Leto XIII. Štev. 91 TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28 6? POSTNI ČEKOVNI RaCUN 11.409 Maribor, petek 21. aprila 1939 NAROČNINA NA MESECi Prejeman * opravi ali po poSti 10.— dio. dostavljen na dom 12.— din. tnjina 25. - din Cena din 1-— Nemške kombinacije o Gdansku Nemčija in Romunija — Madžarske revizionistične zahteve zadeva samo Madžarske in Romunije — Dem ntirana vest o Gafencovem posredovanju med Poljsko in Nemčro — Nemčija bi hotela z Gdanskom preizkusiti vrednost poi.sko-angleške zveze V zvezi z obiskom romunskega zunanjega ministra Gaienca v Berlinu so se razširile v Javnosti najrazličnejše kombinacije, ki odkrivajo vsaj deloma nemške namere glede nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanj. Vendar so bile nemške verzije doslej v vseh glavnih točkah demantirane tako z romunske kakor tudi s poljske strani. Iz vseh verzll pa vendar Izzveneva, da zanima Nemčijo trenutno najbolj Gdansk. D1ETRICHOVA IZJAVA BERLIN, 21. aprila. O razgovorih, ki so se vršili v Berlinu ob priliki obiska romunskega ministrskega predsednika Gaienca, ni mogoče dobiti nobenih popolnoma zanesljivih uradnih inlormacij, več jasnosti pa odkriva govor, ki ga je imel tiskovni šef dr. Dletrlch na banketu romunskih časnikarjev. Dr. Dletrlch je Izrazil zadovoljstvo nad postopanjem Romunije s svojo nemško narodno manjšino In naglasil, da stoli v tem oziru med vsemi državami na jugovzhodu Evrope na prvem mestu. NEMČIJA IN MADŽARSKI REVIZIO-NIZEM Se večjo pozornost je pa vzbudila Dle-trlchova Izjava o romunsko-madžarskem vprašanju. Dejal je, da so madžarske revizionistične zahteve nasproti Romuniji z nemškega zunanjepolitičnega stališča Izključno le zadeva Madžarske In Romunije, zato je popolnoma zgrešeno mišljenje, da bi bila Nemčija v kakršnem koli oziru pripravljena direktno ali Indirektno podpirati madžarsko revizionistično politiko nasproti Romuniji. Ta Izjava je važna zlasti zaradi tega, ker spada dr. Dletrlch med ožje Hitlerjeve zaupnike In je zato gotovo identična z nemškim uradnim stališčem. SAMO GOSPODARSKE OBVEZNOSTI Na drugi strani se pa sugerirajo v javnost vesti, da se je Romunija po svojem ministru Gaiencu obvezala nasproti nemški vladi, da ne bo sodelovala pri nobeni obkroževalni akciji, naperjeni proti Nemčiji in da ne misli spremeniti angleške enostranske garancije v dvostransko. Vendar se z romunske strani zatrjuje, da Romunija ni prevzela nasproti Nemčiji nobenih drugih obveznosti, kakor samo gospodarske. V vsem drugem sl je kljub iiasprotnem pritisku ohranila popolnoma proste roke. Gaiencu je včeraj odpotoval v Bruselj |n London. GAFENCU NI POSREDOVAL Druga senzacionalna vest, ki se je razširila v zvezi z Gafencovlm obiskom v Berlinu, so je nanašala na Gdansk In poljski »koridor«. Zatrjevalo se je, da je prišel Gaiencu, ki se je, kakor znano, sešel na potovanju v Berlin s poljskim zunanjim ministrom Beckom, v Nemčijo kot pooblaščeni posredovalec med Varšavo In Berlinom. Po teh vesteh naj bi bila Poljska pripravljena pričeti direktna pogajanja z Nemčijo za priključitev Gdanska Nemčiji in Izpolnitev nemških Predlogov glede »koridorja«. S poljske strani se ta verzij# zelo energično demantira lil označuje kot nevarna izmišljotina, ki bi mogla voditi do nevarnih krivih skfcpov. KOMBINACIJE OKOLI GDANSKA. Vendar se ne da tajiti, da je sedaj v ospredju vsega nemškega zanimanja Gdansk. V Berlinu je Gdansk glavni »redmet vseh govoric in vse kaže, da bi Nemčija zares rada dosegla prlkllučltev Gdanslra, še pred 28. apr/lom. Pri lem pa "^re prilvrem za nekaj drugega, namreč a prclz' i:£nlo angleško-poliske zveze In -»kaz, da se ta zveza ua Gdansk ne na- naša in da je sploh le zastraševalnega značaja. Nemška javnost še vedno ne veruje, da bi Anglija svoje Poljski dane obljube tudi v konkretnem primeru res Izvršila. Ako bi se sedaj posrečil eksperiment z Gdanskom, bi bilo to mnenje potrjeno in efekt, ki bi bil s tem dosežen v nemški javnosti, bi bil za vodstvo nemške države velikega, morda neprecenljivega moralnega pomena. Zopet bi se Izkazalo, kakor v vseh dosedanjih pri- merih, da London nazadnje le molče prizna Izvršeno dejstvo. Kakšne poti se namerava Nemčija pri tem poslužiti, za enkrat še ni mogoče spoznati. POLJAKI SO REZERVIRANI. Prav tako ni mogoče izvedeti, kaj dejansko misli Poljska. Vesti o Gafencovem posredovanju se s poljske strani, kakor omenjeno, odločno zanikujejo, drugega pa ni mogoče izvedeti. Na poljskem veleposlaništvu v Berlinu In v Varšavi so zelo rezervirani. Iz splošnega položaja hi se pa vendar dalo sklepati, da Poljska še vedno ni voljna pristati na kakršno ko!l priključitev Gdanska k Nemčiji. Ni pa mogoče tako za gotovo sklepati, kakšno je mišljenje Anglije. Mussolini Rooseveltu DUCE JE VČERAJ INDIREKTNO ODKLONIL PREDLOG POSLANICE AMERIŠKEGA PREZIDENTA TAKO GLEDE GARANCIJ KAKOR KONFERENCE. RIM, 21. aprila. Včeraj je na seji odbora za svetovno razstavo v Rimu leta 1942. govoril tudi Mussolini, ki je dejal Zapiski Chares Lindbergh Te dni je prispela ra Zedinjenih držav Severne Amerike vest, da je bil imenovan polk. Charles Lindbergh, ki ga že 12 let pozna svet, za vrhovnega poveljnika letalstva mogočne velesile onkraj Atlantskega oceana. Sedanji vrhovni poveljnik je bil rojen kot potomec švedskih prednikov dne 4. februarja leta 1902. Postal je letalec in je v dneh 20. in 21. maja leta 1927 prvi preletel z letalom Atlantski ocean iz New Yorka v Pariz. S tem se je uvrstil med najpopularnejše osebnosti sodobnega sveta. Nekaj let pozneje je pa vznemirila svet divjaška ugrabitev in usmrtitev njegovega sinčka. Tedaj je Lindbergh zapustil Ameriko in se preselil v Evropo, kjer je živel več let v Angliji in drugod. V tem času je prepotoval mnoge evropske države, tudi Rusijo, kjer je študiral letalstvo. Govorilo se je, da je bilo to njegovo studiranje v zvezi s posebno misijo, ki mu jo je poverila vlada USA, kar bo najbrže tudi res. Nato se je pričel zanimati svet zanj kot iznajditelja umetne- med drugim, da Italija ne bi pripravljala te razstave, ako bi mislila zanetili svetovni požar. Že dosedanji odziv držav na povabilo k sodelovanju pri razstavi dokazuje, da pesimistično gledanje na položaj ni upravičeno. Italija je miroljubna In ne namerava nikogar napasti. Zato ie neupravičeno staviti države osi na zatožno klop. Se bolj absurdno pa je govoriti o 10 letnih garancijah, ki jih predlagajo oni Induvidul, ki so spoznali piramidalno neznanje v zemljcpisju In evropskih razmerah. Kar tiče mednarodne konference, na kateri naj bi USA sodelovale kot opazovalec, ima grenke iz- kušnje, ki uče, da čim več sodelavcev je' fa srca' ,p? stppa Charles Lind-zbranih na kaki konferenci, tem manjši je|b“£h fPet v akt;v™ s'uzbo sv°lc ame,-njen uspeh. Brez ozira na to, ali bo dobil rlšket, domovnic, ki dobi v njem v teh Roosevelt kak odgovor ali ne, je Musso-'resmh £aslh najodličnejšega strokovnia- lini naglasil, da vodi os Rim - Berlin čustvo miroljubnosti, za kar sta Italija in Nemčija nudili že dovolj dokazov in že cesto skušali obnoviti mednarodne od-nošaje in okrepiti mir, v nasprotju s profesionalnimi fatalisti, ki se ogrinjajo z zastavo miru, da bi prikrili svoj strah in ka in izvrstnega organizatorja. Demokracija bo zmagala V Bostonu v USA je imel dr. Edvard Beneš velik govor, v katerem je med drugim naglasil, da so avtoritarni režimi Komentarji pariškega tiska SPLOSEN ODMEV, KI SE JE OGLASIL IZ FRANCOSKEGA TISKA NA MUSSOLINIJEV GOVOR, JE NEZAUPA NJE V IZREČENE BESEDE. sovraštvo ter obranili svoje egoistične že prekoračili svoj višek. Njihovo pošto-interese, ki so več ali manj vsi neopra- panje in prenapenjanje strun je odprlo vičeni. Toda os se ne bo pustila vplivati narodom oči in zagotovilo zmago demo-od nobenih alarmantnih vesti in nobenih kracij. Evropa ne bo izginila, Evropa odrešeniških poslanic. Italija je močna in! vodi trenutno borbo za demokracijo in se more vedno zanašati na svoje ljudi in • svobodo. Ta borba bo prej ali slej prine-sredstva, da obrani mir sebi in drugim.