aZASs TjiJiL3T90 ? 1» VI., Št. I9b (oldanskih urah močnejša kot popoldne. Vsekakor je gotovo, da je bilo za te volitve mani zanimanja kot za prve, tn bo udeležba mnogo manjša. Prvi rezultati Pariz, 8. maja. g. Iz posameznih volilnih izidov, ki so dospeli do polnoči, je razviden porast radikalne socialistične stranke. Socialisti so v splošnem narasli, dočim so komunisti popolnoma propadli. Doslej so bili pri drugih volitvah izvoljeni: 52 socialistov, 16 republikanskih socialistov, 70 radikalnih socialistov, 44 neodvisnih radikalov, 37 levičarskih republikancev, 13 ljudskih demokratov, 49 pristašev Marina, 19 članov skrajne desnice, 3 neodvisni komunisti in 1 komunist. V Marinovi skupini je všteta tudi Maginotova, tako da je število Marino-ve skupine znatno manjše. Izmed znanih politikov so propadli vodja komunistične frakcije Cachin v 18. pariškem okraju, dočim je komunistični poslanec Marty propadel proti socialističnemu kandidatu. Tudi državni podtajnik v Tardieujevi vladi Gastcm Gerrard je v Pichonu propadel proti socialističnemu kandidatu. V Versaillesu je propadel znani poslanec centruma Defels proti zunanjepolitičnemu uredniku lista »Humanite« komunistu Beryju. Pariz, 8. maja. Po volilnih izidih, znanih o polnoči, je razmerje mandatov po drugih volitvah naslednje: skrajna desnica, rojalisti in bonapar-tisti, 3 (prej 7), desničarska Marinova skupina, neodvisni poslanci desnice in krščanski demokrati 21 (plus 72, prej 144), desni centrum, Tardieujeva in Maginotova frakcija 17 (plus 32, prej 96), centrum in levi centrum 16 (plus 24, prej 87), Herriotovi radikali 24 (plus 60, prej 107), socialistični republikanci in neodvisni socialisti 15 (plus 17, prej 48), socialisti II. intcrnacionale 26 (plus 41, prej 14), komunisti in neodvisni komunisti 9 (plus 2, prej 12). Po dosedanjem volilnem izidu je skrajna desnica pridobila 9, izgubila 1 man-dta, desnica je pridobila 2, izgubila 9, desni centrum pridobil 69, izgubil 15, centrum in levi centrum je pridobil 5, izgubil 12, radikali so pridobili 15, iz- gubili 2, socialistični republikanci in neodvisni socialisti so pridobili 4. izgubili 4, socialisti pridobili 15, izgubili 7, komunisti in neodvisni komunisti pridobili 5, izgubili 3 mandate. Zmaga opozicije Pariz, 9. maja g. Kmalu po polnoči so prispeli rezultati iz glavnih volilnih okrožij. Ze iz teb rezultatov je razviden velik porast levičarskih strank, in vse kaže, da si bodo priborile odločujočo večino. Po rezultatih, ki so bili znani ob 1. zjutraj, so dobile stranke dosedanje opozicije skupno 257 mandatov, stranke dosedanje vladne večine pa 219 mandatov. Manjkajo še podatki iz nad sto okrožij, v katerih pa imajo levičarske stranke več izgleda na zmago kakor desničarske. Zaradi tega računajo v političnih krogih, da bodo levičarske skupine dosegle veliko večino. Poraz avtonomistov v Alzaciji Malhousc, 8. maja. AA. Pri današnjih ožjih volitvah je bil izvoljen Vallach. levičarski republikanec in protiavtono-mist. Potolkel je socialista Frunbacha. Strassbourg, S. maja. A A. Tu je bil danes izvoljen socialist Weil, ki je s tem potolkel avtonomističnega kandidata Schalla. žalovanje v Franciji Včeraj so položili Doumerjevo truplo na mrtvaški oder Sožalne izjave — Žalovanje na našem dvoru Pariz, 8. maja r. Ze od zgodnjih jutranjih ur tvori v centru Pariza iežeča ulica Fau-bourg St. Ilonorc, kjer se nahaja elizeiska palača, bivališče predsednika republike, cilj mnogih tisočev, ki se zbirajo v nemt žalosti pred zaprtimi vhodi palače, ki tvori sedaj zadnje bivališče predsednika I>ou-mera. Glavni vhod, kjer so se poprej vrstili najsijajnejši sprejemi, je zaprt. Po dvo-riščh in dvoranah velike palače vlada grobna tišina. Včeraj so posneli posmrtno masko Doumerja, nakar je bilo truplo balzamirano in položeno na mrtvaški oder v slavnosti dvorani. Ob odru tvorijo častno stražo adju-tanti predsednika. Dostop k mrtvaškemu odru je bil danes dovoljen samo diplomatom, politikom in drugim odl:čnikom, jutri pa bo dopuščen dostop občinstvu. 2e danes pa so ves dan ogromne množice oblegale elizejsko palačo in tako izkazovale zadnjo čast mrtvemu predsedniku. Raz vsa poslopja plapolajo črne zastave, na državnih poslopjih pa vihrajo trikolore v znak žalosti na pol droga. Vsi višji uradniki in oficirji nosijo v znak žalovanja črne trakove. Gledališča in zabavišča so zaprta. Ze danes so pričeli prihajati v Paril mnogi odličniki iz inozemstva, pa tudi de-pirtacije, ki se bodo udeležile pogreba. Predsednik vlade in rodbina Doumerja so prejeli na tisoče sožalnih brzojavk in izjav z vseh delov sveta. Posebne sožalne Izraze so poslali angleški, belgijski, jugoslo-venski, italijanski, danski in švedski kralj, predsednik Zcdinjenih držav, Ilindenburg, Mussolini, papež in neštevilni drugi. Zastopnik kralja pri pogrebu Beograd, 8. maja. M. Nj. Vel. kralj je odredil, da ga zastopa na pogrebu predsednika francoske republike Doumera Nj. Vis. knez Pavle. Spremljal ga bo kraljev prvi adjutant general Ječmenič. Povodom smrti predsednika francoske republ:ke je tudi na našem dvoru odrejeno 7 dnevno dvorno žalovanje, ki bo trajalo od 7. do 13. maja. Izvolitev novega staroste ČOS Za naslednika dr. Scheinerju je bil izvoljen dosedanji podstarosta dr. Bukovsky — Otvoritev zletnih svečanosti v Pragi Praga, 8. maja. h. Danes dopoldne je odbor ČOS izvolil naslednika umrlemu starosti dir. Scheinerju, dosedanjega prvega podstaroste dr. Stanislava Bukovskega, ki je vršil posle prvega podstaroste od leta 1931. Dr. Eukovsky je po poklicu praktični zdravnik v Pragi in šefzdravnik bolniške blagajne državnih uradnikov ter pra-zmuje prav dane® 43-letnico rojstva. Novi starosta je po rodu iz Viškova na Morav-skem. Popoldne je novi starosta otvoril uvodne zletne svečanosti v spomin na prvi sokol-ski zlet, ki je bil dne 18. junija 1. 18S2., torej pred 50 leti na Strelskem otoku v Pragi. Na istem mestu se je danes vršila spominska svečanost, ki jo je smatrati kot otvoritev zletnih prireditev. Slavnostni nagovor je imei novi starosta dr. Bukovsky, za njim pa je poročalo več vodilnih sokol- skih funkcijonarjev o dosedanjih pripravljalnih delih za zlet. Svečanost je biLa tem pomembnejša, ker je živo priklicala v spomin prvi sokolski zlet pod vodstvom dr, Miroslava Tyrša, ki se je razviJ za takratne razmere v mogočno manifestacijo so-kolske ideje. Na čelu sprevoda je korakal Tyrš z dvema funkcijonarjema, za njim pa so se vrstile vrste borcev, 720 po številu. Po 50 letih se je to število za 50-krat povečalo. Za borci so korakali gostje, in sicer sokolske enote iz Amerike, nato pa zastopniki Sokola iz Ljubljane in Zagreba ter Cehov z Dunaja. Posebnih ovacij občinstva so bin takrat deležni slovenski in hrvatski Sokoli. Izmed čeških Sokolov, ki so sodelovali na prvem sokolskem zletu, živi samo še eden, in sicer starosta enote v Kolinu, Prage r. Zemeljski plaz zasul dve hiši Pri Lyonu je včeraj zasul zemeljski plaz dve veliki stanovanjski hiši Nad 30 ljudi pokopanih pod razvalinami Pariz, 8. maja. g. Blizu Lyona v okolici Callluire se je utrgal davi velik zemeljski plaz. Obronki griča, ki jih je spodjedala voda zadnjega deževja, so se zvalili v dolino in popolnoma pokopali dve stanovanjski hiši. Po prvih poročilih je bUo v teb hišah 52 najemnikov, med katerimi Je najmanj 30 oseb našlo smrt pod razvalinami. Doslej so izkopali 10 oseb iz vrhnth nadstropij, deloma lahko, deloma hudo poškodovanih. Tri osebe, ki so bile ranjene pn reševanju, so morali prenesti v bolnico. Vzrok katastrofe je bil. da je popustil 30 metrov visok oporni zid. ki ga je izpodko pala voda. Zemeljska plast se je utrgala in pokopala hišo pod seboj. Nesreča se je zgodila točno davi ob 8.45. Ena izmed zasutih poslopij je bila šestnadstropna hiša, na katero se je zvalUo več tisoč kubičnih metrov zemlje in kamenja. Na kraju katastrofe J« zaradi popokanja plinovih cevi nastal požar. ki ga gasilci že pozno popoldne niso mogli pogasiti. Opoldne so morali reševalna dela prekiniti, ker ie prvemu plazu sledil drugi, ki pa ni imel hujših posledic. Bivši ministrski predsednik in l.vonski župan Her-riot, Id je osebno vodil reševalna dela, je bil ob tej priliki v smrtni nevarnosti, ker je kot zadnji zapustil razvaline, ko se je utrgal nov plaz. ki bi bil lahko zopet zasul množico ljudi, zaposlenih pri reševanju. Poveljnika orožništva. ki ie stal v neposredni bližini Herriota. je zadel velik kamen m mu razbil koleno. Popoldne so prišli na kraj nesreče vojaški oddelki, ki pomagajo pri reševanju. Malo je upanja, da bi pod razvalinami pokopane žrtve rešili še žive. »JUTRO« ponedeljska Izdaja - . ■ - - 2 — Ponedeljek, 9. maja 1932 DR. MARINKOVIČ O CILJIH JRKD Velika shoda JRKD v Nišu in Novem Sadu — Treba je združiti vse moči, da v složnem delu prebrodimo vse težkoče Niš, 8. maja, M. Za danes je bila sklicana y Nišu konferenca zaradi izvolitve začasnega odbora JRKD Moravske banovine. Konferenca se je vršila v hotelu >Kazina<; ker pa je razen velikega števila delegatov došlo tudi mnogo kmečkega prebivalstva Iz okolice, so jo pretvorili v shod na prostem pred hotelom samim. Na zborovanje so došli davi predsednik vlade dr. Voja M ari n ko vi č, predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanud:, predsednik glavnega odbora JUKD Nikoia Uzunovič, minister za kmetijstvo Juraj Demetrovič. minister za telesno vzgojo dr. Kraljevič ter okoli SO narodnih poslancev in senatorjev. Po govora predsednica NI kole Uzunoviča je izpregovoril zbrani množici predsednik vlade dr. Voja Marinkovič tel Je med drugim izvajal: Delo, k! ga pričenjamo, nI čisto strankarsko, temveč je veliko narodno in državno delo S sprejetjem nove ustave smo se pričeli ■vračati k normalnemu političnemu življenju, kii pa ne more biti prav,ilno, ako se narod ne opredeli pravilno politično. Ustava m zakon sta samo okvir, vsebino pa predstavljajo zdrave politične sile, politične skupine. To politično življenje ne more biti pravilno, ako je opredelitev izvršena nepravilno, najbolj nepravilno pa je, aso se ne izvrši glede na velika vprašanja, pred kat«ni.mi stojita narod in država, temveč po zgodovinskih, lokalnih, verskih in plemenskih vidikih. V tem primeru se ustvarja veliko število malih skupin, po takem sistemu politične opredelitve pa ne more priti do pravega izraza narodna volja ker je za splošne politične razmere popolnoma vseeno, kaj misli en sam narodni poslanec ali ena sama politična skupina. Na državno politiko ima vpliv in o državni politiki odločuje — za.Koue ustvarja večina parlamenta — volilec le tedaj, ako istočasno ve, kakšna bo ta večina. V naši drža.vi smo imeli v prejšnjem parlamentarnem življenju veliko 6trank, zaradi česar narod, čeprav je najsvobodneoe glasoval, nI mogel vedeti, za kaj je na koncu koncev glasoval, ker o politični, parlamentarni večini ni odločalo glasovanje naroda, pri katerem bi lahko vsakdo odkrito povedal, za čim stremi, temveč se je kasneje ta politična parlamentarna večina kovala šele v Narodni skupščini, povsem nasprotno onemu, ker se je v času vol;tev govorilo. Tako je prišlo do povsem nenaravnih koalicij, do raznih avija-tičnih parlamentarnih kombinacij, ki so bile pravi vzrok neuspehov našega prejšnjega parlamentarnega življenja. Mi ne sjnemo dopustiti v interesu države, v in-t^.rft&u nas samiih, da bi šlo politično življenje še dalje po pTejšnji poti. Tega ga moramo obvarovati, ako hočemo, da za-gotov i mo svoboden izraz narodove volje NI dovolj, da se to izrazi samo v zakonn, temveč hočemo, da ta zakon določa tudi vsa jamstva za svobodno izražanje narodne votje. Želimo, da bi se narod ne varal, temveč da bo vedel, kakšna parlamentarna večina ima delati in da bodo volilci vedeli, kako bodo njihovi poslanci postopali v Narodni skupščini. V naši državi obstoja osnovno vprašanje, k! je važnejše kakor vsa druga, ker so vsa druga odvisna od njega. To je vprašanje, ali hočemo edinstvo naroda in države, unitarlzem, ali pa hočemo federacijo in separatizem. (Burni vzkliki: živelo edinstvo!) Dokler to vprašanje ne bo rešeno, dokler bodo v naši državi elementi, ki ne stoje na načelu narodnega in državnega edinstva, se ne moremo deliti na drugih osnovah. To prvo osnovno vprašanje se mora najprej odpraviti z dnevnega reda Narod mora biti najiprej pozvan, da najprej o tem vprašanju pošteno glasuje in ne obenem o 99 drugih, šele potem, ko se ugotovi, da je ogromna večina naroda za edinstvo naroda in države, za uni-t ari stično politiko, se more razpravljati o drugih vprašanjih, ki so zelo važna, toda manj od prvega. (Burno odobravanje.) Povsem je naravno in potrebno, da se vsi s porazu memo, da rešimo to vprašanje skupno, kakor smo ga pričeli skupno reševati 1. 1912. Danes se ne smemo več vpraševati, ali je bilo ono dobro aLi ne. Vsi srbijanski politiki bi morali misliti o tem prej, pred 1. 