TRST, petek M* septembra 1956 Leto XII. . Št. 206 (3444) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93-808. 37-338 MONTECCHi it. 6, II. nad. — TELEFON S3-IB* IN 94-63» — poštni predal 559 — UPHAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, .... P0dr„» nn».r.. ... o............. — o.. - - - - — ~ " tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založna, Slovenije, na, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekofci ra-Cun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 2 - 375 • izdaia Založništvo tržaškega tis a • Viline v'iiri„T°?rUŽ- GORICA: U1- S. Pellico HI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm * stolpca: trgovski 80. finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Poštni Ljubljana Bulganinovo pismo Molletu v zvezi s Suezom Nehru poziva London in Pariz na preklic zadnjih sklepov Laburisti ponovno obsojajo Edenovo politiko in zahtevajo pogajanja - Eden napovedal nova posvetovanja z Anglijo in Francijo in predložitev zadeve Varnostnemu svetu - Cejlonski delavci grozijo z uničenjem angleških plantaž alf f. ~ Predsedstvo 'letak. ,,por°čilo, da je so-ročii - oupravn 'k poslov iz-'lado *«e,,ed»iku francoske maršal rj osebno pismo &*ezom Pianina v zvezi s 4estav:“k zunanjega nri-tanino/ . izjavil, da Bul-dališčc pistno obrazložuje v ^ 0 sueški zadevi in obrazložiaakiK\odrIegaCija ie na V. Pomeni? renci ‘javila, brit tanciii .v°Jaške pripra-P 0 in , ln Anglije od->,8lPtli. p neuopustno žuganje e i» redstavnik Sovjetske LVe PreHPosvard zahodne dr- tt,° vPrašoP°izkusi' da Se sue' » > d- Je reši s silo. Dej-% „Pu londonskem se-7,v Vnri?n,Coskih 'n angle-Sv^a d eljev prihajajo z I*oka“"?vno bojeviti pomika ,“le, da je bilo so- ^n9°POZOnl0 J, v - 'n da ostane še v veljavi.« Bo p‘ie,le*s^ovjetske zveze, In-J 3 i’ ^Bbodne Nemčije, tud' a in Sutlana, je - .Jugoslavija ugod- Bes Pti r^ilog0yorila na egiptovski Sr konf sk*'canie medna-to Oestu\ egiptovskega zu-Ja’ da j. 'histrstva je sporu-jjPlBiko „r81pt Povabil tudi i konferenco in da PXje vlada zadevo sedaj Sp. to0nferente o Suezu, Poročamo na dru- T ruiev poziv dHs^entu ;kl jo ie. poda’ ^rtvlBde IT; Pira Js»ji Fa e izjavil, da iani« 'rata ,ov govor žabe o11- Meh nadaliniim POga-P. *elii. pru je pozval vla- •kČNie'6 n B.r«tani je,“‘ŽDA ’ 7n kot;N'ustaJn Prekličejo svoj l»iknt. vrbvi združenja ■ v —'-Da. »Mislim, S(. ?iti seda prekop tii. držii,. J.ni Prepozno, da :r N ks"tqs ne*4?,ljeva': «Indijska Bh *>i lak?- ■ - ■»čiri« take ak- Jla'd9 ladan?1 ^ehru-’ ki je 'iieVUržijo «i 1 p rep Oj Bat;* j« d J!she™? ta v Bc Bjj lVe,ndarla mora' po- Bia lahki ree‘ nič takega. Bilati0da venri°V1.ral° pofia:ia" k,.1*!. i» , drle mora po-Bo ?' »krai bodo napovedani i*)n Poraz,?ino otežkočili mir- «p°Pad logi* PetihPe,‘lu Poslanstva od-®Spri, '“egiptovski pred-}ke lem p°t nadaljnjim po-}ahk uide f° mnenju mdij-l* b°. Priveg! taka pogajanja Si.!,pV«4 JPCilU T k' b'i Ptiv ^S^^L'v«”Vot“rrt !» ski.yre opa in med-tM.Uv*,?? Phosti . b.rez škod Vv' Usti? Egipta. Napa-yitna’kov “V1tev združenja >.«, k«, S ‘Vezi le enostranski egiptovsko su- ^ e Neh,..0dpoklicem pilo-int. mu izjavil, d ,ll4reiViUi lzJavil, da to teln hledn ‘ikov pre- tr.,ter b“ednarodiie skupno- ,>B. ,i?viralo delovanje !*f „ Pamo, je dodal ?aPe*Se ie Srt„b° Kljub vsemu. abji °*Bi 1-, Godilo in kljub Gl POt Po*ajanj*»ala’ UP(1-Cou*^1^1 delavcev S'gi ^cejioifvijajo, da so 1*1» .“eKa v (. ega demo-il?cev volan,„gresa, v kate-sA na cei?na večina de-k^seriP“slali °nsklh planta-b **Bii? k» eG.lPtovskemu »S V?} Ga ;haserju pismo, s “ Otožilka Britesc?J“' da' če iAen n “rdanna snmžit« ŠN« i ■KSIS (.He, ^Prejel °v le °rgani-kl)a i- Pfoti v “Primerne u-so k .Gurniia Plantažam U >‘ka last. Cejl°nU' Sb°rniC< hri*titn ie nocoj Spodnja Vi balin, fesom '. “vmila la--,krnt k° via(|2CI)0' Ki obso-ttijakoj1 2Sllade- “ 321 glaso- >lhtpS“lUca:rn‘tvi laburi- BV^U: Je zbornica * katein“ resolucijo, v ja Eden po- stavil vprašanje zaupnice. Resolucija je bila sprejeta s 319 glasovi proti 248. Ob koncu debate pa je E-den izjavil, da če bo Egipt odklonil sodelovanje s predlagano organizacijo, se bo Velika Britanija obrnila na Varnostni svet. V nadaljevanju debate je danes govoril zunanji minister Selwyn Lloyd, ki je dejal med drugim, da ZDA v celoti sodelujejo in podpirajo načrt za ustanovitev združenja koristnikov Sueškega prekopa. «Mi pa predlagamo sklicanje konference glavnih koristnikov v čim krajšem času, da se začne izvajanje tega načrta.« V zvezi z včerajšnjim govorom Gaitskella je Selwyn Lloyd zatrjeval, da ne gre za spor med Francijo in Veliko Britanijo ter Egiptom, pač pa za mednarodno vprašanje. Dejal je. da mora sleherni načrt o Sueškem prekopu vsebovati tri elemente; «1. zbuditi zaupanje osebja prekopa; 2. zbuditi zaupanje tistih, ki bodo dobavljali kapitale, potrebne za vzdrževanje in razvoj prekopa; 3. zbuditi zaupanje koristnikov.« Ko je govoril o vzrokih, zaradi katerih se britanska vlada ni obrnila na OZN, je minister izjavil; «Ce bi prišli pred skupščino, ne bi prišlo do rojstva načrta o ustanovitvi mednarodne družbe. Ce pa bi končno do takega načrta prišlo, bi se to zgodilo šele po tednih debate in številnih spremembah, ki bi mu odvzele njegovo vsebino.« V zvezi z včerajšnjo Edenovo izjavo, da bi utegnilo bitt potrebno obrniti se na Varnostni svet, je Lloyd izjavil; «Mi bomo seveda šli pred Varnostni svet ne zato, da izvršimo formalnost, pač pa zaradi iskrenega napora, da se izboljšajo perspektive mirne rešitve.« Ko je govoril o združenju koristnikov prekopa, je Sel-wyn Lloyd obžaloval, da je Gaitskell obsodil ustanovitev tega združenja, ki ga je o-značil za izzivanje, ter da je s tem napravil vse, da uniči možnost uspeha tega združenja. Dalje je Selwyn Lloyc’ zatrjeval, da je bilo združenje ustanovljeno zato, da se ščitijo pravice koristnikov prekopa. ki jim jih daje konvencija iz leta i888. Omenil je zalepi zadržanje sovjetskega predstavnika na londonski konferenci in je dejal, da je ta »napravil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi Egiptu bilo teže sprejeti načrt 18 držav in pogajanja na tej podlagi«. Glede novega načrta je minister dejal, da «njegova izvedba nedvomno vsebuje velike praktične težave, da pa te težave ne prihajajo z naše strani«. ulede tujih pilotov je minister sicer zanikal, da so njih odpoklic sklenili, da se omogoči ustanovitev novega organizma, ki pa da je bil u-stanovljen tudi v predvidevanju položaja, ki bo nastal z odpoklicem teh pilotov. Na koncu je Selwyn Lloyd še izjavil. da ne more povedati nič o sedanjih pogajanjih in razgovorih. Laburist Robens o akciji opozicije V imenu opozicije je Selwy-nu Lloydu odgovoril laburistični poslanec Robens, ki je dejal; »Naloga opozicije je poizkusiti, da se prepreči, da trdovratna in nepreudarna vlada potegne državo v vojno In to bomo skušali napraviti. Nad polovica države nasprotuje uporabi sile. Zunanji minister se o tem lahko prepriča pri čitanju časopisov.« Kritiziral je zatem način, kako je Eden včeraj predložil novi načrt, in je izjavil, da so Indija, Cejlon in Avstralija bile zaradi tega zelo presenečene. Izjavil je nato, da ie Eden, ki je bil svoj čas vnet zagovornik OZN in še prej Društva narodov, zapustil ideje, ki jih je zagovarjal v preteklosti, zato da brani osebni položaj: «Gospod Eden je zašel v slepo ulico in ne pozna izhoda.« Robenr je tudi poudaril, da se internacionalizacija Sueškega prekopa lahko izvede samo s sodelovanjem Egipta in da se ne more izvesti z uporabo sile. «Groziti z uporabo sile, je pripomnil, pomeni stopiti v vojne in s tem o-šiblti Commonwea!th ter združiti svet proti nam. U-stanovitev združenja koristnikov bi bila dobra stvar, če bi privedla do pogajanj, toda to združenje je morca samo izzivanje, ker nobena od nalog tega združenja se ne more izvesti brez egiptovskega sodelovanja.« Robens je zatem odločno obsodil mobilizacijo Velike Britanije proti državi 20 milijonov prebivalcev, od katerih j® skoraj polovica analfabetov. ter je prav tako odločno obsodil bivanje francoskega vojaštva na Cipru. Na koncu je še dejal, da bi uporaba file morca privedla do padca Naserja, ne bi pa odpravila arabskega nacionalizma. Poudaril je nujnost sprave z Egiptom in pozval vlado, naj pozove pilote, da ostanejo na svojem Dodal je, da mora Velika Britanija iti po poti miru in spoštovanja zakona in ne po poti sile. V debato je ponovno posegel tudi Gaitskell in je zahteval izjavo vlade, da se bo «:šla uporabila samo v skladu z našimi obveznostmi v okviru listine OZN«. Gaitskell je omenil tudi izjavo Selwyna Dloyda o počasnosti OZN in je pripomnil: «Kaj pa je slabega, če potečejo tedni in tedni brez vojne?« Selwyn Lloyč' je odgovoril: »Naš namen je napraviti vse mogoče, da pride do mirne rešitve v skladu s čl. 33. Samo ko bomo imeli gotovost, da so ti napori propadli, se bo postavilo vprašanje naslednje etape.« Te izjave Sel-wyna Lloyda so laburistični poslanci sprejeli z vzkliki «Sramota!» in «Odstop!». Bivši konservativni minister Heald je med cebato izjavil, da je treba sueško zadevo predložiti OZN in je dodal. da ni mnenja, da vlada misli drugače. Bivši laburistični obrambni minister Shin.well pa je izjavil, da se po njegovem mnenju lahko kritizira vlada samo v eni točki; po neuspehu Menzieso-vega poslanstva v Kairu bi bilo treba sklicati novo konferenco 18 držav ali pa se o-brniti na OZN. «Kar se tiče vojaških ukrepov, je dodal Shinvvell, se ne more laburistična stranka čutiti prizadeta, ker so bili podobni ukrepi sprejeti, ko je bila ona na oblasti.« Kar se tiče združenja koristnikov prekopa, je Shin-well izjavil, da to ni toliko izzivanje kakor neumnost. «Sumim poleg tega. je dodal, da so to idejo svetovale ZDA in sem zelo nezaupljiv, kar se tiče ameriške diplomacije na Srednjem vzhodu, ker nočem, da bi naša velika država postala figura v kombinacijah . ameriških petrolejskih mogotcev. Poleg tega sumim, da skušajo nekateri ameriški interesi izločiti Veliko Britanijo iz petrolejskega izkoriščanja na Vzhodu« mestu, je ne bodo utirale poti po Sueškem prekopu s streljanjem, je Eden odgovoril, da je prvi korak «zahtevati sodelovanje egiptovske vlade«; če tega sodelovanja ne bo dovolila, bo britanska vlada predložila zadevo Varnostnemu svetu. Na koncu je zbornica sprejela tudi Butlerjev predlog za odložitev zasedanja od jutri zvečer na 23. oktobra. V pooblaščenih krogih izjavljajo, da britanska vlada še ni poslala vabil za konferenco, na kateri naj bi govorili o ustanovitvi novega organizma, in pripominjajo, da bo sestanek, ki ga je napovedal Eden v spodnji zbornici, verjetno v ponedeljek ali torek v Londonu. Ni zna- Edenove izjave Ob zaključku debate je predsednik vlade Eden med drugim izjavil, da je načrt o ustanovitvi koristnikov prekopa začasen načrt in da je vlada v tesnem stiku z ameriško in francosko vlado ter da bo prihodnje dni nov sestanek, da se dogovorijo, kij; ko naj načrt izvedejo. Na zahtevo laburistov, naj no, ali bo Dulles osebno navzoč. Pineau in Selwyin Lloyd pa bosta navzoča. Voditelj avstralskih laburistov Evatt pa je danes v avstralskem parlamentu poudaril nujnost, da se sueški spor predloži OZN zaradi Edeno-Ve grožnje, da bo Anglija uporabila silo. Dodal je, 'da politika avstralske laburistične stranke odgovarja politiki, kakršno je obrazložil britanski laburistični voditelj Gaitskell. Evatt je nato' izrekel presenečenje, ker se angleška vlada ni posvetovala z Avstralijo zaradi odločitve, ki jo je napovedal Eden. Medtem ko se je nadaljevala debata v spodnji zbornici, je v lordski zbornici bivši laburistični voditelj Attlee o- stro obsodil vlado. Med drugim je izjavil; »Mnenja smo, da je zadržanje vlade najhuj-ša nevarnost za mir, ca nevarno ruši položaj Velike Britanije v svetu in spravlja v nevarnost celotni obstoj Com-monwealtha» Bulganinovo pismo Eisenhowerju WASHINGTON, 13. — Ameriški državni tajnik Dulles je nocoj sprejel v državnem departmaju sovjetskega veleposlanika v Warhingtonu Zaru-bina, ki mu je izročil Bulganinovo pismo za Eisenhower-ja. URI OBSOIA PRITISK lili EGIPT in sprejema predlog hairshe vlade Na sprejemu na čast indonezijskemu predsedniku Sukarnu je maršal Tito obsodil rožljanje z orožjem in poudaril nujnost rešitve sueškega spora s pogajanji - Sukamo pozdravlja podporo v borbi proti kolonializmu (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 13 — Jugoslo- vanska vlada je podprla predlog vlade Egipta od 11. septembra o ustanovitvi posebnega organa za pogajanja za mirno rešitev sueške krize. V neti, ki jo je včeraj izročilo državno tajništvo za zunanje zadeve egiptovskemu poslaništvu v Beogradu, se poudarja, da je jugoslovanska vlada od začetka spora zastopala mnenje, da je to vprašanje potrebno rešiti s pogajanji, u-poštevajoč suverene pravice Egipta in mednarodno zainteresiranost za svobodno plovbo. Stališče jugoslovanske vlade je bilo posebno izraženo že v nedavni izjavi predsednika Tita tisku. Jugoslovanska vlada pozdravlja pripravljenost Egipta, da se spor reši s pogajanji z zainteresiranimi državami, in izraža prepričanje, LONDON IN PARIZ NASTAVLJATA RIMU MREŽE Italijanska vlada za pogajanja o naj da pobndo Suezu v OZN Zveza neodvisnih socialistov imenuje sklepe angleške in francoske vlade nedopustno provokacijo - Republikanci za takojšnji vstop Italije v združenje koristnikov Sueškega prekopa" IHenni in Pertini ler Matteotli in lanassi včeraj prvič na shnpnem sestanku (Od našega dopisnika) RIM, 13. — Nacionalno tajništvo Zveze neodvisnih socialistov je danea odobrilo sledečo izjavo: Sklepi angleške in francoske vlade glede na sueško vprašanje so nedopustna provokacija ter izraz brutalne imperialistične politike. Ob hudi grožnji za vojno, kt se je po tej provokaciji ustvarila v Sredozemlju, ima italijanska vlada dolžnost, da loči svojo odgovornost oč franec-sko-angleške odgovornosti ter da pobudo za rešitev spora na podlagi pogajanj v okviru OZN. Neodvisni socialisti soglašajo z jasnim stališčem, ki ga je sprejel PSI za obrambo arabskih narodov ter njihove pravice do neodvisnosti, ter pričakujejo, da bo socialna demokracija zapustila dvoumnost ter zavzela analogno stališče, ki naj ga potem tudi čosledno brani v vladi ter zagotovi, da si britanske lad- v socialistični internacionali. DULLES PONOVNO IZJAVLJA da ZDA ne bodo uporabile sile Potrdil je, de ZDA sodelujejo z Anglijo in Francijo za ustanovitev novega organizma WASHINGTON. 13. meriški državni tajnik Dulles je danes na tiskovni konferenci izjavil, da ZDA nimajo namena, «ceprav bi za to imele prav,ico,» nasilno doseči prehod svojih ladij po Sueškem prekopu. «Ce bo Egipt uporabil silo, da zabrani plovbo ladij po prekopu, bodo ZDA obrnile svoje ladje okoli Afrike. Vendar pa protest E-gipta proti ustanovitvi združenja koristnikov prekopa ni kakor ne ovira ZDA pri nadaljevanju priprav za ustanovitev tega organizma.« Dulles je dalje izjavil, da, kar se tiče odločitve, da ne bodo skusali s silo doseči prehoda po Sueškem prekopu, govori izključno v imenu svoje vlade. Dodal je, da bi E-gipt, če bi se uprl s silo Prehodu ladij po prekopu, krsti konvencijo iz leta 1888 in da bi države, ki bi bile prizadete, bile upravičene izvajati pravice, ki jim jih daje omenjena pogodba, in to s pritožbo na OZN ali pa z drugimi akcijami. Ko ga je neki časnikar vprašal, kaj misli z besedo »druge akcije*, je Dulles izjavil, da ne more odgovoriti na to vprašanje, »če ne pozna okoliščin. v katerih bi vsaka država izvajala svojo pravico do svobodne plovbe po prekopu«. Dulles je tudi poudaril, da bodo ZDA sodelovale pri no-vem organizmu in izrekel u-panje, da se bodo pridružile še druge države. Dodal je. da imajo Velika Britanija ZDA. Francija. Italija in Norveška 75 'dstotkov tonaze, ki normalno plove po Sueškem prekopu. Dulles je med drugim dejal tudi, da upa, da bo mogoče doseči krajevne praktične sporazume za sodelovanje, ki bi jih lahko izvršili, ne da bi kršili pravico kogar koli. »To naj bi omogočilo začasni dejanski sporazum, dokler se ne doseže dokončen sporazum.