‘sla odločilno zmago veliki in plemeniti ■n j demokratski omiki, ki je ustvafila tudi »Zedinjene države. PARIZ, 21. aprila. Včerajšnji Mussolinijev govor tvori glavno zanimanje pariškega tiska. »L’ Excelsior« zastopa mnenje, da take Izjave niti Anglije niti Francije ne morejo spraviti z začrtane poti. Besedam o miru naj slede dejanja! Dokler pa Italijanski tisk in radio ne bosta spremenila svojega tona, o pomiritvi ne more biti govora, In slej ko prej velja francoski »Ne!« »Le Petit Parisien« pra-da so dejstva, kakor odložitev vkorakanja generala Franca v Madrid sedaj zopet na dan 30. maja, In prihod nemškega brodovja v Sredozemlje, v preoči-tem nasprotju z včerajšnjimi ducejevim? zatrjevanji o miroljubnosti. »Le Journal« piše, da je Mussolini včeraj moral pomiriti italijansko javno mnenje, ki je skrajno vznemirjeno zaradi 'koncentracije angleškega in francoskega brodovja v Sredozemlju. Tudi »Echo de Pariš« je skrajno skeptičen In resno dvomi o dobri volji Rima. »Le Petit Journal« s tem v zvez? sprašuje, kako je mogoče vskladiti mirovna načela s pravili, ki veljajo v džungli. »Le Populalre« poudarja, (la je Rim včeraj prepustit glavno odločitev, s tem pa tudi glavno odgovornost Berlinu. »L’ Oeuvre« graja* deplasirano ironijo vče-ra^njega govora v Rimu in takole sklepa: »Kdo pa Je prvi ponudil Evropi pakt o desetletnem miru? Ali ni bil to gospod Gdansk, Gibraltar In Ba!kan V pariških političnih krogih menijo, da Hitler? Ce je sedaj Roosevelt ponudil'1’0. Gdansk prej ali slej priključen Nem-isto, kdo je potem oni naivnež, utopist in' '"■■■' ^ u::!i primeru bi se poostrila napetost med Nemci in Poljaki. Druga kočljiva točka je Gibraltar. V okolici Alieanta in Seville se zbirajo italijanske čete, italijanski alpinci zasedajo Pireneje. Vel. Britanija je ponudila pomoč Rusiji za primer japonskega napada. Rusija naj bi pomagala v zameno Poljski in Romuniji. Tretja točka je Balkan. Nemčija poskuša s pridobivanjem Romunije hi Turčije, Italija vodi pogajanja z Madžarsko in Bolgarijo, da bi se tako postavila zahodnim silam na Balkanu protiutež. Bolgarija zahteva Dobrudio In izhod na Egejsko morje V obširnem poročilu o bolgarski zun. politiiki je Kjoseivanov poudaril, da je Nemčija v zunanji trgovini Bolgarije na prvem mestu, to ua zato, ker se druge države za njeno trgovino ne zmenijo, izrazil je, da si želi Bolgarija tiste meje. ki jih je imela leta 1913., pred drugo Balkansko vojno, t. j. del sedanje grške Traki je z izhodom po dolini brezumnež, o katerem govori gospod Mussolini?« »Le Figaro« končno pravi: »Francozi so razumeli. Oni stoje v stavu: »Mirno!« in bodo tako tudi ostali. Čeprav se je vsak tujec v Franciji lahko prepričal, da Francozom ni bilo do vojne, so pa vendar končno doumeli, da je mogoče urejevati mednarodne odnošaje res samo še s silo. Tega so jih končno naučili drugi.« ODMEVI DRUGOD. LONDON, 21. aprila. V Londonu so sprejeli včerajšnji Mussolinijev govor z veliko mirnostjo, a s še večjo skepso. Prav v ničemer ni govor iz Rima razpršil suma, da tam dobre volje ni. Napori Londona za ustvaritev fronte odpora se bodo zato nadaljevali z vso odločnostjo. WASH1NGT0N, 21. aprila. Vtis, ki ga je napravil včerajšnji Mussolinijev govor, jc vzbudil razočaranje, vendar vseh zadnjih upov le še ni pokopal. Vremenska napoved. Podnevi mesto-* ma oblačno brez bistvenih padavin. Po- ____________________________ noči večinoma jasno in precej hladno, Marice na Egejsko morje in pa Dobrud-mrzlo v višjih legali. tžo, ki je sedaj v Romuniji, pa ima večino Včeraj ie bila najvišja toplo:a v Mari- bolgarskega prebivalstva. Ce se Bolga-boru 14.4° C, danes pa je bila najnižja riji vrnejo te meje, bi bila pripravljena 3.7° C. ‘I vstopiti v Balkansko zvezo. Konferenca v Londonu STALIN PREDLAGA SKLICANJE KONFERENCE ZUNANJIH MINISTROV RUSIJE, ANGLIJE IN FRANCIJE, KI NAJ BI RAZČISTILA VSA VPRAŠANJA ZVEZE Maribor, 21. aprila. Finančna politika tretjega rajha že vsa leta sem vzbuja pozornost gospodarskih krogov sveta, tako praktikov, kakor teoretikov. Enim kakor drugim se zdi pravi čudež, da ukrepi Hitlerjeve Nemčije za finansiranje ogromnega oboroževanja, ki po svojih učinkih nujno morajo voditi v inflacijo, v Nemčiji v teku petletne vlade narodnega socializma do tega niso privedli. To dejstvo zbuja posebno na za-padu Evrope, pri desnicah raznih nians, prave salve občudovanja in priporočanja istih ukrepov zlasti v Franciji. Kritičnej-ši in temeljitejši poznavalci nemških finančnih ukrepov — tudi na desnici jih najdemo dovolj — prihajajo nasprotno do zaključka, da tudi sedanja Nemčija drvi neizogibno v inflacijo. Dr. Schacht je stal na čelu nemške državne banke do novembra 1938. Doživel je že 1. 1923. na odločujočem mestu tedanjo inflacijo v Nemčiji, ki je dosegla do tedaj v svetu še neviden obseg. Leta 1933. je bil poklican, da organizira drugo inflacijo v nič manjšem obsegu, ki pa ne sme voditi v kaos iz 1. 1923. V tretjem rajhti je bilo namreč vsako leto kreditiranih 100 milijard frankov — po francoskih cenitvah — v petih letih nacistične vlade tedaj 500 milijard, kar predstavlja v dinarjih že astronomske številke. Da ta ogromna inflacija še ni povzročila silnega porasta cen, v tem je gospodarski čudež tretjega rajha. Z vzporednim povečanjem kapacitete nemške proizvodnje so preprečili skok cen. Dr. Schacht je ponovno izjavil, da ima njegova kreditna politika meje, ki jih določa možnost povečanja produkcije. Čim bi uporaba delovne sile in zaposlitev proizvodnje dosegla najvišjo možno točko, bi Hostalo vsako nadaljnje izdajanje kreditov pogubonosno. Povečanje proizvodnje je imelo za posledico podvojitev davčnih dohodkov v prvih štirih letih. Dalje je bila uvedena najstrožja kontrola cen in organizirano omejevanje kupne moči konsumentov, kapitali, ki so jih ustvarjali inflacijski krediti, pa so morali biti naloženi v državna posojila. Mezde so določili neznatno višje od cen najnujnejših potrebščin. Razdelitev podjetniških dobičkov se je omejila in so slednji bili dirigirani v razpisana posojila. Poleg vseh teh omejitev so končno še racioni-zirali potrošnjo nekaterih dobrin (masla in dr.). Nadaljnje sredstvo, ki je dr. Schaohtu olajšalo preprečenje kreditne inflacije, je bil že od nekdaj silno razviti čekovni promet v Nemčiji. Vse to skupaj predstavlja ogrodje nemškega gospodarskega stroja. Kako je ta stroj funkcioniral? Civilni produkcijski sektor je kril stroške vojaškega sektorja, čigar proizvodnja je neproduktivna. Da ponazorimo: Rajh je plačeval n. pr. 1 mitraljez z 10 fotoaparati tipa »Leica«, ali en težki top z eno lokomotivo. Pri tem je seveda civilni sefktor bil zapostavljen in sicer dvakrat: najrej je bil s povečanjem vojne indu-' strije ob najboljše delovne moči m surovine, ki so šle prvenstveno v vojaški sektor; od julija 1938 dalje pa z več ali manj trajno mobilizacijo, ki je dezorga-nizirala vse industrije, razen vojne. Vse to je imelo za posledico, da od 1. 