1912, preden je šel narod v prvo vojno, v druo in v tretjo. Danes se ne sme več porušiti, kar smo s tolikimi žrtvami osnovali. To je zahteva drugih ljudi, ki za to, kar se je delalo, za preteklost, ne nosijo nobene odgovornosti. To je tudi razlog, zaradi katerega smo pokre-nili akciijo nove politične opredelitve. Mi smo jo prvi pokrenili, kajti ako izvršujemo to opredelitev naj tej osnovi, se bodo morali vsi oni, ki se z nami ne strinjajo, opredeliti na ilsti osnovi. In kadar bo narod imel črno ta belo, levo in desno, ter bo vedel, katero izmed dveh stvari hoče, bo šele mogel svobodno odločati, kaj hoče in kako naj se država uredi. Ce se ugovarja, da je današnji čas težaven zaradi! velike gospodarske krize, ki je objela ves svet in naravno tudi našo državo, da sedaj še n! primeren za opredeljevanje, temveč je treba počakati še nekaj časa, da kriza mine, sem mnenja, da to ni pravilno prav zaradi tega, ker imamo v teh težkih časih izvršiti velike stvari in ker je treba zbrati In združiti moči ako hočemo samo to vprašanje resno in pametno rešiti. Tega ne razumejo vsi. So ljudje, ki razširjajo razne glasove med narodom, računajoč s tem, da bi škodovali vlad' in režimu, toda istočasno škodujejo vsemu narodu. Te vesti slabč zaupanje, kar je ono, na čemer boleha gospodarsko življenje vseh narodov. To "ne govorim samo jaz, po vsej Evropi je zlasti danes ugotovljena resnica, da ima današnja gospodarska ;n finančna kriza svoj vzrok v krizi zaupanja, in kadar se to zaupanje izpodikopava, se kriza povečuje in se zdi še težja te>r škodljivejša. Prav zato, ker živimo v krizi, je potrebno, da se čim čvrstejše ln praviinejše opredelimo. Pred kratkim je odredila vlada, naj se v krajih, prizadetih od poplav, kjer je ži- vina oslabela ali je pa sploh ni, odredi, da se poljedelski posli izvrše z združenimi močmi. Slično je tudi potrebno, kadar se ima izvršiti veliko narodno in državno delo, ko nastopi kriza in ko nastopijo težkoče. Zato smatramo, da je prav v sedanjem trenutku treba Izvršiti to našo opredelitev. Srečen sem, ker se je na tem zborovanju zbralo toliko ljudi, ki vedo, kaj je politika, ki nosijo odgovornost za težino sklenov, izvršenih v preteklosti, in ki imajo pogum, voljo ter patrijotizem, da nosiio odgovornost tudi za ono, kar je sedaj potrebno, namreč, da se naša država usmeri k stalnemu in sigurnemu napredku. Zato se zahvaljujem za udelež-'""i navzočim ta vas pozdravljam s: živeM: Govor predsednika vlaide dr. Ma.rinko-viča so zborovalci sprejeli z burnim odobravanjem. Nato sta eovorila se minister za kmetijstvo Juraj Demetrovič in narod- Ptuj, 8. maja VI ob*ni zbor Virarskega društva za dravsko banovino v Mariboru se je vrsti sinoči v puv.skem Narodnem domu v Ptuju Občn-gg zboia ;-e je udeležilo nad 52 delegatrv raznih podružnic iz dravske banovine Zborjvanje je otvoril predsednik narodni poslanec g Lovro Pet o vat, ki je predvsem pozdrav 1 zastopnika min"$fr-stva za kmetijstvo g Kankoviča iz Beog-a-da, zastopnika banske uprave inž. Zidaa-ška, zastopnika Kmetijske družbe ravnate^ lja inž Lina iz Ljubljane in ptujskega župana g. Jeršcta Nato je poročal o dobrih in slabih lastnostih trcšarinskega zakon« za vinogradnike kakor tudi glede na izdelavo špirit in kisa. Obširno poročilo je podal o poslovanju v preteklem letu tajnik Vinarskega društva g. Zabavnik, ki je obenem navedel tudi blagajniško poročilo in poročilo urednika za vinogradništvo in kletarstvo pri »Kmetovalcu«. Društvo šteje 2344 članov in ima 15 podružnic. Glavne prireditve: v dneh od 10. do 12. maja lani vinska razstava in sejem v Mariboru; enaka razstava je bila nato v jeseni na ljubljanskem velesejmu. Na seji glavnega odbora 16. aprila letos se je določil končni trsni sortiment za dravsko banovino. Cene vina pri producentih so prenizke, ne krijejo niti pridelovalnih stroškov. lTpati je, da bo novi trošarinski zakon prinesel pravičnejše razmere. Meje so našim vinogradnikom z vsakim dnem bolj zapirajo, navezani so bolj in bolj na konzum v lastni državi. Treba bo poskrbeti, da se produciranje vina poceni, kakovost pa izboljša. Zahvala velja bansiki upravi, ki vedno kaže pravo umevanje za težnje Vinarskega društva in vsem, ki ga podpirajo. Denarni promet izkazuje dohodkov 177.689 Din, izdatkov pa 142.802 Din in je znašalo čisto premoženje 31. decembra 1931 34.886 dinarjev. Pri volitvah so bili izvoljeni v novi odbor: predsednik Lovro Petovar iz Ivanj-kovcev, podpredsednik minister v p. Ivan Vesenjak iz Maribora, kot odborniki pa Fran Pečnik z Bizeljskega, Fran Kafol iz Ljubljane, Clotar Bouvier in Karel Korač iz Gornje Radgone, Fran Kerin od Sv. Križa pri Kostanjevici, Fran Gombač iz Ljubljane, Stanko Trojak iz Dolnje Lendave, Ivan Šerbinek od Sv. Kungote, Josip Zupane iz Ptuja, Fran Brumen ml. iz Grabij pri Ljutomeru, Jakob Zniderič iz Ljutomera in Josip Zabavnik iz Maribora. — Slednjič so zborovalci obravnavali razne predloge podružnic o vinotočih, šmarnici, deviznih predpisih, izvozu vina, cenah galice, zemljiškem davku itd. Tozadevni predlogi so bili Sprejeti v resolucijo, ki je bila danes predložena vinogradniškemu kongresu. Občni zbor je trajal zaradi obširnega gradiva, ki se je obravnavalo, pozno v noč. Kongres vinogradnikov Ob veliki udeležbi delegatov podružnic Vinarskega društva za dravsko banovino, vinogradnikov in drugega občinstva je bil otvorjen danes ob 9. dopoldne v Narodnem domu četrti vinogradniški kongres. Otvoril ga je predsednik vinarskega društva narodni poslanec Lovro Petovar, ki je pred vsem ni poslanec Dragutin Perko. Na koncu je bil izvoljen začasni banovin^ki odbor, ki mu predseduje Nikoia Uzunovič. Velika konferenca v Novem Sadu Novi Sad, 8. maja. M. Na današnji ba-novinski konferenci JRKD v Novem Sadu je bil ie volj on začasen odbor. Zborovanja so se udeležili ministi-i Boža Maksimovfe, Dragutin Kojič, Lazar Radivojevič, mnogi narodni poslanci in senatorji kakor tudi mnogoštevilnimi zastopniki prebivalstva dninavske banovine. Na zborovanju je govoril prvi minister Dragutin Kojič, ki je v svojem govoru poudarjal potrebo organiziranja JRKD. nato pa sta govorila se minister Boža Ma.ksimovič in na.rodni po-slancc dr. Slavko Večerov. Z zborovanja je bila poslana pozdravna brzojavka zbo-rovalcem JRKD v Nišu. Ziin.D tid fsa mla mga mga mgamgm pozdravtt navzočega zastopnika ministra za kmetijstvo načelnika Rankoviča, zastopnika bana načelnika Zidanška, zastopnika zbornice za TOI Milka Senčarja in Zadravca, direktorja Kmetijske družbe v Ljubljani inž. Laha, univ. prof. inž. Germana, ki se nahaja z visokošolci agronomi na ekskurziji, ptujskega mestnega župana Jeršeta, narodnega poslanca Kreičiia. sreskega podnačelnika dr. Rratino in druge. Kongres ie odposlal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju kot zaščitniku vsega kmetijstva, in pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku dr. Ma-ritrkoviču, ministru za kmetijstvo Remetro-viču in banu dr. Marušiču. Pred prehodom na dnevni red le pozdravil kongres načelnik g. Rankovič, za njim pa župan Jerše. Predsednik Lovro Petovar je obširno poročal o položaju vinogradništva v dravski banovini. Kongres se ie izrekel proti vsakemu tnonopoliziraniu izvoza vina. Kletarski nadzornik banske uprave v Ljubljani inž. Lukman je izčrpno poročal o sestavi trsnega sortimenta za dravsko banovino. Trsni izbor ie razdeljen na 11 okolišev, ki se zopet delijo v posamezne dele, v katerih se bodo gniile gotove vrste vina. Poročal je tudi o ureditvi trsnic. Privatni trsničarii bodo morali prodajati in oddajati vinogradnikom le trte. ki so določene za posamezen sortiment. Od razumevanja in zavednosti posameznih vinogradnikov je odvisno, ali se bo kvaliteta vinskega pridelka v dravski banovini v bodoče dvignila, da bo domač pridelek cenjen v domovini in v tujini. Poročilo o izvozu vina v inozemstvo ie podal namesto odsotnega Nikole Petriča, direktorja vinske sekcije PAR v Beogradu g. Lovro Petovar. Kongres ie slednjič sprejel obširno resolucijo o zahtevah naših vinogradnikov. Otvoritev vinske razstave Ob 11. so zborovalci odšli v društveni dom k otvoritvi druge vinske razstave in vinskega sejma, kjer so se zbrali med tem v veliki dvorani, spremenjeni v okusno de-korirano vinsko klet mnogoštevilni gostje iz raznih krajev naše domovine in inozemstva. G. Ludvik Sagadin je pozdravil vse prisotne, posebej še zastopnike oblastev. Načelnik g. Zidanšek je prečital pismo bana dr. Marušiča, ki izraža obžalovanje, da se zaradi uradnih zadržkov kot pokrovitelj vinske razstave ne more udeležiti, želi pa največjega uspeha tako za producente, kakor za konzumente. Načelnik Zidanšek je nato otvoril razstavo. V okusno aranžiranih paviljonih Je razstavljenih nad 3000 buteljk raznih vrst vina, ki ga ie poslalo nad 80 razstavljalcev iz raznih krajev banovine. Najdeš vina od 1. 1927 do 1. 1931. Razen tega so razstavljene razne vinogradniške in kletarske potrebščine. Popoldne so se odpeljali mnogoštevilni gostje in akademiki agronomi na dveh avtobusih na izlet v Haloze. nazaj, najkasneje do 5. prihodnjega meseca. Resolucija bo izročena vladi, senatu in narodni skupščini. Beograd, 8. maja. p. V dvorani Trgovske zbornice se je vršila snoči konferenca zastopnikov vseh gospodarskih zbornic ln raznih gospodarskih organizacij. Razpravljali so o načrtu zakona za pob janje dra- Ncvo mesto, 8. maja. Včeraj dopoldne se je napotil posestnik in mizarski mojster 52 letni Anton Rangus iz Stranj pri .št. Jerneju ua sejem, ki se ie vršil onkraj Gorjancev v Sušici, kamor je šel preko Javorov ce. Bil je dogovorjen z ženo lesnega traovca v Metliki go. Slavo Marunovo, s kaiero je v poslovnih zvezah, da se sestaneta na sejmu in pri tej priliki likvidirata neke račune. Po opravljenih poslih je Rangus krenil v gostilno k »Štefanu«, kjer se je malo okrepčal, nato pa se je podal v druŽDi vaščana 26 letnega Kana Blatnika zopet preko Gorjancev domov. Blizu gozdnatega vrha Brezi.ka na samotnem kraju so zdajci planili iz zasede ti i je maskirani roparji, oboroženi z repetirnimi pištolami. Vsi frije so hkrati naperili na samotna potnika svoje revolverje in zavpi-li »Stoj!« Ta nenadni napad je zelo preplašil Ran-gusa in Blatnika, ki sta se podala v i>eg nazaj proti Sušici. Blatnik, ki je bil urnej-ši. je kmalu prehitel Rangusa. Roparji so oddali na begunca več strelov, ki pa k sreči niso nikogar zadeli. Blatnk jim je srečno ušel, Rangusu pa so začele pešati moči. Naposled se je še spodtaknil na drevesni Ljubljana, 8. maja. Letošnji maj je Se ves aprilski. Lepega vremena užijemo malo, neprestano nagaja dež. Sicer smo še vedno potrpeli, da se je končal režim znanih treh ledenih svetcev, toda letošnja njihova sezona je kar izredno darežljiva z vremenskimi nagajivostml, mod katerimi je bil današnji vihar gotovo najhujši. ?.e vso noč je nad Ljubljano in okolico deževalo in se je okrog vogalov in po ulicah preganjal vihar. Višek je nevihta dosegla danes dopoldne med 10. in 11. uro. Od juga je prihrumel orkan, ki je pripodil črne oblake, lz katerih se je med bliskom in-gromom zlila velika ploha. Vihar je v mestu takoj pregnal vse ljudi z ulic v varna zavetja. Kmalu so se pokazale tudi posledice njegovega pustošenja. V Zvezdi se je gladko odlomil tik pri tleh star trhel kostanj in padel na ograjo v smeri proti »Zvezdi«. Padec bi bil kmalu usoden za vrhniški avtobus, ki je stal tam blizu. Padli kostanj je v ograjenem prostoru porušil tudi krasno palmo in povzročil mestni občini precejšDjo škodo. Z druge strani pa je treščila na pot tudi težka veja. Dokaz, da so kostanji v Zvezdi že res zreli za pose-kanje. Tudi v Tivoliju in po raznih nasadih je vihar povzročil precejšnjo škodo. Opoldne se je sicer za eno uro zjasnilo, r.ato je pa vse popoldne do večera v presledkih deževalo. Ljubljančani so seveda večinoma ostali doma, ali pa se podali samo v najbližjo okolico. Silovit vihar je divjal tudi v okolici čez polja in polomil komaj posajene fižclove Objave 50 letnica šole Glasbene Matice se bo proslavila jutri, v torek, ob 20. uri v unionski dvorani z vokalno-instrumentalnim koncertom, ki ga izvajajo pod vodstvom Viktorja Sonca in Karla Jeraja gojenci Matične šole. Starše naše mladine in vse prijatelje slovenske glasbe, predvsem pa mladino ljubljanskih srednjih in drugih šol vabimo, da poseti ta koncert v največjem številu, doseženi uspehi pa jo naj navdušijo za smo-treno gojitev najlepše umetnosti, glasbe. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni, sedeži od 5 do 10 Din, stojišča po 3 in 2 Din. Bakrene, medene in aluminijaste predmete izdeluje Josip Otorepec, Ljubljana, Za Gradom 9. Zapeka od mnogih zdravnikov predpisana naravna »Franc Jožefova grenčicac uravnava delovanje črevesja, krepi želodec, izboljša kri, pomiri živce in ustvari tako splošno dober počutek in jasno glavo. Prosvetni odsek društva Atene v Ljubljani pripravlja recitaciiski večer pod naslovom »Slovenska pisateljica pripoveduje« za četrtek 12. t. m. ob pol 19. v dvorani Delavske zbornice. Pripovedovale bodo pisateljice in pesnice iz krosa Belo - modre knjižnice. — Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni Atene. Dunajska cesta 1 a/II (Kreditna ban-i>a). Sedeži od 15 do 8 Din. stojišča 5 in 2 Din. ... Akademski pevski zbor bo imel drevi pevsko ^ajo. Udeležba obvezna. Pri hemoroidalni bolezni, zagatenju, na-trganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice, prinaša uporaba naravne »Franc Jožefove grenčice« vedno prijetno olajšanje. često tudi popolnoma ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franc Jožefove« vode. »Franc Jožefova« grenClca se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. »Rlo Rita« zopet triumflra! Prelestne arije iz filmske operete »Rio Rita« so si zopet osvojile srca vse Ljubljane. To se je videlo pri včerajšnji matineji ZKD, ko je kljub moCnemu nalivu občinstvo do zadnjih prostorov napolnilo dvorano Elitnega kina Matice. ZKD bo predvajala opereto še dva dni, ginje, ki se, kakor znano, nahaja sedaj pred senatom. Vsi govorniki so se izjavili proti ponovnemu uvajanju tega zakona povdar-jajoč, da so taki ukrepi v dobi splošna krize, ko je dosegla konkurenčna borba vrhunec, nepotrebni Sklenjeno je bilo. da bodo sklepi konference v posebni spomenici predloženi merodajnim krogom, zlasti senatu in Narodni skupščini. korenini, padel in obležal. Tako so ga roparji dohiteli, ga obkolili z revolverji in vpili nad njim: »Daj amo novce«. Edei izmed roparjev pa mu je pokleknil na prsi in ga udaril z ročajem svoje pištole po glavi tako silno, da mu je na temenu preh'1 lobanjo. Nezavestnemu Raifiusu so roparji odvzeli 550 Din gotovine, srebrno žepno uro, dozo, polno cigaret, žepni nož in steklenico slivovke. Po izvršenem dejanju so roparji izg nih onkraj Gorjancev proti hrvatski stran; bržkone v prepričanju, da bo Rangus polegel poškodbam. Rangus, ki je močne telesne konstitucije, se je čez nekaj časa zavedel in se z največjo muko priplazi! nazaj v Su-šico, kjer mu je zdravnik nudil prro pomoč. Domačini so ga nato prepeljali na njegov dom. Izkazalo se je, da so rane, ki jih je Rangus dob i pri roparskem na>sriu, mnogo nevarnejše, kakor so sprva n>isiil\ Zaradi tega so morali davi Rangusa prepeljati v kandijsko bolnico. Vest o roparskem napadu je rzzvala med prebivalstvom veliko razburjenje- Orožniki so pridno na delu, da roparje ii»lxle in izroče roki pravica. IBMMMBiilMtimMMMlUiUJ, U H UIMI11I—1—g preklje, pripogibal drevje do tal tn lomil si>- he veje Prav posebno huda ura je divjala, kakor nam poročajo, nad Kamnikom. Nevihta je trajala od pol 11. čez opoldansko uro. Nad Samčevim predorom v Kamniku, na prehodu med šutno ln Glavnim trgom, je vihnr podrl