tU Rafiiaeria it. 7 važna
Vesti Is Goriške
Iz Kojskega. V Kojskem so zgradili nov vodovod, ki jja bodo v nedeljo slovesno izročili svojemu namenu. Zato bo dne 31. t. m. to je v nedeljo, velka slavnost v Kojskem, ki se je "bodo udeležile višja in nižja oblastva, svirala bo godba, pobiralo se bo za vaške reveže. Upamo, da se bodo KojšČani tudi ob tej priliki trdno zavedli svoje narodne zavesti in ne bodo storili ničesar, kar bi jim ne bilo v čast. Tudi upamo, da se bodo spomnili ob ti priliki isti-skih žrtev. Na tem mestu gre vsa zahvala onim ki so pripomogli do tega, da se je ta vodovod dogradil; bil je zelo potreben.
Iz Ljnbinja pri Tolminu. Veselica, ki se je vršila pri nas v nedeljo, 17. t m. se je jako do-t>ro izvršila. Udeležba je bila velika. V prvi vrsti gre čast in zahvala gdč. Olgi TorkareivI za njen trud, ki ga je že pokazala pri istotako dobro uspeli iolski veselici.
Ukradeno dvokolo. V nedeljo, 24. t m. fc bilo v Batujah v gostilni Bavčarju Fr. iz Sela ukradeno dvokolo. Zadeva je naznanjena. Svetovati bi bilo, da bi se v slučaju, če se najde tat, ne poravna to kar natihoma kot v enem takem slučaju pred dvema letoma. Kaznuje naj se po zakonu, sicer ne bo konca podobnih grdih tatvin.
Iz AvS nam poročajo, da so baje otroci metali kamenje na kopajoče se vojake. Vojaki P? so trdili, da so padli proti njim streli. Tukajšnji podporočnik je začel grdo nastopati, dvignili so celo preiskavo, klicali orožnike, postavia straže in patmlje, preiskali par hiš, aretirali .dve osebi itd. Smešno se je zdelo to počenjan-'je Avčanom, ko so vedeli, da se ni zgodil noben zločin. Izve pa naj celi svet, da se podporočnik zelo grdo vede in da je želja vseh, da ga odstranijo. Tudi je neki orožnik vpričo njega dejal, da bo dal zažgati vas. Ali je prav.
Borzna p9FGcii@«
Tečaji:
Trst, dne 29. julija 1921. ............
i -
............
............^
, , , • ........
............ jO?
............
• »•*««•***••
............SiS
.............ini
...............
Jadranska banka ...........
Cosulich.....* t •
Dalmatia...............
Gerolimlch ..............
Libera Triestina
LIoyd .. ...............
Lussino
Martinolich ..............
Oceania
Premuda , , • ............
Tripcovich
Ampclea...............
Cement Dalmatia...........
Cement Spalato ...»...... . •
Tuja valuta na fržaSkem trgtu
Trst, dne 29. julija 1921
avstrijsko-nemške krone ••••••
češkoslovaške kroae.......
dinarji .............
leji ...............
marke •••••••••••• *
dolarji .............
francoski franki švlcirski franki angleški funti papirnati angleški funti, zlati •••••••
napoleoni
Švicarski tečaji. 2ENEVA, 28 Lira 25'40, marka 7'62, avstr. krona 0'70, angl. funt 21*805, fr. frank 47*10, dolar 6'0S50.
ABSOLVENT IL trgovske šole, vešč več jezikov v korespondenci kakor tudi v tesno-pisju, išee primerne službe. Ponudbe pod «Absolvent* na upravništvo »Edinosti^.
" 1321
KOVAŠKI pomočnik se sprejme na deželo. Plača po zmožnosti. Naslov pri upravništvu.
13 24
ZLATO in srebrne krone plačjm več kot drugi kupci. Albert Pcvh, ucar, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga).	25
POZOR! Srebrne krone in zlato po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bellcli Vita, Via Madonnina 10, L	38
Milili m Trst - VolesRa - Ka
Urnik od 1. julija 1921
Ur
Tja
ODHOD
li.iO —
3 —
. 28.50 - 21) 50
. 55.--5«.—
. 29-- 30.—
. 30.25— 31 — . 23.30 — 23.50
. 1S2.-1P4.—
. 386.--393.—
. 84.75 - 85.—
. 9^.-100.—
. 81.--82 —
HULI ©CiLUSi
se računajo po*20 stotlnk beseda. — Najmanjša pristojbina L 2*—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'— Kdor išče služba- plača polovično ccco.