1938. civilni sektor ni več.kril splošnih najnujnejših izdatkov države. Katero novo sredstvo je Nemcem pomagalo iz zagate? Osvojitve novih dežel: Avstrije, Sudetov, ČSR, memelske oblasti! Te osvojitve so krile primanjikljaj domače industrije. Po mnenju francoskih listov sl je z okupacijo ČSR sedanji gospodarski sistem Nemčije podaljšal življenje za nadaljnjih 9 mesecev. Kalkšne meje so pa postavljene tem novim metodam Nemčije? Potrebne so ji vedno nove osvojitve, zemeljski prostor pa je omejen. Prva ovira. Sedanje stališče zahoda proti totalitarnim silam kaže na to, da je mirnim osvojitvam že sedaj konec. To je druga ovira. Tretja izvira iz notranjega položaja v Nemčiji sami. To so problemi, pred katerimi stoji današnja Nemčija po šestih letih svojega obstoja. Bližnja bodočnost bo pokazala, aii niso nerešljivi. vk. Borza. Curih, 21. aprila. Devitze: Beograd 10, London 20.87, Pariz 11.80%, Newyork 446, Milan 23.45, Berlin 178.50, Budimpešta 87, Sofija 5.40, Bukarešta &25. LONDON, 21. aprila. Kakor se izve iz Moskve, je ruski zunanji minister Litvinov predložil na Stalinov nasvet, naj se pred dokončno sklenitvijo obrambne pogodbe med sovjetsko Rusijo, Anglijo in Francijo skliče v Londonu trojna konferenca zunanjih ministrov vseh treh velesil. Na tej konferenci naj bi se točno precizirale vse garancije vseh treh držav za primer kakega novega napada na neodvisne države. Konferenca naj bi se sešla čim-preje. Predvsem pa želi Rusija rešiti na tej konferenci vprašanje vojaške pomoči Angliji in Franciji, ker stališče Poljske in LONDON, 21. aprila. Na včerajšnji popoldanski seji je Chamberlain izjavil, da bo v najkrajšem času ustanovljeno ministrstvo za municijo. Začasno za ga bo vodil prometni minister mr. Leslie Burgin. Ministrstvo bo preskrbovalo suhozemno vojsko z vsemi potrebščinami in rezervami ter skrbelo za preskrbo civilne obrambe. Ministrstvi za mornarico in letalstvo bosta še nadalje samostojni glede dobav, Romunije to pomoč v obliki, kakor si jo Rusija zamišlja, silno otežuje ali celo one-mogočuje. Dalje želi Rusija razčistiti vprašanje angleške in francoske pomoči na Daljnem vzhodu proti Japonski. Tu je težkoča v tem, da Anglija in Francija nočeta prevzeti garancij v vzhodni Aziji brez sodelovanja Amerike. Stalin je sedaj poklical v Moskvo vse sovjetske poslanike v glavnih evropskih državah. Na tej konferenci bo določeno dokončno stališče sovjetske vlade z ozirom na sedanji mednarodni položaj. ker zahtevajo ogromne potrebščine modernega vojevanja čim več gibljivosti. Celokupna angleška industrija je dobila s tem v zvezi navodila, da imajo v bodoče naročila za narodno obrambo prednost pred vsemi drugimi nabavkami. S tem je vse narodno gospodarstvo postavljeno na vojni tir. Ministrstvo za municijo nastopa le tedaj, kadar preti vojna nevarnost ali je že vojna. Brez Hrvatov ni Jugoslavije Nas Hrvatov je malo v primeri z drugimi narodi, ali naš zemljepisni položaj je tak, da se z nami mora računati. Brez zadovoljnih Hrvatov ni reda v tem delu Evrope, kakor bi tudi brez Hrvatov ne bilo Jugoslavije. Jugoslavija je pa lahko le enakopravna zajednica treh ravno-pravnih narodov ali pa zgubi svojo življenjsko silo. Po izgubi sudetske zemlje je nameravala Češka stvoriti federativno državo s Poljsko, ki bi bila tudi po Mo-nakovem dovolj močna, da bi se uprla vsakemu napadu od zunaj. Okupacija češke in Moravskp je sledila najbrž v veliki meri baš zaradi takšnih priprav. Na tem primeru vidimo, kako škodljivo je vsako zavlačevanje političnih dejanj. Naglo odločanje, hitre akcije so '?istvo sedanjega časa, zato ni treba, da bi bili mi v tem pogledu zadnji. Hrvati so pokazali, da niso pasivne nravi, zaključuje »Hrvatski dnevnik« svoj uvodnik. Mi smo aktivni tudi, kadar se mirno razgo-varjamo. Slava generalu Francu Bog bodi zahvaljen, do neba te segla pesem svobode, duša je od radosti za-plakala. Ferdinand Španski je potolkel Arabce in vkorakal s slavnimi junaki v Madrid. Tisoči in tisoči so zapeli Te deum in zahvalili Boga, ki jim je poslal Ferdinanda. Kakor nekdaj je tudi zdaj za-čula mladina, okovana v železje v temnem podzemlju svečani Te deum, pesem zlate svobode. V težkih okovih je zapela iz vseh grl, pesem svobode je šla do neba. Od radosti je zaplakala duša, Bog bodi zahvaljen za ta darl Tako je zapel v izpopolnjenih verzih Iv. Ev. Šarič »Pje-smo Slobode «na čast generalu Francu v sarajevskem »Katoličkem Tjedniku« 23. t. m.... Kosta Todorov v Ameriki Bivši bolgarski poslanik v Beogradu in prvi delegat v Zvezi narodov, Kosta Todorov, je te dni prispel v New York. Kakor poroča »Američki Srbobran«, ki izhaja v Pitsburgu, je dobri poznavalec jugoslovanske emigracije v Ameriki imel v New Yorku v ruskem jeziku predavanje pod naslovom: »Monakovo, Evropa in slovanstvo.« Zamorci so nas posekali... Sarajevski misijonski delavci so dobili na vpogled vestnik svojega rojaka Mla-kiča, ki deluje v pokrajini Bahr el Gibra. In so čitali: »Naši črnci so v osmih postajah na misijonsko nedeljo nabrali 1132 piastrov, t. j. 2300 din.« Glejte, so napisali sarajevski očetje v »KatoKčkeni Tjedniku«, koliko so dali goli črnci za misijon na osmih postajah. A pri nas Hrvatih se niti v škofijah ne nabere toliko na misijonsko nedeljo! Pa vendar, tudi mi se gibljemo in plemenite duše se stavijo v službo misijonske propagande. Kolonizacija Bačke in Baranje Sto tisoč nacionalno čistih družin je naseljenih na plodni ravnini Vojvodine. Med njimi so lepe, napredne kolonije, tako n. pr. Masarykovo tik meje pri Subotici. To so po večini dobrovoljci, ki so prišli na prvi poziv iz Amerike, da branijo domovino. So pa tudi kolonije, kjer se rodi deca brez pomoči, primanjkuje zdravniške oskrbe, učiteljev, dobrih zadružni organizatorjev in knjižnic. Treba bo poskrbeti za koloniste, da bo ta del bogate zemlje s tujimi manjšinami čim-prej postal v vsakem pogledu tudi nacionalno naš. Hrvati in Židi Pred in po vojni se je zateklo na Hr-vatsko mnogo židovskih družin, ki so si ustvarile sijajno eksistenco. Sede v palačah in dvorcih, opremljenih z najmodernejšim komfortom. Streže jim nežidovsko osebje, posebno ženske, vozijo se v krasnih, zaprtih avtomobilih in pošiljajo svojo deoo na šolanje v tujino, kamor zahajajo tudi ostali člani družine »po poslih«. Njihov vpliv na hrvatski narod je močan, ugotavlja sušaška »Istina« in se vprašuje: Kakšne bi bile prilike Hrvatov, če bi v zadnjih sto letih ne doživeli židovskega prodiranja? In v kakšnih razmerah bo živel hrvatski narod na kraju tega stoletja, če se bo sedanja nesorazmerna porazdelitev narodnega imetja še dalje povečavala na škodo naroda? Madridska parada zopet odgodena MADRID, 21. aprila. Triumfalen pohod Francovih čet v Madrid, ki je bil že nekajkrat preložen in slednjič