« Poudaril je, da bodo ZDA nadaljevale z napori, da se z mirnimi sreds'vi išče rešitev, ki naj prizna pravice A-1 vseh prizadetih, vštevsi Egipta. Dulles je tudi izjavil, da so ZDA mnenja, da potovanje ladij okoli Afrike, ki drugače potujejo po Sueškem prekopu. ne bi predstavljalo gospodarskega poloma. Vendar pa so ZDA že začele proučevati to vprašanje in predvidevajo ukrepe, da se prepreči kaj takega, ki bi lahko imele porazne gospodarske posledice za Zahod. S tem v zvezi je nakazal možnost, da bi nekatere države Zahodne Evrope, ki jim primanjkuje dolarjev, lahko bile prisiljene nakupovati ameriški petrolej. «S tem v zvezi so se že začela mednarodna posvetovanja.« je izjavil Dulles, in je dodal, da bi tudi nekatere države iz Azije lahko utrpele gospodarsko škodo zaradi prekinitve plovbe po Sueškem prekopu. V takem primeru bi ZDA dale na razpolago določeno število rezervnih petrolejskih ladij. Dulles je v glavnem takole označil ameriško stališče do sueške krize: 1. piloti družbe za Sueški prekop «ne morejo biti prisiljeni, da ostanejo na svojem mestu«. ZDA upajo, da bodo ti piloti na razpolago in da bodo stopili v službo združenja koristnikov prekopa, ko bo to ustanovljeno. 2. Sedanja volilna doba v ZDA ni v ničesar vplivala na ameriško stališče. ZDA bi zavzele enako stališče, tudi če bi do krize prišlo pred dvema ali tremi leti. 3. Ustanovitev združenja koristnikov prekopa ne jiomeni jamstva, da bodo izraelske ladje v bodoče lahko uporabljale prekop. «Toda ZDA ne pozabljajo, da ie Varnostni svet svoi čas izjavil, da je Egipt kršH konvencijo iz leta 1888. ko je zaprl prekop izraelskim ladjam« 4. «Zgodovina to priznala pravičnost in zmernost, ki so jo v sedanji krizi pokazale velike države, ki imajo življenjske interese na tej pomorski poti. Ta zmernost, ki se spoštuje v skladu z listino OZN, prispeva k prestižu teh velikih držav bolj kakor uporaba sile«. Britanski odpravnik pcslov v Rimu je včeraj zvečer v palači Chigi uradno sporo-dil franoosko-angleško-ame riško odločitev o ustanovitvi začasnega združenja koristnikov Sueškega prekopa. To sporočilo pa je bilo zelo splošno, zato je bil opravnik poslov naprošen, da ^sporoči podrobnosti, tako da bi imela italijanska vlada elemente, na podlagi katerih lahko določi svoje stališče. To poročilo zunanjega ministra potrjuje, da italijanska vlača sploh ni tila obveščena o Eden-Molletovem načrtu za ustanovitev nest ga združenja, ki bi se postavilo nad družbo Sueškega prekopa. To se je včeraj sklepalo po neskladnosti med stališčem italijanske vlade, ki je bilo naklonjeno predložitvi sueškega vprašanja OZN, in francork o-angleškim "ial iščem Poluradne vesti zatrjujejo, da se odgovorni., krogi drže stališča, ki ga je včeraj sprejela vlada, ča se namreč rešitev sueškega vprašanja lahko doseže pri OZN. Poudarja pa se tudi, da so koristi Italije zasidrane v Konkretnih jamstvih za ovobodo plovbe in za ohranitev seuanjih tarif. Povišanje tarif bi namreč lahko imelo hude posledice za italijanski notranji gospodarski položaj. Medtem ko je stališče vlade naletelo na dober sprejem pri skoraj vsen političnih krogih in v javnem mnenju, pa je obžalovanja vredno, da so tudi taki, ki se zavzemajo za nujnost, da Italija takoj stopi v združenje pod pokroviteljstvom Londona in Pariza. Značilno je, da se v tem smislu izraža zlasti list «Voce repubblicana«, ki hoče, da bi Italija takoj pristopila k omenjenemu združenju, češ da je za Italijo v tem možnost, da začne novo obdobje po 7b-letni odsotnosti v vodstvu prekopa. Lirt poziva vlado k odločitvi, češ da bo imel tisti, ki se pridruži že sedaj, vse drugačno besedo, kot tisti, ki »e bo pridružil, ko bo že vse narejeno. »Voce repubblicann« tudi močno napada Naserja. Pri tem pravi, da ni tr- na zamenjavati Egipta i »d ktator-jem«. Članek skoraj izcaja kot avtorja Pacciardija, ki je bil vedno zagovornik »atlantske solidarnosti«. Vendar pa ni verjetno, da bi Jaliko tako stališče, ki kaže, da niti v vladni večini ni popolne e-notnosti, imelo kak valiv. Danes zvečer je bile. pod predsedstvom Segnija posebna seja. ki so se je udeležili poleg ministrskega predsednika še podpredsednik Sara-gat ter ministri Zoli. Medici, Campilli, Cortese, Colombo, Vigorelli ter podtajnik ministrstva za proračun Ferrari Aggradi. V zvezi z bližnjo obnovo parlamentarnega dela so razpravljali o ukrepih, ki jih bodo še pretresali na prihodnjih ministrskih seiah v okviru prve faze izvajanja Vanonijevega načrta. Na sedežu poslanske skupine PSDI na Monteeitnriu so se sestali predstavniki tajništev PSDI in PSI. Ko sla tia-kaj prispela predstavnika PSDI tajnik Matteotti ter namestnik tajnika Tanassi, sta že našla tam Nennija fn namestnik« tajnika pertimja. (Včeraj se je namesto Forti-nija imenoval Luzziuto, toda tega ni v Rimu). Razgovor med temi štirimi je trajal od 19. do 30.30. Po tem prvem sestanku so bili videti zadovoljni. Nenni je po sestanku izjavil sledeče; »Kot je bilo dogovorjeno. smo imeli ta prvi sestanek tajništev z glavnim namenom, da bi videli, kako organizirati naše nadaljnje sestanke in da bi proučili nekatera vprašanja v okviru tistega zbližanja, za kat“rega želim, da bi se uresničilo. Ne nameravamo ustanavljati stalnih organizmov, temveč sestajati se od časa do časa, da proučimo vprašanja, ki se pojavljajo. Tajništvi se bosta zopet sestali v prvih dneh oktobra, ker se mora proti koncu tega meseca sestati centralni komite naše stranke, ki edini lahko izreče sodbo o tej prvi fazi in o nadaljnjem razvoju. Razpravljali smo o upravnih ter tudi čer, razvoj zares zgodovinske važnosti, komunizem pa bi prišel v fazo osamljenosti, kar bi bila predigra usodnega u-padanja.« V nadaljevanju navaja tudi možnost, da bi prišlo do koeksistence med socialisti in demokristjani in za državo bi se odprl horizont, poln možnih novosti. Seveda pa potem izraža dvome, da bi prišlo do demokratične združitve obeh strank, zlasti pa je mnenja, da je do združitve še zelo daleč. Za deželne volitve v Južni Tirolski je pokrajinski glavni odbor PSDI odobril prejšnji sklep izvršnega odbora, da se predloži enotna lista skupaj s PSI. Toda pokrajinski odbor PSI pa je oklenil, da na- o; političnih vprašanjih, ne da - V.hodn lh deTelmh bi se posebej ustavljali obl olftv„h zP,isto lastne stran_ TnRi Sittlir •'* i- Ike' “čeprav priznava velik Tudi Matteotti je cal krat- priSpevek, ki ga more zbliža- I l/iavn' «Pn nornhilu imrl_ • . , , , , nje med obema strankama dati pri reševanju problemov delavskega razreda Boc- ko izjavo: »Po naročilu vod-j stva sta se danes sestali tajništvi PSI in PSDI. da bi proučili nekatera vprašanja v zvezi z zbližanjem med obema strankama in zlaoti še. da bi določili način za to zbiiža-nje. Seveda bodo sledili še drugi sestanki.« Čeprav sta se oba voditelja izognila temu, da bi povedala, kaj se je na sestanku govorilo, se je vendar izvedelo, da so se predstavniki obeh tajništev pogovorili, vsaj na kratko, o vseh aktualnih notranjih in zunanjih političnih vprašanjih, med temi seveda o polemiki po Comminovem intervjuju ter o sueškem vprašanju. Sicer je Commin v intervjuju za tednik »De-mtin« znatno popravil svoje izjave. Tako je med drugim dejal: »Mnenja sem, da ima Nenni prav-, če zahteva, da se socialistična združitev ne izvaja pod znamenjem elementarnega antikomunizma. Združitev se mora izvesti pod znsmerftem antikapitalizma.« Izvršni odbor PSDI je danes p-.ekinil svojo sejo in jo prenesel na jutri, ko bo Matteotti poročal odboru o današnjem sestanku. Verjetno pa se bo govorilo tudi o tem, ali naj socialdemokrat' ostanejo v vladi. Finančni minister Andreotti je zavzel glede na to vprašanje zelo ostro stališče. V bistvu se zavzema za vladno krizo z odstranitvijo socialdemokratov, Verjel To bo tudi na kongresu KD zagovarjal tako stališče. Tudi bivši ministrski predsednik Pella je napisal za «Oggi», ki izide jutri, poseben članek o socialistični združitvi Ko našteva vrsto pogojev, pod katerimi bi moralo priti do združitve, da bi si nova stranka pridobila oznako demokratičnosti, nadaljuje: «Ce bi mogla nastati take vrste stranka, je izven dvoma, da bi se italijansko politično življenje z njo samo okoristilo, km bi povzročila demokrati- Italijanski rudarji odhajajo iz Belgije BRUSELJ, 13. — V času od januarja do avgusta letos je zapustilo Belgijo 11000 italijanskih rudarjev. Po prvem avgustu jih je odšlo 3600. Trenutno zapušča belgijske rudnike po 400 italijanskih rudarjev na dan. Te številke so objavili nekateri člani socialdemokratske parlamentarne skupine na nekem sestanku te skupine, ki je bil posvečen vprašanju rudnikov. Marca 1. 1956 je bilo po uradnih statistikah v belgijskih rudnikih 47.038 italijanskih rudarjev od celotnega števila 149.622 vseh rudarjev. na v okviru sine tkalne enotnosti«. A. P. da bo ustanovitev predloženega organa omogočilo, da se izvršijo neobhodna predhodna dela v približevanju raznih pogledov, kar bi olajšalo končno rešitev vprašanja. Vlada Fr RJ izraža prepričanje, da bedo tudi druge države sprejele metode pogajanja kot e-dino pot, k' odgovarja potrebi svetovnega miru in miroljubnega sodelovanja med narodi. Nota jugoslovanske vlade poudarja načela, ki jih jugoslovanska vlada izvaja v mednarodnih odnosih, zlasti v primeru mednaiodnih sporov. V sporu Sueškega prekopa so se pojavile tendence, da se z grožnjami, vojaškim pritiskom in gospodarskimi sankcijami prisili Egipt, da odstopi od svojih suverenih pravic. Jugoslovanska vlada ne odobrava te enostranske akcije, ki kršijo načela suverenosti in neodvisnosti ter dostojanstvo suverene države, poglablja spore, večajo mednarodno napetost. slabijo ugled Združenih narodov in so v nasprotju z osnovnimi načeli ustanovne listine. Jugoslovanska vlada podpira predlog Egipta, ker je mnenja, da upošteva upravičene interese Egipta in drugih zainteresiranih držav za svobodo in neovirano plovbo po prekopu. Danes, drugi dan bivanja predsednika republike Indonezije v Beogradu, je predsednik republike maršal Tito priredil v zveznem izvršnem svetu kosilo na čast dr, Sukarnu. Kosila so se udeležili vsi člani spremstva predsednika republik’ Indonezije in najvišji jugos'ovanski državni funkcionarji. Med kosilom sta predsednik Tito in dr. Sukamo izmenjali zdravici. Predsednik Tito ;e v svoji zdravici poudaril delo dr. Sukarna za svobodo :r. neodvisnost indonezijskega ljudstva in ugotovil, da imata Indonezija in Jugoslavija podobne poglede v mnogih mednarodnih vprašanjih. Tito je izrazil prepričanje, dn se mir in splošni družbeni napredek lahko zagotovita samo z izvajanjem politike aktivne in miroljubne koeksistence na načelih enakopravnosti in spoštovanja suverenosti in teritorialne integritete, nevme-šavanja v notranje zadeve drugih in priznanja vsakemu narodu pravice, da se samostojno razvija. «Mi zato z zaskrbljenostjo obsojamo zastarele metoae rožljanja z o-rožjem v reševanju posameznih spornih vprašanj. V današnji fazi razvoja mednarodnega položaja ko so se že pokazali znaki zmanjšanja nevernosti za splošno vojno, pomeni možnost lokalnih spopadov glavno nevarnost za mir. Rožljanje z orožjem ogroža načela neodvisnosti, enako- pravnosti in suverenosti držav. Ta načela niso prazne fraze, temveč so izraz stremljenj vsakega naroda, da je gospodar na svoji zemlji. Maršal Tito je izrazil pre-piičanje, da se sueško vprašanje lahko reši samo s poga-j; nji. Za to so potrebni skupni napori vseh članov Združenih narodov. Na koncu je Tite poudaril, da Jugoslavija pozorno spremlja razvoj dogodkov na področju Azije in Afrike, ki je pokazal, da je mogoče utrditi mir in zagotoviti napredek, če se utrdi neodvisnost in enakopravnost držav. V odgovoru na zdravico je dr Sukarno poudaril važnost borbe proti kolonializmu, važnost bandunške konference in v zvezi s tem je izrazil hvaležnost Jugoslaviji, ker s simpatijami spremlja napore držav udeleženk bandunške kon-feience, ki se zavzemajo za odpravo kolonializma in za napredek človeštva. Dopoldne se je predsednik dr. Sukarno udeležil slovesne seje beograjske univerze, na kateri mu je rektor Elija Dju-ričič izročil diplomo častnega doktorja beograjske univerze. Dr. Djuričič je v svojem govoru poudaril, da se s tem daje priznanje dr. Sukarnu za njegovo vztrajno borbo za svetovni mir in neumorno delo za vsestransko sodelovanje med narodi, za zavzemanje za krepitev prijateljstva med narodi Jugoslavije in Indonezije in za njegov uspeh na družbenem in političnem področju. Dr Sukarno se je zahvalil za čast in med drugim poudaril, da med Jugoslavijo in Indonezijo obstajajo velike možnosti za sodelovanje na tehničnem, gospodarskem, trgovinskem, kulturnem in političnem področju. Danes dopoldne so se v Belem dvoru sestali jugoslovan-sk’ in indonezijski državniki, ki so si izmenjali misli o mednarodnem položaju n o jugo-slovansko-indonezijskih odnosih Nocoj je predsednik Tito priredil slovesen sprejem aa cast dr. Sukarnu. Po sprejemu je predsednik indonezijske republike dr. Sukamo s svojim spremstvom odpotoval na obisk v Sarajevo. B. B. NIKOZIJA, 13. — Neka britanska vojaška naprava največje važnosti je bila v Fa-magusti danes zvečer poškodovana po eksploziji tempirane bombe. Oblasti niso hotele označiti, za kako napravo gre. Opolnoči je potekel rok za predajo pripadnikov EOKA. Uradno poročilo javlja, da se v vseh teh treh tednih ni predal niti en član EOKA. SPOROČILO EGIPTOVSKE VLADE DULLESU Edenov napad na načrt pomeni suverenost Egipta Njegovo izvajanje bi vodilo v vojno - Kairo je obvestil OZN, da bosta Anglija in Francija odgovorni za morebitne motnje v plovbi po prekopu - Naserjeve izjave NOVI DELHI, 13. — V poučenih krogih izjavljajo, da Egipt razmišlja o možnosti, da sueško zadevo predloži Združenim narodom. O tem so se posvetovali med Kairom in Novim Delhijem. KAIRO, 13. — Egiptovski gim izjavil: «Sposobni smo 'skrbeti za delovanje prekopi in na« namen je to napraviti. Prekop bo v soboto deloval brez prekinitve in redno. Našli bomo druge pilote. 70 egiptovskih pilotov, ki jim bodo pomagali tisti tuji piloti. Ki v petek ne bodo odpotovali, bo delalo noč in dan, zato da bo po prekopu plulo 40 ladij vsakih 24 ur. Obtožujejo nas, da grozimo z zaporo prekopa, toda to delate vi.» Glede možnosti razgovorov med njim in Edenom je Naser izjavil: »Pripravljen sem svobodno razgovaijati se s komer koli, toda če se mi ne grozi. Gospod Menzies je prišel v Kairo z zahtevo, naj kapituliram brez pogojev pod grožnjo gospodarskih ukrepov in intervencijo oboroženih sil, ki so se zbrale na Cipru.« Na vprašanje, ali bi Egipt sprejel kompromis glede prekopa, ki bi vseboval finančno pomoč za zgraditev asuanskega jezu. je Naser odgovoril: »Ne gre za finančno vprašanje, pač pa za suverenost :n dostojanstvo.« Izjavil je tudi, da nj nikoli govoril o finansiranju asuanskega jezu s Sepilovom. Zatem je Naser dejal, da Egipt ne misli zabrnniti britanskim ladjam plovbe po prekopu in da je pripravljen Pogajati se o razvoju prekopa in o pristojbinah. Glede gospodarskih sankcij proti Egiptu je Naser izjavil, da bodo te ustvarile težave, toda ne bodo povzročile kapitulacije. Na vprašanje v zvezi z egiptovska politiko do Alžira je Naser izjavil: «Gospod Pineau me je obtožil, da nisem držal poslanik v VVashingtonu je pa nalogu svoje vlade obiska! državnega tajnika Dullesa in mu izročil nujno sporočilo, v, katerem se poudarja, da načrt, ki ga Eden namerava vsiliti Egiptu, pomeni odkrit napad na egiptovsko suverenost in da bi njegova izvedba pomenila vojno. »Ce ZDA želijo vojno, tedaj lahko podprejo ta načrt. Toda če je njih želja delovati za mirno rešitev, tedaj je treba ta načrt opustiti.