visok jesen, ki je * velikim treskom padel na železno ograjo na klancu in jo polomil. Promet po glavni cesti skozi Kamnik je bil za nekaj časa zaradi tega prekinjen, končno so pa mestni delavci padlo drevo s precejšnjim trudom odstranili. Tudi iz drugih krajev z dežele nam poročajo o hudem neurju. Padlo je več starih dreves. Ljubljanski tn okoTiSki gasilci so danes ra tradicionalen način proslavili svojega zaščitnika patrona sv. Florijana. Ob 8. uri zjutraj se je zbralo pred Mestnim domom okrog 600 gasilcev v krojih, ki so z dvema godbama na čelu odšli k Sv. Florijanu, kjer so prisostvovali maši, po službi božji pa se je povorka skozi mesto vrnila pred Mestni dom kjer je imel starosta JGZ g. Josip Turk na zbrane gasilce lep nagovor. Popoldne ob 16. je bila gasilska vaja. Pred Jugoslovansko tiskarno, kjer Je bil fingiran požar, so zdrveli agregat in motorna brizgalna ter trenski voz, naposled tudi voz z lestvo Magyrus. Gasilci so se po lestvi vzpeli na poslopje in »gasili« ... številni pasanti so pri tej priliki lahko videli, kako spretni, zvesti in dobri čuvarji Ljubljane so naši prostovoljni vitezi sv. Florijana. ln sicer danes ln Jutri vselej ob pol S. popoldne v Elitnem kinu Matici. Prijatelji lepega petja naj si gotovo ogledajo ta spored! Cene so najnižje! Ljubljanska drama uprizori drevi ob 20. ljubezensko igro »Ledo«, opera pa »Rusal« ko«. Prva, repriza. Hudo neurje v Zagrebu Zagreb, 8. maja. č. Okoli poldneva je nastalo silno neurje, med katerim ie pričela padati debela toča, ki je pobelila vse ulice in povzročila mnogo škode zlasti na vrtovih v okolici mesta. Strašna rodbinska tragedija Gospič, 8. maja. č. V pretekli noči je i»-bruhnil požar v hiši gozdarja Vuinoviča, ne daleč od Gospiča. Hiša je popolnoma pogorela. v njej na tudi gozdarieva žena s štirimi otroci. Ko je gozdar Vuinovič prišel domov in zvedel za nesrečo, se mu je omra-čil um ter so ga morali odpeljati v bolnico. Nesreča francoskega letala Brod ob Savi, 8. maja. č. Ob 11.30 ie padel v okolici na zemljo francoski aeroplan tipa »Farman«, v katerem sta bila i^ot Die in pariški zdravnik Merger. Dočim je bi! pilot lažje ranjen, je bil zdravnik Merger hudo poškodovan in so ga prepeljali v brod-sko bolnico, kier so ga takoj operirali. Jutri bo posebna komisija proučila, kako ie prišlo do nesreče. Hmeljski trg Žatec, 8. maja. h. V zadnjih dneh večje povpraševanje po dobrih 6rednjih kakovostih in po prvovrstnem hmelju. Plačevali so 200 do 260 Kč. Ker ni več nobenih zalog, je tendenca čvrsta. Večina zalog obstoji -samo iz sredniih kakovosti, za katere plačujeio 160 do 260 Kč. Javni markaciiski urad v Žatcu le registriral 166.000 metrskih stotov. Dne 1. t. m. so cenili zaloge pri kmetih na žateškein ozemlju le na 3000 metrskih stotov. Prodanih je torei 98.3 °V Spomladanska dela hitro napredujejo. Rezanle hmelja ie končano. Primanjkuie nekoliko dežja. Ponekod se opaža mrčes. Zahteve delavstva Z zakonskimi ukrepi naj se onemogoči nadaljnje zniževanje mezd, pobija draginja in uredi stanovanjsko vprašanje — Gospodarski krogi so proti omejevanju poslovne svobode Beograd, 8. maja. p. V prostorih Delavske zbornice se je vršilo danes veliko zborovanje delavcev in nameščencev, ki ga je sklicala Zveza delavskih sindikatov. Spričo splošne gospodarske krize in velike brezposelnosti, kakor tudi stalnega nazadovanja delavskih mezd je vladalo za zborovanje veliko zanimanje ter se ga je udeležilo veliko število delavcev in nameščencev iz Beograda in okolice, pa tudi delegati tz notranjosti države. Na zborovanju je bilo v glavnem govora o pretiranih cenah življenjskih potrebščin, zlasti pa o previsokih najemninah. Po poročilih, ki sta jih podala tajnik Uedinjenega delavskega sindikalnega saveza Bogdan Krekič in tajnik Glavnega delavskega saveza Milorad Belič, je bila sprejeta resolucija, ki v glavnem zahteva: 1. Z zakonskimi določbami naj se določijo minimalne delavske mezde in z javno kontrolo ob sodelovanju delavskih organizacij onemogoči nadaljnje zniževanje delavskih plač. Pri tej akciji naj se upošteva svobodne delavske sindikalne organizacije in omogoči sistematično dviganje delavskih mezd potom organizirane delavske samopomoči. 2. Čimprej naj se sestane gospodarski svet, ki naj izdela državni gospodarski program, pri čemer na) se upoštevajo tudi delavske težnje. 3. Takoj naj se izdajo prtmernf ukrepi proti draginji, da se onemogoči nesolidna trgovina. 4. Čimprej naj se izda stanovanjski zakon, ki bo omogočal obenem pospešeno gradnjo malih delavskih stanovanj. 5 stanovanjskim zakonom naj se maksimirajo najemnine v starih hišah na osnovi predvojnih cen tako, da bo znašala relacija 1:10. V novih hišah naj se regulirajo cene stanovanj in lokalov tako, da vloženi kapital ne bo donašal nad 4-odstotne rente, upoštevajoč pri tem 35-letno amortiza i i-sko dobo. Stanovanje in lokali, ki bi hit' prazni nad 3 mesece, naj se prisilno oddajo. Odpovedni rok naj se določi enotn* za vso državo na en mesec. Za dobo gospodarske krize, brezposelnosti tn nestalne zaposlitve naj se plačujejo najemnine zu Vinarski kongres v Ptuju Občni zbor Vinarskega društva dravske banovine — Slavnostna otvoritev kongresa in velike vinske razstave Danes med 10« In 13« uro zbiralna akcija Rdečega križa! Nevihta nad LfuMfano Silovito dopoldansko neurje je podiralo drevje v mestu in okolici — Dež do večera ioparski napad vrhu vS> Neznani roparji so napadli dva sejmarja — Eden fim je ušel, drugega pa so nevarno rabili In Gropaii - Ponedeljek, 9. maja 1932 3 častni večer Jc lig Podzveza Jč lig za Slovenijo ustanovljena — Fresrčna počastitev častnih članov senatorja Ivana Hribarja in redaktorja J. K. Strakatega LJubljana, 8. maja. Sivi« se je ljubljanskemu občinstvu zopet nudila pri ika, da pokaže svoje iskrene simpatije do češkoslovaškega naroda in manifestira priznanje onim, ki pri nas delujejo za poglobitev teh tradicijonainih vezi. V navzočnosti najodfličnejših zastopnikov naše družbe je častni večer senatorja Ivana Hribarja in urednika iN ar. Listov« Jana Karla Strakatega potekel v najlepši ubranosti. Bil je viden izraz ugleda, ki si ga. je pridobila Jugoslovensko-českoslova-3k» liga v naši državi. G. urednik J. K. Strakat^ je prispel iz Maribora, odnoano Ptuja v petek popoldne z dunajskim brzovlakom. Na posrtajiga je sprejel odbor JC-lige s predsednikom g. nar. posl. Pustoslemškom na čelu. Pa tudi g. senator Hribar je prišel na kolodvor, da pozdravi praškega gosta. G. Strakaty se je nastanil kot gost ljubljanske JC-lige pri »Slonu« in se je zvečer udeležil intimne večerje z odborniki lige v »Zvezdi«. V soboto dopoldne je posetil bana, mestnega žutpana, češkoslovaškega konzula, predsednika Češke Obce in nekatere druge predstavnike, opoldne je bil s predsednikom JC-lige, narodnim poslancem g. Rastom Pustoslemškom, gost g. senatorja Ivana Hribarja. Popoldne je g. Strakaty posetil tudi Učiteljski pevski zbor, ki je ravno vežbal v dvorani Glasbene Matice. Tu je predsednik zbora pre-srčno pozdravil gosta , ki je zborov častni član. G. Strakaty se je ljubeznivo zabvaM za pozornost, nakar je zbor zapel Lajovčevo s> Bolest je kovač«. Ustanovitev podzveze JC-lig za Slovenijo Z večernimi vlaki so dopotovali delegati JC-lig iz Maribora, Ptuja Celja in Kranja. Ob 20. uri so se sestali v Zvezdi vnanji delegati z zastopniki ljubljanske lige in po poročilu poslevodečega podpredsednika g. dr. Egona Stare ta in izjavi inicijatorja, predsednika mariborske lige g. dr. Avg. Reismana, sklenili, da se ustanovi podzveza vseh lig v naši banovini. Podizveza bi imela namen, da izvršuje nekatere naloge, ki jih ne opravlja beograjska Zveza (Savez) in da vzdržuje kar najtesnejše stike med vsemi slovenskimi ligami, kar bo še bolj poživilo njih delovanje. Za člane podzveznega odbora so bili izvoljeni gg.: za Ljubljano nar. posl. R. Pu-stoslemšek, odvetnik dr. Egon Stare, kon zul inž. ševčik. direktor Hanuš Krofta, dr. Ivo Murko in urednik B. Borko. Za Mari bor dr. Avg. Reisman in dr. šnajd, za Celje dr J. Hrašovec in inž. Oswald, za Ptuj dr. Visenj a k in dr Muhič, za Bled dr. Zv. Janežič in J. Krajnar. Za predsednika portoveze je bil izvoljen g. Rasto Pusto ienrišek, za poslevodečega podpredsednika g. dr. Egon Stare in za podpredsednika g. • - Avgust Reisman, za tajnika g. dr. Ivo Murko in za blagajnika g. Hanuš Krofta. < istnl večer v veliki kaminski dvorani. kazinsloi dvorani, ki jo je g. restavra-tsr Krapež okusno opremil se je med tem zbralo častno število gostov, ki so prišli pozdravit oba odlikovanca naših lig. Veliko število zastopanih društev in osebna navzočnost nekaterih visokih dostojanstvenikov je povzdignila značaj te prireditve. Med predstavniki oblasti smo opazili gg. bana dr. Drag. Marušiča, mestnega župaua dr. Puca. geneala Drag. Popoviča, predsednika višj. dež. sodišča A. Rogino, konzula češkoslov, republike inž. ševčika s podkonzulom Cihelko, prorektorja univerze Ar. Metoda Dolenca, višjega državnega pravdrEka dr. Mirita Grasselija i. dr. Dalje sta bida navzoča še dva zastopnika naše vojske, polkovnika Jov. Cvejič in Ljuba Novakovih. Skoraj naravo je, da so bili prisotni odborniki ljubljanske JC-lige z ^'■datvom lige, maribo^ko JC-ligo sta predstavljala dr. A. Reisman in prof. Sevniig. celjsko ing. Osvvald, ptujsko predsednik dr. VSsenjak in direktor dr. Komljanec, kranjsko predsednik Fran jo Sire, dr. Simon Dolar in več odbornikov. Zdravniško zbornico je zastopal nje predsednik dr. M a,vri ci j Rus, odvetniško zbornico dr. Rudolf Krivic, Delavsko zbornico g. Kopač. Ljubljanski Sokol je bil zastopan po starosti Kajzelju, Sokol n. po dr. Milanu šu-bicu, Jugoslovensko novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana, po uredniku B. Borku, Jugoslovenski ženski savez po gospe j Stebi Pieškovl in gospej Marici Bartolovi, Sploš no žensko društvo po goapej Minki Gove-karjevi , ženski pokret po gospe j Karli Modicevi. Hubadovo župo JPS je zastopal dr. švigelj, Rusko Matico unlv. prof. dr. E. Spektor« kako jo imenuiemo) namreč ta ve , Zveze obrtnih društev g. Golčefja in dele- -t »AtnrfentiP cm/ V* eata celjskega Obrtnega društva g. Lečnika. študentje smo...«, je de.o. prav Narodni želemičarji za svoje pravice Stanovski parlament železničarskih delegatov Ljubljana, 8. maja. D;, ašnja glavna skupščina oblastnega odboi a U JN ŽB v palači OUZD je bila pravi stanovski parlament, ki je pokazal vs-o treznost in odločnost železničarjev, bore-čih se za obstanek. Po običajnih poročilih funkoijonamjev se je razvila živahna, a strogo stvarna debata, ki j-e pokazala, kakšen je položaj našega železničarja. Iz vseh vainejših prometnih krajev baTiov-ine so prispeli na. zborovanje fieiVgat.i. Predsednik g. Albin Rotar je otori.1 ob 8.30 skupščino in še posebej pozdravil delegate iz Zagreba in Beograda. V daljšem poročilu je g. predsednik očrta.l glavne smernice, ki so vodile organizacijo v njenem delu za zaščito železmiča.rskih pravic. Na njegov predilog so bile z odobravanjem sprejete pozdravne brzoj-avike na ministrskega predsednika dr. Vojo Ma.rin-kovlča, na prometnega miinistra inž. Lazo Radivojeviča i.n miinistra Pnolja, ki se je zlasti zadnji čas toplo zavzemal za naše železničarje. Tajnik g. Albert Vertačnik je nato podal prav izčrpno in zanimivo poročilo. Trdna orgar,.izactio'a povoljno na.p.reduje. Na današnjem zboru je 49 delegatov zastopalo 27 organizacij v obmoftju ljubljanske železniške direkcije. Včlanjenih je nad 4100 članov. Smrt je v vn-stah železničarjev bila lani neizprosna, pobrala je 23 zavednih železničarjev. V nadaljnem poročilu je tajnik na.vajal, da je udiruženje .pri volitvah v Narodno predstavništvo aktivno sodelovalo. Odbor pa je podpira.l zlasti akcijo vseh organizacij za zndža.nje visokih stanovanjskih najemnin. Poročilo dalje obširno navada vse poslediioe, ki j iti je povzročil novti zakon o državnoprometnem osobju. Naglasa, da so se preOemki nižjim uslužbencem siicer nekoliko povišali, a draginjske doklade so bile močno znižane po dveh redukcijah. Po »veljavljenju novega zakona so železničarji pričakovali tudi temeljito spremembo raznih pravilnikov v smislu protlpredlosrov, ki jih je Izdelalo Udruženje. Poročilo dalij-e ugotavlja, da še do danes ni ugodeno stari zahtevi delavcev po taplačilu razlik, ki datirajo še iz leta 1923. Kakor je sporoči,la centrala v Beogradu, je kredit za te razlike že odobren. Hudo so pr.Iza.dele železničarje redukcije osobja, zlasti je bil prizadet prometni odidelek, kjer bi se moralo prvotno reducirati 350 ljudi. Posrečilo pa se je večino teh na-stavljencev obdržati, za ka.r gre v prvi vrstil zasluga g. Ivanu Der-žlču. Po poročilu blagajnika o gmotnem »tandu organizacije je sledila izredno živahna debata. v katero so posegli gg. iva.n Juh, Tumpej tiz Maribora, zagrebški delegat Gerščaik, Dvoršak, Cerček, Ronko iz Litije, Majer ,Iz Ljutomera, Ivan Deržič :n Veber iz Ljubljane, Smrdelj iz Maribora iu drugi. Izgovorjene so bile mnoge lepe in trezne mislii. Tako je g. Tumpej stvarno naslikal položaj železničarjev ter poudarjal, da je treba pribiti okolnost, da gotov del pridobitnikov stremi za tem, da se stanje železničarjev še poslabša. ' Ma.il človek se ne ščiti v M.dost.mi meri. Stanovanjsko vprašanje se mora rešitii! G. Majer iT. bujutomera: >Delavcem Je potreben -reden zaslužek. Ni treba k.rajSari delovnega časa. Delavcu, ki je postal pravi okostnjak, je treba dati zaslužek!« G. Ivan Deržič je mod drugim om-jnil: »Promet je padel, vendar ne tako katastrofalno kakor v drugih državah. Ne bilo bi potrebno odpuščati delavcev!« _ g. Smrdelj iz Maribora je kratko predlagal: »Brezplačni dopusti naj se takoj oiipra-vi>! Iziplačilo razlike nad se fl:o prej »z-vede!