določen na dan 15. maja, je zdaj znova preložen na 30. maj... Konec madžarskega obiska v Rimu RIM, 21. aprila. Madžarski ministrski predsednik grof Teleki in zunanji minister grof Cs£ky sta sinoči zapustila Rim. Pred odhodom sta se še tretjič sestala z Mussolinijem in Cianom k daljši konferenci. V komunikeju se naglaša, da so izčrpni razgovori pripomogli k tesnemu gospodarskemu in političnemu sodelovanju obeh držav. JUTRI SESTANEK V BENETKAH. BEOGRAD, 21. prila. Italijansko-jugoslovanski razgovori med zunanjima ministroma Jugoslavije in Italije se prično v soboto v Benetkah. Hitlerjeva proslava na Češkem in Slovaškem PRAGA, 21. aprila. Češka je slavila včeraj Hitlerjev rojstni dan v popolnem miru in redu, proslav so se pa dejansko udeleževali le Nemci in uradni predstavniki. Čehi se jim niso pridružili, pač pa so v desettisočih romali k Hussovemu spomeniku ter grobu neznanega junaka in prezidenta Masaryka, kjer so se tiho poklonili. Opazila se je, kakor vedno, izredna disciplina vsega naroda. Pač pa bo slavili Hitlerjev rojstni dan na Slovaškem, zlasti v Bratislavi, kjer je na-oravilla Hlirakova garda pogon na Žide. NOVA DELNA MOBILIZACIJA V NEMČIJI. BERLIN, 21. aprila. Nemčija je vpoklicala pod orožje letnike 1917, 1919 in. 1920. NEMŠKO BRODOVJE V ROKAVSKEM PRELIVU. DOVRE, 21. aprila. Nemško brodovje, ki je namenjeno v Španijo, je včeraj plulo Skozi Rokavski preliv. Vojaška parada v Berlinu VIŠEK VČERAJŠNJIH PROSLAV HITLERJEVEGA ROJSTNEGA DNEVA JE BILO DEFILIRANJE 50.000 VOJAKOV. BERLIN, 21. aprila. Višek včerajšnjih proslav Hitlerjevega 50. rojstnega dneva v Nemčiji je bila vojaška parada v Berlinu pred vodijo, ki je trajala nad 4 ure. Parada se je izvršila na novi, 12 km dolgi cesti, ob kateri so se zbrale na obeh straneh ogromne množice ljudi. Defili-ralo je okoli 50.000 vojakov vseh bojnih formacij, posebna pozornost je pa bila posvečena motoriziranim oddelkom. Ta- ko je bila to gotovo največja vojaška parada nove Nemčije. Svečanosti so se zaključile sinoči s slovesno prisego zvestobe in vdanosti Berlinčanov. Te zaprisege se je udeležilo skoraj milijon moških in žensk. Množici je govoril Hitlerjev namestnik Rudolf Hess, ki je posebno naglasili, da more biti Nemčija ponosna na svojo vojsko. Velike proslave so bile tudi po vseh ostalih nemških mestih in krajih. Anglija je pripravljena LONDON, 21. aprila. Angleški letalski minister je včeraj sporočil, da je število vojnih letal, s katerimi že sedaj razpolaga Anglija, po najnovejši statistiki, daleč prekoračilo vse načrte. Vojni) minister pa je objavil, da je angleška vojska že sedaj v stanju popolne pripravljenosti. Namesto v petih letih, je bilo to stanje doseženo v pičlih dveh in pol letih. LONDON, 21. aprila. Vlada je odredila, da se dodatno k žitnim skladiščem prične z vskladiščenjem moke. LONDON, 21. aprila. Britanski medicinski svet je včeraj objavil, da razpolagajo angleške civilne in vojne bolnišnice z zadostno količino toksinov, ki bodo zadostovali tudi, če bi vojna trajala dolgo. V pretekli vojni je namreč umrlo več vojakov zaradi tetanusa kakor zaradi krogel. Konference v Parizu PARIZ, 21. aprila. Popoldne se sestane ministrski svet pod vodstvom Lebru-na na važno sejo. Daladier je včeraj sprejel svetovalca angleške krone, sira Vansit-tarda, za tem pa romunskega in grškega poslanika. Dalje časa se je razgovarjal s finančnim ministrom ReynauIdom, ki bo imel drevi ob 20. važen govor po radiu. Zunanji minister Bonnet je sprejel ministra za javna dela, ki bo odpotoval na Poljsko k otvoritvi nove, dvotirne železnice iz Gornje šlezije v Gdinijo. Pri Bon-netu sta bila tudi španski veleposlanik In predsednik senatnega zunanjepolitičnega odbora, Berenguer. PARIZ, 21. aprila. Nocoj ob 20. uri bo francoski finančni minister po radiu pozval francoski narod na nove finančne žrtve v korist narodne obrambe. Preje se bo ob 16. uri bavil z istimi vprašanji tudi francoski ministrski svet pod.predsedstvom Lebruna. SKRIVNOSTNA PODMORNICA. OTTAWA, 21. aprila. Včeraj je kanadska letalska patrulja odkrila v bližini kanadske obale tujo podmornico. Ministrski svet je odredil takoj ojačenje nadzorovalne službe ob obali. Gre za očividni špionažni akt neke evropske sile. Gospodarstvo na vojnem tiru CHAMBERLAIN JE VČERAJ NAPOVEDAL, DA BO V NAJKRAJŠEM c ASU USTANOVLJENO MINISTRSTVO ZA MUNICIJO. Novice Živahno gibanje „Kmetske prosvete' Pretekli teden je bil v Ptuju zelo dobro obiskan sestanek »Kmetske prosvete«. ki so se ga udeležil: podeželski prosvetni delavci iz najširšega okoliša, da dajo ob tej priliki izraza svojemu razpoloženju po skupnem in složnem delu, ki ga zahteva ljudstvo, ki je spoznalo, da je mogoče edino v takem vzdušju trezno in koristno delati ter stvarno reševati probleme, ki se odlašajo iz leta v leto. Sestanek je vodil znani podeželski prosvetni delavec g. J o š k o T o m a ž i č iz Sv. Bolfenka pri Središču kot predsednik pripravljalnega odbora KP za ptujski okraj. Smernice in namen KP je navzočim tolmačil v izčrpnem referatu podpredsednik KP g. Vladimir Kreft, iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Po živahni debati, v katero so posegli zastopniki nekaterih krajev, je bil izpopolnjen odbor. K delu so se pritegnili tudi starejši sodelavci, ki na vsej črti odobravajo aktivno delo mlade generacije in hočejo tej generaciji svetovati z dragocenimi izkušnjami ter ji nesebično pomagati, da popravi vse napake, ki so bile storjene in ki so tako lvudo prizadele zlasti slovensko podeželsko ljudstvo. Ker se je pokazala potreba tudi po ožjih sestankih krajevnega značaja, h katerim bi bila pritegnjena širša vaška in krajevna skupnost, je pričela KP prirejati tudi krajevne sestanke. Tako sta bila preteklo nedeljo dva taka sestanka v Št. Janžu na Dr. polju in v Hajdini, ki sta odlično uspela in spet pokazala, kako si ljudstvo želi složnega in koristnega gibanja. ki bo ljudi spajalo, jih učilo spoštovati vsakogar, ljubiti domovino in državo ter neomajno stati na braniku svojih interesov In svoje narodne usode. Oba sestanka je vodil agilni podpredsednik KP g. Vladimir Kreft, ki ne štedi s trudom, ki ga terja koristno delo za narod in ljudstvo, ki' odobrava in s srčnimi simpatijami podpira gibanje »Kmetske prosvete«. Azil za jetične v Celju Celje, 21. aprila Na nedavni seji Protituberkulo-znc lige v Celju so med drugim razpravljali tudi o gradnji posebnega oddelka za jetične pri celjski bolnišnici. Azil za tuberkulozne je v Celju zelo potreben, ker so ti bolniki navezani samo na izven celjske zdravstvene zavode. Že pred leti je PTL • # # v Celju votirala za gradnjo posebnega oddelka za jetične bolnike 100.000 din, vendar pa do uresničenja važnega načrta iz nerazumljivih vzrokov ni prišlo. Te dni pa je PTL v Celju posredovala pri banski upravi, da se vprašanje gradnje azila za jetične v Celju premakne z mrtve točke. Težkoče tekstilne industrije tudi drugod vmSaJU zcunt&ili/ & Celje, 21. aprila. Težkoče, s katerimi se bori mariborska tekstilna industrija, so sedaj nastopile tudi v Celju, Laškem in pri Sv. Pavlu pri Preboldu. Vse tovarne čutijo veliko pomanjkanje surovin. Tekstilna tovarna »Lava« v Laškem, ki jo vodi g. Gerkman, je dobivala volno iz Argentinije. Zaradi devizne politike