« Egipt je obvestil tudi OZN, da je sprejel vse ukrepe, da zagotovi redno delovanje Sueškega prekopa po odhodu tujih pilotov, da pa bo odgovornost za sleherno oviro plovbe po prekopu padla na francosko in angleško vlado in na staro družbo za Sueški prekop. O tem je egiptovska vlada obvestila glavnega tajnika OZN in vse države članice te organizacije. V sporočilu se poudarja, da sta Velika Britanija in Francija odobrili ukaz bivše družbe tujim nameščencem in pilotom, naj zapustijo svoje mesto, ter poudarja, da bo egiptovska vlada prevzfela odgovornost za ohranitev svobodne plovbe po prekopu kljub tem poizkusom za oviranje plovbe. Ce pa ‘>i prišlo do ovir pri tej plovb' zaradi vzrokov, ki jih Egipt ne more nadzorovati, bo odgovornost padla na tiste, ki so skušali ovirati plovbo po prekopu, to je na britansko in francosko vlado in na staro družbo za Sueški prekop. V razgovoru z dopisnikom angleškega laburističnega lista «Daily Herald« pa je predsednik Naser med dru- besede in da v Egiptu vež-bam Alžirce, ki se morajo boriti proti Francozom. Alžir-ci se lahko vežbajo sami. Obljubil sem, da jih bom pozval na mirno rešitev: v Kairo je prišlo tajno odposlanstvo, v katerem sta bila dva Francoza :n dva Alžirca, in se je razgovarjalo deset dni. Nato so Francozi odpotovali v Pariz in se niso več vrnili. Oni hočejo, da bi mi molčali, medtem ko se v Alžiru ljudje ubijajo. Mi ne odobravamo teh dejanj.« Naser se je preteklo noč posvetoval s svojimi političnimi svetovalci, šef njegovega kabineta Ali Sabri pa se e danes razgovarjal z indijskim in sovjetskim poslanikom v Kairu. Preteklo noč je egiptovska mornarica začela manevre pred Aleksandrijo, kj bodo trajali tri dni. Kairski radio je v zvezi z včerajšnjim Edenovim govorom obtožil Edena, da je namenoma potvoril resnico, zato da spravi britansko ljudstvo v zmoto. »Nerazumljivo je, je poudaril komentator, da bi Egipt hotel izzivati Veliko Britanijo in Francijo in da bi jih pripravil do vojne, An-gleško-francoske vojaške priprave odkrivajo prave namene prekupčevalcev topov, ki se trudno, da bi pahnili svet v novo klanje.« Komentator je na koncu poudaril, da ogromna večina britanskega ljudstva noče vojne proti 'egiptovskemu ljudstvu, prav tako kakor to noče vojne proti francoskemu in angleškemu ljudstvu. Egiptovsko ljudstvo hoče mir, tode ne za ceno odpovedi svoji suverenosti nad delom svojega ozemlja, po katerem teče Sueški prekop.« VREME VČERAJ Najvišja temperatura 22,5. najnižja IB,9, ob 17. uri 20,8. zračni tlak 1009,4 stanoviten, veter 21 km severozapadnik, vlaga 40 odst., nebo 9 desetin pooblačeno, morje razgib., temp, morja 23,9. ■ Danes, PETEK 14. septembra Maternij, Sik , Zngnoslav Sonre vz de ob 5.41 in zatone 13.18. Dolžina dneva 12,37. vzide ob 15.14 In zatone oo o-Jutri, SOBOTA 15. septembra Ni kom ©d, m*uč., Svogoj OSREDNJE VODSTVO KRŠČANSKE DEMOKRACIJE SPREJELO ZAHTEVO PSDI , prvi dan konference rm . v vo komulativnih prevozih Za tržaškega podžupana bo imenovan odbornik socialdemokratske stranke Socialdemokrati poudarjajo, da ho bodo zavzeli za izvedbo programa socialne uumeritve in za udeležbo opozicije pri upravi javnih iiMtauov Včeraj je osrednje vodstvo KD v Rimu sprejelo socialdemokratsko zahtevo glede imenovanja socialdemokratskega podžupana. Tiskovni urad Krščanske demokracije v Trstu je sinoči izdal komunike, v katerem pravi, da je osrednje vodstvo KD v Rimu rešilo vprašanje dodelitve pod-županskega mesta v tržaški občini. Vprašanje je bilo rešeno tako, da se mesto podžupana dodeli socialdemokratskemu odborniku. Hkrati pa so sprejeli tudi zahtevo republikancev o izmenjavi od-borniških mest v občinskem odboru. Na sestanku, ki je bil včeraj dopoldne na sedežu osrednjega vodstva Krščanske demokracije, so pred-»tavniki tržaškega vodstva KD Obrazložili, zakaj ni bilo vpra-lanje imenovanja podžupana rešeno na zadnji seji pokrajinskega odbora KD. Osrednje vodstvo Krščanske demokracije je bilo mnenja, da je treba sprejeti socialdemokratske in republikanske zahteve, da se v tržaški občinski upravi ohrani uprava sestavljena iz treh strank demokratičnega centra. Odločitev osrednjega vodstva KD je veljavna za vse politične organe tržaškega pokrajinskega odbora KD. S tem je bila rešena kriza v tržaškem občinskem odboru, ki je trajala več kot deset dni in je ustavila vsako delovanje občinskih upravnih organov. Kot poročajo, se bo občinski odbor čimprej sestal. Na prvi seji bo določil tudi datum seje občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o prizivu Tržaške unije glede njene izključitve iz zadnjih volitev, To razpravo je zahtevalo 21 opozicijskih svetovalcev. V zvezi s sklepom KD glede imenovanja podžupana, nam je tajništvo PSDI poslalo naslednjo izjavo: »Izvršni svet tržaške federacije tSDI z zadovoljstvom sprejema na znanje, da je osrednje vodstvo Krščanske demokracije potrdilo sporazume z dne 3. avgusta in priznalo zahtevo izmenjave odborniških mest ter dodelitev podžupanskega mesta socialdemokratom. Izvršni odbor tržaške federacije PSDI poudarja, da se bo zavzel za takojšnje delovanje občinskega odbora in občinskega sveta. Hkrati pa se bo zavzel za izvedbo programa socialne usmeritve, ki ga je občinski svet skoraj soglasno sprejel. Poleg tega pa ponovno poudarja, da bo zahteval udeležbo opozicije v aktivnem delovanju občinskega sveta, in sicer v posebnih komisijah in v neposrednem upravljanju javnih ustanov.* Z včerajšnjo odločitvijo o-srednjega vodstva KD je bil postavljen konec sporu med KD in PSDI glede nadaljnjega delovanja občinskega odbora in s tem celotne občinske uprave. Ce bi KD negativno odgovorila, bi danes stopile v veljavo ostavke so- cialdemokratskih odbornikov in baje tudi republikanskega odbornika. Nastala bi kriza, iz katere bi se težko izmotali in ne bi preostajalo drugega, kot razpisati nove volitve. Za sedaj je bila ta nevarnost odstranjena. Ostaja nam upanje, da se bodo sedaj tri stranke, ki sestavljajo občinski odbor zavedale, da je bilo zgubljenega že preveč časa in da je treba takoj začeti z delom za rešitev najnujnejših upravnih in gospodarskih vprašanj mesta. Obljuba socialdemokratov, da bodo takoj začeli z delom za izvedbo programa, ki ga je Bartoli prečital takoj po izvolitvi za župana, kot tudi obljuba, da bodo zahtevali udeležbo opozicije v neposrednem upravljanju javnih ustanov, sta dober znak za bodoče delovanje občinske uprave. Sedaj čaka občinski svet veliko delo, ki ga je dosedanja uprava zanemarjala: začeti z resno akcijo ne samo za rešitev številnih upravnih in gospodarskih vprašanj občinskega značaja, ampak zahtevati tudi ustanovitev proste cone, deželne avtonomije, rešitev vprašanja pomorstva in pristaniškega prometa ter uveljavitev določb londonskega Memoranduma. Zahteve delavcev gradbene stroke Delavci, ki so zaposleni pri raznih gradbenih podjetjih na nesem področju, so spričo naraščanja cen živilskih po*-eb-šč:n in glede na dejstvo, na se kljub temu njihovo plača m nikgkor zboljšala, zaprosili sindikalne organizacije, naj na pristojnem mestu izrazijo njihovo nezadovoljstvo in zahtevo za zvišanje prejemkov. Delavci obenem poudarjajo, da se je v zadnjih letih njihova storilnost znatno povečala. Pokrajinska zveza zidarske stroke je proučila zadevo in zbrala potrebne podatke v potrditev delavskih zahtev. Včeraj pa je poslala Zvezi indu-strijcev pismo, v katerem navaja najnujnejše zahteve o-menjene stroke, ki so: Stalna nagrada v sorazmerju s povečano storilnostjo ter vračunanje stalnih prejemkov v delovne pogodbe. Pogajanja z vodstvom podjetja D1LFI V sredo zvečer je notranja komisija razpravljala z ravnateljstvom podjetja Dilfi o delavskih zahtevah. Ker niso razgovori rodili nobenega u-speha, je notranja komisija zaprosila sindikalne organizacije za sodelovanje. Včeraj so se sindikalni zastopniki skupno s člani notranje komisije ponovno sestali z ravnateljstvom omenjenega podjetja. Delavci zahtevajo, naj bi vodstvo podjetja določilo stalno nagrado v znesku 25 odst. plače, naj bi plačalo 100 lir SESTANEK IZVRŠNEGA ODBORA CGIL PROTI D VIGA na škodo po Na sestanku so proučili krajevne sindikalne razmere Nekaj konkretnih pobud za nadzorstvo nad cenami V sredo zvečer se je sestal izvršni odbor CGIL v Trstu in je proučil krajevne sindikalne razmere, zlasti vprašanje stečaja tržaške tovarne testenin, prenehanje delovanja CITECI ter trgovinskega oddelka podjetja IFT, vprašanje poštnih uslužbencev, železničarjev ter uslužbencev Acegat itd. Izvršni odbor je odobril delovanje tajništva ter pohvalil enoten nastop v obrambo in-teiesov delavcev, ki so zaradi prenehanja delovanja raznih podjetij in nerazumevanja delodajalcev hudo prizadeti. Izvršni odbor vzpodbuja vodstva prizadetih strok in tajništvo, naj nadaljujejo v borbi za zaščito delavskih pravic, ter izraža svojo solidarnost s poštnimi uslužbenci, železničarji in uslužbenci Acegat, ki go stopili v akcijo za priznanje svojih pravic. Poleg omenjenih vprašanj je izvršni odbor razpravljal tudi o vprašanju draginjskih doklad in o podražitvi živilskih potrebščin. Ker dviganje cen negativno vpliva na ekonomski. stanje delavskih družin, so povsem upiavičene zahteve potrošnikov po znižanju cen nujnim življenjskim potrebščinam kakor so sladkor, olje, testenine, meso, riž itd. Nujno potrebno je, da poseže vmes vlada in omeji moč raznih špekulantov ter monopolistov, ki nemoteno operirajo na italijanskem trgu. Poleg tega pa bi morala vlada znižati takse na predmete široke potrošnje. Izvršni odbor pozdravlja znižanje cene sladkorja, toda obsoja zvišanje železniških tarif za prevoz blaga, kar bg ilabo vplivalo na cene Glede na krajevne razmere trga omenjeni odbor poudarja, da je nujno potrebno ustanoviti integralno prosto cono, kar bi znatno vplivalo na znižanje cen. Prav tako bi morale oblasti poskrbeti za usta- novitev občinske konsumne u-stanove, ki bi pozitivno vplivala na uravnovešenje cen, za kar bi lahko izkoristili razvito organizacijsko strukturo Delavskih zadrug. Izvršni odbor poudarja tudi. da bi Delavske zadruge mrrale skrbeti za moralizaci-jo tržišča, za kar so bile pač ustanovljene. Poleg tega p.i zahteva tudi, da bi začela delovati posvetovalna pokrajinska komisija pri pokrajinskem odboru za cene, ki je bila u-stanovljena že 9. decembra 1955, a do sedaj ni dala še znaka življenja. Izvršni odbor je tudi odobril pobudo tajniš-tra za ustanovitev posebne komisije, ki bo proučila pereče vprašanje dviganja cen in o-lačila borbo potrošnikov proti tem poviškom, ki nevtralizirajo vsako izboljšanje plač delavcev. Izvršni odbor se bo ponovno sestal prihodnjo sredo in bo razpravljal med drugim o pripravah za zborovanje delavcev CRDA, ki bo 23. septembra. dnevno za menzo in naj bi u-redilo vprašanje pravične kategorizacije delavcev po njihovi strokovni sposobnosti. Glede vprašanja letne nagrade se delavci omenjenega podjetja zelo pritožujejo, ker vodstvo svojevoljno deli nagrade posameznim delavcem. Vodstvo podjetja je odbilo zahteve glede letnih nagrad ter odškodnine za menzo in je izjavilo, da bo proučilo to vprašanje kategorizacije delavcev. Takoj po sestanku z vodstvom podjetja so se delavci spet sestali s sindikalnimi zastopniki in so sklenili odložiti stavko, upoštevajoč pripravljenost vodstva podjetja za u-reditev vprašanja kategorizacije. Danes se bodo delavci ponovno sestali in bodo škle-pali o nadaljnjih ukrepih v zaščito svojih pravic. KO JE SILA NAJVEC-JA, JE POMOČ NAJ-BLIZJA • • . Staremu pregovoru bomo ohranili veljavo, če bomo takoj prispevali za Dijaško Matico, ki mora ob pričetku norega šolskega leta rešiti prenekatero prošnjo rev r.ih dijakov. Ali bo Dijaška Matica mogla u-goditi prošnjam, je odvisno samo od dobrote in radodarnosti slovenskih ljudi. Včeraj ob 9. uri dopoldne .se je začela na sedežu ravnateljstva železniške uprave v , Trstu dvodnevna konferenca (študijske podkomisije mednarodnega odbora za prevoz. V komisiji je zastopanih devet evropskih držav. Včeraj so razpravljali predvsem o vprašanju železniških komu-lativmh prevozov blaga za čezmorske dežele. Danes dopoldne si bodo člani ; podkomisije ogleaali pristaniške naprave. Javna skladišča *so jim dala na razpolago vlačilec. Pri obisku pristaniških naprav bodo goste spremljali funkcionarji Javnih skladišč .in pristaniškega poveljstva. Opoldne pa jim bo ravnateljstvo državnih železnic priredilo kosilo v hotelu na Obelisku. V popoldanskih urah pa se bodo člani podkomisije ponovno sestali in sestavili zapisnik konference. Konferenca omenjene podkomisije v našem mestu je samo pripravljalnega in informativnega značaja za sestanek mednarodnega odbora za prevoz, ki bo v prihodnjih dneh v Dubrovniku kjer bodo razpravljali o vseh vprašanjih mednarodnih prevozov. V TOREK SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Pokrajinski svet bo razpravljal o številnih in važnih vprašanjih Letošnji proročuo, ki je bil skoraj v celoti sprejet, predvideva 3 milijarde 327.650.280 lir izdatkov OBVESTILO KARABINJERJEV UNIČILO ZADNJE UPANJE Lučka Mokola iz Prečnika našli mrtvega v Alpah Pred osmimi meseci je nenadoma zginit od doma, pred dnevi pa sta ga našla mrtvega dva turista na italijansko francoski meji jetju, a so ga poklicali domov za ureditev premoženja. Včasih je dejal otožno, da če bi ostal tam, bi si že ustvaril družinsko življenje. Lučko je bil resen in zaveden fant. Kakor številni drugi kraški fantje je bil v «Bat-taglione specialen, ob razpadu Italije pa se je hitro vrnil domov in nemudoma odšgi v partizane. Proti koncu vojne je bil ujet in zaprt v Coroneo in ko mu je vendar uspelo zl ežati s prisilnega dela, se je takoj vrnil na svoje mesto v vrste osvobodilne armade, v kateri je služil do začetka leta 194’, nakar je nastopil službo v Kopru. Žalujočim bratom in sestram izrekamo naše najgloblje sožalje! Nezadovoljstvo med osebjem ACEGAT Med osebjem Acegat vlada precejšnje nezadovoljstvo zaradi krivičnega ravnanja vodstva te občinske ustanove pri napredovanju uslužbencev m premeščanju z enega dela na drugo. Zaradi tega so se prizadeti delavci obrnili na sindikalne organizacije, k’ so posredovali pri vodstvu podjetja za u-reditev tega vprašanja. Kljub točnim podatkom in navajanju krivic ter slabih posledic, ki povzročajo nezadovoljstvo občinstva, zlasti pri pregledovanju števcev itd., je vodstvo Acegat navajalo jalova opravičila in odbilo zahteve sindikalnih zastopnikov. LUCKQ MOKOLE Romaj po osmih mesecih se je zvedelo, kako .je tragično zgubil življenje 36-letni Lučko Mokole iz Prečnika št. 18. Karabinjerji so namreč v sredo popoldne sporočili pokojnikovi sestri in bratu, ki živita v Prečniku, da sta v sredo dopoldne lastnik gostilne «Trau» iz Bardonecchie in študent Ro-dolfo Attina iz Rima, ko sta nabirala gobe in planike v Alpah blizu francoske meje, našla med skalami truplo nesrečnega Lučka. Takoj sta o tem obvestila krajevno poveljstvo karabinjerjev, ki so iz osebnih dokumentov lahko dognali identiteto ponesrečenega. Vest so seveda nemudoma sporočili poveljstvu karabinjerjev v Nabrežini, ki je o tem obvestilo pokojnikove svojce. Pravijo, da truplo ni razpadlo, verjetno zaradi mraza, saj so tam hribi visoki od 2500 do 3000 m, v bližini pa so tudi ledeniki. Nesrečni