« — Predsednik nadzorstva g. Lu-šic&y j€ predlagal razrešnlco in hkratu pohvalo dosedanjemu odboru. Sledili no nato kratki pozdravi delegata centrale iz Beograda g. Simončiča, Saviča za beograjsko organizacijo In Hrdžaka za zagrebško _ G. Ciril Zupan je v g-Kriih obris h oprtal ip8'oge< Društvo vrši d < d svojimi člani veliko proave'no Jelo. Pcnk v gilasbi obiskuje 24(j železničarskih otrok, brezplačno ali proti malemu honorarju poučuje glasbo 14 učiteljev Društvo šieje 92 pevc-e»v ln 52 godber.knv. poročilo o pripravljalnih delih je podal g. dr. Mejak in prečital potrjena društvena pravila, ki vsebujejo izredno lep kulturen, gospodarski in socijalni program društva. V debati se je najprej javil k besedi trgovski poslovodja iz Konjic g. Šarlah. ki mu nI bilo prav, da je pripravljalna dela za obrtniško organizacijo vršil Odvetnik, ki ni Obrtnik. Dasi bi bilo pričakovati, da bo protest naletel na splošen odpor, je vendar Šarlahove besede podprl član Zbornice za TOI g. Bruderman Leopold, trgovec in gostilničar v Konjicah. G. Bru.derrmaa je izvajal približno to-le: Namen društva je hvale vreden. Ni pa na mestu, da se društvo ustanavlja v sedanji dobi gospodarske krize, ker obrtništvo ne more prenašati novih bremen. Obrtniki imajo svoje obligatne zadruge in te jim zadostujejo. Podpora t(X*> Din, ki jo je sa novo društvo izposloval narodni poslanec g. Gajšek. ne bo mnogo izdala. Predsednik ff. Frim je bil primoran g-Brudermanu zabraniti nadal|nji govor v tei amčri, nakar je g. Bruderman izjavil, da ne pristooi k društvu in se ie odstranil. Z njim je odšlo tudi nekai drugih zborovaloev. Zborovanje se na,to nadalievaio v nO-lenšem redu. K društvu je takoi pristopilo 39 novih članov, nakar »e je določila vpisnina na 2 Din. članarina pa mesečno 1 t>in. Izvoljen je bil prvi odbor, kateremu predseduje krojaški mojster g. Frim Josip, podpredsednik pa je čevliarski mojster g. Jerman Franjo. Za predsednika razsodišča je bil izvoljen župan g. Jereb Rado. Po izvršenih volitvah je predaval obrtno-zadružni inšpektor g. Založnik o vsebini novega obrtnega zakona in posebej naglašal zadeve, ki jih bo treba izpremeniti in pa vrline novega zakona napram dosedanjim obrtnim zakonom in enakim zakonom drugih naprednih držav. Predavatelj' je utemeljil potrebo prostovoljnih obrtnih organizacij poleg obveznih zadrug in grem i je v in je pozival gospodar, kroge k sol darnosti, samozavesti in optimizmu. Burno odobravanje je žel predavatelj za svoja izvajanja posebno takrat, ko je izr3kei konjiški inteligenci priznanje ln zahvalo za pomoč, ki jo nudi obrtništvu v njegovih akcijah Izrazil je želio, naj bi vsi stanovi spoznali, da sta obrtništvo in trgovstvo tako po svojem zna nju kakor r*> davčni moči naisolidnejša podlaga dobre občinske uprave in da je v interesu vsega prebivalstva, če si ustvari zdravo in zadovoljno obrtništvo. Po pozdravnih govorih g. Golčerja in g. Lečnika ie občni zbor pooblastil novi odbor, da pristopi k Zvezi obrtnih društev in se dogovori zaradi Članarine. Zaradi pozne ure je izostalo poročilo člana banovinskega sveta župana g. Jereba. Prav tako je odpadlo poročilo narodnega poslanca g. Gajška. ki Je bil nujno odsoten. Društvo bo zaradi teh poročil sklicalo posebno zborovanje. Novo društvo je glede na izredne prilike konjiškega sreza ena najpotrebnejših organizacij, kar jih je bilo ustanovljenih v teku zadnjih let v naši banovini. Opozicija je nehote poskrbela za prircrmo reklamo in tako iahko rečemo, da je delavno življenje društva zagotovljeno. Pri hemoroldalni bolezni, zagatenju, na-trganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice, prinaša uporaba naravne »Franc Jožefove grenčice-r vedno prijetno olajšanje, često tudi popolnoma ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franc Jožefove« vode. »Franc Jože-fova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in Špecerijskih trgovinah. posrečeno delo, prav za prav pa logičen hi upravičeno pričakovan plod razvoja in napredka Šentjakob, odra kot celote. Sicer je igro napisala Metka Bučarjeva, overturo, kuplete in sploh vse je pa komponiral njen soprog Danilo, pa vendar bi dejal, da bi ne bili dobili te prijetne in zabavne operetice, če bi ne bilo šentjakobskega odra. »Študentje smo«, zares... vsaj bfll smo. Taka ie namreč zadeva, da bi opereto menda lahko imenovali za pričetek odrove — avtobiografiie. Zato je pa tudi tako narav-na, neprisiljena, resnična in posrečena. Sama s& ie rodila po dolgem deln in požrtvovalnosti — brez napora. Zato Je tudi sveža in živa ter življenja zmožna. Lahka stvar seveda ln samo za zabavo. Vendar je pa ostarela subreta Klara prav za prav globoko tragična vloga: žrtev odra. In koliko sentimentalnosti Je v prelepi ariji Nade, koliko grenkega hrepenenja! Da, da. avtobiografija odra. Vse najlepše in najslajše, vsi plameni in vse grenkobe, vsi presekani razmahi želja in vsa resigna-cija razočaranj Ie drugim v zabavo in drugim za smeh. Taka je resnica, saj Šentjakobski oder ni birokratizirana institucija, temveč resničen teater. Same sebe toraj igrajo, zato Je bil pa že pri premijeri tak uspeh. Samo da se ljudje zabavajo, razvedre in razvesele — in res poslušalci ne morejo iz smeha. Metke in Danila Bučarja opereta »Študenti© smo...« je pač taka, da so po predstavi poslušalci zahtevali tekste prešernih pesmi in razposajenih kupietov, uro pozneje je pa mladina po kavarnah že prepevala »Študentje smo...«, poskušala s sijajnim duetom in skušala posnemati pretresljiv Okijev jok: Oh, kje si, mama, kje štruklji, kruh, sir m salama.,. Dvorana je bila seveda razprodana m nabita. Gospa Metka in Danilo sta dobila šopkov, da nič koliko — razpoloženje je bilo na odru in v avditoriju enako veselo in razposajeno, razlilo se je pa tudi po vsej Ljubljani in povsod že znajo novo: Ja, ja, ljubezen je res prav čudna stvar — ja, ja, ljubezen na svetu ie vladar..^ Kaj, samo po Ljubljani — po vsei deželi bodo že za binkošti znali te vesele domače pesmice, saj bodo opereto na splošno zahtevo na Šentjakobskem odru ponavljali že v torek in petek zvečer. Kdor hoče torej to zvočno senzacijo veselja doživeti sam, naj se ob pravem času pobriga za karte. Prav resno namreč lahko konstatiramo, da je opereta r?s delo, kakršnega smo bili v teh pustih časih potrebni, zato ie pa tudi njegov uspeh tako zmagovit Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! >JUTRO« ponedeljka kdaja ., 4 ==============^^ Ponedeljek, 9. maja 1933 DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Nesrečna usoda Paula Doumerja Sestavila Austin O' Mally in Eent A. Hunter Pinkerton Avtentične objave iz arhivov najslavnejšega detektivskega zavoda na svetu Od vojaškega vohuna do slavnega detektiva 2e davno pred severno-ameriško državljansko vojno je bil nekemu mlademu škotskemu farmerju v južnem Illi-noisu ukraden konj. Trdovratno se je mož lotil zasledovanja tatu, dan in noč je bredel po deželi okrog, dokler ni prijel tatu, ki mu je bil konja odgnal. Ta enostavni dogodek je bil postanek slavnega Pinkertonovega detektivskega zavoda. Kajti oni neznatni mladi Škot ni bil nihče drugi kakor Allan Pinkerton. Že kmalu po tem dogodku je s svojo nenavadno spretnostjo pri odgonetanju zapletenih kriminalnih primerov postal slavna osebnost v širokem krogu svojih prijateljev, farmerjev. Ne dolgo zatem mu je ta spretnost postala poklic. Bil je imenovan za vodjo politične tajne službe v Uniji in sicer za časa prezidenta Abrahama Lincolna. Njegov, takrat 14 letni sin William je bi! eden izmed njegovih vohunov. Preko 50 let je William deloval za Pinkertonovo podjetje. William Pinkerton je živel in nmrl v Chicagu. Bil je tam eden izmed najbolj poznanih mož, v družabnem življenju povsod doma, posebno rad se je kre-tal v umetniških krogih. Bil je splošno priljubljen. Mala sobica v ogromnem poslopju ve-Kke opere je bila tisti kotiček, kjer so se dolga leta z njim sestajali prijatelji. Vsak večer se je tam zbralo stalno omizje, neznatno število najzaupnejših prijateljev-, ki so z napeto pozornostjo poslušali njegovo pripovedovanje o najrazličnejših burnih dogodkih iz njegove kriminalistične prakse. Mali krožek njegovih zaupnikov je bil zaprisežen, da Pin-kertonovih prigod ne bo izkoristil niti pisateljsko ali časnikarsko, niti jih ne 'bo nihče izmed poslušalcev dalje pripovedoval. Njegovi poslušalci pa so bili sami znani gledališki možje, kritiki in uredniki, med njimi Flo Ziegfeld, direktor velikega varieteja, in Jack Lait. Zdaj nam prvič sporočata newyorška novinarja Austin O Malley in Kent A. Hunter, ki sta dolga leta zasledovala Pinkertonovo delovanje in ki nista bila zavezana s prisego molčečnosti, celo vrsto kriminalnih zgodb iz Pinkertonove prakse, nasproti katerim bledijo vse doslej objavljene detektivske zgodbe. Ta poročila je redigiral Jack Lait, ki je tiste čase pisal reportaže iz chicaškega podzemlja za veliki dnevnik »Chicago Valentin Katajev: Mož s culo V. Katajev, znani avtor j>Kva< drature kroga«, ki jo ravno zdaj igrajo na našem odru, je bil med svetovno vojno prostovoljec na romunski fronti, rusko držav« Ijansko vojno pa je preživel v Ukrajini. Teh hudih časov se pisatelj spominja v mnogih no« velah resne vsebine, ki nikakor ne zaostajajo za njegovimi du« hovitimi satirami, humoreskami in komedijami, s katerimi se je postavil v prvo vrsto ruskih hu« moristov. Naša novela je vzeta iz knjige »Otjec« in spada po svoji vsebini med pravkar ome« njene. Op. p rev. Zadnjič som potegnil in vrgel ciga« reto proč. Ogorek je padel na tla, za« žarel in se razsul v rdeče iskre. Z mor« ja sem je zavel veter in jih razpihal naokoli. Potem so druga za drugo ugas« nile, le poslednja, največja, je še tlela in poskakovala med prstenimi gruda« mi. Kmalu pa je tudi ta ugasnila. Ko« likor sem mogel soditi po zvezdah, sta do menjave straž manjkali še dve uri. Zaljubljen sem bil. spati se mi ni ho« telo, čeprav sem že vso noč prebdel American«. Jack Lait je vse te prigode svoj čas čul od Pinkertona samega in si jih je doma sproti beležil. ★ »Roke kvišku!« je stalo zapisano pod ono veliko risbo, ki je visela v mali pi-sarnici Billyja Pinkertona v Chicagu in preteče zrla s stene v vsakega posetni-ka. Predstavljala je črno maskiranega zločinca z naperjenim samokresom. Kakorkoli je bila ta podoba smešna in neokusna, je vendar nenavadno močno učinkovala s tem, da so bili samokres in oči zločinca naperjeni naravnost na posetnika, naj je podobo ogledoval od katerekoli strani. Seveda je bil ta vtis posledica čisto navadne optične prevare. Označeval pa je eno izmed vodilnih misli, na katerih je bil zgrajen psihološki sistem Billyja Pinkertona: »Če si še tako šibak, vendar lahko presegaš močnejšega, če mu sugeriraš, da ti je podlegel!« — Z drugimi besedami: Ni treba, da so zločinčeve oči sugestivne, toda pod črno krinko vendar vzbujajo strah. Billy Pinkerton je bil o tem tako prepričan, da si je grozeče oko izbral za simbol svojega podjetja. Polagoma je sam zaslovel s pridevkom: Oko. Geslo pod pretečim očesom se je glasilo: »Mi ne spimo nikoli!« Mož, po katerem je ter so moje misli izgubile svojo plav« nost in ostrino, se vrstile druga za dru« go in se čudno prepletale med seboj. Rad bi imel, da bi se že kaj kmalu zda« nilo in da bi bil rešen svojega dežur« stva. Rad bi jo čim prej videl. Moja ljubezen do nje je bila v tistem sreč« nem razdobju, ko ni nobenih dvomov in nobenega kolebanja več, ko je le šc ena sama velika nežnost, eno samo hrepenenje. Nisva si šc priznala svojih čuvstev, obotavljal sem se in kar ne« kam sladko mi je bilo pri duši, ko sem takole molčal in gledal, kako postajajo njene oči vsak dan temnejše in než« nejše. Bal sem se ji reči to preprosto in navadno besedo »ljubim«, ne morda zato, ker sem dvomil o njej, takisto ne zato, ker je bila moja ljubezen raz* umljiva tudi brez te besede, marveč zato, ker je bila sedanjost tako čudo« vito lepa v svoji negotovosti, da se m! je zdelo strašno, če bi jo kar takole z eno samo besedo oskrunil. Bodočnost je bila morda silnejša, boljša, večja, toda vedel sem in čutil, da nežnejša in svetlejša od sedanjosti ni mogla biti. Zato sem molčal. Začul sem korake. Pri dačnih vratih, kjer sem stražil skladišče, za nasprot« nim lesenim plotom. Se je v zvezdnem svitu pokazala postava. Bil je stražar bila narisana slika maskiranega moža s samokresom, je bil neki Frank Sherclif-fe, silno znan zločinec, eden izmed onih, ki jih je želel Pinkerton spraviti na pravo pot. Shercliffe je osirotel z 10 leti in je postal zločinec, ker se kratkomalo prav nihče ni menil zanj. Ko so mu tla mesta Aurore postala prevroča, se je nastanil v Ohami. Pripadal je kriminalistično pomembnejšim zločinskim osebam, ker se je posluževal posebne metode napadov na vlake. Njegova praksa je bila naslednja: Kot nedolžen potnik je vstopil v vlak in se mirno vsedel v vagon, navadno tik za onim, katerega je nameraval ople-niti. Ko se je vlak približal kaki samot-nejši pokrajini, je Shercliffe pošetal po hodniku, kakor da namerava stopiti v sosedni vagon. Kakor hitro pa je bil na prehodu k prednjemu vagonu, je zaklenil vrata vagona, katerega je pravkar zapustil, in prav tako zadnja vrata vagona, v katerega je stopil. Nato je odprl stranska vrata, se povzpel na streho, šel preko nje in se splazil na sprednji strani zopet dol, nakar je vstopil v vagon pri prednjih vratih. Na obraz si je del krinko in ie z dvignjenim samokresom pozval potujoče: »Roke kvišku!« — Shercliffove žrtve so po vsakem napadu dosledno zatrjevale, da je vsaka izmed njih imela občutek, da so oči in samokres zločinca naperjeni baš vanjo. Pinkertoni so sklenili, da napravijo konec tem predrznim roparskim napadom po vlakih. V ta namen so oborožili 30 detektivov, ki so se šest mesecev sprehajali in dolgočasili po vseh tistih sosedne postojanke Krejdič. Nad nje* govo glavo je štrlel v zrak velik, oster bajonet japonske karabinke. Zakašljal je. »Ali je že tri?«: je vprašal. »Ne vem. Najbrže je že. Nekaj časa bova že še morala stati. Si se mar na« veličal?« »Kaj bi se naveličal. Kar tako sem vprašal. Ali imaš cigareto?« Dejal sem, da se bo že našla katera, stopil tia čez cesto k plotu in mu po« nudil škatljo. Izbral je cigareto, Jo najprej mečkal med prsti, nato pa vtaknil v usta, zaščitil z rokami pred vetrom in pričel prižigati. Ogenjček Je vzplamtel in ozaril v temi koščeno Ji* ce, nagubano čelo, razpokane ustnice in črno kmečko čepico, potisnjeno na ušesa. Potem se je stražar na mestu prestopil. Videti je bilo, da mu je ne* rodno oditi zdaj, ko je prižgal mojo ei« gareto. »Je pri vas vse mirno?« sem vprašal. »Ali nihče ne koplje?