Narodne banke je uvoz volne iz neklirinške Argentinije ustavljen. Zaradi tega je prišla tovarna v težek položaj. Prav tako ie tudi v Kudi-ševi tekstilni tovarni v Celju in v Sv. Pavlu pri Preboldu v Savinjski dolink Povsod grozi zaradi pomanjkanja surovin zmanjšanja obrata, kar bo seveda občutilo tudi delavstvo.. Nič ni čudnega, če se vsa tekstilna industrija seli iz Slovenije proti jugu, kjer je lažje dobiti devize in surovine. Slovenija bo s tem zelo prizadeta. Zato naj merodajni činitelji za vsako ceno preprečijo izseljevanje naše tekstilne industrije. Omogoči naj se nabava surovin, kar bo dalo delavstvu novo veselje do dela. Knrav dogodek v Dramljah pri Celju Celje, 21. apriila. V neki gostilni v Dramljah pri Celju ie s noči mimo popival 42 letni posestnik 11 klobučar Franc Florjan iz Sv. Jurija ob j. ž. Ko se je Florjan mirno razgovarjal v svoji družbi, je pil pri sosednji mizi neki njegov znanec M. iz Sv. Jurja. Okoli 8. ure zvečer pa je njegov sovaščan M. nenadoma pristopil k Flor- janu in mu brez besede porinili nož v trebuh, da mu ga je skoraj razparal. Ves v krvi se je težko ranjeni klobučar nezavesten zgrudil na tla. V gostilni ie nastala prava panika. Ljudje so se razbežali. Prišli so orožniki in aretirali storilca. Nezavestnega Florjana pa so prepeljali v celjsko bolpišnico, kjer so mu s takojšnjo operacijo rešili življenje. o Premestitve učiteljstva. Premeščeni so bili po odloku prosvetnega ministrstva naslednji učitelji: Ana Štern iz Tinj v Slov. Bistrico, Štefanija Ferlež iz Sel v Zelimje, Dušan Lenščak iz Zavrča v Zdole, Olga Klun iz Belih vod v Št. Janž pr Dravogradu, Frančišek Jernej iz Radmirja v Celje, Marija Fabijani iz Turja v Jarenino, Bogomir Gorinšek iz Turalje-va (vardarska banovina) v Tišino, Ore-sta Košu mik iz Št. Janža v Sp. Sv. Kun-go.o, Jakob in Marija Meško iz Št. Ruperta v Črešnjevec, Fanči Žurman iz Pristave v Rogaško Slatino, Janko Žurman iz Sv. Križa v Šmarje, Danijel Perenič iz Sv. Križa v Pristavo, Josip Tavželj iz Frama v Ljubljano, Justina Pipan iz Senc va v Šmartno. Stanko Svete iz Golega v Zalog. Martin Čander iz Hrastnika v Ljubljano, Ludvik Mašat iz Luč v Pragersko. o V. jugoslovanski protituberkulozni kongres bo v kopališču Lipik od 28. do 30 maja. Udeleženci se naj prijavijo Proti ruberkulozni zvezi v Ljubljani najkasneje do 22. aprila. Prijava za udeležence znaša 100 din. za družinske člane pa po 60 dm. Na kongresu bodo protituberku-lozna predavanja. o Uvoz poljedelskih strojev. Preteklo leto se je v našo državo uvozilo za 51.808.000 din vrednosti poljedelskih strojev. Od te vsote odpade na Nemčijo din 30.310.000 in na bivšo ČSR 10.070.000 din. o Izvoz lesa v Nemčijo. Te dni so v Wfirzburgu v Nemčiji pogajanja med na- šo in nemško lesno delegacijo. Razgovori se sučejo okoli izvoza našega lesa v Neončijo za nadaljnega pol leta. Nemčija je pristala na neznatno zvišanje cen našega lesa, in to za 1 marko pri 1 m3. o. V svrho preprečitve prenašanja kapitala čez mejo je finančni minister izdal odlok, s katerim prepoveduje uvažanje tisoč, pet sto in sto dinarskih bankovcev v našo državo. Mnogi prinašajo ali pa pošiljajo svojcem ob povratku v državo jugoslovanske efektivne bankovce. Zato se zainteresirani obveščajo, naj sporočijo vsem, s katerimi imajo v inozemstvu zveze, naj jim pošiljajo denar v tujih valutah (dolarjih, frankih, funtih itd.), nikakor pa ne v efektivnih dinarskih bankovcih, ki se bodo redno odvzemali in stavljaii na blokirane račune brez možnosti skorajšnje uporabe. o Sv. Miklavž pri Ormožu. V Maribor s(a se odselila v zasluženi pokoj tukajšnji dolgoletni šolski upravitelj g. Drago Pinterič in njegova žena ga. Marica Pinterič. G. Pinterič je služboval pri Sv. Miklavžu celih 35 let. Razširil je šolo ter bil s svojo ženo vred zelo agilen pri tuk. društvenem in prosvetnem delu. Občina je vrlemu upravitelju podelila častnč ob-čanstvo. o. V stojnice na ljubljauskem trgu so vdrli neznani tatovi in odnesli blaga za okoli 4000 din. Policija je že prijela nekega F. Žabjeka in njegovega tovariša v Kranju. o Izvoz svinj v Nemčijo. Na podlagi nemškega kontingenta je za april ponovno dovoljen izvoz svinj v Nemčijo. Tr- govinski minister je odredil ceno 10.50 franko Dunaj. o 40-dnevita klavzula za izvoz goveje živine v Italijo. Goveje živine, ki bo uvožena v Italijo ne bo treba več ce-piti s cepivom, ampak bo treba pri izvozu iz naše države predložiti potrdilo, da ni bilo v kraju, od koder prihaja živina, zadnjih 40 dni nobene živinske bolezni. o Nesreča orožnika. 27-letni orožnik Radomir Jankovič iz Marenberga je padel tako nesrečno na svojem službenem obhodu, da si je zlomil desno roko in več reber. Celje c. Koroški borci na Oplenac. Krajevna organ. Legije koroških borcev v Celju sporoča svojim članom, da je potovanje na Oplenac brezplačno. Člani izven Celja, ki žele potovati na Oplenac, naj se javijo najkasneje do 26. aprila pri svojih poverjenikih. Člani iz Celja in okolice pa v tajništvu pri g. Muleju na Dečkovem trgu 3. c. Seja celjskega mestnega svela bo drevi ob 18. uri v mestni posvetovalnici. To bo prva seja pod novim celjskim županom g. dr. Alojzijem Vor-šičem. Na dnevnem redu so poročila odborov in dopolnilne volitve mestnega sveta. c. Dežurna zdravniška služba za OUZD. Za člane OUZD v Celju ima v nedeljo dežurno službo zdravnik dr, Čerin. c. Zakaj je meso v Celju drago. Pišejo nam: „Z ozirom na dopis v ,Večer-niku‘ z dne 18. t. m., zakaj je meso v Celju tako drago“, se čutim kot član mesarskega združenja v Celju dolžnega odgovoriti na to vprašanje. Res je, da je meso v Mariboru kg po 6 do 8 din, toda od mršavih krav, prvovrstno volovsko meso pa je v Mariboru po 10 do 12 din kg kakor pri nas v Celju. V Ljubljani pa stane kg prvovrstnega volovskega mesa po 12 do 14 din kg. Kdor bi rad vedel, zakaj je meso v Celju tako drago, naj si pogleda tržne cene živine v Mariboru, Celju in v Ljubljani, pa bo videl, da so cene živini v Celju najvišje. Zato jc tudi meso tako drago. I. L., mesarski mojster v Celju. c. Vsakoletni pevski koncert gimnazije in meščanskih šol v Celju bo v nedeljo, dne 30. aprila ob 5. uri popoldne v mestnem gledališču. Vstopnice se dobe v omenjpnih šolah in v Slomškovi tiskovni zadrugi. c. Usoden padec s kolesa. Ko se je peljala 17 letna šiviljska vajenka iz Letuša z dela na kolesu domov, je na nekem klancu zaradi napake- v za- vori padla s kolesa in si zlomila levo roko. Ponesrečenko so prepeljati v celjsko bolnišnico. c. Naš zastopnik bo le dni obiskal mnoge Celjane in okoličane in obrazložil, zakaj naj si naročite ..Večemik' , ki je najboljši nepristranski dnevnik ter tudi najcenejši. V Celju in okolici dostavljamo naš list na dom. Vsak naročnik „Vcčernika ; bo od 1. maja zavarovan za primer smrtne nezgode. Mesečna naročnina je samo 12 dinarjev. Naročite ga lahko pri zastopniku, pri našem kolporterju ali pa v uredništvu in upravi, Celje, Prešernova ulica 3/II, telefon 280. Tu se sprejemajo tudi mali in veliki oglasi ter dopisi. c. Zanimiv pogreb v Laškem. Laščani so se te dni čudili velikemu por-grebu neke ugledne meščanke. Med pogrebci so bili sami tujci, Laščanov je bilo prav malo. Bilo je tudi mnogo krasnih vencev, ki pa so imeli večinoma tuje napise. c. Vojaški novinci z juga so te dni vzbujali po celjskih ulicah mnogo pozornosti. V večernih urah so doneli po ulicah od kolodvora sevdahi. Med vriskanjem je iz grl naših južnih bratov privrela tudi topla narodna pesem. c. Rakete v Laškem. V sredo zvečer so trije naduti mladeniči z bližnjega griča nad Laškim spustili v zrak tri rakete. Storilci so dobili za svoje rev-nostno delo zasluženo plačilo. c. Novi občinski možje. Kakor smo zvedeli, bodo na nocojšnji seji mestnega sveta v Celju izvoljeni za pravnega referenta dr. Mlinar, za finančnega referenta Černelč, za gradbenega referenta pa Anton Fazarinc. »Pravijo, da ste šele polagoma postali veliki, gospod generalni direktor!