Lučko pa ni bil opremljen za tako pot, zlasti v zimskem času. Verjetno je zašel, se u-trudil, morda je hotel počivati, in to je bilo zanj usodno. Iz Bardonechif so sporočili tudi, da na truplu ni nobenega znaka, ki bi kazal, da se je Mokole potolkel. Lučko Mokole je zginil z doma 3. januarja ponoči. Njegovi svojci so ga nekaj dni čakali, ker pa se ni vrnil, so bil> zelo zaskrbljeni in so obvestili policijo, ki je takoj začela preiskavo in obvestila vse kvesture v Italiji. Iskali so ga no kraških votlinah, poizvedovali povsod, a zaman. Brat in sestra, ki živita v Prečniku, sestra, ki živi v Križu, ter brata, ki sta v službi v Ka-1 ru in v Matuljih, so kljub vsemu še upali, da bo slej ali prej Lučko sporočil svoje novice. Toda žalostna novica, ki so jim jo prinesli karabinjer-ii je prekrižala vse njihove uie. Svojce in vse, ki so ga poznali in cenili, je vest o njegovi tragični smrti močno presunila. Lučko je bil zelo skromen, tih in marljiv. Neke: pa ga je mučilo. Zadnje čase je bil brez dela in ka-koi nekateri vedo povedati, nesrečno zaljubljen. Nobenemu ni nič povedal, ko je odšel, niti ni dal razumeti, ko je pripravljal svoj načrt. Svo-ječasno je napravil prošnjo za izselitev v Avstralijo, a ga niso sprejeli Zaradi tega ie b:i še bolj žalosten. Tako je v njem dozorel načrt, da bi poiskal sreče v Franciji. Izbral pa si je neprimeren čas in nevarno pot v zimi čez Al-r>e, kjer ga je zalotila bela Fin rt. Lučko je bil po poklicu šofer Nekaj časa je vozil tovornike iž Trsta na daljših progah po Italiji in v inozemstvo, potem je bil zaposlen začasno pri Selad. obenem pa je skrbno obdeloval svojo malo kmetijo in si uredil hišo. ki jo je kupil s svojo sestri, kr je pred let. šla na dražbo zaradi davkov. V dobi pred svojim nesrečnim odhodom je Di. nekaj mesecev že brez dela in se je večkrat pritoževal tei pravil, da bo odšel kamorkoli, najraje daleč proč od tud. Kesal se je, du ni ostal v Kopru, kjer se je počut i siečnega, ko je bil tam zaposlen pri prevozniškem pod- il umobolnici čaka na povratek v Avstrijo Avstrijskega državljana, katerega so 7. t. m. aretirali v Devinu, ko se je sprehajal v črtasti obleki, kakršne imajo v avstrijskih umopolnicah, so končno uradno identificirali s pcmočjo Interpola. Policija je s'cer že vedela za njegov priimek, ker je mož po aretaciji izjavil, da je 25-letni H^inrich Sternthal in da je ubil neko dekle, ki ni hotela slišati ničesar o njem Sedaj je prišlo poročilo, da je Sternthal res 12. junija letos ustrelil Jolando Wagnar, ki je bila kot perica zaposlena v bolnišnici v Knittenfeldu. Ker so ugotovili, da je morilec slaboumnež, so ga poslali v umobolnico, od koder pa se mu je posrečilo 2. t. m. zbežati. Sedaj je Sternthal v tržaški umobolnici kjer bo ostal, dokler ne bodo uredili vse potrebno za njegovo izročitev avstrijskim policijskim organom. Žrtev nez‘gode na delu in tudi slabega vremena je včeraj poital 29-letni Josip Majer iz DoberdoRske ulice na Opčinah, .na katerega se je usul cel kup drobcev šipe, ki se je zaradi močnega vetra razbila ha neki stavbi v gradnji. Majerja so morali sprejeti na kirurškem ' oddelku, ker so zdravniki mnenja, da se bo moral zdraviti zaradi rane na glavi približno redem dni, V bolnišnico se je včeraj zatekel tudi 19-letni električar Lucijan Peric iz Stivana, ki se je pred dnevi meč delom udaril s kladivom po mezincu desne roke. Spočetka je kazalo, da ne bo nič hudega, a ker je nastala infekcija, ni bilo drugega izhoda kot pot v bolnišnico. Ce ne bo komplikacij, bo okreval v 7 dneh, vendar bo moral ves ta čas počivati. 26-letni Giovanni Zanni iz Miramarskega drevoreda pa se ie ranil meč delom v skladišču lokomotiv na glavnem kolodvoru z električno žago. vendar poškodba ni bila takega značaja, da bi ga morali pridržati pod zdravniškim nadzorstvom. Vseeno pa se bo moral sam zdraviti v domači oskrbi. Utroka v bolnišnici Med igro na dvorišču stavbe, v kateri stanuje, je 10-letni Ruggero Brajda iz Ul. della Tesa včeraj zjutraj začutil bolečino na čelu in ker mu je začela teči kri, je stekel nemudoma domov. Njegova stara mati, ki se je morda bolj prestrašila kot otrok sam, ga je spremila v bolnišnico, kjer so jo zdravniki potolažili: po izpranju rane so otroka nam-re odslovili in priporočili stari materi, naj skrbi žfinj doma, ker se bo rana zacelila že v nekaj dneh Kakor je stara mati izpovedala, je malega malega Ruggera nehote ranil s kosom lesu neki njegov prijatelj. Popoldne pa so morali pridržati na dermatološkem oddelku IO-letno Rito Zanfrab-bro iz Ul. Appiari, kateri so ugotovili opekline na desni strani prsnega koša in desni nogi. Njena mati, ki jo je pripeljala v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega 'križa, je zdravnikom povedala, da je dekletce prevrnilo lonec vrele Juhe, ki je bil na štedilniku. Dekletce bo okrevalo V 0 ali najkasneje v 10 dneh. Nezgode na delu Med številnimi nezgodami na delu, ki so se pripetile včeraj, je gotovo najhujša o-na, zaradi katere so morali sprejeti 45-letno Alojzijo Han-del vd. Kozorov iž Videmske ulice s prognozo okrevanja v 10 ali 15 čneh na ortopedski oddelek Zenski So namreč ugotovili verjeten zlom gležnju dtsne. noge, in kakor je sama izpovedala, se je poškodovala med delom v palači kvesture. Bandelovi, ki je zaposlena kot čistilka, je včeraj na stopnišču prvega nadstropja spodrsnilo, zaradi česar je nerodno padla na tla. Podobna nezgoda med čiščenjem v zavodu za slepce «Rittmayer» v Barkovljah se je pripetila tudi 27-letni Fides Di Bertovi, ki je padla z lestve in si verjetno izpahnila levo nogo Po nudeni zdravniški pomoči pa so jo odslovili iz bolnišnice s priporočilom sedemdnevnega počitka, O Pokrajinska zveza zidarske stroke pri CGIL priredi v nedeljo ob 16. uri vrtno veselico v krožku «Pisoni» v Ul. Vicolo Castagneto, 115. Govoril bo glavni tajnik stroke Capo-daglio, na sporedu pa so pesmi folklorni plesi in prosta zabava. Prihodnji torek bo seja tržaškega pokrajinskega sveta. Pripravljen je obširen dnevni red. ki zajema najrazličnejša ^upravna ln personalna vprašanja. Tako bo moral pokrajinski svet imenovati svoje predstavnike v razne javne gospodarske, socialne in zdravstvene ustanove, imenovati revizorje za obračun finančnega leta 1955 in 1956, razpravljati o letošnjem proračunu, ki ga je vladni komisariat odobril z nekaterimi spremembami, o pogodbi z okoliškimi občinami glede u-pravljanja občinskih cest v režiji pokrajinske uprave in o številnih drugih vprašanjih Vladni komisariat je te dni sporočil pokrajinskemu odboru, da je bil letošnji pokrajinski proračun, ki ga je pripravilo bivše pokrajinsko odposlanstvo, sprejet z nekaterimi spremembami. Letošnji proračun tržaške pokrajine predvideva skupno 3 milijarde 327 milijonov 650.280 lir dohodkov in ravno tolik izdatkov. Zaradi večjih izdatkov kot dohodkov, je pokrajinska uprava zaprosila državno upravo 837 milijonov lir prispevka za kritje primanjkljaja, in sicer okrog 146 milijonov lir več, kot je znašal državni prispevek za kritje lanskega primanjkljaja. Vladni komisariat je sprejel skoraj v celoti predložen proračun. Samo državni prispevek je bil zmanjšan za nekaj nad 100 milijonov lir. Tako bo pokrajinska uprava lahko računala na 736 milijonov 232.000 lir za kritje primanjkljaja. Zaradi tega bo morala pokrajina zmanjšati nekatere stroške, da uravnovesi izdatke z dohodki. Zmanjšanje stroškov so pokrajinski organi razdelili na več večjih postavk, da glavna dela in glavni stroški ne bodo občutili znižanja državnega prispevka. Zmanjšali so postavke nekaterih dejanskih stroškov od predvidenih 341 milijonov 379.800 lil na 240 milijonov 611.800 lir. Najvišji izdatki pokrajinske uprave so določeni za podporne in socialne ustanove. V ta namen je bilo v letošnjem proračunu določenih 1 milijarda 117 milijonov lir, ali 63 odstotkov dejanskih izdatkov. V . tei postavki so vključeni stroški za vzdrževanje umobolnice pri Sv. Ivanu, zdravniškega pedagoškega zavoda, šole za duševno omejene otroke, nevrološko zdravilišče, zavod za prevzgojo mladoletnih itd. Pokrajinski organi trdijo, da bi se primanjkljaj lahko znatno zmanjšal, če bi bila tržaška pokrajinska uprava deležna raznih zakonskih u-godnosti glede soudeležbe pri pobiranju nekaterih davkov. To vprašanje je zg pokrajinsko upravo zelo važno. Sedanji pokrajinski svet bo moral o tem temeljito razpravljati in zahtevati čimvečjo u-pravno avtonomijo, da se izvleče iz finančne odvisnosti državnih organov. Predvsem je treba zahtevati raztegnitev na Trst vseh tistih zakonov, ki določajo za pokrajinske uprave soudeležbo pri pobiranju dohodninskega davka, avtomobilske takse in, drugo. Poleg tega mora pokrajinski svet najbolj odločno zahtevati ustanovitev deželne avtonomije, v okviru katere je predvidena tudi široka pokrajinska upravna in finančna avtonomija. Problemi pomorščakov Kakor je bilo napovedano, je bilo snoči zborovanje pomorščakov, na katerem so razpravljali o vprašanju odprave izmen. Tajnik zveze pomorščakov je izčrpno opisal problem pomorščakov in navedel ukrepe, s katerimi bi lahko rešili to vprašanje. Znano je, da morajo pomorščaki, katerih število se veča iz leta v -leto, čakati dolge mesece na izmeno. Prizadete so najbolj nekatere kategorije. v katere silijo razni brezposelni, ki ne najdejo drugje zaposlitve. Po mnenju sindikalnih zastopnikov bi morali predvsem začasno ustaviti izdajanje matrikol in urediti sorazmerje med raznimi kategorijami. Poleg tega pa bi morala vlada sprejeti konkretne ukrepe v korist trgovinske mornarice. Nujno potrebno bi bilo zahtevati primerno strokovno izobrazbo za vpis v stroko pomorščakov. Prometna nesreča Pozno popoldne so z nekim vojaškim vozilom in tudi z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 37-letnega zdravnika Leopolda Kultererja iz Ul. Battisti, 22-letnega Sergia Smotlako iz Mačkovelj št. 63 in 29-letnega Virgilia Gerlija iz Doline 210. Meč tem ko so slednjega po izpranju prask na čelu in na obrvi odslovili, so morali ostala dva sprejeti v drugi kir. oddelek, in sicer prvega zaradi številnih udarcev in prask na čelu. nosu, ustnici in rokah, Smotlako pa zaradi močnega udarca na glavi in omotičnega stanja- Njuno stanje sicer ni resno, ker bo Kulterer okreval, razen seveda če ne bodo nastopile komplikacije, v 10'ali najkasneje v 20 dneh, Smotlaka pa v 5 ali 8 čneh. Vsi trije so postali žrtve prometne nesreče, ki se je pripetila okoli 17. ure v bližini tovarne bombaža na cesti Domjo-Zavlje. Smotlaka in Gerli sta se peljala s Fiatom 600, ki ga je vozil Kulterer in prav pred tovarno je zdravnik hotel prehiteti pred njim vozeči poltovornik 43-letnega Ivana Makorja od Sv. M.M. Sp. Prehiteli pa ga niso ,ker so trenutek prej trčili v poltovornik, kar se je končalo slabo za potnike o-sebnega avtomobila, medtem ko je Makorjevo vozilo utrpelo le majhno materialno škodo. IZPRED KAZENSKEGA S0DISCA Trije mladi vlomilci obsojeni na skupno 8 let in 10 mesecev zapora Naj mlaj še mu so priznali pogojnost kazni, medtem ko je bila neprevidna nakupovalka ukradenega blaga obsojena na 5.000 tir globe Prva razprava v rednem zasedanju sodišča se je končala za obtožence precej klavrno: vsi obtoženci so bili obsojeni, trije oč teh pa celo na zelo ostre zaporne kazni. Omeniti moramo tudi, da tudi tokrat niso izostale kritike in obtožbe proti nekaterim policijskim funkcionarjem, ki so, seveda če smemo verjeti obtožencem, surovo ravnali z njimi in jih tudi pestili. Na zatožni klopi so sedeli 21-letni Mario Zadnik, 22-let-ni Sergio Giamporcaro in njegov 18-letni brat Fuivio, ki so bili obtoženi sodelovanja v kriminalni skupini ter številnih tatvin in poskusnih vdorov v stanovanja in trgovine. Objaviti tri strani dolgo obtožnico bi bilo skoraj nemogoče, ker obsega kar 17 obtožb. Do aretacije je prišlo marca letos po zaključeni preiskavi, ki jo je uvedla policija zaradi številnih tatvin, posebno v okolici Sv. M.M. Sp., kjer vsi trije obtoženci stanujejo. 15. marca letos so preiskovalni organi aretirali Zadnika, naslednjega dne pa sta morala v zapor tudi brata- Tri dni kasneje so akte predali tožilstvu, medtem ko so vse tri premestili v koro-nejske zapore na razpolago sodnim oblastem. Nekaj dn\ kasneje se je začela rodna preiskava in med zasliševanjem pred državnim tožilcem sta brata Giamporcaro zanikala vse, kar sta priznala preč policijskimi organi. Sergio je tedaj povedal, da je bil prisiljen podpisati zapisnik, ker so ga nekateri agenti nepretrgoma in silovito phetepali. Izjavil je tudi, da nima niti najmanjšega pojma, kaj je podpisal ter je celo izključil, du bi sploh poznal Zadnika, približno na e-nak način s Kolonkovca, recitacije domačih mladincev in nastop godbe iz Brega. Po proslavi ples. Vabljeni vaščani iz bližnjih vasi in domačini k številni udeležbi. * * * PD »Ivan Cankar« obvešča vse pevce in pevke, da bo danes, 14. t. m. ob 20.30 pevska vaja mešanega zbora. Priporočamo polnoštevilno udeležbo. Glasbeni pouk v Barkovljah. Vsi gojenci naj se zbero danes 14. t. m. ob 17. uri v prostorih prosvetnega društva v Franklo-vem (pri Gregoriču), kjer bomo določili urnik. Pouk bo kakor lansko leto v torkih in petkih ter sredah in sobotah od 14.30 dalje. IZVRŠNI ODBOR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V TRSTU bo imel sejo danes 14. t. m. ob II. uri na sedežu. Prosimo za točnost. Prosvetno društvo «S. Škamperle* sprejema vsako nedeljo od 11. do 13. ure v društvenih prostorih prijave za odbojkarsko ter nogometno ekipo. Ker se bodo ustanovile tudi ženske ekipe, ki bodo imele vaje posebej, vljudno vabimo vse mladinke, ki se želijo udejstvovati v tem športu. Obenem sporočamo, da bo dne 19. t. m. spet začela delovati knjižnica. Izposojevanje knjig bo vsako sredo od 20. do 21. ure. Glasbena šola »Slovenske prosvetne matice v Trstu. Vpisovanje lanskih in novih gojencev se začne v ponedeljek 17. t. m. in traja vse naslednje dni od 10, do .12. in od 16. do 18. ure, v šolskih prostorih v Ul. Machiavelli št. 22-11. Pouk bo za klavir, violino, harmoniko, orkestralne instrumente in glasbeno teorijo. Vsa pojasnila dobite na sedežu v Ul. Machiavelli 22-11. v zgoraj navedenih urah. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L. Košir«, v nedeljo, 16. t. m, bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., sestanek od 10. do 12. ure. Dospela je revija »Nova filatelija* v zvezkih štev. 4-5 in 6-7. ki se bo delila članom. Dospele novosti se bodo delile Članom le prihodnjo nedeljo in v nedeljo. 23. t. m | Armonia. 15.00: «Zadnji ApaJ*’ B Lanraster, J. Peters. Aurora. 16.30: «5. jata hurm* nov», J. Havvkms, D DW6 u. Garibaldi. 16.00: ((Zaseda sto P“ ščic». L. Darnell. J. Lun„glr Ideal«. 16.30; «Na.politanec. vm VVestu*. K. Taylor. E. * Impero. 16.30: »Romar*. c- D" Italia! 16.30: «Dogodivščin« dvoru». M. Kock. M Cra ' S. Marco. 17.00: «Zbiidila semg kot *ospa». L. Young. J-• Kino ob morju. 16.30: «^lcrCSj obličje*, P. He 'eid. E. S*®1 Moderno. 16.00: «Na dnu stez nice». V. Johnson. T ? J Savona. 16.00: »Kruh, lJU b® in domišljija*. G. LoHobri*'<»’ V. De Sica ., g. Viale. 16.00: «Polnočna priča*. GuiSOl, C. Ma.y. - ,,„i Vittorio Veneto. 16.30: leta*. C. Coburn, T. Dras ■ Belvedere. 16.30: «Prva nagi«” Mariarosa*. , Massimo. 16.30: «Pekel v jz ščavi», G Tierr.ev. G. San<«£ Novo cine. 16.00: «Bostonska vesta*. L. Young, H. Fond*. Odeon. 16.00: »Zavržena*. A. nese. H. Remv, . Radio. 16.00: «Dvoboj vohunov*, C. VVilde. M. VVilding. .j. Venezia. 15.30: «Madona z yT' cami*. E Nova, N Otto. Skedenj. 18.00: «Njena tasl vpila po maščevanju*. POLETNI KINO Arena deš fiori. 20.00: tarski Turek*. Toto. ’• zizza. Mladoletnim P repov. Ariston. 