« Prejšnji večer je nekdo hotel izpod* kopati skladišče, ki ga je on stražil, ln je izkopal že precej globok rov. »Hvala bogu, nič ni,« je odgovoril. »Sicer je pa to vse skupaj neumnost. Kaj naj pa tat tam vzame? Nič, prav nič! Smrdljivo bolniško perilo in nič viakrh koder se je prej primerilo največ roparskih napadov. Vsega pol leta ni bilo nobenega novega napada. Ali čim so Pinkertonovi detektivi opustili stra-ženje in spremstvo vlakov, je bil na vož-žnji uro daleč onkraj Ohame oropan neki kurir, ki je nosil s seboj 65.000 dolarjev. (Dalje prihodnji ponedeljek-) Ponesrečeno ngrabljenje Roparji, ki so ugrabili Lindbergbovega otroka, so dobili zveste posnemalce v Bruslju, le s to razliko, da so imeli slednji majnj sreče kakor prvi v Ameriki. Te dni je prejel znani belgijski odvetnik Goffi-net pismo z zahtevkom, naj takoj deponira pri svoji hišni 1 milijon frankov, ki jih bo hišna izročila na pozneje določenem me-, stu posebnemu odposlancu izsiljevaine družbe. Izsiljevalci so grozili Goffinetu, da se mu bodo za primer, da bi skušal onemogočiti njih nakano, osvetili. Goffinet je simuliral, da pristaja na pogoje in se je končno zedinil z izsiljevalci na 600.000 frankov odkupnine. Del te vsote je tudi v resnici izročil svoji hišni, v drugem delu pa je namestu bankovcev zavil časopisni papir. Hišna je šla z obema zavojema v neko kavarno, kjer jo je pričakoval neki moški. Iz kavarne je šel moški k postajališču cestne železnice, kjer je čakal nanj drugi moški. V trenutku njunega srečanja pa sta bila oba aretirana, izkazalo se je, da sta oba izsiljevalca brezposelna natakarja, z imenom Reisen in Stierlin, ki sta hotela zaradi brezposelnosti priti do denarja in sta menila, da jima bo sreča po ameriškem vzorcu mila. Razlika. — Kakšna je razlika med modernimi in staromodnimi dekleti? — Staromodna dekleta so zardeva-la. če jih je bilo sram, moderna dekleta se pa sramujejo, če zarde. drugega. Pa še tistega ni moči videti, saj je vse polno vozov naokoli.« »Zdaj tudi perilo velja nekaj denar« ja,« sem dejal. Zamahnil je z roko. »Kaj bi tisto!« je odvrnil in odšel. Z njim je v temi izginila tudi rdeča pika cigarete. Popravil sem si na rami jermen tež* ke in velike puške, pa je bilo še vedno neudobno, žulilo mi je ključnico in ro« ka mi je otekla. Velika jesenska ozvezdja so se po« časi in plavno pomikala po nebu. Pet ogenjčkov. Kasijopeje se je dvigalo vedno višje in kmalu so mi stali prav nad glavo; Veliki Medved je odhajal na desno, se spuščal nizdol, potem spet kvišku in se s svojimi krajnimi, širo« ko vsaksebi stoječimi zvezdami skoraj dotaknil temne zemlje. Rimska cesta je postala bleda, prozorna in malone nevidna. Jupiter se je dvignil visoko nad morje in se kakor majhna luna v srebrno«mlečnem dolgem stebru, sega« jočem od obzorja pa prav do obrežja, odražal v vodi. Drevje in trava, nič se ni ganilo, vse je bilo črno, nepremič« no. Električna žarnica nad vrati je pod barvanim pločevinastim obodom gore« la z rdečim, pojemajočim svitom. Zid, motocikelj in zemlja, vse kar je raz* Odločna Kitajska Lin Sen, kitajski državni predsednik, ki je izjavil, da bo nadaljevala Kitajska s protijapon-skim bojkotom, dokler se ne reši mandžur-sko vprašanje Napaka. Ženitbeni posredovalec: To dekle je dražestno, dobro se spozna na glasbo, slikarstvo, šport, politiko. Ta bi bila kot nalašč za vas. — 2e res, toda žal ne znam krpati nogavic. GAGELOVA SEMENA h v a 1 i j o n a j b o 1 j 4755 * 1 svetljevala, vse je bilo tako nekako po* narejeno, mrtvo. Spet sem se zamislil. Zdaj nisem mislil več na svojo TJth bežen, tudi na svojo srečo nisem mf» slil, marveč o sebi sem premišljeval in o njej in zdelo se mi je, da stoji pred menoj taka, kakršno sem videl pred nekaj dnevi. Takrat je sedela poleg me« ne na stepnem gričku, obrnjena z obra« zom proti zahajajočemu solncu. Za na* ma je ležala poslednja postaja dačne* ga tramvaja. Od morja sem je vel mo* čan in svež jesenski veter. Zeblo jo je. Z rokami, golimi do komolcev, je ob* jela kolena, se sklonila naprej, napol zamižala in skozi priprte, goste trepal* niče zrla v sonce. Njena bela obleki je vihrala v vetriču ko zastava, nežne sapice so božale njene kodre, ki so pa* dali na tilnik. Ušesa so ji gledala iz* pod svilene, sinje rute, pokrite z rjavi* mi trikotniki. Sonce je stalo že prav nizko in njegovi rožnati žarki so laska« vo in nežno zlatili tanke, mehke dlači* ce na njenih zagorelih rokah. Veter je vel med suhimi, rjavimi bilkami. Deja* la je: »Glejte, morje je kakor žamet* no. Zdi se mi, da bi ostala sled. če bi s prstom pogladila po njem. Ali ni ta* ko?« — »Da, seveda jc,<' sem odvrnil in raztreseno premišljeval o nečem Vodo pretepajo — zaradi stare navade Cerkvena občina župnije Sv. Dunstana v Londonu še dandanes goji staro šego, da vsako leto s šibami udarja in označuje mejo cerkvenega območja. Ker pa teče meja deloma preko Temze, se duhovni s čolnom popeljejo preko nje in z dolgimi šibami pretepajo vodo. Tej velesvečani ceremoniji prisostvuje vedno tudi zastopnik londonskega magistrata. Po odstopu Bureschovega kabineta Člani avstrijske zvezne vlade, ki je odstopila (od leve proti desni sede>: Vattste, Wta-kler. Buresch Weidenhoffer. Heinl; (od leve proti desni stoje i: Dollfuss, dosedanji poljedelski minister, ki je designiran za novega vladnega načelnika, Schuschnigg, Czermak, Resch Ples med levi Plesalka Mona Pavia, članica komične opere v Parizu, pleše v kletki med levi v nekem pariškem cirkusu >JUTRO< ponedeljska izdaja == 5 Ponedeljek, 9. maja 1932 " Boj za predzadnji točki Včeraj je Ilirija na svojem igrišču odigrala predzadnjo prvenstveno tekmo z Mariborom in jo s 3:0 (3:0) odločila zase — Huda borba na slabih tleh — Madžarska in Italija sta igrali neodločeno — Razne zanimive prireditve Ljubljana, 8. maja. Predzadnjo tekmo v tekmah za lige v območju LNP sta danes na izredno slabih tleh in deloma tudi v dežju odigrala mariborski in ljubljanstki prvak, ISSK Maribor m Ilirija. Ker se je lanska tekma med istima nasprotnikoma na mariborskih tleh "končala s presenetljivo visoko zmago Ma--niborčanov, ki so tudi že v teku letošnje -f>ezone servirali športni javnosti nekaj prav dobrih rezultatov, se je na igrišču Ilirije kljub blatu in grozečemu naiivu zbralo lepo število publike. Rezultat in zmago je Ilirija postavila že do odmora in si tako osvojila še dve točki za svojo vodilno por, Oman, Doberlet, Pfeifer. Maribor: Koren—Stepic, Ben-toncelj I—Konič. Kirbiš, Prevolnik—Žolna, Hre-ščak. Vidic. Najžar, Kokot. Vkljiub kar se da slabemu in deževnemu vremenu se je igrišče ob polštirih začelo polniti, tako da se je nabralo preko 1000 Hudi. Teren je bil seveda globok, pa se je brez ozira na to razvijala igra brez težjih posledic. Gotovo ni bila igra takšna, kakor bi bila mogla biti na suhem; marsikaj je bilo treba žrtvovati glede tehnike, kombinacij itd., vendar bo mnogim ostala borba še dolgo v spominu. Ilirija se je kar od začetka znagla in svoje ukrepe prilagodila razmeram, že v prvem startu si je moštvo zagotovilo v silnem poletu naskok dveh golov, ki se je tik pred koncem polčasa v ugodnih okolnostih še zvišal; potem je bila naloga obrambe — skoro vsega moštva, ker so domala vsi branili — da brani rezultat. In to je v odlični meri uspelo. Ilirija je prišla na igrišče v močno oslabljeni postavi Napad je kmalu po začetnih, sicer kakor je bilo videti pozneje, odločilnih fazah razpadel v pet ljudi, ki jih nobena sila ne bi bila povezala v celoto. Kar je ta napad dosegel, so bili vse samo plodovi individualnih akcij, pri katerih sta se odlikovala zlasti Pfeifer in Doberlet. Doberlet je še vedno — ali pa morda zopet? — nevaren pred golom; zabil je vse tri komade! Pfeiferjeva dobra stran bi se dala izraziti s koristnostjo in nesebičnostjo; treba pa je priznati, da mu je bilo zelo prav, da mu nasprotni kriiec n: posveča! potrebne pozornosti. Vse drago v napadu je bilo dovolj povprečno od Omana, ki je pokazal več požrtvovalnega truda kot zmožnosti, preko Unterja do Žitnika, ki sta bila mnogo šibkejši napadalni par od levega. Krilci so bili predvsem defenzivni in so bili pri tem neprimerno uspešnejši kot v sodelovanju z na- drugem. Potem je snela ruto z glave in mi z njo pokrila lice. Ruta je zavela v vetru, skozi njeno svetlo, sinjo svilo je bilo videti vse lilasto in žarko: za* hajajoče sonce, stepa, prah in mali av* tamobil, ki je drvel po cesti. Ruta jt dehtela po nečem lepem in vznemirja-;očem. Najbrže po njenih laseh. «Ču* dovito.« sem dejal. Potegnila mi je rv» to z obraza, pred očmi pa so mi še dob go plavale sinje lise z rjavimi trikot* niki. Če sem zamižal. so lise namah po* stale rjave in trikotniki sinji... Rad bi jo kmalu spet videl. Veter je zavel ostreje in hladneje noč je zadrhtela z vsemi svojimi ozvezdji in se pričela prelivati v juto. Mračneje je gorela sveti! jka nad vrati. Zid. ki ga je razsvetljevala, je postajal vse bolj in bolj mrtev. Drobne zvezde so se pričele tajati, ostale so samo še največje in najsvetlejše. Pod Jupitrom, prav nad tistim mestom, nad katerim je bil on sam vzšel, se je pojavila no. va, velika, hladna in jasna zvezda: ka* kor da bi jo bil Jupiter na niti privle* kel za seboj iz morja. Nova zvezda je v vodi zarisala nov mlečno*srebrn ste« ber. »Jutranjica,« sem pomislil in na« mah sem zaželel spati. Trepalnice so mi postale težke, vlekle so nizdol, te* lo je objela sladka utrujenost, misli so se mi spletale med seboj. Stopil sem k padom; v drugem polčasu so se posvetili sploh izJključno obrambnemu delu. Varšek ni dal enakomerne igre, pač pa sta oba stranska krilca vzdržala enakomerno do konca. Opažala se je dobra Bel ako v a igra z glavo. Najjačio zaslombo pa je imelo moštvo v ožji obrambi, o kateri se lahko reče. da je dobila igro. Predvsem velja to za Jakšiča. ki je držal, kar je pač moral držati; razen tega pa še čudovite stvari, pri katerih bi biJ marsikateri drug vratar že zdavnaj kapituliral. Dobra sta bila v razdiralne m delu tudi branilca, in če bi enega pohvalili, bi drugemu delali krivico. čeprav ni moštvo dalo enakovredne igre v polju, je vendar zmago zaslužilo, ker je izkoristilo, kar je bilo mogoče, ubranilo pa vse. Glavna Mariborova odlika je enakomerna porazdelitev moči. Tudi v tem moštvu so bile sicer nekatere vrzeli, vendar je bilo mnogo bolj homogeno kot Ilirija. Izrazito sla.bih točk ni bilo v moštvu. Tudi je treba priznati, da znajo fantje dobro in zlasti lepo igrati, razkrili so pa dve slabi strani s tem, da s^ se dali v začetku presenetiti in pa prehajali v neskončne kombinacije, ne da bi imeli strelca, ki bi bil privedel neštevilne napade do pravega zaključka. V startu so v prvem polčasu zaostajali za domačimi, pač pa so vso igro' prav dobro in lepo kombinirali, dobro pre-igravali najpad in neutrudljivo prodirali proti nasprotnemu golu. So res dobri te.h-ničarji, toda vse te vrline niso zadostovale niti za en sam gol! Taktika stiskanja v kazenskem prostoru se ni obnesla: s to taktiko so Mariborčani izgubili že nekatero bitko z ljubljanskimi moštvi. Obramba je delala dobro in brezhibno; najmočnejši v tem triu je bil Brtoncelj. Dva gola sta padla po Koničevi krivdi, ki ni držal svojega krila. Tretji gol je bil bolj zasluga Doberlet.ove prisebnosti kot pogrešika obrambe. V krilcih Kirbiša dolgo ni bilo opaziti; pozneje je dal prav dobro ofenzivno igro Sploh je bila sredn ja vrsta v pogledu ofenzivnih akcij na mestu, še najboljši je bil levi krilec Prevolnik. ki pač ni imel težike naloge sipričo šibke desne strani ilarijanskega napada. Tudi Konič končno ni bil slab v podpori napadu, pač pa je vse preveč silil v sredino. Napadalni kvintet pa je igral v polju vzorno. Lepa in koristna je bila medsebojna povezanost, kakor tudi stiki z ozadjem, toda trajalo je predolgo, preden se je kdo odločil za strel na gol. V glavnem so vsa stremljenja proti golu obtičala v kazenskem prostoru na ne-prodirnem gozdu nog in teles ilirijanske obrambe, ostalo pa je pobral Jakšičt Potek igre. Prvi napad izvede M. in doseže takoj kot. Par minut se drži v ilirijanski polovici, nato pa prvi naoad I., ki se tudi neha v kotu. V 6. min. je Pfeifer nepokrit, njegov strel obrne vratar v kot, ki ga strelja žitnik Doberletu na glavo in že je usnje v mreži, 1:0 za I. Par minut pozneje zopet zanemari Konič svojo nalogo, Pfeifer nemoteno privede do č-te ob kotu in odda meter pred golom Doberletu na nogo, ki opravi ostalo. 2:0 za I. Ta čas I. odločno prevladuje, napadi gredo večinoma po levem krilu. Po 20. man. prične M. bolj pritiskati, Najžar se opogumi za prvi strel na gol in poslej ima Jakšič večino več posla. V 24. min. drži že skoro neubranljivo parabolo na črti. Nastajajo zelo opasne situacije v Jakšič&vi bližini. Sodnik da po en kot I. in M., potem pa cela serija kotov proti M. kot zaključek prodornih akcij. M. ima nekoliko prav lepih pozicij pred golom, pa jih dosledno zaigra. Tilk pred polčasom prosti strel proti M., ki ga Doberlet »ročno« i2ikorisU in poviša na 3:0. Koti 9:2 za I. V drugem polčasu prevladuje na terenu M. Sodelovanje med obrambo in napadom je prav lepo; napad si ustvarja nešteto šans, toda vse ostanejo na nogah dobro razpoložene ilirijanske obrambe. Spočetka igra Mariborčanov ugaja; polagoma se pretvori v stereotipen sistem ln postane že dolgočasna. I. že bolj redko prodre na drugo polovico; tudi ti napadi niso več tako nevarni kot prej. Pribori si dva kota in sprava samo parkrat vratarja v kočljivejši položaj. M. pa si iz vseh neštevilnih napadov izibije samo en kot, ki ga tudi ne izkoristi. Brez spremembe rezultata sodnik končno odpiska. Sodil je g. Bažant iz Zagreba. Bil je do- j motociklju in zraven njega sedel na tla. Trudil sem se, da ne bi zaspal, ne« jasno sem videl kako je nad morjem rastel svetel pramen, kako je morje po. stajalo temno in sinje, kako je pričelo šumeti v zelenečem vejevju. Potem sem začutil močan sunek in bilo mi je, kakor da bi nekdo potegnil skozi moj mozeg nekaj rdečih, zvene« čih niti. Zbudil sem se in zaslišal mo» čan žvižg. »Najbrže se je pri Krejdiču kaj zgodilo,« sem pomislil, zgrabil mi* mogrede puško in planil k vratom. Bi* lo je že svetlo in po zraku se je širil vonj po jutranjem prahu in po rosi. Kri mi je šinila v roke in v glavo, noge so postale krepkejše in hitrejše. Ste* kel sem ven in pogledal po ulici v tisto smer, kjer je bila Krejdičeva postojan« ka. Tam so se nehale dače m za njimi se je pričel položen ilovnat breg. Spr* va ni bilo nikogar, potem pa sem za* čul korake in Krejdičev glas: »Stoj! Stoj!