LESENI bednji, ki so se rabili prej za olje, sc prodajo^ Naslov pri upravništvu.	1331
44 LETEN vdovec, samostojen obrtnik, želi znanja v svrho ženitve s pridnim dekletom, starim od 32—38 let. Samo resne ponudbe pod »September* na upravništvo.	1329
KROJAČNiCA Avgust Štular, ul. S. Francesco D Assisi št- 34, III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu.	23
3.80 6.90 7T.0 8.75 9 45 10 20 11,05 12.— 13 — 13.55! 14.551 16.15 16 75 11.T) 20.50 21 G0 22.25» 23.—
25.35
28.35
7.— 7.40 8.10 S15 8.25 8.35 8.45 8,50 9.— 9.10 9.15 9.30 9-45 9.50 10.— 10 20 10.30 1035 1045 11.— 11.15 11.45
$ Trst (P. Oberdan)
Bazovica.....
Kozina-Hcrpeljc Tub'.e ......
Materija.....
MarkovŠčina . . .
Gradišče.....
Obrov • • • • •
Hnišica.....
Podgrad . • • ■ • Račiće »••■•• Starad
Pasjak ......
Š.Hpjane.....
Rupa ......
Permani .....
Jurdani . . . . . Jušići
Matulje.....
M)
Seka (Ttg Llattisti)
jNazaj]
Lir
■^8.35 25.05 22.35 20.45 20.20 18 70 17.85 1(1.95 16 05
12-— 11.25 i 11.-10.50! 10.40, 10 301 10 20; 10.10 0.05! 0.-
9.55 H 14.25 9.45 || 13.25 9.i5 u li. 9.05, 11.05 K.'O 10.— 8 30! 7.25 8.20! G.15 8.C5' 5.40 8.-1 4.30
, 7.30 ij 3.—
Sil 7.-j -
Trst Podgrad
Lir
3.80 690 7 50 8.75 9.45 10 20 11.05 12.— 13.—
Tja
OBHOD
16.30 17.10 17.35
17	50
18	— IS 10 18.20 18.25 18.30 1S.40
Trst (P. Oberdan Bazovica .... Kozina-Herpclje
Tubi j c.....
Materija .... Markovščina . . GradiSče .... (.'brov . . • • • Hrušica . . . . Podgrad . • . •
j| Nazaj
930 Ifl3.-
K
9. -- | 8.10 ! 8 25 | 8 15 ; 8.05 I 7,50 | 7 45 i 7.4) 7 30 :
10 -JO 7.50 6.G0 5.35 3.85 3.— 210 1.20
Poni-ISTEK
Rene Thevenin.
|@!@ini malik
PRVO POGLAVJE.
T v.-

Malik na razstavi.
—	Gospod profesor » > .	•
—	Kaj je?
—	Onr gospod je tam * * •
—	Kak gospod? ,	. .
_ Oni, ki je prišel že dvakrat.
—	Zopet on? Kaj pa hoče pravzaprav?
—	Hoče na vsak način govoriti z gospodom profesorjem.	J "
—	Njegovo ime?	*
—	Ni mi ga povedal.
—	Treba se mi bo vendar odločiti, da ga sprejmem, ker me drugače ne bo pufttil pri miru. Ste li res gotov, da ne gre za kakega mojega kolego ali učenca?
_ Brezdvomnol Gre za osebo, ki je nisem
videl še nikoli tukaj.
_ K vragu s takimi nagajivci! In ravno sedaj, Ko imam toliko opravUa! Pustite ga, naj vstopi, tako se ga rešim enkrat za vednol
—	Dobro, gospod profesor!
Sluga je odšel, toda kmalu se je vrnil — Oprostite — je dejal — smem li Vas nekaj vprašali?
—	Kaj?	v,
—	Ste li Vi premaknili maHka?
—	Malika?