20.15: «Kajnova bo1’' Allyson. J. Ferrer. . j,, Armonia. 19.30; «Zadnji Av^ B. Lancaster, J Peters. Garibaldi. 19.30: »Zaseda sto r ščic*. L. Darnell, J Marconi. 16.30 in 20.15 na.J!Jj). stem: «Frednja straža i®-. ljenih mož*. G. Pečk, B. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. septembra se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 8 oseb, porok je bilo 15. POROČILI SO SE: mehanik Filippo Turini in gospodinja An-na Stancich. težak Giusto Cre-vatln in gospodinja Fernanda Persi, uradnik Gastone Cucich in prodajalka Castrenza Term mi. inženir Roman Indrigo in gospodinja Giuseppina Vidali, uradnik Lucio Scodellaro in gospodinja Olinda Tegbiini. brodograd-nik Paolo Sferza in gospodinja Franca leserscek, mizar Claudjo Bastiani in šivllia Lucllla Cer-noli, šofer Cosmo De Santis in gospodinja Bruna Squadrani, u-radnik Giovanni Gaspi in šivilja Iolanda Rizzo, mehanik Benito Verbich in gospodinja Silva Us-sai, prodajalec Radovan Zorn in prodajalka Ileana Pertot. trgovec Nicola Ierardi in prodajalka Graziella Levi. šofer Antonio Sinico in gospodinja Bianca Pao-letti. mehanik Mario Ferluga in uradnica Emillana Trost, uradnik Lucio de Ferra in gospodinja Fedora Garzin. UMRLI SO: 77-letna Euaenia Candellari. 48-letna Lucia Filip-pini vd. Furlan. 51-letni Albino Schillani. 63-letni Girolamo Schiz-zi. 60-letna Emma Pecchiari tx>r. Di Moto)i, 77-letni Pio Degran-di, 52-letni Giordano Masutti, 60-letna Srella Navratil vd. Gor-taul LEKARNE zaprte ZARADI POČITNIC (od 2. sept. do 15 sept.) Barbo - Carruel. Trg Garibaldi. 8; Benussi, Ul. Cavana, 11; Mil-lo. Ul. Buonarottl. 11. NOČNA služba lekarn v septembru Biasoletto. Ul, Roma 16: Man-zoni, Ul. Settefontan« 2: Mar-chio. Ul. Ginnastica 44: Rovis Trg Goldoni 8: Rossettl. Ul. Schiapparelli 58; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skedniu. KINO Egcelslor. 16.00: »Johnn.v Con- cho», F. Sinatra. Fenice. 15.30: »Divje steze*. J. Wayne. Nazionale. 16.00; »Ognjena zemlja*. R. Scott. D. Malone Filodrammatico. 16.30: «Paris-Ca-naille*, D. Celin. D. Robin. Supercmema, 16.00: »Veliko Iz-zivanje*. R Rvan. V. Mavo. Arcobaleno. 16.30: «Pod Karaib-skim morjem*. H. Hass. L. Hass. Astra Rojan. 16.00: »Na Zahodu nič novega*, L. Ajres. Capitol. 16.00: #V deželi kengurujev*. Crtstallo. 16.00: «Bosa grofica*, A. Gardner, H. Bogart. Mla-doletmm prepov. Grattacielo. 16.30: »Ko je ijube- zen poeziia*, J. Scolt, N. Grav. Alabarda. 16.00: »Kurtlzana Diana* L. Turner. P. Armen-dariz. Ariston. 16.00: »Kajnova hči*. J. Allvson. J. Ferrer. ton. rod Paradiso. 19.30: «Obleganj« * Pointa*. R. Reagan. R-m i rvg. t“* vratka*. J. Derek, B. Rojan. Ki.45: «Bolj živ kot tev». D. Martin, J. Levvi ■ Skedenj. 20.00: «Njena vpila po maščevanju*. Stadio. 20.00: «Serif brez ^ kresa*. VV. Rogers, N. Vcv-Valmaura. 19.45: »Rdeča la*. J. Bentle.v. Morasi, PETEK, 14. septembra >,5< TRST POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri: 12.0® davanje; 12.10 Za vsakogar a kaj; 12.45 V svetu kulture; Melodije iz revij; 17.30 r j čajanka; 18.00 Koncert P* j« Darka Lukiča: 18.20 noli- mazurke: 18.30 Z začarane *£„, ce; 18.40 Schumanovi in bertovi samospevi; 19.06 '5^; ster Percy Faitt* 1915 univerza; 19.30 Pestra * ojJ) 20.00 Šport; 20.05 Sambe; Jjjjo Beethoven: Simfonija št. Umetnost in prireditve v _Ianir 21.15 »Zareči ogenj brez P ^j! na» in druge zaljubljene ^ Moški vokalni kvintet; 2L'*’ j.(i: bena medigra: 21.45 51'r Rimski vodnjaki; 22.00 "Jjp tovne književnosti in ume -jjl 22.15 Haendlove skladbe; Ritmične popevke. TRST I. ,jl 11.45 Komorna gla5bat pjjt Orkester F. Ferrari; ll-Tp^etti' sopranistka Angela AmdUhJjr 20.30 Glasbeni variete v ' yVF turi; 22.00 Koncert piani*ta tJj) terja Giesekinga; 22.30 ReP7jgf>' iz Riminija proglasitve '.jgO jencev «Nagrada Italije KOPER Poročila v slovenščini1 13.30 In 19.00. (A Poročila v !taliianščini; 12.30. 17.45 in 23.00. , i 5.00-5.45 in 6.00.6.10 Ljubljane: 6.10 Jutranja Suft; 7.00-12.00 Spored iz LjUi, t«. 13.40 Ugani z nami. kal -.jj.č 14.20 Zabavna glasba; ]?■ jpr Spored iz Ljubljane; uMGlfi lepši Straussovi valčki; H. j|.R orkester Andrč Kostelanet; jjj 19.00 Spored iz Ljublj«ne' l9.y Kvintet »Niko Štritof*' p 22.15 Spored iz Ljubljane' Mozartove skladbe. SLOVENIJA-327,1 m, 202,1 m, 212,* j# Poročila 00 5.00. ® ° 13.00. 15.00, 17.00. 19.00- k 5.00 Pester glasbeni ^ 7.10 Zabavni zvoki; 8.00 ^ V in plesu po Jugoslaviji:0^'. dre melodije: 9.30 Anton . - f Stara pravda: 10.00 K-0!* r^r željan: 11.05 Popevke ' 11.50 Za dom in žene; 12^ rieK opoiuansKi Pa 12,40 Skladbe za vloim^ijt^ Zabavne melodije za «e,.e razvedrilo; 14.40 Želeli K poslušajte!: 16.00 Utrinki n,; v. ratore - Gu.v de MauP3^0.-. ft-ko misli gospod polkovn.j L Pfvrvnl fiu nciU i l/Yvn«f*PTt! * . 1*!« Popoldanski koncert . bavna in plesna S*aSU,’ A u.ivua m piesna - i/i 1* , 1 Novj filmi: 18.10 Odl ročite vaš našlo'' mu raznaš** GLASBENA iT| Gojenci, ki utegnili vpisati v j*n' Ijeiiem roku, se » t vpišejo naknadr,° 4 sarni šole Glasba tiče dnevno od -f* in od 16. do J8, "kmorski dnevnik ^tavno sodišče bo odločilo, ali je konfina-fija (ki se je policijska oblast namerava pobiti v borbi proti mafiji) v sklada z ustavo Kostjo m r- r>ovBiano dejan-it DonJ? n" so ra „1 •J)OJUui!a sekate- n”P?aj}anja, terih o-noda-ki TO0 in pristoj- '■J- VOliriiV, iaV7te V(lr"OSti, borbi n.*?k,h . organov. V »itaim; ki zadevajo danko!, ««?«». neka je -i fašistične zc nien dei «OSt ^biptciFk^. HLfV štreni,/0!.1 .nainovejšim za-Šicilij; . Pojavom mafije na nrstvo J,e notranje mini-r‘letnu ZPet zatek'o k zasta-roih s tcmpr?t>u^ovnemu o-katerr namerava ne- ten!!?’-11' so bit' nekoč /itiaciin n”\ Posla,i v kon- ne ”>orL te"‘u' d“ kozah neposredne Janji)! Prt zločinskih de- *' v teh'1 °ei° nmonh, ki so d‘li v nVlKdn>il1 d'leb sle-jjh komis ?Tmu- predali so ‘ naj hi ji 20 konfinacijo, Prsitdorku° P° sl,ojem Pojavom ma-flednjjh so u te/i po- r°t esetik latih več- Po podobnih atalo v‘em da a vedno se je iz-so ti ukrepi po- attali 2,9reS vZtanizaciie. je na S i-»laj j n° pomenilo biti pri-n0j(j 0st‘, pravice in pravič-borbi proti krivič-» 0l 71 nasilju, najprej tu-Patorjev, v novejšem *ožje ie ™a£ija postala o* bvrj0n Tazvijajoče se sicilske 'e pa*.y? proti privilegijev} Wtp1St 1 3u veleposestniškega mafija u-Jorjji’ ' se gu p medsebojni i "e .Zujejo razne druž- in > da bi obdrža- li lri ° 't'le spoj gospodar-?.• b; Polttiini vpliv, ali pa ‘jtitp0 se gospodarsko in po-aa,^liavile proti svo-*l1ti toJ)0(^ars^^m tn politic-bp^tnecem ttačaj. takega družbenega ie PoslJn-^tje na Siciliji, ki °«ti a splošne zaosta- repščine °bčutno razširjene no pr;j’,/e Povsem vesmisel-‘«rnu akovati, da bi mogli J'rtpii )?iaHu biti kos le z u-i-taljf,, tamkajšnje pre-ie tarfUi sn!atra le za nasi-p° to o j ml, ki imajo sa-oiaj nvdo, da se upirajo Cer' da na*Hju. Res je si-in 3e v sedanjih poja-čftfije ejavnosti il°k.H *toletij so se na t'i’naHtphece.jten odstotek kr>- te fdrnn \-Jn da organi jav-•to n,stj tega ne morejo 8ledoti; a po drugi plati je prav tako res, da se s takimi policijskimi ukrepi, kot je pošiljanje v konfinu-cijo tudi že nekoč kaznovanih ljudi, ki pa jim ne moreš dokazati neposredne udeležbe ali sokrivde pri določenem zločinu, sam pojav ne da izkoreniniti niti zatreti, ker strah pred konfinacijo še ne more prepričati zainteresiranih krogov, da bi opustili borbo, ko pa gre za nji-)v ve življenjske in politične koristi. Pri vsem tem pa je treba pomisliti še na neko okoliščino, ki je bistvene važnosti: policijski ukrepi ne zadenejo glavnih voditeljev, ampak le ljudi, ki so iz ka-Kršnih koli razlogov, največkrat iz materialne potrebe, postali poslušno orodje v rokah mogotcev, ki ostanejo vedno skriti, in ki jim je povsem nemogoče priti do živega. tudi če je javna tajnost, da ima pri nekem zločinu ta ali oni od le-teh svoje prste vmes. Tudi zaradi tega bo zanimivo zasledovati kako bodo organi javne varnosti nadaljevali borbo proti kriminalnim pojavom sicilske mafije ko bo ustavno sodišče — kakor ne dvomimo — proglasilo konfinacijo za protiustaven policijski ukrep. Toda tudi mimo tega smo mnenja, da poseganje po konfinaciji, ko gre za zatiranje pojavov sicilske matije, predstavlja neposredno priznanje organov jame varnosti, da niso kos temu pojavu, in da nimajo drugega izhoda, kot da protiustavno odvzemajo svobodo gibanja ljudem, ki jim ne morejo dokazati nobene krivde Priznati je treba, da se s konfinacijo pojav mafije ne do iztrebiti. Ta pojav je za Sicilijo tipičen pojav zaostalih družbenih razmer^ predvsem dejstva, da imamo na Siciliji — kakor je to v večji ali manjši meri, primer vsega italijanskega Juga — skrajno kričeča družbena nasprotja največjega bogastva in največje bede. In dokler ne bomo teh nasprotij vsaj delno ublažili, e zaman pričakovati, da bo dejavnost mafije na Siciliji povsem prenehala. Novi antibiotik «albamicin» Znano je, da je večina nalezljivih klic občutljivih za sodobne antibiotike, nekatere, ki povzročajo zelo resne bolezni, pa so že tako nnavaje-nan na nova zdravila, da se j mi zlahka upro. Med temi oupornimi bakterijami so tudi stafilokoki. ki jih ne uniči ne penicilin ne kak drug antibiotik. Prav ti odporni bacili pa so največja nevarnost za pacienta in iz dneva v dan večji problem za zdravnike. Kmalu bodo kos tudi tej r-eprijetnosti. Našli so nov antibiotik; ker ga izloča glivica bele barve, so ga imenovali «albamicin». Našli so ga v Ameriki in ga ne gre zamenjavati z «albomicinom», k: so ga pred nekaj leti odkrili sovjetski znanstveniki. Tako je zdaj problem rezistentnih kite, ki je v zadnjem času postal neke vrste temna senca na sVetli sliki »antibiotičnega veka«, znatno manj pereč. im Pred neko šolo v mestecu Montgomery v državi Alabama v ZDA so nneznancia obesili dve luiki: črnca in člana Nacionalne garde. To naj bi služilo v opozorilo črncem in Nacionalni gardi in verjetno vsem, ki zagovarjajo enakopravnost črncev LENIN 0 NACIONALIZMU IN IN1EMACIONAL1ZML' miKlH IN MALIH NARODOV Vladajoči narod je skoraj vedno kriv skrajnih nasilstev nad zatiranim narodom Kar jv še huje - poudarja Lenin - izvajamo nasilje nad zatiranim narodom, ne da bi mi sami kaj opazili in dodaja, da so v Rusiji Poljaka vedno imenovali jjotjaeišha", 'lata-ru posmehljivo rekli Mknez‘, Ukrajincu Mhoholm, Gruzincu pa enostavno „kavkaški človek“ 3. Nadaljevanje zapiska JI- decembra 1922. Kakšne praktične ukrepe je treba sprejeti v nastalem položaju? Prvič, treba je obdržali in okrepiti zvezo socialističnih republik; o tem ukrepu ne. more biti dvoma. Potreben nam je, kot je potreben svetovnemu komunističnemu proletariatu za boj s svetovno buržoazijo in za obrambo pred njenimi spletkami. Drugič, treba je obdržati zvezo socialističnih republik, kar zadeva diplomatski aparat. Lahko rečemo, da je ta aparat izjemen v sestavu našega državnega aparata. V njem nismo pustili niti enega količkaj vplivnega človeka iz starega carskega aparata. V j množice nepravilnosti in pri-njtm je celoten kolikor toliko stranskih sodb, katere tam ne. avtoritativni aparat sestavljen iz komunistov. Zato si je ta aparat že priboril (to lahko pogumno rečemoj naslov preverjenega komunističnega a-paruta. očiščenega v nesorazmerno večji meri od starega carskega, buržoaznega in ma-loburžoaznega aparata, kot pa je tisti, s katerim smo prisiljeni delali v ostalih narodnih komisariatih, Tretjič, treba je eksemplarično kaznovati tov. Ordžoni-ktdzeja (to govorim s tem večjim obžalovanjem, ker o-sebno spadam k številu njegovih prijateljev in sem z njim delal v tujini v emigraciji) in tudi do kraja preiskati oli vnovič raziskati vse gradivo komisije Džerdžinskega kot zgled za popravo velikanske dvomno so. Politično odgovornost za vso to v resnici neli-korusko nacionalistično kampanjo je seveda treba prisoditi Stalinu in Džerdžinskemu. Četrtič, treba je postaviti najstrožja pravila glede uporabe nacionalnega jezika v drugonacionalnih republikah, ki so del naše. zveze, in posebno skrbno preveriti tu pravila, Ni dvoma, da bo pod pretvezo enotnosti železniške službe, pod pretvezo fiskalne enotnosti itd. pri nas, v našem sodobnem aparatu, prihajalo do množice zlorab pristno ruskega kova. Za boj s temi zlorabami je potrebna posebna iznajdljivost, da niti ne govorimo o posebni iskrenosti tistih, ki bodo za ta boj določeni. Tu bo potreben po- OD ZAŠČITNEGA ZOBČASTEGA KOLESA DO ELEKTRONSKIH MOŽGANOV «T0 JE AVTOMATIČNO DVIGALO PROSIM. PRITISNITE NA GUMB» V ZDA prepeljejo dvigala 85-krat več potnikov kot vse železnice skupaj - Samo v enem znanih velikih nebotičnikov prepeljejo okoli pol milijona ljudi na dan O Ameriki ali bolje povedano o Združenih državah se pogosto piše. Ta dežela nudi stalno kako novost, ki vsekakor preseneča. S tem ne bi hoteli reči, da tudi drugod ne zasledimo podobnih zanimivosti. vendar menimo, da v tem marsikdaj prehiteva druge tudi izredno razvite dežele. Danes bomo govorili o nekem «čudežu», ki ne preseneča le laika, ampak vzbuja pozornost tudi pri znanstveniku — strokovnjaku, pa čeprav je podkovan v zadevi. -Za ZDA velja sledeča ugotovitev; Pri njih prepeljejo dvigala 85-krat več potnikov kot vse njihove železnice skupaj ali 830-krat več potnikov kot vse njihove letalske družbj. skupaj, pa čeprav so te stbvilne in je v ZDA letalska služba izredno razvita. Pa ne bomo govorili o dvigalu kot takem,' pač pa o posebni novosti, o novem e-lektronskem avtomatičnem dvigalu. Cim stopite v enega teh novih zelo naglih avtomatič. nih dvigal, ki opravlja svojo službo brez «spremstva», to se pravi brez lift-booya, se, bo takoj začela razvijati cela vrsta elektronskih »čudežev«. Posebno tehtnica, ki je vgrajena v podu dvigala, bo o tem obvestila elektronske možgane, ki so vgrajeni na vrhu zgradbe. Ce pozabite pritisniti na gumb za zaželeno nadstropje, bodo »možgani« nekaj časa vljudno počakali. Ce se še ne spomnite na svojo dolžnost, vas bo poseben glas iz magnetofonskega traka opozoril po zvočniku, ki je pravtako vgrajen v dvigalu .takole; »To je avtomatično dvigalo. Prosim, pritisnite gumb«. Vrata dvigala se bodo začela sama zapirati in če hi hotel v tem trenutku vstopiti v dvigalo nov potnik, se bodo vrata v trenutku ponovno odprla. Izredno občutljive e-lektronske žarnice, ki so vgrajene v robove vrat, so ob dotiku novega potnika zaznale neznatno električno izžarevanje, ki ga oddaja človeško telo in zaradi tega so Se vrata ponovno odprla. Nato smo dospeli na zaželeno nadstropje, na primer %. sedmo nadstropje. Glas iz zvočnika vas obvešča, katera ustanova ima svoje urade v tem nadstropju. Morda se boste za trenutek ustavili na vratih dvigala, da bi dokončali pogovor s sopotnikom. Elektronski možgani začnp tedaj spet delovati in iz zvočnika boste slišali: »Umaknite se z vrat, prosim, zadržujete dvigalol« Ce ostajate trmasto HODNI NEMČIJI PRIZNAVAJO, U^oblemi umetniškega ustvarjanja Ponovno na dnevnem redu razprav V h x djZ-,OC*n' Nemčiji je oži- mejnikov in te zadeve se po XX. kongresu KP y,SSH 0 problemih u- Ultlr Keg <7>*irTus‘va,?ania in ° , n-i.' ■ dlsk;t.iRija se vo- v..Pos let- le da se je ,’lalj j Zr‘_'h obdobjih raz-lvnost Ug®če glede na inten-11 P°udarek. Svoj vi-nUgi mu Skus'ia dosegla v t leta > '"v. c- onKresum književ- Niiti^ s° se ti začeli .. v« PosehnnVrSt° vPražani. ki išam . zanimajo. Eno teh ^Posredn Je bll° vpr.,sanje ^bih vmešavanja dr- v zadeve m >tn*or«anov 0tilo a Se . Ustvarjanja Go- del le tl • P1h Za Prizn tedaj o tem. da C PlSateHev‘anih ‘n napred' cenzure. niso moj»la mi Ve ~s,es u‘,0l'>i;'en3 s ^"ja 'nl|zevnikov tega >Uk m h' So hotel razširiti bo P?lemVnP *U ‘n tam sliSale