« otekel sem za krikom proti bregu. Nad bregom se je pokazala nizka, raz« capana in smešna postava človeka z ogromno culo. Mož je skril glavo med rame, culo je nesel pred seboj v rokah in na vso moč bežal. Za njim je drvel Krejdič s karabinko in kričal: »Stoj! Stoj« Mož s culo je pribežal do brega ln ber; pač pa je v foulih ponovno grešil, toda na srečo je oškodoval obe strani enakomerno. Ostale nogometne tekme CELJE: SK Celje : SK Trbovlje 11:1 (2:0); SK Celje rez. : SK Olimp rez. 4:3 (3:0). Prijateljski tekmi. BEOGRAD: BASK : Sparta (Zemun) 6:0 (1:0). OSIJEK: Gradjanski : Grafičar 2:1. DUNAJ: Rapid : Vienna 2:1 (2:0); FAC : Slovan 2:2 (1:1). BERLIN: Tenms - Borussia : Viktoria - Stolt 3:0. FCRTH: IFC Ntlrnberg : Bo-russia - Ful- da 5:2. PRAGA: Slavi a : Kladno 7:0 (3:0). TOPLICE (ČSR): Teplitzer FC : Nachod 3:0 (0:0). BERN: Ferenczvaros - Hungaria komfo. : Young Bovs 3:3 (2:2). BUDIMPEŠTA: Madžarska : Italija 1:1 (1:1). Obe moštvi sta igrali precej izravnano, pač pa so bili Madžari nekoliko boljši v napadu. Gledalcev 8000. — Kispest : Somogy 1:1 (1:0). AMSTERDAM: Amsterdam : Koln 5:4 (3:0). Nov stadion v SpHtu. Včeraj je bil svečano otvorjen novi stadion za klub Dalimatinac. Ob tej priliki sta igrala Concordia in Dalmatinac ter je Concordia zmagala s 5:3 (2:2). Tekmi je prisostvoval tudi ban dr. Tartaglia, mnogoštevilno odlično občinstvo, mestni župan, zastopniki vojaštva in drugi. Danes je igrala Concordia proti Aurori neodločeno s 3:3 (3:0). Lahka atletika Tek za Shellov pokal v Mariboru Maribor, 8. maja. Stafetiii te-k za Sbellov pokal bi se moral prav za prav vršiti 12. junija, toda podsavez ga je odredil za danes. Skoda je, ker se je tek vršil med bliskom in gromom ter hudim nalivom, kar pa vse to ni ustrašilo discipliniran h moštev, tako da se je na startu javilo 0 moštev, več kakor kdaj-koli. Pokazalo se je tudi, da je cesta za toliko ljudi preozka; zlasti se je to videlo pri predajah, kjer je marsikateri tekač izgubil mnogo dragocenih sekund. Tudi ceste so b le v slabem stanju, polne blata in luž in zato seveda ni čuda, da je prva štafeta tekla letos za minuto slabše kot lani. Proga je bila dolga 1820 m in je vodila od Koroščeve ulice preko Majstrove in Aleksandrove ceste na trg Svobode, kjer Je bil cilj. Občinstvo je pokazalo izredno zanimanje in je tvorilo ob vsej progi gost špalir; zlasti mnogo je b lo ljudi na cilju, kjer jih ni pregnal niti silen naliv, ki se »e vlil tik pred startom. Tek je bil zelo zanimiv; na posameznih progah so se kosali že znani tekači z nekaterimi, ki so šele prvi nastopili. Zelo uspešen je bil zlasti nastop atletov I. SSK Maribora, ki je po več letih počivanja zopet poživel svojo lahkoatletsko sekcijo. Rezultati nekaterih tekmovalcev so te-redno dobri. Na progi 400 m je Gutmajer prehitel vse ostale, prav tako je na 500 m Mušič prehitel znanega in rutiniranega Germovška. Končni rezultati so bili naslednji: 1. Rapid 4:19.4, 2. Železničar 4:19.6, 3. Marathon 4.23.6, 4. Maribor 4:23.7. Zmagovitemu moštvu je nato zastopnik tvrdke Shell izročil razpisani pokal, ostali pa so prejeli lične spominske listine. k Tenis Tekme za Davisov pokal Praga, 8. maja. V za/ključnih dveh igrah za poeddnce sta si Avstrija in češkoslovaška v boju za Davisov p. al razdelili po eno točko, ln sicer j« Menzel premagal Artensa s 6:2, 6:1, 5:7, 6:4, Matejka pa Hechta s 6:4, 6:4, 6:3. Končni rezultat je 3:2 za Avstrijo. Berlin, 8. maja. Teniški boj za Davisov pokal med Nemčijo in angleško Indijo je prinesel dosedaj tri zmage Nemčiji. Odločilna je bila igra v drvoje, ki sta jo dr. Dessart—Nouniy proti Saranavi—Raeada-su s 6:4, 2:6, 3:6, 6:2, 6:3 odločila v korist Nemčije, tako da je sedaj stanje 3:0. | potem pričel teči po klancu navzdol, j Tat je bil komaj pet in dvajset kora* j kov od mene, torej tako blizu, da sem jasno razločil njegovo umazano in to« po idiotsko lice z nizkim čelom. »Stoj!« sem zdaj zakričal tudi jaz. Niti ozrl se ni in bežal dalje. Maho* ma se je v meni nekaj zgodilo. Kri mi je hušknila od srca k nogam, glava je postala hladna, ledena, in začutil sem, kako sem pobledel od sovraštva do te* ga, po zajčje bežečega človeka. »A, mrcina!« sem zakričal in pome« ril. Počasi, ne da bi se mi posebno mu« dilo, — kar je bilo še dobro, — sem vzel na muho begunčev bok in pričel računati, koliko moram vzeti naprej, da ne bom zgrešil. Tat se mi je zdaj še bolj približal. »Gotovo,« sem pomi* slil, močneje pritisnil kopito k rami. naslonil nanj še glavo, da bi bil tako kos silnemu sunku, ki ga naj bi v na* slednjem trenutku povzročil strel. Ne da bi ga spustil z muhe sem meril ln sprožil. Zatvarač je topo in kovinsko zahreščal in tisto sekundo sem se spomnil, da sem pozabil nabiti puško, preden sem bil odšel na stražo. Ko sem jo odložil, me je tat najbrže ugle* dal, se hotel obrniti, pa se je spotak* nil in se s culo vred zakotalil navzdol. S KrejdiČem sva z dveh strani pritekla k njemu in ga zgrabila. Prvenstvo ljubljanskih srednjih šol v odbojki Preteklo sredo 4. maja so se vršile na telovaxfcem prostoru Ljubljanskega Sokola tekme za prvenstvo srednjih šol v odbojki pod pokroviteljstvom gosp. prof. Trošta. Nastopilo je pet Sol, in sicer: Prva in druga dTž. realna gimnazija, drž. klasična gimnazija, drž. srednja tehnična šola in drž. moško učiteljišče. Igralo se je po izločilnem sistemu (kdcrr dve tekmi izgubi, je izločen iz tekmovanja). Po treh zmagah si je osvojilo prvenstvo fn pokal moštvo drž. učitelji&ča v Ljubljani. Drugo mesto je zasedlo moštvo I. drž. real. gimnazije in tretje pa moštvo II. drž. real. gimnazije. Moštva, zlasti prvaka, so iznenadila z dobro igro. Sodnik g. Vaientinčič odličen. Občni zbor LZSP Ljubljana, 8. maja. Snoči se je vršil v posebni sobi kavarne »Emona« H- redni občni zbor ljubljanskega zmskosportnega podsaveza. Skupščino, ki je bila prav dobro obiskana, je otvoril v odsotnosti obolelega predsednika Gnidovca podpredsednik dr. Ku-helj. Po imenovanju zapisnikarjev, overo-vateljev in verifikacijskcga odbora se je prešlo na čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora, ki je bil sprejet soglasno. Nato ie v imenu verifikacijskega odbora poročal g. Kopfiva. da se je od 18 včlanjenih klubov udeležilo občnega zbora 14. Od štirinajstih predloženih poverilnic so tri sporne, ker manjka klubov žig. vendar predlaga verifikacijski odbor, da se verificirajo vse poverilnice, kar je skupščina soglasno odobrila. Sledilo je tajniško poročilo g. Mahkovca, iz katerega je razvidno, da obsega teritorij LZSP Dolenjsko, Notranjsko m del^ Gorenjske s Kamnikom, Tržičem in Skofjo Loko. Odbor je imel med letom 16 sej ter je moral v času svojega poslovanja koopti-rati več novih članov, tako n. pr. namesto načelnika wnišk o tehničnega odseka inž. Koudelke, ki ie bil službeno premeščen, g. Predaliča. Podsavez je priredil podsavezno prvenstvo v teku in kombiniranem tekmovanju. Med najagilnejše klube je treba prištevati Sm. k. Ljubljano in SK Ilirijo izmed ljubljanskih, izmed podeželskih pa SK Tržič, SK Kamnik in SK Logatec. Kot jako delavna se je pokazala nova akademska smučarska organizacija, ki je razen svojih prireditev poslala a.kademsl* reprezentanco v Grindelvvald. kjer so naši akademiki dosegli pomembne uspehe. Tajniško poročilo je bilo po krajši debati sprejeto soglasno. Blagajniško poročilo g. Kajfeža izkazuje malenkosten prebitek Dvp. Kakor vsaka novoustanovljena organizacija, je imel tudi LZSP v prvem letu svojega obstoja velike finančne težave. Po poročilu revizorjev je bilo blagajniško poročilo soglasno sprejeto in odstopajočemu odboru podeljen absolutorij. Načelnik smu&ko-tehničnes» odseka Predali« je poročal, da je bilo na področju LZSP 56 tekem, od katerih pa je verificiranih samo 44, ker za ostalih 12 manjkajo zapisniki. Na teh 44 prireditvah je nastopilo 731 tekmovalcev. CeloJcupca dolžina smuških prireditev v teku znaša 560 km. Po številu tekmovalcev je b la najbolje obiskana mladinska tekma SPD Trbovlje, na kateri je startalo 56 tekmovalcev starosti 11 do 16 let. Nato je na vrsti medklubs&a tekma SK Logatca za prvenstvo Notranjske, kjer je nastopilo 52 tekmovalcev. Pod-savezni prvak v kombinaciji je postal Bogo Sramel (Sm. k. Ljubljana), prvak v teku pa Girandon (SiK Ilirija). Po številu prireditev je na prvem mestu Sm. k. Ljubljana s 14 prireditvami, nato pa Logatec s 7, Tržič s 6. Ilirija in AiSO s po 4 itd. Zelo agilen je SK Lojjatec, ki namerava letos zgraditi veliko skakalnico. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. Po 10 minutnem odmoru so bile volitve in je b i «oglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik Ante Gnidovec, podpreds. dr. Mirko Kiihelj; tajnik I Mahkovec Lojze, tajnik II Kopfiva; blagajnik Kajfež; odborniki: Kuhar Pino in Iskra Vekoslav ter zastopniki zunanjih klubov Strgar (Kamnik), Šenica (Logatec), Kopriva (Zagorje). Bano-vec (Trbovlje), Medanič (Javornik-Rakek), Seljak (Tržič), (štirje klubi, ki niso navzoči, bodo pozvani, da imenujejo svoje zastopnike). Smuško tehnični odsek: načelnik Stane Predalič, Tinta, Zemljič, Hevne, Šmuc, Seljak, Kunstelj, Strgar, Kersnik, Skočir, Vlasak, Furlan, Vučn;k, Burger in Cingerli; nadzorni odbor: Kristan, Jelenič; razsodišče: dr. Berce, dr. Vovk, dr. Novak, Zdenko Švigelj, Lcderhas; drsalni odsek: inž. Bloudek, Betetto, Avčin. Pri slučajnostih je prosil SK Kamnik, da bi se prihodnje podsavezno prvenstvo vršilo v Kamniku. Skupščina je sklenila načeloma, da se podsavezno prvenstvo vrši na teritoriju LZSP, za kraj pa prideta predvsem v poštev Kamnik ali Logatec. Kmalu nato so na najine žvižge pri* tekli še drugi stražarji. Dobro se §e spominjam, kako so tatu potegnili ro» ke nazaj na hrbet in kako ga je Krej* dič dvakrat udaril s pestjo po košče* nem licu in dejal: »Aha, pasji sin! Ti boš kradel, mi bo* mo pa zate odgovarjali! Ustreliti bi te bilo treba kakor psa!« Gledal sem njegovo majhno, razca« pano postavo, bose noge s črnimi noh* ti, nagubano čelo. od strahu zožene oči. od mraza višnjeva usta in pri srcu m! je postalo tako nekam čudno. Mahoma sem si predstavljal, kaj bi bilo, če bi bil nabil puško, ko sem šel na stražo. Prav gotovo bi ga bil ubil. In zdaj b! ležal vznak poleg te umazane cule s perilom, na tilniku bi imel majhno, čr* no luknjico in na zemlji okoli njega bi stala mlaka krvi. Roke in noge M počasi bledele, sinele in postajale mr» zle, trde... Bil bi kakor tisti vojak, k! je v Rumuniji 11. julija 1917 pred mo* jimi očmi padel v boju pod višino 1001. Sonce je stalo že visoko in morje je pod njim gorelo v rožnati srebrini. Skladišča, vrtovi, dače. vse se je preli« valo v toplih barvah človeškega telesa, na zemlji pa so ležale dolge, vlažne ln mrzle sence. Drgetal sem in nisem ve* del, čemu drgetam — od mraza ali od česa drugega. (Iz ruščine B. Ziherl.) Sklenilo se je nadalje, da morajo vsi j^i-bi do 1. oktobra t. 1. sporočiti podsavezu termine svojih prireditev. Glede jako umestnega predloga Kamnika, da se prepove klubom razpisovati za pr:reditve pokale, češ da so tekmovalci preveč razvajeni in ne posečajo prireditev, kjer ni razpisan pokal, je član saveza Predalič izjfe-vil. da je JZSS že razmotriva! o tem vprašanju in bo svoj sklep objavil r kratkem. Po izčrpanem dnevnem redu je apeliral predsedujoči dr. Kuheij na klube, da z vsemi močm: delajo za procvit zimskega športa. Zborovanje, ki je poteklo vseskozi nrr-no in stvarno, je bilo zaključeno ob 22.30. Važna seja JPS. Včeraj se je vršila v Zagrebu seja jugoslovenskega plavalnega saveza, ki ji je predsedoval dr. Lapajne iz LjuOljane. Največ se je razpravljalo o verifikaciji večkratne rekorderke in prvakinje Gize Wimer. članice ljubljanske Ilirije. Prej je bila članica su.šaške Viktorije in se je 26. septembra lam prijavila za vstu-p v Ilirijo. Končno je bilo verificirano njeno članstvo pri Iliriji s pridržkom, da ne sme startati 14 mesecev, to je do 26. novembra t. 1. Športni klub Maraton iz Maribora je bil sprejet za oiar : saveza. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila nova lista rekordov jugoslovenskega pli-vaokega saveza od 1. maja 1932, ki jo je sestavil tehnični referent saveza inž. Semdjerdji. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes in v sredo od 17. naprej obvezen trening za prvo in rezervno moštvo. Drevi ob 20.30 sega sekoijskega cx$bora pri Kra-pežiu. Plavate® sekcija SK Ilirije. Seja naCel-stva bo danee v ponedeljek, dne 9. t m_ ob 18.30 v posebni sobi restavracije »Kimone«. ★ Dve hudi nezgodi na Dolenjskem Novo mesto, 7. maja Snofll so se vračali z vozom s sejma ▼ Žužemberku proti Novemu mestu novomeški sejmarfi, med njimi Anton Feri in njegova žena Ivana, T!lka Travizanova ter Rozalija in Marija Vidmarjevi. Ko je mladi voznik Josip Murgelj z Daljnega vrha prtvozM komaj 2 km daleč iz trga proti Dvoru, je voz zadel z vso silo na strmem octrem ovinku z zadnjimi kolesi v obcestni kameni in se prevrnil. Pri padou so se vsi sejma rji več ali manj poškodovali, najhuje pa sejmanka, 17-letna Ivana Ferije-va, na katero so padli težki zaboji in jI poškodovali hrbtenico. K ponesrečencem, ki so se vsi onesvestili, je bil pozvan žu-žemlbensfki okrajni zdravnik clr. Albin Smola, ki jim je nudil prvo pomoč. Ravno s sejma došli tovorna avtomobil tvrdke Kopač iz Novega mesta pa je nato poško-vance naložil in jih odpeljal domov. Vsi ponesrečenci so oetaK za sedaj še v domači oskrbi. Dopoldne je poslovodja novomeške elektrarne tvrdke »Novobor« g Viljjean Sede j poslal svojega vajenca, 181etnciga Josipa Meznaršiča na Režkovo cesto, da bi tamkaj na kegljišču popravil neko malenkost na elektrovodu. Vajenec je splezal na drog « pomočjo železnih plezalk, vrh dioga pa se je privezal z jermenom in pričel z delom. Nesreča je hotela, da mni je na nogi Železna plezalka naenkrat odpovedala, zato se je fant v strahu pred padcem ves zmeden oprijel elektrovoda z 220 volti napetosti. Tok ga je tako pretresel, da st je onesvestil in obvisel na drogu le na varnostnem pasu. Ljudje, ki so videli ta prizor, so obvestili g. Sedeja, ki je taKoj ptihi-tel na mesto in s pomočjo navzočih snel ponesrečenca z droiga. Pozvani zdravrršk dr. Marjan Polenšek je nezavestnemu mladeniču dal močno injekcijo in odredil njegov prevoz v bolnico. Med potjo je pri-žel nesrečnež besneti in divje vpiti, da so ga njegovi spremljevalci komaj obvladali. Kakor je pozneje izjavil primarij bolnice usmiljenih bratov dr. Pavlic je mladenič že izven življenjske nevarnosti. Dva Beričevca Ljubljana, 7. maja. Naključje je naneslo, da sta padla policiji v roke kar dva prebrisana Beričevca. Prvi je čevljarček Janez, ki se je seznanil v Ljubljani z marljivo in varčno kuharico Miciko, nekaj let starejšo, ki pa ima v hranilnici nekaj jurjev za stara leta. Micika je ▼ ponedeljek naprosila Janeza, da ji dvigne v iHestni hranilnici 400 Din in lanske obro-sti. Janez je to radevolje storil, a sam hudobec ga je pretental, da je zakolovratil v gostilno. Začel je popivati in veseljačiti z raznimi zastonjkarji in veselimi deklicami. Na praznik si je Janez še mislil: »Vnebohod je, velik praznik, ko še ptič ptiča vščipne, samo da meso je.