« »Seveda, ob rojstvu sem tehtal samo 3 kgi* Maribor Obrtniki v borbi proti kaznilnici in občini Obrtniki pravijo, da se je moška kaznilnica razvila v pravo industrijsko velepodjetje Vprašanje šušmarstva moške kaznilnice v Mariboru postaja iz dneva v dan bolj pereče. Te dni so se znova sestali uprava Slovenskega obrtnega društva in predsedniki obrtniških združenj v Mariboru, da pokrenejo zadevo s tiste mrtve točke, s katere se nikakor ne da premakniti. Zadnja leta se je mariborska moška kaznilnica razvila v pravo industrijsko velepodjetje, ki ima zaposlenih preko 300 ljudi v svojih obratih. Tako ima po neki statistiki zaposlenih v mizarski stroki 80—90 pomočnikov in vajencev, v krojaški 60—70, v čevljarski 40—50, v ključavničarski 16—20, v knji-govezniški 70—80, v metlarski 8—10 m v tkalski 20—30 pomočnikov in vajencev. Vsi ti obrati so izpopolnjeni z najmodernejšimi stroji. Ce na drugi strani vzamemo število mariborskega in tudi okoliškega obrtništva, vidimo, da odtehta ono, ki »šušraari« v kaznilnici, dobršen procent obrtništva, ki se mora iz f’neva v dan pehati za kruh in plačevati davke. Pri takem sorazmerju je seveda povsem zgrešeno stališče pravosodnega ministrstva, ki je v nekem svojem dopisu Slovenskemu obrtnemu društvu v Mariboru pisalo, da kaznilniški .obrati ne škodujejo tukajšnjemu obrtništvu. Na drugi strani je res, da delajo v kaznilnici ceneje kakor obrtniki, zadnje pa zaradi tega, ker ne plača kaznilnica nobenih davkov. Ce bi hotel obrtnik konkurirati s kaznilnico, ne bi smel plačevati davkov in na drugi strani ne b: smel vzdrževati družine itd. Predsednik kovinarskega združenja g. Kumer je ob tej priliki poudaril, da 30% mariborskih obrtnikov ne more več poravnati davkov zaradi šušmarstva in radikalno predlagal, naj davčna uprava onim obrtnikom, ki ne morejo več poravnati svojih davčnih obveznosti, davke kratkomalo sploh črta. V interesu obrtništva in vsega našega gospodarstva, ki ga v veliki meri z raznimi davščinami naše obrtništvo vzdržuje, pa bi bilo potrebno, da se na kak način in to čimpreje uredi neznosno stanje, ki ga ustvarja za mariborsko in okoliško obrtništvo tukajšnja kaznilnica. V nadaljnjem se je na zborovanju razpravljalo o mestnih nodjetiih. ki s ključavničarskimi, kleparskimi in mizarskimi deli posegajo v delokrog obrtništva. Znano je, da se gotova dela pri občini snloh ne razpisujejo več. Občina s tem samo ubija tistega svojega občana, ki mora plačevati vsemozoče trošarine, in ki prav zaradi tega šušmarjenja mestne občine teh trošarin ne more več Dlače-vati v taki meri. kakor bi jih mozel. Prav tako močno škoduje obrtništvu šušmarjenje delavcev državnih železnic Zadnji si pomagajo s priložnostnimi deli zaradi tega, ker imajo preslabe plače. H koncu je bila izdana resolucija, k« podčrtava, da se naj javnopravna podjetja ne vtikajo v posle svobodnega obrtništva. Kaj si želi Radvanje? S toplimi dnevi'prihaja čas, ko bodo dan za dnevom obiskovale množice izletnikov Pohorje in okoliške gostilne. Večina teh prihaja iz Maribora in preko Radvanja. Izletništvo je tu eden najvažnejših problemov in temu se posveča mnogo premalo ali celo nič pažnje. Občina Radvanje nima niti voza za škropljenje ceste, da morajo pešci požirati oblake prahu izletnikov, ki se vozijo z avti. Prav glasno pa kličejo po večji skrbi poljske in pohorske poti, ki jih posestniki ne morejo razširiti in regulirati na lastne stroške. V korist tujskega pro- Posredovanje za tekstilno delavstvo Finančni minister je sprejel včeraj de-putacijo slovenskih oblasti, v kateri sta bSa tudi naš ban in mariborski župan dr. Juvan. Deputacija je posredovala pri finančnem ministrstvu zaradi dostave potrebnih deviz tekstilni Industriji v Sloveniji ter obenem poudarjala, v kakšni nevarnosti se nahaja naše delavstvo za-cadi neprestanih grozečih odpustov. Finančni minister Djuričič je obljubil de-putaciji, da bo posredoval pri Narodni banki zaradi deviz. — V interesu vsega obmejnega prebivalstva in tuk. prilik bi bilo, da se zadeva glede deviz čimprej uredi. meta bo, če se zavzame za to banovina, ki ji je radvanjska občina na sprašalno polo odgovorila, da so v občini brezposelni, ki bi jih bilo treba zaposliti. Že nekaj let se sestavlja v mestnem regulacijskem načrtu tudi načrt za pre- ureditev cest v Radvanju. Ta načrt se vedno spreminja in izpopolnjuje. Njegova osnovna črta bo nova poljska cesta, ki bo vodila od gostilne Mandl v Radvanju na Studence. Občani želijo, da postane vsaj del načrta iz besed meso, kajti nove naselbine V občini se širijo in z njimi rastejo prometne potrebe kraja. Nočna avantura iz veselja do športa 28 letni hlapec Ferdinand Krainer pri Alojzu Senici v Kneza Koclja ulici je okrog 10. ure ponoči sedel na tovorni avtomobil avtoprevoznika Franca Baumana iz Pobrežja, ki ga je imel spravljenega na Seničevem dvorišču in se z njim odpeljal po mestu. To je storil vkljub temu, da ne zna ravnati z avtomobilom. Nekaj časa se je vozaril po mestu in prav lahko bi prišlo do kake težje prometne nesreče. Ko se je pa vrnil z tovornim avtomo^ bilom na Seničevo dvorišče je pri obračanju avtomobila zadel v plot, pri čemer je odlomil prednji odbijač, poškodoval vrata hladilnika in odtrgal spojke stranic. Lastnik avta je predrznega hlapca prijavil na stražnici. Kramer je bil zaslišan ter se je izgovarjal, da se je odpeljal z avtomobilom, da bi ga preizkusil in ker ima veliko veselja do športa. Upoštevajte tudi podeželje! ZANIMIVO FRANCOSKO PREDAVANJE. — TAKIH STIKOV SI ŽELIMO ČIM VEČ. m. Z Abrahamom se srečuje danes znani mariborski gostilničar R. Starman, zakupnik „Tržaškega dvora'£ na Tržaški cesti. Mož, ki ga je njegova vesela narava ohranila mladostno svežega, se je ob prevratu boril kot Maistrov borec. m. V včerajšnji oceni komornega koncerta se je vrinila tiskarska napaka. V 26. vrsti postavi mesto literarna - linearna zamisel. m. Obležal pred magdalensko cerkvijo. Sinoči je našel policijski stražnik Leskovar pred magdalensko cerkvijo brezposelnega natakarja Šteiana Tota- 26-letne-ga Tota so prepeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je obležal zaradi revmatizma. m Učenka pobegnila od doma. Železničar Edvard Felžer iz Praprotnikove ulice v Krčevini je prijavil na policiji, da je^ pobegnila od doma njegova 15-letna hčerka Otilija, ki je hodila v 2. razred meščanske šole. Dekle pogrešajo že od nedelje. m Nogo s| je zlomil predpreteklo noč, ko je bflo na Piramidi zelo živahno, dijak Ostoj Durjava. — V Jezdarski ulici si je zlomil nogo tkalčev otrok Vabič Rajmund. m S petrolejem in terpentinom se je polil in dobil opekline po celem hrbtu slikar Hinko Ortan iz Hoč, ko je nosil domov v nahrbtniku te potrebščine. m Skupil jo je. Sinoči je bil na kolodvoru pri blagajni pregostobeseden mehanik Bregant Jurij iz Tezna. Neznanec ga je udaril in težiko poškodoval po glavi. — Sokol Maribor II. Pobrežje priredi v nedeljo, 23. aprila t 1., ob 20. uri v Sokolskem domu na Pobrežju Telovadno akademijo. Vljudno so vabljena vsa društva in cenj, občinstvo. * Moderne budilke že od 65.