—	Da, vzorec it 16 v tretji omari.
—	2eleznega. malika?	-
—	Da, gospod profesor.	' Vv
_ Jaz se ga nisem dotaknil. Čemu me to
vprašate?
_Zato, gospod, ker je bil do snočt le ▼
levem vogalu omare« na lesenem podstavku« kakor vedno, odkar je razstava odprta . . . Dav pa sem ga našel poleg podstavka in obrnjenega proti oknom.	_
_Kako se je moglo to zgoditi?
—	Ne vem, gospod profesor.
_Zapirate li vedno vbodna vrata po Vašem večernem obhodu?
Ne samo da zapiram vhodna vrata, temveč so tudi ključi omar le ▼ rokah gospoda

profesorja in mofih. Veste razen tega, da imajo omare zaradi dragocenih zbirk, ki so v njih zaprte, ključavnice na črke, katere poznava samo mi dva.
—	Toda malik se vendar ni mogel premakniti sam
— Gotovo ne, gospod profesor, vendar pa se je premaknil: to vem gotovo.
—	Ste li ga pustili v novem položaju?
—	Ne, g. profesor, postavil sem ga na prejg-nje mesto.	_ . _
—	Ah 1 In niste zapazili nič drugega? So li bili vsi vzorci na svojih mestih? Razen malika ni bilo nič premaknjenega?
—	Prav nič. Kakor si morete misliti, sem pregledal dvorane zelo točno in videl, da je bil premknjea samo malik.
—	Kaj hočete, prijatelj moj? ne vem, kaj se je zgodilo, morda je stvar povsem enostavna: malik je zelo težak ki gotovo ni imel pravega ravnotežja na podstavku. Promet na uh«, gibanje krčij r razstavni galertp« udarec ob omaro, ali p« kako drago naravno gibanje je bilo vzrok, da se je premaknfl: evo, to je vse. i o je edino raslaganje, ki ga norem najti.
_ Tako mislim tudi jaz, gospod, toda mi-
lili
siti sem tudi, da ste morda Vi, gospod profesor, hoteli proučevati vzorec. Evo, zakaj sem Vas prišel vprašat.
—	Ne, jaz se nisem dotaknil ničesar. Tedaj se zagotovite, da stoji malik dobro na svojem mestu, tako da ne more pasti ker gre za zelo dragocen predmet in bi nikakor ne hotel, da se pokvari.
—	Poskrbel bom, gospod profesor, bodite le brez skrbi) Smem li sedaj pustiti gosta, da
vstopi?	_
_ Res, pozabil sem bil že nanj! Da, da, naj
le vstopi, ga bom že odpraviL Toda kaj more
hoteti od mene?
Kmalu nato so se vrata odprla« neznanec je vstopil, se priklonil in rekel:
_ Imam li' čast govoriti z gospodom Mavn-
erjem Tarnievom, ravnateljem etnografske
—	Stoji pred Vami — je odgovoril profesor
_ izvolite sesti. Neznanec je sedel. Profesor
ga je radovedno promatral. Velika razlika je
bila med tema možema, čeravno sta bila oba
okoli štiridesetih.	_
Dalje.
ALOJZIJ PGVH
Trst, telefon štev. 3-29 Pl?zza Garib&ldi 3 (stij Barfon)
Največjo izbero daril za birmo dobite samo v trgovini Piazza Garifcaldi št. 3, (prej Barriera)
semenj dne 27,
v Istri naznanja, da se pričnejo od generalnega civilnega komisarijata za Julijsko Benečijo dovoljeni
mesečni semnllzfineia 8.ooSustatK
Semenj se bo vršil dne 8. vsakega meseca.
V	slučaju, da pade ta dan na praznik, se vrši semenj prihodnji delavnik-
V	mesecu novembru se bo vršil
62;
„ BANKA
n mmTm iT« m pod nuMinii mi|»**7rst*m-
1 temi Celje. Ditaik. Kotar, Kranj, LluH i Dona. Marmor, HtM Opatija, lm)m
spjeina vloge no
Prevzema vse bančne posle

najugodnejšimi pogoji

j _
I Poslovne zrczezoseml vetliml Kiallotn-lnlnozemstoa
lii