« Janeza pa je začela glava boleti. Preobrnil je vse žepe. Ves potrt jo je mahnil na policijo in tam skesano pripovedoval svojo zgodbo: »Zgodila se mi je nesreča. Ob ves denar sem in ob hranilmlk > knjižico, ki ni bila moja, ampak od kuharice Micike. V gostilni so me okradli!« Policija se je nasledni dan informirala prt Mestni hranilrici in dognala, da je nekdo na Micikino knjižico 4. t. m. dvignil še 600 Din. Kmalu so to pojasnili. Janez je namreč ta dan prišel precej okajen v gostilno pri Mačku. Nekemu mladeniču je velel: »Halo! Sem k moji mizi. Bomo pili.«- Ker mu Je denarja zmanjkalo, je Janez neznanca naprosil. da je šel v hranilnico po 600 Din. Ko pa se je neznanec po daljšem času vrnil, že ni bilo Janeza več pri »Mačku«. Neznanec je vprašal dobrega očeta Mačka, kje is tisti človek, ki mu je izročil knjižico. Povedali so mu, da je odšel. Previdni gostilničar pa je svetoval neznancu, naj njemu izroči knjižico z denarjem vred. Micika je dobila knjižico s 600 Din nazaj, toda ljubi Janez ji je zapravil vendarle 668 Din. Romal je v sodni zapor. Drugi Beričevec France je včeraj, ko so fantje prihajali k vojakom z lesenimi kov-čegi, prired i v ruski baraki ob Masarykovi cesti celo gostijo. Povabil je prijatelje in jih zalagal z dobro domačo gnatjo in suhimi klobasami. Pojedli so celo oleče. Policijski stražnik je bil o gostiji zaupno obveščen. Nepozvan je prišel na go?tijo. Francetu je izginil ves prejšnji pogum. Stražnik ga je pozval na stražnico in tam so kmalu pojasnili, na kakšen način je Franae prišel do plečeta in klobas. Na glavnem kolodvoru je bil ukradel nekemu rekrutu '-ovčeg ln ž njim izginil. Na kovčegu je napis: M Ct-tinski. Lastnik se še ni javil. V kivčsgu je ostala samo še skodelica z jedilnim priborom. France je bil izročen sodišču. »JUTRO« ponedeljka izdaja Ponedeljek, 9. maja 11)3? ŽENA V SODOBNEM Za materinski dan SVETU ]?i je besede, ki bi vzbudila v človeku tišji io globlji pomen, kakor je beseda mati. Mogočna in svetla sije v srcu ljudi vseh narodov in plemen. Praodnos do matere Je vez, ki ne more biti nikoli pretrgana, naj-elementarnejše ču6tvo je, ki sega v prabit Človeka. Kakor bo vsak človek, zdrav na duši in razumu, čutil povezanost z veliko materjo zemljo, povezanost kakor so jo opevali glasniki elementarnih čustev in zemlje Hamsun, Bojer in drugi, tako bo vsakdo, v komur se niso usahnili življenjski tokovi, čutil kri telesa, iz katerega se je rodil. Marsikoga ie že utrudilo življenje, marsikomu je že vzelo vid za luči in blostenje 'Bveta. marsikomu je že vzelo vero v svet in človeka, pa mu je ostala mati, čije ljubezen je brez laži, ki te nikoli ne zapusti, ki nikoli ne vara, ob kateri ni razočaranj, ki Je dom in zatočišče, dokler ji ne zastane srce. lepota in preko vsesa triumfirajoče čustvo ljubezni do matere ni razložljivo tn pojmljivo iz razuma, saj prihaja od_ tam. kjer imajo izvor vsa iracijonalna doživetja človekova — iz duše in srca. Prav zato ]e tako čudovito Cankarjevo doživetje matere, ki mu je bila, po naravi in razmerah pesimistu in melanholiku. življenjskemu razoča-raneu, nikdar usahljiva lepota, edina luč 1n tolažba, najbližji človek, svetnica s trnievo krono trpljenja: kajti mati je bila vselej in je mučenica. Mnogotero je njeno trpljenje: 7-aničevana je, če ie rodila nezakonsko dete. nihče je ne vpraša, ko ji v vojni odvzamejo sinove, premnogokrat pa utrpi najbridkejšo žalost, da jo lastni otrok zataji, pozabi aji relo prepusti materijalni stiski. Na tisoče takih mater je na svetu, njim je niihov častni dan le pekoč opomin na srečo, ki bi lahko bila, pa je ni. na tiste matere, katerih otrokom je materinski dan res dan češčenja najpožrtvovalnejše. najboljše žene. Le tisti mož, ki se bo najgloblje zavedat, 'da je njegova mati — žena, ki bo videl v vsaki ženi roditeljieo otrok, mater ali bodočo mater, kakršna je bila njegova, vir človeškega življenja, le tisti bo ženo spoštoval ^n videl v njej človeka, ki mu pripada be^e-«!a v dejanju in nehanju sveta in delež so-tvora kulture in pravica do udejstvovanja in uveliavljenja svoje biti. Vrednotenje žene, kakor jo je doslej gledala večina ljudi, kot nezemsko bitje ali še rajši kot igračo ln spolni objekt na najnižji razvojni stopnji, se bo umaknilo edino pravemu, edino oba spola neponižujočemu — in v tem je pot do ozdravite često nezdravih odnosov med možem in ženo. Nova mati i. Gospodarska neodvisnost je mnogovrsten vplivala na ženino življenje bodisi v zunanjem kakor tudi v notranjem pogledu. Neurejene razmere današnje prehodne dobe, ko povzroča borba med starimi in novimi vrednotami često disonance v mnogih življenjskih zajednicah, so prinesle zlasti ženi materi, ki je obenem poklicno zaposlena, marsikako novo breme. Toda brez dvoma se bo to uredilo v prilog ženini neodvisnosti, ko bo razvoj izkristaliziral sožitje ljudi v take oblike, da bodo ustrezale novim razmeram. Gotovo pa je, da žena že dan» lahko spozna in oceni vrednost, katero ji je prinesla gospodarska osamosvojitev glede na njen duševni in duhovni razvoj, na njeno notranje osvobojenje. V njenem življenju se to osvobojenje mnogovrstno zrcali: iz zgolj spolnega bitja postaja polnovreden človek s širokim pogledom na svet in na življenje ter s poglobljenim razumevanjem življenjskih pojavov. Predsodke, ki so jo tisočletja zasužnje-vali in ji zastirali pogled, podira danes ona sama. ker jih mora podreti, če hoče, da se razvije v vsakem pogledu v samostojno osebnost, ki bo soodločala pri preureditvi družbe, koje prerod je brez ženinega zavestnega sodelovanja nemogoč; kajti žena sestavlja nad polovico človeštva, a ona je tudi roditeljica in vzgojiteljica generacij. Nikakor ne more biti brez pomena, kako žena mati pojmuje to svojo nalogo bodisi glede na posameznika kakor tudi na skupnost. Prebujena mati, ki se v polni meri zaveda dalekosežnosti svojega prirodnega poslanstva, ne bo rodila otrok brez misli in brez zavestne volje, temveč jo bo pri tej njeni najvažnejši nalogi vodil čut odgovornosti napram otroku in napram družbi. Šele kadar bo vsako mater vodil ta čut, šele tedaj bo moglo človeštvo govoriti o spoštovanju pred svetostjo življenja, o pravici posameznika na človeka vredno življenje. Čut odgovornosti bo ustvaril novo pojmovanje materinstva, ki bo omejilo dosedanje brezmiselno tratenje otroških življenj in materinskih sil, ki bo pomagalo omejevati siromaščino in bolezen, ki bo dvignilo materinstvo v resnici, ne samo z lepimi frazam;, na višjo stopnjo. Čut odgovornosti mora prevevati vsako mater zlasti danes, ko družba mnogo premalo stori za svojega malega člana, ki je sicer deležen javnega skrbstva, toda le v skrajni sili in na najbolj pomanjkljiv način: iz dečjega doma pride v rejo. kjer mora navadno okušati trnjevo pot rejenca. Te usode so deležni otroci samskih mater, ki ne morejo plačevati za otroke. Pa tudi, če mati plačuje, se mu ne godi dosti bolje. Če bi bila dekleta pravilno vzgojena in primerno poučena o tem najvažnejšem vprašanju, če bi se jim zgodaj vcepil čut odgovornosti napram otroku, tedaj se ne bi dogajali primeri kot nedavno, ko je položila mati dve uri starega otroka pred prag cerkvenih vrat z listkom: »Krstite in vzredite ga, jaz ga ne morem.« Taki primeri imajo svoj vzrok sicer še v drugih momentih, predvsem v sirnmašči-ni in v strahu pred javno sodbo. Toda to je poglavje zase, neskončno žalostno poglavje o nezakonski materi in njenem otroku. Često pa je še večji siromak otrok, ki pride na svet v družini, kajti ta pa ni deležna nobene javne pomoči. A kakšno breme je vsak nov prirastek v družini s številnimi člani! Tudi v normalnih gospodarskih razmerah dohodki niti od daleč ne naraščajo v oni meri kakor izdatki. In tako rasejo otroci v bedi in pomanjkanju, ki ovirata njihov telesni in duševni razvoj. Dr. Less^r pravi: »Največja nemoralnost je, spravljati v življenje otroke, ne da b! se jim mogli zagotoviti možnost zdravega telesnega in duševnega razvoja in primerni zunanji pogoji, kakor so hrana, stanovanje in obleka.« Zato bi se morali zavedati, preden pokličejo novo bitje v življenje, kaj so mu dolžni in če imajo možnost otroku tudi v resnici nuditi ono. kar mu dolgujejo Zlasti mati, ki je že v njeni naravi toliko instinkta za obrambo svojega otroka, za katerega često trpi in strada, kateremu Je v stanu prinašati nadčloveške žrtve, bi morala premisliti vse posledice, ki jih ima za otroka okolnost, da je spočet in rojen v bedi, kajti otrok, ki zaradi pomanjkanja nima zadostne prehrane in telesne nege, ne hira samo telesno, marveč je pogosto tudi duševno zaostal, manjvreden. Ker mu prezaposlena mati ne more dati vzgoje, je pogosto prepuščen samemu sebi in ulici, ki mu zgodaj zamori vsako klico čuta za nravnost. Nič ni čudnega, če dajejo taki otroci materijal za ječe, blaznice, hiralnice ln ubožnice. Deklice, še predno so dozorele, se že prodajajo za hrano in obleko. Ti otroci so glasen protest proti krivicam družabnega reda, ki v imenu neke farizejske m Šovinistične morale zahteva od mater, da rode otroke, četudi jim ne morejo nuditi sredstev za uspevanje, namestil da bi družba prevzela tudi odgovornost za posledice svojih zahtev. A. V. K članku »Žena in študij« K nedavno objavljenem članku >Zena tn študij«, ki je izšel v tej rubriki, mislim, da ni kaj več pripominjati. Le nehote sem se morala ustaviti pri odstavku, v katerem je izraženo mnenje, naj bi se le one žene po- svetile visokošolskemu študiju, ki čutiio za to notranji poklic in ki se zavedajo, da bi jim zakon in materinstvo v zadostni meri ne mogla izpolnjevati življenja. Delno se strinjam z mnenjem, izraženim v omenjenem članku, češ, da je to edino upra-vičujoči razlog za študij, toda temu mnenju sledeč zaključek, da je študiranje iz drugih razlogov le moda in slepo in nesmiselno posnemanje moža. se mi vidi močno nepravilno. Nikakor nočem oporekati, da je morda najti tudi take študentke, ki se jim visokošolski študij zdi imeniten v toliko, ker vzbuja pri znancih videz, da se pečajo z delom, ki jim ga nalaga pač najvišja kulturna institucija človeštva, v resnici pa se ne pečajo z njim resno, z ljubeznijo, ki bi jo bile svojemu delu dolžne. Vendar po svojih opazovanjih sodim, da je takih študentk prav malo, ali pa bolie rečeno, da v ogromnem številu slušateljstva utoneio. Resno dvomim. da bi si v današnjih časih, ko je vendar boj za življenjski obslanek močno poostren. mogel kdo privoščiti tako drago hlastanje za modo. ki bi ga pač stalo glede na zmožnosti takega iidividua preveč truda v primeru, da se ne bi hotel osmešiti pred študenlovstvom. Ne bi rekla, da ni takih študentov, ki jim velja udejstvovanje na univerzi kot ofiriielno udejstvovanje. ki jim je pa mnogo manj važno kot neofirijelno udejstovanje v zabavnih, pivskih in karta-ških družbah, plesih in športnih igriščih. Toda povsem sem prepričana, da bi vsako dekle, ki bi si glede na dobro gmotno kriti? visokošolski študij lahko privoščilo, rajši ostalo doma in hodilo na zabave, kakor pa da si izbere študij, ki io k njemu ne vleče nikak notranji j>ok1ir. V tem oziru seveda imaio mladeniči za sebe pač manj zadovoljive razmere kakor dekleta, saj se od njih res pričakuje, da bodo morda nekoč vzdrževali družino. Dobro situirano dekle bo pa dobilo svojo doto in predobro vemo, kako je ta dobro došla! Ozrimo pa se sedaj še na ona dekleta, ki jih v očetovi ali materini omari ne čaka nabasana mošnja z denarjem, nego še kaj hujšega: morda jih starši niti vzdrževati ne moreio dostojno. Jasno je, ta so taka dekleta popolnoma odvisna od svojih z-možnosti, d&si jim, recimo, deio. v katero so ali bodo v teku časa investirale svooe zmožnosti, ne ho ustrezalo. In da se je tako dekle, recimo, prerilo sKozo dobo visoikošolskega študija, ne da bi balo kdaj opaziti maJn notranjega zbl.ižanja med osebo in delom, vendar nikakor ne .morem vsem tem enostavno zaloputniti vraita almae matris pred nosom! Današnji človek pač mora gledati, da se čim bolj usposobi za eksistenčni boj in čnm večja je konkurenca, toliko več vzposob-ljenosti je treba zbrati. Saj ko smo bolj ali manj srečno (prestali svojo srednješolsko dobo, smo že morali spoznati, da z zaslužkom. ki bj ustrezal naši izobrazbi, tako rekoč nič ne bo, kar kaže primer, da so se izmed osmošolk na neki ljubljanski gimnaziji odločile štiri petine za visokošolski študij. Tako vadimo, da je danes že pred vsem socija.ini moment odJočilmi argument, za to, aLi naj .mladina, ob.lsikulle univerzo ali ne. Vse preresnWie die Frau den Mann er-lebk, z ugotovitvijo, da ie celotna bitnost človekova potrebna, da se nekaj samostoi-nega in celotnega ustvari, a da žena tega ni mogla storiti, ker ni bila doslej samostojno bitje, neodvisno in v sebi završeno, ker je bila doslej o vsem odvisna od moža. ni imela lastnega globljega notranjega življenja. Moški ie 2n00 let oviral ženo. da bi se raz. vila in sodelovala. Ta pustimo sedaj ženo 200 let. da se razvija v svobodi in neodvisnosti, potem bomo šele mogli prav presoditi, kakšni bodo uspehi ženinega dela za kulturni napredek človeštva. Češkoslovaški zakon ne pozna razlike med zakonskimi in nezakonskimi oiroki. Nezakonski otroci imajo pravico do očetovega imena, če je očetovstvo dokazano. Na 6 do 8 tedenski plačani dopust pred poroko in po njej imaio pravico poročene in neporočene