los' ^uhRri.t Uja-e. Nasprot-,>h 8 es’la resolucija do-fP1°h n. Oprtih Slo ‘ 0me«ila L« tej^Jtanje in skic-k ° dob0 °nZUi "a primer- vprnsanj kot bi se se Večj *di. na dobo, ki je, Zc Prišla. a,d^*'hči^i1'etriik0v v Vzhod- i. - ftv!.» ne nritn^ni^ ate v k»uatBrial *ay «t ne pritožuje razmerami, na -mmi •tov' kar ~ *J0' ker je dr' tjfe fateriainih sredin Va nam6'? velikodušna. ^ , tudi r,,„rec' "udi toliko, d« "e iv °8’ umetniki iz Vzh° .vo^1^ lahk'i zavi-v>b(>,. kolegom IZ Vžh„_,„ ^'je. Vendar je Nemčiji fiav ‘Vi hudn, ki m ‘semeiji neka) m°t‘Jo življenje u- spravljajo na dan, kot se podobna vprašanja obravnavaj? tudi v drugih, državah Vzhud-raz- ne Evrope. Kot je pred kratkim pisalo osrednje glasilo Enotne socialistične stranke »Neues Deutschland«, se ti ljudje vprašujejo, zakaj se diskusija v njihovi deželi «razvija deloma drugače« kot v drugih deželah Vzhodne Evrope, to se prnvi z #manj kritičnosti glede dosedanjih razmer«. Toda državni in strankini organi smatrajo, da je takšen način diskusije izraz »drugačnih nacionalnih razmer« in drugačnega razvoja v slovstvu ih umetnosti nasploh. Ni težko opaziti, da se razprava vodi v glavnem z dveh zorišč: eno žarišče branijo državni in strankini organi ki so odgovorni za vprašanj? kulture in umetnosti. Sem bi lahko prišteli tudi posamezne umetnike, ki so hkrati tudi politični delavci. Drugb pa branijo umetniki. Pri tem pa moramo takoj dodati, da prvi nikakor ne odklanjajo kritike v celoti, ampak jo skušajo le ublaž.iti ter usmeriti diskusijo v bodočnost. «Neues Deutschland« na primer dopušča, da se doktrinarno gledanje na umetnost v glavah posameznih državnih in strankinih funkcionarjev tudi po XX. kongresu spreminja počasi, hkrati pa gleda tudi na to, kako je proces povezan s ((kulturno umetniško vzgojo državnih funkcionarjev«. Pri tem se zatrjuje, da se je proces oddaljil že toliko, da je administrativno vmešavanje v umetniško dejavnost čedalje bolj redko. Toda še .vedno se ne govori o možnosti, da se delovanje teh funkcionarjev prenese na same organe umetniških združenj, pa čeprav bi to verjetno pripomoglo, da bi v do-doče ne prišlo do nezaželenih pojavov, ki so bili značilni Za preteklost Sem bi navedli kot primer favoriziranje tistih del, ki se malo razlikujejo od aktualne politično propagandne literature. V jyniju sta ministrstvo za kulturo in državni sekretariat za visrike šole organizirali diskusijo med književniki, znanstveniki in krit,iki o odnosu znanosti do književnosti in narobe. Qb tej priliki se je mnogo razpravljalo o tem, ali »sodobna nepopolna dela« pripravljajo tla za bodoče umotvore ali ne. Tu sta se izkristalizirali dve stališč'. Dočim so posamezniki zatrje-vali, da so tudi v preteklosti veliki umotvori predstavljali vrh piramide z (izelo širokimi temelji« in tako opravjčevali obilje površne literature, so drugi trdili, da slaba literatura nikakor ne more biti koristna in da nima nikakega pomena niti za bralce niti za razvoj književnosti. V središču pozornosti je ponovno tudi vprašanje socialističnega realizma. Resolucija IV. kongresa književnikov je bila glede tega zelo katego- rična: vsebovala je tezo, da »samo metoda socialističnega realizmu omogoča danes, da se prikaže nekaj novega v življenju«. Kar se tega tiče se sedaj pripominja, da je ta metoda bila zreducirana na «stvar določenega celo naturalističnega stila ali na mešanico med realizmom in revo lucionarno romant.ko«. Z druge strani se obsoja tudi ' pripravljenost, ki je prišla da iz raza v nekih razpravah, da se vsako prikazovanje, »velikih idej in občutkov novih junakov naše družbe obsoja kot olepšavanje«. Kot uradno stališče Enotne socialinUčne stranke se smatra stališče, ki ga je zavzel Paul War.de! na nedavnem kongresu mladih umetnikov. On je med drugim rekel: »Socialistični realizem ostaja odločilna metoda določene umetnosti, ki hoče učinkovito pripomoči k zmagi socializma«. Kljub temu se poudarja, da je v bodoče treba tudi nerealiste, ki se borijo proti militarizmu in vojni, »matrati za »zaveznike in tovariše«. Ena od osnovnih r.apak iz preteklosti se vidi vtem, da ni bila zadostno dojeta razlika m*d umetnostjo in drugimi oblikami ideologije in da so zato pri umetniških delih uporabljali ista merila kot pri znanstvenih. Zaradi tega so romani, filmi, gledališka dela itd. bili »neumetniški« in so zgrešili svojo vzgojno vlogo. * V Vzhodni Nemčiji pa zatrjujejo, da se je ta diskusija šele začela, na vratih, se bodo ta kljub temu začela sicer počasi, toda vztrajno zapirati in vas bodo tako potisnila ali ven ali noter. Tudi človek, ki se prvič vozi v takem modernem avtomatičnem dvigalu, ne bo prišel v neprijeten položaj. Ce namreč tak človek zaradi nepozornosti pritisne na rdeč gumb, s katerim se označuje okvara ali nevarnost, bo zvočnik v dvigalu spregovoril: «Ce ste rdeči gumb pritisnili nehote, ga pritisnite ponovno. Ce ste ga pa pritisnili hote, lahko govorite z dežurnim tehnikom preko mikrofona, ki je v dvigalu«. Novih avtomatičnih dvigal pa ne smemo zamenjavati z malimi dvigali po stanovanjskih hišah, ki jih stavljamo v pogon s pritiskom na gumb. Pri modernih avtomatičnih dvigalih nadzirajo vse operacije elektronski možgani, ki v desetinki sekunde ali še prej «odločajo» o tem, kako naj se vsklaja delovanje cele vrste posameznih dvigal v neki zgradbi s 4o ali 50 nadstropji v te elektronske možgane prihajajo podatki, ki so potrebni za vodenje celega sistema dvigal in hkrati o vsakem posameznem dvigalu: tu pride v poštev teža tovora, število in smer poziva z nadstropij. število in opredelitev pritisnjenih gumbov, položaj posameznih dvigal na posameznih »kolonah«, kakor tudi doba čakanja potnikov na vmesnih postajah po nadstropjih. Na temelju teh podatkov elektronski možgani odločajo o načinu prometa, ki najbolje ustreza trenutnim potrebam. Dejansko obstaja šest osnovnih tipov »prometnega urnika med katerimi sta tudi »jutranji vrhunec«, ko se nameščenci ustanov vzpenjajo Znana filmska zvezda Abbe l.ane se Je tako predstavila na letošnjem beneškem film »kem festivalu v svoje urade in »popoldanski vrhunec« po dokončanem delu. Obstaja pa tudi delna prekinitev v nočnih urah. V času jutranjega vrhunca delovanja teh dvigal f.e dvigalo začne pomikati s pritličja čim tehtnica v podu dvigala javi, ds je v dvigalu zadostna teža. Ako je na primer tedaj med potniki tudi kak potnik, ki h°če v deveto nadstropje, medtem ko so pisarne ostalih potnikov v nižjih nadstropjih, tedaj bo dvigalo šlo brez prekinitve do devetega nadstropja ter se šele nato vrnilo’na nadstropja. kjer bodo izstopili osftili potniki. Ce pa ob popoldanskem vrhuncu tehtnica javi e-lektričnim možganom, da je že na najvišjem nadstropju dvigalo polno, se bo to spustilo do pritličja ne da bi se ustavilo v vmesnih nadstropjih. Vendar možgani pazijo tudi na posameznega potnika v vmesnih postajah, tako da mu pošljejo kako drugo prazno dvigalo. Elektronski možgani prav tako skrbijo, da se posamezna dvigala ne kopičijo v zadnjem nadstropju ali pritličju. Sredi popoldneva, ko je število pozivov iz pritličje in nadstropij približno enako, gredo dvigala gor in dol v enakih časovnih razmakih. Ponoči, ko zavlada mir, od-premijo elektronski možgani vsa dvigala v pritličje, pogasijo luči in izklopijo generatorje, da bi se tako energija varčevala. Kljub temu pa so ti možgani stalno pripravljeni, da tudi sredi noči poženejo v promet ustrezno število dvigal, kolikor je pač to potrebno. Današnja nagla avtomatična dvigala, ki jih vodijo e-lektronski možgani, so rezul-lat zadnjih dosežkov na tem področju tehnike. Kot vemo, so bila prva dvigala le tovorna dvigala, s katerimi so spravljali premog, gorivo in drugo v višja nadstropja. To je bilo pred 100 leti in več. Bila so na ročni pogon. Električna dvigala pa so se pojavila leta 1889. Njihova brzina je omogočila gradnjo nebotičnikov. Rock-fellerjev nebotičnik za primer ima kar 216 dvigal, k' prepeljejo na dan pol milijona potnikov. Ta številka nam pove, da bi sedanje življenje brez njih ne bilo možno. Prav tako bi si ne mogli zamisliti drugih velikih nebotičnikov v New Yorku brez tega izredno potrebnega prometnega sredstva, V Em-pire State Baldingu na pri mer merijo vse »kolone« dvigal nič manj kot 7 milj dolžine. Tu je tudi najvišja kolona "a svetu, ki meri 304 metre in ki vodi od pritličja do 80. nadstropja, Ta dvigala vozijo z brzino 330 metrov na minuto. To je bila v začetku velika ovira, ker notranji organi ne prenesejo take naglice. Danes kontrolirajo brzino posebne naprave, ki regulirpjo to je večajo ali manjšajo brzino, kot je pač potrebno. Močno obremenjena dvigala trošijo pri dviganju izredne količine pogonske sile. Na novih modelih obremenjena dvigala, ki se spuščajo, ne-le da ne trošijo energije, ampak jo celo proizvajajo in jo po generatorskih napravah vračajo v električne sprevodnike energije. Tako je možno znat- no varčevanje električne e- nergije. Kar se tiče varnosti najnovejših avtomatičnih dvigal, bi lahko rekli, da so ta prav tako varna, kot dvigala, ki jih upravljajo ljudje. Po pravilu imajo vsa ta dvigala po šest kablov, katerih vsak je dovolj močan, da obdrži vse dvigalo s popolno obtežitvijo. V primeru da zmanjka električna energija, posebna naprava spušča dvigalo do prvega naslednjega nadstropja. To pomeni, da so dvigala stoodstotno varna . Nenavaden umetnik V Pekingu je zelo znano ime starega mojstra Tam Ci Boa. Mož je star ie 75 let, pa še vedno neutrudno izdeluje iz riževega testa najrazličnejše kipce. Svojo umetniško kariero. na Kitajskem pi ištevajo tudi »rižarstvo« med umetniške dejavnosti, 'e zače), ko mu je bilo 17 let. Kot rezultat dolgoletnega o-pazovanja življenja in nenehnega izpopolnjevanja v svoji obrti je dosegel v tej veščini takšno popolnost, da figure, ki jih napravi, navdušijo. droben kodeks, katerega lahko kolikor toliko uspešno sestavijo samo pripadniki nacionalnosti, ki žive v določeni republiki, pri čemer se nikakor ne kaže že v naprej zareči, da se po vsem tem delu na sledečem kongresu Sovjetov ne bomo vrnili nazaj, t. j. obdržali zvezo sovjetskih socialističnih republik samo v vojaškem in diplomatskem oziru, v vseh drugih ozirih pa obnovili popolno samostojnost posameznih narodnih komisariatov Treba je računati na to, da drobitev narodnih komisariatov in neusklajenost njihovega dela glede na Moskvo in druga središča lahko zadostno paraliziramo s partijsko avtoriteto, če jo bomo uporabljali s kolikor toliko zadostno obzirnostjo in nepristranostjo. Rkoda, ki lahko nastane za našo državo zaradi tega, ker nacionalni aparati ne bi bili združeni z ruskim aparatom, ji neizmerno manjša, neskončno manjša od škode, ki nastaja ne samo za vas, temveč tudi za vso internacionalo, za stotine milijonov narodov A-zije, ki bodo nastopili na zgodovinskem prizorišču v bližnji prihodnosti, takoj za nami. Bil bi nedopustljiv oportunizem, če bi tik pred nastopom Vzhoda tn t> začetku njegove prebuja rušili svojo avtoriteto pri njem, čeprav z najmanjšo grobostjo in neupravičenostjo nasproti našim lastnim drugorodcem. Ena stvar je. nujnost strnitve proti imperialistom Zahoda, ki branijo kapitalistični svet. Tu ne more biti dvomov, in ni mi potrebno reči, da brezpogojno odobravam te ukrepe. Druga stvar pa je, kadar mi sami padamo, pa čeprav le v malenkostih, v imperialistični odnos do zatiranih narodnosti, p o-diraje s tem popolnoma vso svojo načelno iskrenost, tiso svojo načelno obrambo boja z imperializmom. A jutrišnji dan v svetovni zgodovini bo ravno tak dan, ko bodo vstali prebujeni narodi, katere zatira imperializem, in ko se bo začel odločilni dolgi in težki boj za njihovo osvoboditev. Lenin 31. XII. '922 Zapisal M. V. Inštitut marksizma-leninizma pripominja: «Pismo V. I. Lenina je bilo prebrano na seji voditeljev delegacij XII. kongresa RKPb, ki se je sestal tprila 1923. Kongres je sprejel resolucijo »O nacionalnem vprašanju«, v osnovo katere so bila vključena »leninski; opozorila«. Zanimivo pa je s to trditvijo primerjati znani govor, ki ga je imel Stalin na tem kongresu. V njem je ostro napadel gruzinski. CK, še pose-nej kot zatiralca negruzinskih narodnosti, niti z besedico ni omenil delovanja Ordžoniki-dzeja, ne izrazil nobenega pomisleka ob izsledkih komisije Džerdžinskega v zaključku svojega referata pa je polemiziral z Leninovim pismom, če-jjrav je bilo znano le ožjemu kiogu delegatov: »Toda za nas kot komuniste je jasno, da je osnova vsega našega delovanja delo za utrjevanje oblasti delavcev in šele za tem se postavlja pred nas drugo vprašanje, sicer zelo važno vprašanje, toda podrejeno prvemu •— nacionalno vprašanje. Govore nam, da ne smemo delati krivice nacionalnim prebivalcem republik. To je popolnoma pravilno, strinjam se s stem — ne smemo jim delati krivic. Toda delati iz tega novo teorijo o tem, da je velikoruski proletariat treba postaviti v položaj neenakopravnega v odnosu nasproti bivšim zatiranim narodnostim — to pomeni govoriti nesmisel. To, kar je pri tovarišu Leninu retorična fraza v njegovem članku, to je Buharin snremenil v celo teorijo. Toda jasno je, da politično podlago proletarske diktature tvorijo predvsem centralna industrijska področja, a ne obrobna področja, ki so kmečke dežele. Ce bomo pretiravali v smeri kmečkih obrobnih področij na škodo proletarskih področij, potem se lahko pokaže razpoka v sistemu diktature proletariata. To, tovari-š\ je nevarno. V politiki se ne smemo preveč soliti, prav tako, kot se ne smemo premalo soliti«. (Citirano po zborniku Stalinovih del o nacionalnem vprašanju v izdaji Kulture, 1947, str. 181.) Zanimiva je tudi ocena sklepov kongresa o tem vprašanju, kot jo beremo v kratki zgodovini VKPb: »Na kongresu so bil' razkrinkani odklonivci v nacionalnem vprašanju — Mtivani in drugi. Odklonivci v nacionalnem vprašanju so bili proti ustanovitvi Za-kavkaške federacije, proti o-krepitvi prijateljstva med narodi Zakavkazja. Odklonivci so se v odnosu do drugih nacionalnosti v Gruziji vedli kakor pravi velikodržavni šovinisti«. (Citirano po izdaji CZ. Ljubljana 1946, str. 255.) Na koncu morda ne bo nezanimivo, ce povemo, po kakšni poti je besedilo Leninovega pisma prišlo v knjigo a-meriškega zgodovinarja. Prevedeno je po kopiji, ki jo je marca 1923 Lenin poslal Trockemu Ta kopija se hrani v knjižnici ruskega raziskovalnega centra Harvardske univerze (arhiv Trockega, del «C», snopič 13-h). Deloma pa je bilo objavljeno v menjše-viškem glasilu »Socialističeski vestn’k» decembra 1923 in citirano v Trockega knjigi . o Stalinu. Habent sua fata... JANKO PLETERSKI 42. ODDAJA RUBRIKE »ODNEHAŠ Alt NADALUI.IKS, Začetnika sta imela smolo oddajo pa je poživil Renato Rascel Med novinci sta na snočnji i lijon 280 tisoč, so vprašali, oddaji nastopila dva doktorja, kdo je bil poveljnik kopenskih Prva, dr. Giuliana Eattucci, že čet Marca Antonia. Tako smo priletna uradnica iz Milana, k: je celo zapustila službo, da bi se mogla bolje pripraviti na odgovore s področja ženske mode od Henrika IV. do leta 1945 (iz časopisja smo celo tudi izvedeli, da si v primeru zmage želi omisliti vilo na periferiji mesta, kjer naj ti žsvela v miru s svojo materjo; na žalost se bo morala posloviti od te zamisli, ker je že pri tretjem vprašanju nale-1ela na nepremostljivo oviro); drugi pa je bil dr. Pellegrino Massini, ki si je izbral zgodovino ameriške književnosti in nam je že tgkoj ob nastopu serviral skoro predavanje o prednostih, ki naj bi jih ameriška književnost imela pred evropsko književnostjo. Na prva štiri vprašanja, ki so zadevala Edgarja Algna Poeja, Havvtorna, Wslterja Witmana in Stephena Craina, je odgovoril