— din dalje, tudi na obroke brez zvišanja cen, pri M. Ilgerjev sin, juvelir, Gosposka 15. * Le še jutri v soboto do 10. ure sprejema »Putnik« Maribor prijave za užitka poln izlet z udobnim avtokarom po krasnih Slov. goricah. Vožnja le 50 din. m. Nočna lekarniška služba: Lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarna pri sv. Roku, vogal Meljske in Aleksandrove ceste, tel. 25-32. HEROSTRATI UNIČILI ZA NEKAJ DINARJEV ZGODOVINSKO NAJDBO Pred kratkim so na Teznem odkrili v betnavski gramoznici protestantovsko grobišče iz 16. stoletja. V grobnici so našli delavci 3 okostnjake, orožje in razni nakit. Poleg te grobnice so zadeli delavci še na en grob z ohranjeno bronasto krsto. Zvedelo se je, da so neki hero-strati razrezali krsto iz tenke bronaste pločevine ter prodali kose brona za 27 din. Zaradi uničenja krste so bila raztrgana tudi oblačila, ki so‘bila v krsti. — Vsekakor bi bilo potrebno, da se bodoče take najdbe takoj zaščitijo pred podobnimi herostratsikimi uničenji. OBIŠČITE RAZSTAVO ŠTAJERSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV! Razstava štajerskih likovnih umetnikov, na kateri razstavljajo gg. Borut Hrilbar, Karel Jirak, Maks Kavčič, Ivan Kos, France Mihelič, Zoran Mušič, Albert Sirk, Alojz Šušmelj in Zlatko Zei 46 svojih del, med njimi olj, portretov, gva-šev, akvarelov, litografij in risb, je odprta vsak dan od 8. do 18. ure.. Ker bo razstava odprta predvidoma samo do 26. aprila, je potrebno, da si vsak čimprej ogleda razstavo,- na kateri se nahajajo zelo močne ustvaritve. Pod okriljem francoskega krožka je sinoči prof. Jean Lacroix, lektor na ljubljanski univerzi, predaval o vlogi province v sodobni francoski književnosti. Uvodoma ga je pozdravil sen. dr. Ploj, nakar je prof. Lacroix kot prvo dejstvo konstatiral, da se tudi pri nas dela napaka s postavljanjem enačbe: Pariz = Francija. Noben francoski režim ni toliko skrbel za decentralizacijo kot vprav tretja republika. „Sončni kralj“ Ludvik XIV. je n. pr. pošiljal svoje dvorjane, ki se jih je naveličal, v province. Le-ti so občutili to „kazen“ kot izobčenje iz družbe in pošiljanje v pekel. Dolga stoletja sta dvor in Pariz predstavljala Francijo, šele romantizem 19. stoletja je položaj izpremenil. Pri Slovaj nih se je zbudila narodnostna zavednost, pri Francozih zanimanje za provinco. Francoski pisatelj, ki včasi ni izdal svoje knjige v Parizu, je bil po-zabijen. Danes so se prilike zelo iz-premenile. Francosko politiko vodijo provincialei in pravo mnenje Francije razvidiš iz provincialnih časnikov in ne iz pariških. Zanimive so tudi politične prilike v francoski provinci: v Bretagni n. pr. stojijo roajalisti in komunisti na isti p6ti kar se tiče podpiranja bretonščine. Končno je predavatelj omenil še dolgo listo pisateljev, ki se jih tudi našim poznavalcem blagoglasne francoščine izplača čitati; da omenimo samo najvažnejše: Barres. Van den Mersch, Maupassant, Flaubert, Maurois, Loti, Le Braz, Mauriac. Pagnol, Giaunoux, Renard in Verhae-ren. V teh časih, ko se bi tudi naši javnosti z raznih strani hotelo staviti zaočifike, je pomenilo predavanje prof. Lacroixa svetel utrinek na temnem nebu. Upati je, da bo takih utrinkov vedno več. m V kotel vrele vode le padel v delavnici državnih železnic delavec Kelbl Jakob, star 35 let, doma iz Limbuša. Ko je hotel odstraniti nekaj desk. mu je spodrsnilo in izgubil je ravno ti Ve. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer sc bori s smrtjo. Svojevrstna stavka V torek so odšli dijaki 7b razreda pred neko šolsko uro iz šole in so doslej izostali že štiri ure od nekega predmeta. Svoj nastop utemeljujejo s tem, da ne morejo slediti novemu profesorju, ki je uvedel nove metode in nov sistem. V mestu je za potek in konec stavke velike zanimanje in vlada upanje, da ta svojevrstna stavka ne bo zahtevala žrtev in bodo pokazali vzgojitelji razumevanje in dijaki dobro voljo za resno delo. m Umrl je v Mlinski ulici 881etni uipO' kojeni nadsprevodnik državnih železni« g. Karel Kramberger. N. p. v m.! ra Občni zbor Umetniškega kluba bo v nedeljo 23. aprila pri »Orlu«, Kino * Grajski kino. Danes krasen film o ljubezni. Tajnstvena romanca. Tru- de Marlen, Willy Eihberger. * Kino Esplanade. Sijajni francoski film izredno lepe vsebine, režije in igre Zapor brez rešetk*4. * Kino Union. Do vključno ponedeljka, senzacijski film »Beli Satan« (Hadži Mu-rat). Napeta vsebina! * Zvočni kino Pobrežje 22., in 23. aprila zelo zabavni film »Naša mala Peter«, v glavnih vlogah Traudl Stark, Horblger Andergast Borzna poroilla Devize. Ljubljana. Amsterdam2348.50 —2386.50, Berlin 1776.12—1793.88, Bruselj 743.50—755.50, Curih 995—1005, London 207.10—210.30, New York 4408—1468, Pariz 116.92—119.22, Trst 232.95-236.05. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 437—440, 6 % dalm. agrarji 86 bi., 7% iny- pos. 99 bi., 7°/o Blair 87 bi., 8o/ Blair 96 bi. Delnice: PAB 216 bi., Trbovlje 175—180, Jadranska 350 bi. Od 1. maja dalje bodo za din .Večernikovi" naročniki 10.000--ZAVAROVAN za primer smrtne nezgode. Cit a št e sobotno* nedeljski ..Večernik"? K u'Surs Zagrebško kulturno pismo Živičeva »študija« »Hrvati u Kranj-skoj«, ki je izšla v »Hrvatskem dnevniku«, se sedaj valja kot zaseben ponatis po zagrebških knjigarnah. »Večernik« je imenovanemu »znanstveniku« že odgovoril. Brez Zveze s tem je potrebno nasloviti nekaj besed na ono neznatno, a hripavo agramersko kasto, ki ustmeno ali pismeno prodaja svoj paranoidni šovinizem že dvajset let in ne čuti vsaj najelementamejše odgovornosti, ko ne priznava drugemu narodu njegove osnovne oznake, njegovega pravega narodnega imena. To skrahirano glembajevstvo ki s poštenim hrvatskim kmetskim narodom nima nič skupnega, razen da ga ta narod usmiljeno krmi, prehaja s svojim izzivanjem na vzhod -in zahod že v nekako patološko megalomanijo. Ta mon-golofilska druhal, ki je še pred kratkim tulila do zagrebških ulicah proti dr. Mačku, misli da ima monopol za izzivanje in sramotenje vsega, kar predstavlja osnovo; kulturne in politične eksistence kakega naroda. Časi so preresni, da bi bila usoda Slovencev odvisna od teh česa rsko-kraljevih dunajsko-bud.impeštan-skili relikvij. Slovenci smo molčali in potrpeli do skrajnosti, kar je preveč pa je le preveč. Slovenska hrbtenica je sicer mehka, a še daleč ne tako, da bi se upogibala pred to agramersko žlindro. Nasa rojakinja Zinka Kunčeva se ie vrnila iz Newyorka, kjer je pela s slavnim Benjaminom Giglijem. Kunčeva se razvija v enega največjih sopranov sedanjosti. Za newyorško metropolitansko opero je angažirana še za dve sezoni. Medtem pa bo pela tudi na milanski Scali, na Toscaninijevo izrecno željo v Londonu (na izvedbi Beethovnove Misse solemnis) dailje na svečanih igrah v