matere. Dopust se jim šteje v pokojnino in v službo. V Zedinjenih državah, kjer se pripravljajo za volitve, imajo vse stranke na kandidatnih listah tudi ženska imena. Med temi sta tudi dve Slovenki, in sicer Jemira Zajčeva in Ana Krašnova. Obe kandidirata na soci-jalistični listi. Iz akvaristove torbe O školjkah in drugo D>a nam ribogojnica res nudi sliko, ki povsem odgovarja prirodi, denemo v akvarij tudi 1 do 2 školjki srednje velikos-ti. Da pa moremo opazovati razmnožitev školjk in v zvezi s tem tudi razmnožitev pezdir-kov, denemo kakih 6 do 12 takih ribic (Vs mlečnikov, 2/, ikmic) in 5 večjih školjk v večjo prostorno ribogojnico. Sicer gojimo v večjih ribogojnicah mnogo več ribic, ali ker potrebujejo školjke njih ličinke in za- rod in pezd'rki za časa drstenja silno mnogo kisika, bodo večje posode najbolj odgovarjale. Ribogojnica naj bo dobro zaraščena in plast na dnu mehka in blatna in tako debela, kakor so školjke visoke. Če vzamemo barsko blato, iz katerega smo vzeli školjke, je uspeh zajamčen. S takim blatom pokrijemo ribogojnice, */, ostane nezasaje-na. To je prostor za školjke. Ostale -.i zasadimo prav gosto. Med rastlinami n med nezasajenim prostorom napravimo mejo s kamenjem ali pa s stekleno vertikalno ploščo To zaradi tega. ker školjke potujejo. Pri tem bi se oddaljile druga od druge, kar bi bržkone onemogočilo a i vsaj otežkoči-lo medsebojno oplojevarne. Poleg te^a bi školjke pri potovanju zadele na korenine rastlin ter j h zrahljale, nakar bi se one dvignile. — Če imamo napravo za prezračevanje ali pa napravo za dotok in odtnk vode. je posoda, v kateri hočemo opazovati školjke in pezdirke, lahko manjša. Školjke, ki jih denemo v vodo, so .flli slikarski skržki (unio pietorum). ali pa katerekoli druge slikarskemu skr/ku sorodne vrste. Da spoznamo škržka in njegovo funkcijo, ga opišem v naslednjih vrsticah. Lupini sta izbočeni. Med njima je v notranjosti telo brez glave. Lupini sta na eni strani bolj zaokroženi. na drugi strani se pa zožujeta. Ko denemo školjko v zdelo, zapazimo kaj h'tro belo mesnato nogo. ki jo porine v vodo na oni strani, kjer sta lupini bolj zaokroženi. Na nasprotni strani, kjer sta lupini zoženi, se nam prikažeta dve odprtini, druga tik dru^e in siccr dotckalka in \r-metalka. školjka odpira n zapira lupini r. mišico zaklepnico. Čim pogreznemo školjko v ribogojnico, se hitro zarije z nogo v blato in kmalu ne vidimo ničesar, razen gornjega dela z odprtinama. Dotckalka in iz-metalka sta v širšem pomenu početek in konec kanala. Dotckalka donaša škržku z vodo vred kisik za dihanje in hrano ▼ obliki alg in vodnih živalic. Kisik absorbirajo škrge, hrano pa usta. Vodo jvv ne školjka skozi izmetalko iz telesa. Če voda naglo pada, tako da ostaneta dotckalka in i zine talk a nad vodo, se vendar opaža tu o i v takih primerih, da izbrizga školjka vodo iz gornjega dela, kjer sta dotckalka in metal.ka. Vozi sem se s kolesom ob Donavi med Brnico in slikovito s sedmimi stolpi okrašeno graščino Golubac. Zapazil sem curek, ki se je dvigal od obale ter se v loku spustil v vodo. To se je ponavljalo v kratkih presledkih. Ker nisem nikogar opazil, sem se temu čudil, šel tja in našel vel kega škržka, ki je bil izven vode, zarit v pesek ravne obale, približno dvajset cm od rc'-. s in ki je izbrizga val iz gornje odprtine \ <>-do. Dolnja tretjina je namreč segala v pesek, ki je bil prepojen z vodo. V telesu so še jajčnik in vsi drugi potrebni organi. Za nas akvariste naj zadostuje, da pridejo iz školjkinega jajčnika jajca v škrgne gubice. Skozi odprtino dote kalko priplovejo z vodo vred spermatozej! škržkov in oplojajo jajčka. V gubicah škrg se pretvorijo jajčka v ličinke. k: j:h izmeče škržek skozi izmetalko. .Mnogo teh ličink propade, mnogo jih pojedo ribice, ki že čakajo pri školjkah, nekatere se pa s pomočjo bisovnice (bička) oprimejo rib. kjer žive kot zajedaLke tako dolgo, dokler s-ne razvijejo v majceno školjko in nato odpadejo. Tako pri škržkih. — Pri pezdirku je pa tako: Poišče si varno gj^zdo za ikre Genjeni čitatelji akvarističnih člankov gotovo niso prezrli, da sem svoječasno < b opisu pezdirka omenil, da pogrezne kt-nica svojo cevko, ki ji stopi tik za treh :-hom pri drslenju iz telesa, v dotekalk i Skržka, kjer izpusti ikre. Mlečnik drsti nad školjko in jih oplodi. Ikre so pritrjene m školjkinih škrgah in v teku treh tednov zapuste mladiči celico in svojega neprostovoljnega varuha skozi izmetalko. Kakor vidimo, je obstanek naših Skržkov odvisen od rib, obstanek pezdirka pa od školjk, kar je vsekakor zanimivo. Imejlte-ljcm več akvarijev se gotovo izplača napraviti spredaj rfnenjeni poizkus in opazovati skupno delo škržka in pezdirka, kako skrbi ta za obstanek svojega rodu. O. S. MALI OGLASI Sluzbodobi Vsaka beseda 90 par-. M dajanje naslova ali sa lifro pa S Dia. fl) Praktikantinjo ■« elektrotehnično trgovino »prejme Slavka Petan, Sv. Petra cesta 25. 16829-1 Mlado, čedno dekle bi Slo v dopoldanskih trrah k otrokom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16861-1 Čevljar, pomočnika dobro »veibsne^a, sprej-mTn takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 16755-1 Dekle prid»e in pošteno, sprejme očiteljica ia hišna dela k trem oeebam. Po-jindbe poslati na naslov: Panika Balanč, Dol. Lo-sra'ec. 16747-1 Vajenca sa trg. 1 ineš. blagom sprejmem. — Oskrba pri vtaršib. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 167.V2-1 Vajenca reStenega, »prejmeta v ma TPifakturno trgovino na Sta-r<-m trgn St. 26. 16963 1 Kavam, vajenca # hrano ln stanovanjem fsreme Narodna kavarna. 17004-1 Prodajalko dnb-o verzirano v galante-s Ji in trafika, sprejme ve 1 trgovina v večjem mestu Gorenjske. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Žaneeljiva moč«. 16651-1 Natakarico tu boljSi lokal sprejmem takoj. Prednost ima mlada in čedne sunanjosti. Na-glnv pove oglasni oddelek »Jutra«. 16874-1 Natakarico z majhno kavcijo, ki bi pomagala tudi v kuhinji, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16912-1 Službe išče Natakarica pridna ter poštena, išče mesta, najraje na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16799-2 Izurjena pletilja prosi zaposlitve v Ljubljani. — Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16642-2 Vsaka beseda 50 par: ta daje>nje naslova ali za šifro pa 3 Din. (2) Sobarica vajena pospravljanja boljših sob in zmožna šivanja, išče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 16693-2 Službo paznika portirja ali kaj sličnega išč-e mlad invalid, vešč tndi špecerijske trgovine. Nasl-ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16748-2 Prodajalka mešane stroke, išče kjerkoli mesta. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Marljiva«. 16574-2 Mesto dojilje išče kmečko dekle, najraje v Srbijo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 16750-2 Pošteno dekle zdravo, vajeno vseh gospodinjskih del, išče službe. Gre tudi na gostilno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16758-2 Natakarica 33 let stara, išče mesto najrajši v točilnici. Zmožna kavcije. Pismeno na podruž. »Jutra«, Maribor, ood »Natakarica«. 16760-2 Keramik želi vstopiti v večjo tovarno za Izdelovanje vsakovrstnih glazur, za peči m bele štedilnike. Ponudbe na podr. »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Keramik«. 16990-2 Kdor išče zasluika, plač« za vsako besedo 50 par; za naslov ali šifro 3 Din. — Kdor n n d 1 zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din, za dajanje naslov« ali za šifro pa 5 Din. (3) Izurjena šivilja gre po nizki ceni šivat na dom. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »620«. 16624-3 Perje sprejmem na dom v eufa- nje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16923-3 Prodam Ofttaa trg. mit je po 1 Dia besed«; u dajanje naaiov« «U n šifro 6 Din. — Ogla«! socialnega značaja vsaka beseda 50 par; n dajanje naslov« ali za šifro p« S Din. (6) Pult, razne stelaže ogledaja in škatjje naprodaj na Miklošičevi cesti št. 28. 16918-6 Otroški voziček dobro ohranjen, na peresih prodam za 360 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16664-6 Otroški voziček malo _ rabljen, poceni naprodaj na Domobranski e. št. 23, pritličje. 16634-6 Čevlji na obroke »Tempo«, Gledališka al. 4 ,'nasproti gledališča). 114-6 Ia bučno olje vedno sveže, pristno štajersko, liter 14 Din dobite pri E. Resman, trgovina, Florijanska ulica 22. Sveža pražena kava in specerija. Solidne cene! 16926-6 Kupim Oglasi trg. značaj« po 1 Dio beseda; »» da. janj« naslov« ali u šifro 5 Dia. — Oglasi socialnega mačaja vsaka beseda 50 par; za dajanje nasiova ali z« šifro pa 3 Din. (7) Dis&lni stroj pisalna miza ln omare, Werthelmerco, reg. blagajno, (Leibstuhl), klub-garnitura. kupim. Natančne podatke na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobro plačam«. 16863-7 Vrtno zemljo kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Humus«. 16893-7 Pohištvo Vsak« beseda 1 Din; Ba dajanje naalor* sli m Sifr« p« 5 Din. (18) Razno pohištvo radi odpotovanja poceni prodam. Naslov v oglas, odd-elku »Jutra«. 17028-12 33 m Vsaka beseda 1 Din; aa dajanj« naslov* ali sa fefr« p« fi Din. (19) Lokai za trgovino im trafiko v novi hiši na periferiji Ljubljane oddam s stanovanjem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 16670-19 Pekarno dobro idočo, oddam takoj ali po-zneje. Potrebno je nekaj kapitala. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 16438-19 Lokal lep, razstavni in trgovski, na Dunajski cesti, takoj oddam. Informacije pri Elektro Radio centrali. Dunajska c. 34. 16791-19 Lep lokal (3 prostori) na prometni točki takoj ngodno oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16959-19 4 lokale oddam v novi zgTadbi v Igriški - Gregorčičevi ulici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16930-19 V najem Vsak* besed« 1 Dim; a» dajanje naslova al aa Rtro pa S D»«u (17) Gostilne z vsem inventarjem oddam v najem v indnstrijskem kraju na Gorenjskem. — Kavcije zmožni naj »e oglasijo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gostilna«. 16780-17 Gostilno na prometnem kraju v**-me v najem zakonski par bre« otrok. Ponndbe pod šifro »Dobro zmožen« na oglasni oddelek »Jutra«. 16816-17 Posest Vsaka beseda sa dajanj« aa Ure pa • Dia. (80) Več stavbenih parcel prodam. Pojasnila daje gradbeno podjetje Mavrii. Dunajska e. 38. 16792-20 Trg. hišo na Bledu prav ngodno prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jntra«. 16599-20 Večje posestvo na Gorenjskem, obsegajoče poleg stanovanjske hiše 2 žagi, krožno žago, vodna moč, se iz proste roke proda. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 16796-20 Veliko vilo en«, 07. i r. dvostanovanjsko na najlepšem kraju mesta prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16876-20 Hišo v okolici Ljubljane kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe Da ogla«, oddelek »Jntra« pod »Gotovina«. 16939-20 Stanovanje Odda Vsaka beseda 1 Dta: aa dajanja naslova aS ia Šifro pa * Din. (M) Dvosob. stanovanje parterno, nasproti banske uprave oddam. Ponudhe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Za avgust«. 16917-81 Stanovanje 3 »ob, kopalnice in pritiklin, solnčno in mirno, v centra mest« oddam z avgustom. Poizve »e v trgovini Jager, Dvorni trg 1. Dvosob. stanovanje « kuhinjo in pritfklm&ml, t podpritličja, šolnino, s parketom, elektriko in plinom oddam s 1. avgustom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16568-21 Trisob. stanovanje sončno, s kopalnico, v centru mesta oddam. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Komfortno«. 16619-21 Sobo in kuhinjo oddam v Predovičevi ulici št. 34/1. 16644-31 Stanovanje obstoječe 1« 5 sob, kopalnic« in pritklin, v centru mesta oddamo. Dopise pod šifro »1. avgust« na oglas, oddelek »Jutra«. 16736-21 Stanovanja Vaaka bceeda 50 par: m dajanj« naslova ali aa fcfro t Din. (21-a) Stanovanje 2—3 sob in pritiklin iščem za avgust — po možnosti v mestu. Ponndbe na ogl. odde-lek »Jutra« pod šifro »Mirna, točna stranka«. 164S4-21/a Dvosob. stanovanje iščem v sredini mesta za julij ali avgust. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Toč.na plačnica«. 16909-21/a Veliko sobo lepo opremljeno, z uporabo kopalnice oddam na Mirju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16718-23 Opremljeno sobo zračno in čisto, s posnb-nim vhodom oddam solidnemu gospodu v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16886-23 Opremljeno sobo s posebnim vhndnm oddam Naslov v oglasnem oddplku »Jutra«. 16947-23 Sobo prazno ali opremljeno oddam eni ali dvema osebama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«, 16971-23 Vsaka beseda 1 Din: z« dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (37) Telefon 2059 k PREM00 suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica St 5 Železo-kovine Prodajam poceni rabljene tračnice, transmisije, jer-menice, cevi, stroje itd. Kupujem stari baker in mesing. Miroslav KRAS, Zagreb, Podvožnjak, telef. 6-49 (Jugo-furda). 344 Pozor, ženini in neveste! posteljne mreže, Železne zložljive poste-je, otomane, spalne iivane in fotelje nudi najceneje RUDOLF badovan tapetnlk Mestni trg St. IS. Zima, morska trava, blago za modroce ln prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 328 šumsko veleposesfivo v Gorskem kotoru, okrog 600 ha, zaraščeno, se proda. Sprejme se tudi hranilna knjižica prvovrstnega zavoda. Ponudbe na Alo-ma Company, anončni zavod Ljubljana pod 2>šumsko veleposestvo«. 5814 s staro dobro vpeljano gostiln^, lepimi gospodarskimi poslopji, n.'i-vami, travniki in gozdi tik želez* niške postaje ob Savi se proda. Plačilni pogoji skrajno ugodni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« rod 2-435«. 5822 Tovarniška poslopja z vodno močjo in velikim zemljiščem (stavbeni prostori) ob Bistrici tik Kamnika se pod ugodnimi plačilnimi pogoji prodajo. Ponudbo na ogl. odd. »Jutra« pod »655«. 5825 Kresal Pavel družba z o. z. pleskarstvo, slikarstvo in črkoslikarstvo Rožna dolina 4*-IV. pri Ljubljani Delo solidno. Cene nizke. Se priporoča. ? Urejuje Davorin JRavljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnika!. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc Jezeršek. Za InserauU del je odgovoren Alojz Novak. Vsi a Ljubljani.