pravilno, petemu vprašanju pa ni bil več kos. Tako se je zgodilo prvič v zgodovini te televizijske rubrike, da ni nihče od novincev prestal prve preizkušnja Za 640.000 lir je tretji doktor Amilcare Giovanditto, bančni uradnik iz Milana, ki si je izbral za izpraievalno področje etnologijo, dobil ploščo in je moral povedati, kako se imenujejo citre, ki nastopajo kot spremljevalni inštrument v neki afriški pesmi. Giovanditto je takoj povedal, da se te afriške citre imenujejo lipombe. Odvetnika Adriana Anicija, ki je s področja zgodovine starih Rimljanov moral odgovoriti na vprašanje za 1 mi- zvedeli, da je tem četam poveljeval Črasso. Se predno je dobil vprašanje, nam je odvetnik Anici povedal nekaj primerov vraževerstva med Btarimi Rimljani. Ce jim je, na primer, pri jedi padel grižljaj na tla, so bili prepričani, da ga morajo takoj potrati in umazanega pogoltniti, kajti v nasprotnem primeru bi to utegnilo imeti usodne posledice za vse goste. Iz istega razloga so v primeru, da je nekdo kihnil, ko mu je suženj serviral obed, takoj m povsem brez nadaljnjih besed začeli jesti, ker bi govorjenje po kihanju priklicalo nacfhje nesrečo Za njim je nastopila skromna in simpatična, a stalno trepetajoča strojepiska iz A-lessandrije, Annamaria Barba-to ki odgovarja na vprašanja G1ANCAHLO POLIH ■z lahke glasbe. Kuverto z vprašanjem je izbral sam Renato Rascel, ki nas je precej dolgo zabaval s svojim komičnim nastopom, nato pa je An-nomario pospremil v kabino. Zavrteli so ploščo s pesmijo «Kosetera« iz leta 1954. Anna-mgria je morala povedati ime pevke, ki je ploščo posnela. Ze smo bili v strahu za njeno u-:udo, ker je v kabini prestajala vidne muke, ko je končno vendarle pogodila, da je omenjeno. pesem pela Vittoria Mongardi. Dr. Lorenzo Braschi. zdravnik iz Bielle, ki odgovarja na vprašanja iz zgodovine starih Egipčanov, nam je povedal, da so bili stari Egipčani zelo zmerni v hrani in pretežno vegetarijanci in da zaradi tega niso poznali želodčnih bolezni, glade katerih se je on kot zdravnik specializiral; če bi on slučajno živel takrat, bi se bil odločil za okulistiko. Na platnu so mu pokazali skioptično sliko dveh nagrobnih kipov, ki se sedaj nahajata v muzeju v Kairu. Kipa predstavljata nekega visokega svečenika. Dr. Braschi nam je moral povedati njegovo ime. Izvedeli smo. da se je ta visoki svečenik' imenoval Rano-fer. Za enako vsoto bi bil moral Giancarlo Politi, ki je odgovarjal na vprašanja iz podobne italijanske poezije, povedati, kako se imenuje živeči pesnik, ki se je leta 1924 rodil v Sežani pri Trstu in čigar stihe mu je napovedovalec čital. Vidno je bilo, da Politi temu vprašanju ni kos, in res je po premišlja- INadaljevanje tui g. strani) — u Za Vprašanje deželne avtono• j mije postaja zadnje čase predmet obsežnih razprav na sejah občinskih svetov naše pokrajine, Diskusijo o njem je sprožil avtonomistični predstavnik v ožjem odboru v občini Gradiška, ki je imel 4. avgusta na izredni seji tamkajš-r,jega občinskega sveta obsežno poročilo, v katerem je prikazal vrsto razlogov, ki govorijo v prid izvedbe člena 116 ustave, ki govori o deželni avtonomiji s posebnim statutom. Nič čudnega če je monarhistični podžupan nasprotoval govornikovemu izvajanju in med drugim navedel celo vrsto gospodarskih in političnih »razlogov*, s katerimi naj bi dokazal ravno nasprotno, kar je trdil avto nomistični pred-1 stavnik, ki je bil za občinskega svetovalca izvoljen na de-mokristjanski listi. Zanimivo je bilo, da je skušal demoknstjanski PRIPRAVE ZA JZVOLITEV NOTRANJE KOMISIJE V TRŽIČU -----------------------;--------------------i----- Sindikalne organizacije soglasno nasprotujejo sodelovanju fašističnega CISNAL na volitvah Zahteve FIOM za kovinarje tržiške ladjedelnice med delavci ugodno sprejete tovarnah. Delavcem je prine-županjsla veliko škodo, kar dokazu-zmanjiati pomen razprave inlje tudi dvajset let fašizma. Proglas se zaključuje s pozivom na delavce, naj podpirajo odločitve sindikalnih organizacij z namenom, da bodo vedno bolj upoštevani delavski interesi in notranje komisije. Delavstvo treh oddelkov CRDA v Tržiču je z zadovoljstvom sprejelo zahteve FIOM za CRDA v Tržiču in Trstu, ki so vsebovane na letaku, sindikalnih organizacij je re- ki je bil razdeljen med če-čeno, da CISNAL ni nič drugega kot neka namišljena organizacija. izraz delodajalskega razreda in politične stranke, ki je vedno nasprotovala obstoju notranjih komisij v Priprave za izvolitev notranje komisije v CRDA v Tržiču so pripravile prvo presenečenje: tri sindikalne organizacije, Delavska zbornica, CISL in UIL, so sklenile, da bodo svojim predstavnikom v volilni komisiji dale pooblastilo, da izključijo iz volilne borbe kandidatno listo fašističnega sindikata CISNAL. V skupnem sporočilu treh da je obstajal s strani krščanske demokracije še en poskus, da bi se namesto avtonomije s posebnim statutom priznala navadna avtonomija. Razprave o tem tako delikatnem vprašanju za naše demokristjane je bila seveda trn v peti in so skušali na vse mogoče načine preprečiti razpravo. Zaradi tega so se najposluš-r.ejii demokristjanski svetovalci pri glasovanju vzdržali, vendar je bila kljub temu z veliko večino sprejeta zahteva avtonomistične struje iz Gradiške, ki ima svojega zastopnika v občinskem svetu, do se o tem izrečejo tudi o-rtali občinski sveti, predvsem v Gorici, Vidmu in Trstu. Predlagatelji sprejete resolucije so mnenja, naj bi obstajali v deželi dve pokrajini kot v Poadižju, obenem pa naj se omogoči ustanavljanje konzorcijev občin. Čeprav je formulacija resolucije, ki zahteva izvedbo avtonomije, nekoliko odmaknjena od stvarnosti, ker nam u-stava s členom 116 avtonomijo že priznava, predstavlja vendarle važen korak dalje k ustvarjanju novega razpoloženja med ljudskimi množicami, od katerih je veliko odvisno, kaaj bo na papirju priznana pravica tudi dejansko izvede-na,- Sklep sovodenjskega občinskega sveta, ki se strinja s predlogom gradiškega občin-s^ega sveta, naj tudi poslanska zbornica odobri senatno odločitev o izvedbi avtonomi-■te (govori se, da bo zbornica zakonski osnutek letošnjo je Sindikalne organizacije nimajo nobenih predsodkov do tistih delavcev, ki v dobri veri mislijo, da ima taka organizacija kakšno vrecnost. lavci. Na tem letaku strokovna organizacija kovinarjev zahteva izplačilo 10o delovnih ur. ki naj se smatra za že pridobljeno pravico, naj se božična nagrada izplača neokrnjena in ne glede na predujme za praznike in velikonočne praznike; naj se pravično prevrednoti doklada za menzo. Zahteve FIOM so upravičene zaradi stalnega večanja proizvodnega ritma, ki ga po- VPRAŠANJE ZAPOSLITVE DELAVCEV V GRADIŽU $E NEREDNO DRUŽBA ARRIGONI NOGE PRISTATI na zahteve sindikalni!) organizacij Sestanka od 5. septembra se predsednik Arngoni odv. Baldassarre ni udeležil in predlaga „nov sestanek" Vprašanje zaposlitve odpuščenih delavcev tovarne za predelavo rib Arrigoni v Gra-dežu je še vedno nerešeno. finansiranja že znanih 150 milijonov lir, ki naj bi jih izplačala vla^a, Zaradi t^ga je predstavništvo Delavške zlior- Vtliko se je pričakovalo od j nice bilo mnenja, s katerimi trjuje tudi dejstvo, da so v lanskem septembru potrošili v Tržiču 120 ton jekla, letos pa že 150 ton. i apovedanega sestanka sindi kalnih predstavnikov in delodajalcev, ki bi moral biti 5. septembra v Rimu, vendar kakor smo pozneje izvedeli, do predvidenega sestanka sploh ni prišlo, ker je predsednik družbe Arrigoni odv. Baldas-f&rre telegrafsko obvestil sin-c ikate, da se sestanka ne more udeležiti. Po ukinitvi obratovanja v gradeški tovarni so se predstavniki treh sindikalnih organizacij sestali 21. avgusta v Ctseni s predstavniki družbe Arrigoni. Na tem sestanku je cdv. Baldassarre izjavil, da bi b.lo vprašanje mogoče rešiti s prepustitvijo tovarne zadrugi, ki bi jo bilo treba ustanoviti, so se strinjale tud! druge Sindikalne organizacije, da bi bilo nesmiselno in škodljivo u-pati, da bi sestanek od 5. septembra rešil obstoječe vprašanje Družba Arrigoni nima nobenega namena, da bi pozitivno rešila spor; to potrjuje tudi lelegram predsednika Baldas-sarra, s katerim opravičuje svojo odsotnost na sestanku, ki bi moral biti 5. septembra. V tem telegramu pravi predsednik, da bi bil «naklonjen sklicanju drugdga sestanka r. ed 15. in 20. septembrom.« V Vidmu zaprli 7 beguocev-demoostroDtov in da ni mogoče priti do ti-sen verjetno odobrila), je na-j te rešitve, ki so jo predlaga- j Sodnim oblastem so prijavili žen prispevek k tej akciji. I le sindikalne organizacije brez j policijski organi še 13 oseb, ki so ostale begunce prisilile demonstrirati Organi javne varnosti v Vidmu so predvčerajšnjim zvečer zaključili preiskavo o demonstraciji, ki so jo v ponedeljek dopoldne izvedli po mestu jugoslovanski begunci. Kot smo že poročali, so o-srednje oblasti v Rimu sklenile premestiti vseh 220Q jugoslovanskih beguncev, ki so sedaj nameščeni v begunskem taborišču v Vidmu, v tabori- ZAIITEVE PREBIVALCEV JAMELJ BLOK PRI JAMLJAH naj bo tudi za propustnice Ze od lanske zime je blok pri Jamljah na cesti, ki vodi v Brestovico, zaprt za lastnike propustnic. Blok, pri katerem stražarijo jugoslovanski in italijanski obmejni organi, je za dvolastnike odprl tudi ob nedeljah, toda vsi številni lastniki propustnic iz Jamelj in ostalih krajev doberdobske občine ter tud' lz .Tržiča in Rink se morajo za prehod v Jugoslavijo posluževati bolj oddaljenega bloka pri Devetakih. Dočim lahko prideš s kolesom iz Jamelj do Brestovice v dobri četrt uri, pa poti ebuje vsak skozi Devetake tudi dve uri s kolesom. Zaradi tega ljudje upravičeno godi njajo: mnogi imajo na Krasu znance in prijatelje, ki bi jih radi obiskali, toda ker morajo opraviti tako velik o-vinek, najraje včasih ostanejo doma. Občinske oblasti v Doberdo- bu so bile o tej zadevi že obveščene, toda zdi se, da so storile še premalo, da bi prišla zahteva prebivalstva do $(.e v Cremono. Rečeno je bi- edgovornih organov. Oktobra meseca se bo zopet sgšla ju-g,.5lovnnsko-italijanska komisija, kateri bi bilo treba predložiti to y>rašanje v prouči- ■ ii-kJ tfcV. i fi mci Brigata Pavia sprejeli 52-letnega občinskega delavca Ernesta Chersovanija z Grada št. 13. Chersovaniju, ki je na občini rezal drva s strojem, je renadoma odletelo poleno iz rok ter mu je zaradi tega sredinec leve roke ostal v stroju, ki mu ga je skoraj popolnoma zmečkal. lo, da bodo begunci morali zapustiti Vjcem že prvega septembra, toda do tega še ni prišlo, kljub temu pa so nekateri izmed beguncev u-PfizlnU RekaonstrStijm h* ki-ri |o| liklr4$ ft^pt.ovili po-ij*ki" (*gahi. prirflin ne druge begunce. Zaradi tega kaznivega dejanja in čru- Po nesreči mu je prst zošel t stroj Včeraj ob 14.30 so v bolniš- iuf.*, so zaprli 7 tl egu nec v, ki naj bi bili pravi organizatorji demonstracije, poleg njih pa so prijavili sodnim oblastem še 13 oseb, od katerih sta čve izginili. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik, 14 - tel. 20-72. Fluorescentne luči na Tržaški cesti Odkar je goriško županstvo namestilo na Tržaški cesti vse do gostilne Nanut fluorescentne luči, je dohod v Gorico zvečer mnogo lepši in prijetnejši. Vsekakor je mesto s tem precej pridobilo in zdi se, da bo županstvo še drugod poskrbelo za boljšo razsvetljavo, ki bo poživila mestne ulice. Vsekakor pa bi se moralo županstvo čimprej pozanimati za jačjo razsvetljavo v predoru pod gradom, ki postaja zaraci bližnjega bloka pri Rdeči hiši vedno bolj prometen. Na neki občinski seji je bila že odobrena potrebna vsofa za napeljavo neonske razsvetljave v predor, toda od tega je že precej časa in odgovorni ljudje bi se morali pozanimali, da se besede spremene v dejanja. Znižane cene kruhu s 15. septembrom Pokrajinski odbor za cene je na ivoji zadnji seji t dne 11. septembra odločil, da se morajo s 15. septembrom znižati cene kruhu v naši pokrajini. Kruh, ki ga peki pečejo iz moke I. vrste (vsak kos tehta po 150 do 250 g), bodo prodajali v pekarnah po 110 ali 112 lir kg. kruh, ki ga pečejo iz moke vrste «0» (kos tehta po 80 do 130 g), bodo prodajali v pekarnah po 126 do 128 lir kg. Peki morajo napeči toliko kruha teh vrst, da zadostijo potrebam kupcev, če pa ostanejo prodajalci kruha brez teh vret, potem so dolžni prodati kupcu kruh tudi dražje vrste po isti ceni, kakor je kruh, ki ga je kupec zahteval, pa ga ni dobil. Tudi včeraj živahen semenj Ze zgodaj zjutraj so bile ulice, ki vodijo z bloka pri Rčeči hiši v mesto, polne ljudi z onstran meje, ki so kot običajno prišli zaradi četrtkovega semnja v večjem številu v mesto kot druge dni. Največji vrvež je bil okoli pošte in na Telovadnem trgu, kjer so mnogi kramarji razstavili blago na stojnicah. Sicer pa je bilo kupcev dosti manj kot običajno, ker so mnogi ugotovili, da so jih kramarji že marsikdaj ogoljufali in so za slabo blago povpraševali več, kot v mestnih trgovinah. Mnogi jugoslovanski državljani so s« v teh mesecih, odkar so v veljavi propustnice, ponovno znašli v mestu in dobro ocenili, kje so pošteno in dobro postreženi ter se od lepih besed raznih ljudi ne dajo več preslepiti. i::::-?.::,* KOŠARKA ZA POKAL M Al RAMO V BOLOGNI Tesen poraz Italije proti Madžarski [65:56] ŠAHOVSKA OLIMPIflOA V MOSKVI Jugoslavija - Bolgarija 3:1 Prvo presenečenje v finalu: poraz Argentine proti Romuniji In ždi’na zmaga SZ nad Poljsko in lahek uspeh Češkoslovaške REZULTATI SZ - Poljska 74:66 Madžarska-ltalija 65:56 CSR-Svedska 94:5« LESTVICA SZ CSR Madžarska Italija Poljska Švedska 2 2 I lil 99 4 2 2 • 170 112 4 2 1 1 135 110 3 2 1 1 126 119 3 2 0 2 12« 144 2 2 0 2 06 208 2 DANAŠNJI PROGRAM 19.30 Madžarska - Švedska 21.00 Italija - SZ 22.30 Poljska - Češkoslovaška BOLOGNA, 13. — Program drugega dne mednarodnega košarkarskega turnirja za pokal Mairano je obsegal naslednje dvoboje: Sovjetska zveza - Poljska, Italija - Madžarska in Češkoslovaška -Švedska. SZ - POLJSKA 74:66 V prvi tekmi je Sovjetska zveza s težavo premagala Poljsko z rezultatom 74:66 (45:37). Poljaki so nudili močni ekipi Sovjetske zveze zelo močan odpor in dokler je bil v igri njihov »pivot« Pawlak je bila igra povsem izenačena. Sele proti koncu so morali popustiti pred premočjo sovjetskih igralcev, vendar so se častno borili do poslednjega sodnikovega zvizga. Igra je bila ves čas zelo hitra in obojestransko tehnično dovršena. Pri Poijakih so bili najboljši Paivlak, Feglerski in Nartow-ski, pri SZ pa Stonkous. Botchkarev in Senenov. Sodila sta cehoslovak Klima ih Italijan Reverberi. . MADŽARSKA-ITALIJA 65:56 V drugi igri je evropski prvak Madžarska premagala I-talijo s C5:56 ( 29:23). Madžarska: Baanhegy (13), Ozinkaan (7), Gabaaya (7), Liptay, Gremminger (5), Zsi-ros (15). Bohaati, Simon (5), Keszei' Cselko (9), Judik (4), Toth. Italija: Sardagna (3), Motto (4). Posar (7). Pieri, Gamba (1). Lucev (5), Canna (13), Calebotta, Macoratti (2), Co-stanzo (3) Alesini (10), Rimi-nucci (8). Sodnika Stefanovič (Jug.), Kokorev (SZ). Začetek je bil ugoden za Madžare. ki so perfektno izkoriščali dosojene jim proste strele. Italijani, ki so začeli v napadu s Posarjem. Motto, Ma-corattijem, Calebotto in Can- Sovjetski košarkar Kroumitch v akciji. Visok je 2,23 m, tehta pa 150 kg. Pravijo, da po vsaki igri shujša za nekaj kg in se zniža za nekaj cm no se ni.cn mogli vigrati in v 8', ko je Madžarska ze vodila s 13:8, je Mc Gregor zamenjal napadalni kvintet. Alesini, Lucev. Riminucci, Sardagna in Costanzo so presenetili nasprotnike ih s hitro igro najprej izenačili v 21’ na 19:19, nato pa prešli v vodstvo z 21:20. Tedaj so Madžari zamenjali nekaj igralcev in z gosto mrežo pasov prešli v vodstvo. Prvi polčas se je končal z rezultatom 29:23 v njihovo korist. 