Luzernu, nato pa v Amsterdamu, Rimu, Parizu. (»Turandot«, dirigira L. Matačič) itd. . Zagrebško gledališče je priredilo prvo predstavo za kmete. Igrali so opero Krste 6 d a k a »Dbo r i c a p 1 e š e« iz med-murskega kmetskega življenja. Ta zdrava; misel, pritegniti tudi podeželje v kul- turne »privilegije« mesta, zasluži priznanje. Pri nas, kjer smo v tem pogledu daleč pred Hrvati, to nalogo uspešno izvršujejo naši mnogoštevilni podeželski odri. ; Hrvatski kmet krepko popravlja ostanke tisočletnega suženjstva. Poročila, ki prihajajo iz posameznih krajev o pobijanju nepismenosti, so v glavnem dobra. Žal so razmere v gospodarskem pogledu v mnogih krajih (n. pr. Dalmatinskem Zagorju) katastrofalne, pa delo resno ogražajo. Morda bo nova ureditev države prinesla izboljšanje, toda še tako idealna politična koncepcija ne daje garanoije za adekvatno ekonomsko in kulturno življenje. Vsekakor pa je dr. Maček, po očetu naš rojak, v tem oziru pravilno usmeril kulturni razvoj hrvatske vasi. Bolje je videti stvari take kot so, ko pa zatekati se zaradi žalostne sedanjosti v meglene teorije o preteklosti. V aprilski Številki »Pečat a«, leposlovne revije, ki jo izdaja »Biblioteka neodvisnih piscev« se Miroslav Krleža, največji hrvaški pisatelj, energično zavzema za Cankarja z ozirom na Kraigherjevo diagnozo. Mislim pa, da pri nas vendar ni kulturna zavest tako nizka, da bi kak kreten iz tega koval srebrnike za svojo stranko. V Zagrebu prikazujejo prvovrsten pedagoški film »D e c a ulice«. Glavni akter je mlad duhovnik, ki se praktično zavzame za mlade ulične izgubljence. Film ima zelo realno koncepcijo ter odkriva vse težkoče, na katere naleti vzgojitelj ob takem poskusu. Film pa ima dandanes, ko stojimo morda" tik pred katastrofo, še posebno vrednost: nazorno odkriva vso bedo naše civilizacije, ki čaka na vse drugačne voditelje, kakor pa se ji ponujajo. D a n i 1 o Viher. Mariborsko gledališče Petek. Zaprto. Sobota ob 20.: »Potopljeni svet«. Premiera. Red B. Nedelja, ob 20: »Dijak prosjak«. Znižane cene. Sati Mednarodni turnir v Margateu KERES IN FLOHR SAMA PREVZELA VODSTVO G., kolo turnirja je končno prineslo nekaj več jasnosti: Keres in Flohr sta se otresla konkurentov in sama prevzela vodstvo. Ce kateremu ne spodleti, potem je zelo verjetno, da si bosta bratsko’ razdelila prvo m drugo nagrado, Capalanči, ki igra manj podjetno, pa bosta »prepustila" 3. nagrado. V tem kolu je Flohr v zelo natančni obrambi španske partije kmalu nadigral Sergeanta, ki je moral po 38. potezi položili orožje. Keres je z odlično Gruniel-dovo obrambo privedel igro proti Golom-beku v dobljeno končnico ter zmagal v GO. potezi. Capablanca je .odigral zelo medel remis z Milner-Barryjem, gospa Men-čikova si ie pogumno priborila proti Thomasu remis, docim je Najdorf brez težav porazil Weatcrofta. Stanič po 6. kolu; Keres in Flohr .4 in gol, Capablanca ib Thomas 4, Najdorf, ergeant in Milner-Barry 3, Menčikova in Golombek 2, Weatcroft 0 točk. Stanje v ostalih treh rezervnih turnir-jih: Turnir A: Landau in van Scheltinga 5, Raud 4 in pol, Koblenz 4, Prins 3 in pol. Turnir B: Saemisch 6, List, Honlinger ter Opočenskv 4 (1), Mulder 4 itd. Turnir C: Podhorcer 6 in pol, Mieses 5 (1), Snosko-Borovsky 4 in pol (1), Schenk 4 (1), Sonja Graf 4, Schelfhout 3 Darujte za azilni sklad P TL) Soort ISSK Maribor dobi moderen stadion ZADRUGA »MARIBORSKI STADION" JE KUPILA 18.000 KV. METROV ZEMLJIŠČA OB KOROŠKI CESTI — ISSK MA RIBOR JE IN OSTANE TAM, KJER MU JE MESTO. — JUBILEJNI 20. OBČNI ZBOR - . . V napolnjeni lovski sobi hotela »Orel" je polagal včeraj račune o svoji zadnji poslovni dobi ISSK Maribor. Otvoril in vodil je zborovanje dolgoletni predsednik kluba di*. Stamol, ki je uvodoma pozdravil zastopnike društev ter organizacij in tiska ter prečital brzojavne pozdrave *in in čestitke prijateljev kluba izven Maribora. Podal je kratek historial klubo-vega razvoja, v katerem je najpomembnejša ugotovitev, da se je ISSK Maribor končno rešil dolgov, ki so mu toliko časa ovirali razmah. Iz poročil tajnika Miheljaka in blagajnika ravn. Loosa je razvidno, da je klub tudi v preteklem letu predvsem radi pomanjkanja igrišča omejil svoje delovanje le na nogomet, tenis in* zimski šport, aa pa je poleg tega ostal zvest tudi ciljem, ki so jih klubu zastavili njegovi ustanovitelji. Notranje delovanje je potekalo v znamenju športne vzajemnosti in tovarištva, odnosi z drugimi društvi in športnimi forumi so bili vedno kar najboljši. Preko zime je klub polagal vso pažnjo družabnemu delu svojega programa v odlično uspeli „Gala reduti" in klubovih čajankah. < Iz gospodarskega in blagajniškega poročila je razvidno, da je ISSK Maribor saniran, predvsem' "po zaslugi neumornega strokovnjaka ravn. Loosa, pa tudi posamezni odseki so se kljub težkim gospodarskim prilikam vzdrževali skorp sami, posebej velja to za nogomet, ki je bil nekoč vedfao vzrok glavnih izdatkov. Teniški odsek letos radi deževnega vremena ni bil tako aktiven kakor običajno, ostali pa so klubu zvesti vsi njegovi dobrotniki, kakor Mariborski teden m skoro vsi mariborski tovarnarji in in-dustrijci. Klubovo premoženje znaša nad 150.000 din. Nato so podali bilanco dela načelniki posameznih odsekov. Teniškemu odseku (ravn. Babič) lanska sezona ni bila bog ve kako naklonjena ter je tudi materialno slabše odrezal kot obično, razpolaga s 67 igralci, ki predstavljajo homogeno ekipo enakovrednih moči. Več uspehov so priborili nogometaši in zimski športniki, kakor sta poročala njihova neutrudljiva načelnika mr. Maver in Vek. Golubovič. Njihovi uspehi pa bi bili še mnogo večji, aao bi nogometaši razpolagali z igriščem ter zimski športniki s planinsko kočo pa Pohorju. Prvo nogometno moštvo je odigralo 28 tekem. z razliko golov 61:53 svojo, korist .ter trenutno tekmuje v pod-zvezinem frnaiu. -Največ tekem je odigral Kirbiš Josip (344), najuspešnejši strelec je 'bil Tičar (14). Juniorji so si osvojili naslov prvaka Maribora. Zimski športniki so organizirali nebroj prireditev. Najlepši njihov uspeh v pretekli sezoni je osvojitev banov.'prvenstva v štafeti 4 krat 10 km. Najuspešnejši tekmovalec je bil Fanedl. V jubilejnem govoru je dr. Vauhnik poudaril, da je klub radi težkih prilik prisiljen, obhajati svojo 20-letnico na prav skromen način, predvsem radi pomanjkanja igrišča. Podal je zgodovino klubovih naporov za novo igrišče. Ker mestna občina ni pomagala klubu do novega primernega športnega prostora, so se klubo.vi prijatelji iniciativno organizirali. Včerajšnji dan je važen mejnik v slovenskem obmejnem športu, kajti na ta dan je bila sklenjena kupna pogodba, s katero je »Mariborski stadion" kupil .18.000 kv. metrov zemljišča ob Koroški cesti s pomočjo športnega niecena mr. Maverja, »klubskega prijatelja štev. 1“ Športniki pričakujejo, aa bodo poklicani čimtelji, v prvi vrsti pa mestna občina, podprli privatno akcijo, s lem, da bodo čimprej pomagali zgraditi na kupljenem zemljišču reprezentativen stadion. Po razrešnici staremu odboru je ..bila izvoljena sledeča uprava: preds. ota. Priznavam svoje grehe in sklenil sem, poboljšati se. — E, to Je lepo, sinko! _ — Izbral sem si dekle, ki ga hočem za ženo. Morda me bo ženitev privedla na pravo pot. Ona ima okrog 20.000