2e takoj v začetku drugega polčasa so Madžari ubrali zavlačevalno taktiko, kar je izzvalo žvižganje gledalcev, Italijani so poskušali 'treti ma- — KINO — CORSO. 17.00: «Branim svojo ljubezen«, M. Carol, G. Fer-zetti. VERDI. 17.15: «Deževje v Ranchipurju«. cinemascop, L. Turner, R. Burton. VITTORIA. 17.00: «Kadar ie ljubezen poezija«, J. Scott; CENTRALE. 17.00: »Zgodilo se je v septembru«, J. Fontaine m J. Cotten. MODERNO. 17.00: «Prihajajo dekleta«, Bop Hope. SVETOVNO PRVENSTVO V ODBOJKI NOVA SVETOVNA ČSR (moški), SZ Jugoslavija deli deveto in deseto mesto, Italija pa je 14. PARIZ, 13. — Z zmago nad Sovjetsko zvezo v zadnjem kolu svetovnega prvenstva v odbojki v Parizu z rezultatom 9:15, 15:3, 15:3, 15:13 je Češkoslovaška postala svetovni prvak. V finalni skupini niso Cehoslovaki izgubili niti enega srečanja. V tolažilni skupini pa je Holandska premagala Italijo s 3:1 (14:16, 15:2, 15:7, 15:11). V tej skupini je bila najboljša Brazilija z 9 zmagami, Italija pa je bila četrta oziroma v končnem plasmaju za svetovno prvenstvo štirinajsta. Jugoslavija se je v zadnjem kolu pomerila s Poljsko, vendar do časa ko 'o poročamo, nam rezultat dvoboja še ni znan. V najslabšem primeru bo Jugo.-lavija delila 9. in 10. mesto v končni klasifikaciji. Izidi v predzadnjem kolu. v katerem je Jugoslavija izgubila proti Franciji s 3:1, so bili naslednji: Bolgarija - Madžarska 3:0, Romunija - Kitajska 3:0, SZ - 'Poljska 3:1. Svetovno prvenstvo med ženskami je osvojila Sovjetska zveza iu tako okraniU naslov prvaka. iVlzainjem kolu je premagala ^k’po Češkoslovaške s 3:0 (15:13, 15:8, 15:5). Kbninl vrstni red ekip v puvi ženski finalni skupini je bil naslednji: 1. SZ 9, 2, Romunija 8, 3. Češkoslovaška 6, 4. Bolgarija in Poljska 5, 6. Vzh. Nemčija 3. 7. Kitajska in Koreja 2, 9. ZDA 2, 10. Holandska 0. nevre Madžarov, a so pri tem pogosto povzročali kazenske strele, ki so jih Madžari skoraj dos'edno realizirali in tako še povečali razliko v koših. Najboljši pri Italijanih «o bili Canna, Posar, Lucev in Riminucci, pri Madžarih pa Zsiros, cselko, Gabannyi in Baanheg?. V zadnjem nocojšnjem srečanju je Češkoslovaška premagala Švedsko s 94.56, prvi polčas 50:31. NOGOMET Madžarska reprezentanca z Grosicsem in Puskasom Zadnji trening jugoslovanske reprezentance BUDIMPEŠTA, 13. — Madžarski zvezni kapetan je objavil sestavo madžarske nogometne reprezentance, ki bo v nedeljo igrala z Jugoslavijo v Beogradu. Postava je naslednja: Grosics; Karpati. Boerzsei; Kotasz, Bozsik, Be-rendi; Sandor. Kocsis, Hideg-kuti, Puskas, Csibor. BEOGRAD. 13. — V zadnji trening tekmi je včeraj jug. nogometna reprezentanca premagala v Zemunu domače Je-dinstvo s 6:2 (3:2). Gole za reprezentanco so dosegli: Rajkov, Milutinovič in Mujič v prvem polčasu ter Veselinovič tri v drugem polčasu. V vratih Jedinstva je bil Krivo-kuča, reprezentanca pa je i-grala v . naslednji postavi: Beara: Belin, (Stankovič). Crnkovič; Boškov, Horvat, Krstič II.; Rajkov (Petakovič), Milutinovič, Zebec, Mujič (Veselinovič), Veselinovič (Rajkov). Vukas ni igral zaradi lažjega \ lehlada. Postava, ki je bo Tirnanič v nedeljo postavil na igrišče, bo verjetno naslednja: Beara; Beiin, Crnkovič, Boškov, Horvat, Krstič II.; Rajkov, Milutinovič, Vukas. Veselinovič. Zebec. ZAGREB, 13 — Hrvatska nogometna reprezentanca je včeraj . premagala Indonezijo s 5:2 (4:1). Gledalcev je bilo 14.000. BOKS Basilio ponovno svetovni prvak SYRACUSE, 13. — Boksar srednjelahke kategorije Car-men Basilio si je ponovno priboril naslov svetovnega prvaka kategorije z zmago s tehničnim knock-outom nad A-merikancem Johnnyjem Saxto-nom v deveti rundi. Basilio ■je izgubil naslov prvaka 14. marca lelos v dvoboju s Sax-tonom, vendar je takratna od ločitev sodnikov naletela na splošno kritiko. Basilio je prevladoval od vsega početka in ze po nekaj rundah je Saxton začel kaza ti znake utrujenosti. V 9. rundi je Basilio z močnim udarcem v čeljust spravil Saxtona v omotico. Poslej ga je preganjal iz kota v kot in mu ni dovolil niti trenutka počitka. Saxton se ni mogel več učinkovito braniti m sodnik je prekinil neenaki boj. SVRACUSE, 13. — Predsed nik mednarodne boksarske zveze Norris je izjavil da upa. da mu bo uspelo organizirati dvoboj med Moorom in Pat-tersonom v novembru ali decembru. MOSKVA, 13. — V drugem kolu finalnih bojev na XII. šahovski olimpiadi v Moskvi je jugoslovanska reprezentanca premagala Bolgarijo z rezultatom 3:1. Ze v otvoritvah so jugoslovanski igralci prišli v prednost, ki sta jo Gligorič in Ivkov po petih urah realizirala. Padewski se je na prvi deski sicer upiral, vendar je moral kloniti, Ivkov pa je spravil Kolareva v matni položaj. Mastanovič proti Mine-vu v izenačenem položaju ni mogel doseči več kot remi, prav tako pa tudi ne Kara-klajič, ki je z Milevom sicer imel prednosti, vendar jo je začel prezgodaj uveljavljati. Sicer pa je rezultat 3:1 lep uspeh našega moštva. Ostali rezultati II. kola: Izrael - SZ 1:2 (1). Romunija -Argentina 0:1 (3), Zahodna Nemčija - Švica 1:1 (2), Danska - CSR 0.5:1,5 (2), AnglTja - Madžarska 0:1 (3). V prekinjenih partijah I. in II. kola je bilo precej presenečenj. Tako je Argentina izgubila z Romunijo z 1.5:2,5. Zahodna Nemčija pa proti Švici z 1,5:2,5. SZ je premagala Izrael z 2,5:1,5, dvoboj med Dansko in CSR še ni končan. CSR vodi z 2:1 (1). V prekinjenem dvoboju iz I. kola je SZ premagala Anglijo s 4:0. Madžarska pa Romunijo 7., 2.5:1,5. Stanje na tabeli po II. kolu: SZ 6,5, Jugoslavija, Švica 5, Madžarska 4,5, Zahodna Nemčija. Romunija 4. CSR 3,5 (1). Argentina, Bolgarija, Izrael 3,5, Danska 2,5 (1), Anglija 2. V tretjem kolu je Jugoslavija igraia s Češkoslovaško in je ob 1 prekinjeni partiji rezultat 2:1 za Jugoslavijo. V prekinjeni partiji ima jugoslovanski igralec izglede na zmago. ni Tržačanke Camberjev«, katero je zamenjala Vera M8* tovani. Reprezentanca j® “ slednja: Cesari Velleda, lombetti Bruna, Mantova Vera. Predaroli Leopd» Strukel Silvia in Zanelli ny. if. Poleg Italije sodelujejo • Avstrija, Belgija, Kuba, ska. Francija, Velika Bri ja. Nemčija. Irska, Holands*. Romunija, Madžarska >n vjetska zveza. TENIS TELOVADBA Danes v Milanu Italija-Madžarska MILAN, 13. —• V Milanu so že zbrani italijanski in madžarski telovadci, ki se bodo pomerili v petek in soboto zvečer v Ledni palači. Obe državni reprezentanci sta imeli že šest medsebojnih srečanj in sicer V letih 1930, 1931, 1938. 1939, 1940, 1941 in v vseh so zmagali Italijani. V petek bodo na programu obvezne vaje. v soboto pa vaje po svobodni izbiri. Ce ne bo sprememb v zadnjem trenutku, bosta reprezentanci nastopili v naslednjem sestavu: Madžarska: Barar.yai. He- der, Kemeny, Kocsis, Takacs in Rethi. Italija: Dal Bosco, Agabio. Carnaroli, Figone, Palmaona-ra in Vicardi. SABLJANJE Nielsen in Ulrich ne smeta igrati KOPENHAGEN, 13. — ska teniška zveza je sk da do nadaljnjega ne bo> dovolila Nielsenu in Ti nastopati na mednarodnih nirjih. Ta sklep je Pos® ^ njunega nešportnega 0 ■ nja na domačih in tujih 1 ščih. „if,. TORONTO. 13. — V P° v nalu mednarodnega turnirLfln Torontu je Šved DaV> gj, premagal Amerikanca cliardsona s 6:4, 6:4. Začetnika sla imela oddajo pa je poživil Renato (Nadaljevanje s 3- stra ^ kušal le uganiti; tako je )o nju priznal, da bo S' nekim bi se moral imenom bil pravilni glariti: Danilo poskus’1 ‘ medte* odgoff pok1. eJU More a ga je pri tem z“' yS. okoliščina, da je naPovenai, lec dejal, da gre za P®5^-ki je rojen v Sesari, ” sto v Sežani. vj. Za zaključek smo zope ^ deli bujno Mario Luis° .j roppo, ki pa je bila s' ^ tako oblečena, da hi c ^ komaj verjel, da je ob P njenega prvega nastopa ^ stal tak hrup v nekaterih . cialskih listih. S svojo ^ čajno klepetavostjo i” ^(4 rano koketnostjo nam je sj8 drugim tudi povedala, dva švicarska avtobusa sPr y nila smer vožnje in zaV1 ^ Casale Monferrato baje s8^ zarači tega. da bi se ul osebno sezna: nili dobila potniki njo. Za vprašanje je u»»---pet nekaj stihov iz nek® ške tragedije in poveda morala, za katero trage ^ gre in kdo je njen a',lot'fiftr daljšem razmišljanju je^ vorila pravilno, da Je to hilova tragedija: Sedmer0 Tebah. oagovorm ureoni* STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Italijanke odpotovale na prvenstvo v London RIM, 13. — Danes je odpotovala v London italijanska ženska reprezentanca v floretu, ki se bo udeležila svetovnega prvenstva, ki bo 14. in 15. t. m. V reprezentanci Letni kino v predvaja danes i4. i- ®’ ob 18. in 20.30 uri " prostem CEAD ban film: Njena časi je po maščevanju emmmrn predvaja danes 14. t. m. z začetkom ob 18. in 20. na prostem film. Trepet g ur' Igrajo: MARK STEVENS, MARTHA HYER in SKIP HOM OOOGOt»OOOOOOOOOGOOOOGOOOOOOOt3GOOOOOOOOOOOC00.700DOfOGOOOOOOC»OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOe OOOOOOOCiOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCKJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOODt5000 r IVAN BRATKO 1 12. TELESKOP Dušanu preskoči misel na druge barake: k Igorju, Voju, Marjanu; vsi mislijo nanje v rovu in sanjajo o izkopanih metrih. Zvečer ga bodo spraševali. Zanje je to najvažnejši trenutek dneva, zanj pa najlepši. Nocoj jim bo lahko povedal, deset metrov. Kolikšno presenečenje, veselje in ponos je v tej preprosti številki! Kolikšna nada! Včeraj je bil tudi Igor v rovu: delal je na njegovem mestu. Ko je odhajal, je bil ves v praskah. Kako tudi ne! Saj kot intelektualec ni bil vajen fizičnega dela. Misel mu je ušla na raz'govor pri sahu, ko je podvomil v to, da bi bilo mogoče Izkopati rov izpod polne barake.'Zdaj mu je bilo jasno; podcenjeval je možnosti prikrivanja. Obšlo ga je nekaj kakor občutek neprijetnosti in sramu, ker se je bil zmotil. Pograbil je desko in se naglo odplazil proti Gatu, kakor da bi z naglico kretenj hotel odvrniti neljubo misel. Spomnil se je Voja in njunega dopoldanskega pogovora: Voj© mu je povedal, da odslej ne bodo več govorili o rovu, temveč samo o «teleskopu». On da ga je tako krstil, ker Je besedica rov v kampu ne\»»na. Rov — to je beg, punt, strah, represalije. In se nekaj; teleskop je kot sij v prelepi, neznani, nedosegljivi svet, ki vabi Njihov »teleskop« pa prav tako. Dušanu je bila Vojova pre vidnost in primera zelo pogodu. Za Gatovimi nogami so se kopičile vedno nove grmade grušča, kamenja, peska. Dušanu se je zdelo, da so vedno višje, pa čeprav je napenjal vse sile, da bi držal korak z Gatom. Te grmade so mu bile kakor simboli podviga, ki se bliža svojemu uresničenju. A hkrati so ga vznemirjale: videl je, da vedno bolj zaostaja za kopačem. Poprej je bilo lahko, dokler je bil teleskop kakor kratek hodnik. A zdaj je zmerom daljši in daljši, razdalja med jaškom in oknom zmerom večja. Prvi dve url je šlo, toda tretjo uro ga je Gato očitno prehitel. «Ali ne bi poskusili vlačiti deke z vrvmi?« Ze nekajkrat so govorili o tem. «Pa bodo vrvce vzdržale?« Misel na tanke, slabe vrvi, ki jih je videl v kampu, ga je navdajala s skepso. «Toda nekaj moramo ukreniti. Z vsakim dnem bo rov daljši, odnasalec bo v vedno večji stiski. Nujen bo posvet o izboljšanju prenosa!« Potem se je spet zalotil pri drugi misli: Ali je morda njegovo delo nespretno, prepočasno? Poganjal se je še hitreje in vrtal za boljšo rešitvijo... Ze dvajsetkrat je odložil polno deko. Spet jo je pregledal. «še nekajkrat bo vzdržala,« si je dejal, motreč njene naraščajoče luknje. «Lesena škatla je navadno odpovedala prej,« se je spomnil. Malokatera je vzdržala dvajset prenosov. Ni bilo dvoma: deka je trpežnejša. Deka je dobra stvar. Bilo mu je, kot da je uspeh z deko ze jamstvo nove rešitve, ki naj pospeši prenos, čeprav še ni vedel, kako. Trikrat je krepko stisnil Gatova meča: To je bil znak za odmor. «V treh urah še nikdar nismo izkopali za dvajset transportov. Zaslužili smo počitek.« Gatu je bilo prav. Bilo mu je, kot da ga hoče zadušiti. Pravkar je nameraval za nekaj minut skriti glavo v dlaneh in ležati kot prilepljen na tleh. Že dvakrat je to napravil in je nato laze dihal. Prej ni bilo tako. V jašku je bilo zraka na pretek. Prvi metri rova so ga bili polni. V to konico dolgega klina pa se ne prikrade zlepa. Zračenja ni. Vznemirjala ga je misel na prihodnje metre; kje je še koruzna njiva! In ko ga je Dušan stisnil, je bil zadovoljen: «Spet si bom napolnil meh! Saj ni tako hudo!« Gato in črt sta sedla nad jaškom. Gato je bil molčeč: truden je dihal jz polnili pljuč. Ogrnil si je srajco. Na čelu je imel dolgo rdečo liso: ko se je plazil ven, je zadel ob podpornik. Kadar se mu je kri sjjet nabrala, jo je obrisal z velikim robcem, blatnim od zemlje in mokrim od brisanja potu. Črt pa je bil živ; danes je bilo njegovo delo najlažje. »Kopač trpi, odnašalec je v največjih škripcih, dvigaču je lahko. Jutri moram med kopače ali odnašalce.« je sklenil. «Elelctriko bi potrebovali v rovu,« je rekel naglas... »v teleskopu,« se je popravil, «Bi jo lahko napeljal. Toda saj lahko kopljem v temi«. Gato je govoril tiho, počasi, skoraj odsotno. «Pa vrtalni sveder?« se je pošalil Črt. «Ni uporaben.« »Zakaj ne?« < . .. »Premehka snov.« »Cevovod za dovajanje zraka, kaj?« »Bom tudi brez njega.« »Brez vrve za transport ne bo šlo!« »Na to pa mislim že več dni!« Prisedel je Dušan, ki je med em že nekajkrat izginil v rov in se spet pojavil s polno deko. Potrepljal je Gata po rami: »Gato, tega pa si nisi mislil, da boš še rov kopal.« »Če bi moja Ana vedela, kaj počenjam tu — — —» je pt^jasi oživljal Gato. črt in Dušan sta prisluhnila. »Saj ni slaba žena, vse bi napravila zame in za otroke. Ko je zvedela, da delani za Osvobodilno fronto, ml je večkrat očitala: .Uničil boš družino.’ V solzah me je rotila: .Usmili se otrok!' Pozneje mi je začela popuščati. Včasih je z muko premagovala strah. O svojem delu sem ji molčal kakor riba. če bi zvedela, kaj tu delam, bi bil konec z njo. Kar vidim jo, kako bi ji dišalo po mrliču iz tega našega jaška. Mislila bi samo najhujse. Njej bi bil rov mrtvaška jama.« »Nam je pa rovcek most v življenje,« se je živo oglasil Dušan. Gato pa je zamišljeno nadaljeval: »Ne vem, kako je to: V civilu sem se zamotil z otroki in zeno, z avtomobili in motorji — družba, dekleta — — zabava, denar — — — vino — — — dolge vožnje. Zdaj pa živim samo se za tateleskop « Ko se je Gato spet vrnil v okno, se mu Je po prvih zamahih zlomii strgalnik. Segel je po nadomestilu: po železni zagozdi. Zaradi previdnosti je pretipal okno: v njem je bilo manj peska kot običajno in precej več drobnega kamenja, vmes pa tudi debelejši kamni. Grušča in celo sutja je bilo vse več več. Zbal se je, da bi železo ob udarcih po kamnu i t)c0-kakor glasbene vilice. Odložil je zagozdo. Poskusil je z .l0ligslJ:' prsti začne grebsti v pesek, v grušč in v sutje. Prsti so previdni strgalnik. Ko pa spet odpre desko v barako, mu udari v ušesa «Karo-deset!» »Karo-as!« »Ne glej mi v karte!« »Ne goljufaj!« Miloš V Miloš ni poznal noči brez spanja. Samo nekajkrat je ! ljenju je prebedel do jutra, ko je bil bolan in ko se,iuf*. zaljubljenosti sporekel z Nadjo. Sicer pa je pogosto r. mamine tožbe, da ne more zaspati, kadar ga ob večeLg5Pj bilo domov. Spanje mu je bilo kakor sladki hip ne Zvečer se je brž potopil vanj in — nenadno — le „ spet izplaval... » * Nocoj pa ni mogel zaspati. Devetnajsta baraka davno pomirila. Ljudje so potegnili deke čez glave, JJ so sredi barake pekle večstosvečne žarnice — a veIž,et*j mnogi takoj zaspali ,jcakor dojenčki Miloš pa se je Pre .,iK^( in legal celo na hrbet, dasi je vedel, da na hrbtu se h1 $o “ zaspal, samo na desni strani. Dogodki preteklega dneV® mu v napetosti nočnih prividov zdeli usodni... (Nadaljevanje