GRADBENI VESTNIK april 2016 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE Gradbeni vestnik • letnik 65 • april 2016 GRADBENI VESTNIK april 2016 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE Gradbeni vestnik•GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV INTEHNIKOV SLOVENIJE in MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE UDK-UDC 05 : 625; ISSN 0017-2774 Ljubljana, april 2016, letnik 65, str. 81-100 Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov 1. Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. 2. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. 3. Članki (razen angleških povzetkov) in prispevki morajo biti napisani v slovenščini. 4. Besedilo mora biti zapisano z znaki velikosti 12 točk in z dvojnim presledkom med vrsti- cami. 5. Prispevki morajo vsebovati naslov, imena in priimke avtorjev z nazivi in naslovi ter be- sedilo. 6. Članki morajo obvezno vsebovati: naslov članka v slovenščini (velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); znanstveni naziv, imena in priimke avtorjev, strokovni naziv, navadni in elektronski naslov; oznako, ali je članek strokoven ali znanstven; naslov PO- VZETEK in povzetek v slovenščini; ključne besede v slovenščini; naslov SUMMARY in povzetek v angleščini; ključne besede (key words) v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno); ... naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam literature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so ti označeni še z A, B, C itn. 7. Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. Poglavja se oštevilčijo brez končnih pik. Denimo: 1 UVOD; 2 GRADNJA AVTOCESTNEGA ODSEKA; 2.1 Avtocestni odsek … 3 …; 3.1 … itd. 8. Slike (risbe in fotografije s primerno ločljivostjo) in preglednice morajo biti razporejene in omenjene po vrstnem redu v besedilu prispevka, oštevilčene in opremljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. 9. Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. 10. Kot decimalno ločilo je treba uporabljati vejico. 11. Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki oglatih oklepajev: [priimek prvega avtorja ali kratica ustanove, leto objave]. V istem letu objavljena dela istega avtorja ali ustanove morajo biti označena še z oznakami a, b, c itn. 12. V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela razvrščena po abecednem redu priimkov prvih avtorjev ali kraticah ustanov in opisana z naslednjimi podatki: priimek ali kratica ustanove, začetnica imena prvega avtorja ali naziv ustanove, priimki in začetnice imen drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. 13. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe; za druge vrste virov: kratek opis, npr. v zasebnem pogovoru. 14. Prispevke je treba poslati v elektronski obliki v formatu MS WORD glavnemu in odgovor- nemu uredniku na e-naslov: janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si. V sporočilu mora avtor napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno stro- kovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Uredništvo Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška cesta 3, 1000 Ljubljana, telefon 01 52 40 200; faks 01 52 40 199 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (MSG IZS), ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: mag. Andrej Kerin, predsednik Dušan Jukić prof. dr. Matjaž Mikoš IZS MSG: Gorazd Humar Mojca Ravnikar Turk dr. Branko Zadnik UL FGG: izr. prof. dr. Sebastjan Bratina UM FG: doc. dr. Milan Kuhta ZAG: doc. dr. Matija Gams Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez Duhovnik Lektor: Jan Grabnar Lektorica angleških povzetkov: Romana Hudin Tajnica: Eva Okorn Oblikovalska zasnova: Mateja Goršič Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 500 tiskanih izvodov 3000 naročnikov elektronske verzije Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na http://www.zveza-dgits.si. Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 23,16 EUR; za študente in upokojence 9,27 EUR; za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 171,36 EUR za en izvod revije; za naročnike iz tujine 80,00 EUR. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: SI56 0201 7001 5398 955 Gradbeni vestnik • letnik 65 • april 2016 81 Slika na naslovnici: Azilni dom na Woferlstrasse v Muenchenu (lesena montažna stavba slovenskega podjetja RIKO hiše), foto Peter Gobec Vsebina•Contents Koledar prireditev Eva Okorn Novi diplomanti Eva Okorn Članki•Papers stran 90 Alan Peroša, dipl. upr. org., spec. manag. doc. dr. Elizabeta Zirnstein, univ. dipl. prav. KRITIKA SPREMEMB ZAKONODAJE NA PODROČJU ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE CRITICAL REMARKS OF THE LEGISLATIVE CHANGES ON THE COLLECTION AND TREATMENT OF URBAN WASTE WATER Vabilo stran 100 16. POSVETOVANJE SLOCOLD stran 82 Mateja Uršič, univ. dipl. inž. grad. doc. dr. Mateja Dovjak, dipl. san. inž. doc. dr. Roman Kunič, univ. dipl. inž. grad. ANALIZA ZVOČNE ZAŠČITE STAVBNIH OVOJEV GLEDE NA RAZLIČNE NIVOJE ZUNANJEGA HRUPA ANALYSIS OF SOUND INSULATION OF EXTERNAL ENVELOPE CONSTRUCTIONS DEPENDENT ON DIFFERENT LEVELS OF EXTERNAL NOISE Obvestilo ZDGITS stran 99 VABILO NA SKUPŠČINO Gradbeni vestnik • letnik 65 • april 201682 Mateja Uršič, Mateja Dovjak, Roman Kunič•ANALIZA ZVOČNE ZAŠČITE STAVBNIH OVOJEV GLEDE NA RAZLIČNE NIVOJE ZUNANJEGA HRUPA ANALIZA ZVOČNE ZAŠČITE STAVBNIH OVOJEV GLEDE NA RAZLIČNE NIVOJE ZUNANJEGA HRUPA ANALYSIS OF SOUND INSULATION OF EXTERNAL ENVELOPE CONSTRUCTIONS DEPENDENT ON DIFFERENT LEVELS OF EXTERNAL NOISE Mateja Uršič, univ. dipl. inž. grad. mateja.ursic8@gmail.com Poreber 21, 1241 Kamnik doc. dr. Mateja Dovjak, dipl. san. inž. mateja.dovjak@fgg.uni-lj.si doc. dr. Roman Kunič, univ. dipl. inž. grad. roman.kunic@fgg.uni-lj.si Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za stavbe in konstrukcijske elemente, Jamova 2, Ljubljana Znanstveni članek UDK 658.2:628.517.2 Povzetek l Preverjanje zvočne zaščite stavbnih ovojev je v urbanih okoljih eden izmed pomembnejših ukrepov pri doseganju primernega bivalnega okolja. Spremem- ba in pomembna novost, ki jo je vnesel Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah, sta med drugim tudi to, da moramo za vsako še tako enostavno bivalno enoto, torej tudi za indi vidualno enodružinsko hišo, preveriti učinkovitost zvočne izolirnosti vsaj zunanjega ovoja (fasade) vključno z okenskimi in vratnimi odprtinami. V zadnjem času v skladu s trendi oblikovanja stavb množično uporabljamo lahke nosilne konstrukcije (predvsem montažne in lesene stene) in velike zastekljene površine. Obe izbiri pa, v nasprotju s težkimi masivnimi stenami z relativno majhnimi površinami okenskih odprtin, nudita manjšo sposobnost dušenja zvoka v zraku, ki prihaja iz zunanjega okolja. Prav zato smo lahko upravičeno zaskrbljeni zaradi nezadostne kakovosti in potencialno nezdravega notranjega okolja, kar še posebno velja za stavbe, umeščene v IV. območje varstva pred hrupom. Zaradi naštetega smo s pomočjo računalniškega programa URSA – Fragmat AKUSTIKA – izdelali študijo vpliva različnih sestav fasadnih ovojev in stopenj zasteklitve na zahtevano zvočno izolirnost v različnih območjih varstva pred hrupom. Ključne besede: zvočna izolirnost stavnega ovoja, zvočna izolirnost fasade, zaščita pred hrupom v stavbah, vpliv hrupa na zdravje, strateške karte hrupa Summary l Verification of sound insulation of building envelopes in urban environ- ments is one of the most important actions towards achieving appropriate living and wor- king environment. The Rules on Protection against Noise in Buildings introduced among others an important change and a novelty that for each, even the simplest dwelling unit, thus also for individual single-family house, the efficiency of sound insulation has to be verified, at least of the external envelope, i.e. façade, including window and door ope nings. According to the latest trends in building design, many buildings have recently been built of light load-bearing structures (predominantly prefabricated and timber walls) with large glass surfaces. Compared to heavy solid walls with relatively small surfaces of window openings, such construction does not provide the same muffling of ambient sound from outside environment. This causes legitimate concerns about inadequate qua lity and po- Gradbeni vestnik • letnik 65 • april 2016 83 ANALIZA ZVOČNE ZAŠČITE STAVBNIH OVOJEV GLEDE NA RAZLIČNE NIVOJE ZUNANJEGA HRUPA•Mateja Uršič, Mateja Dovjak, Roman Kunič 1•UVOD Po Pravilniku o zaščiti pred hrupom v stavbah [MOP, 2012a] je hrup vsak zvok, ki vzbuja nemir, moti človeka pri delu, drugih dejavno- stih in počitku ter lahko škoduje njegovemu zdravju in počutju. Hrup je eden večjih problemov sodobne civi- lizacije. Po statističnih podatkih EU [WHO, 2011] je preko 40 % vseh prebivalcev Evrope izpostavljenih ravni hrupa čez dan nad 65 dB(A) in ponoči nad 50 dB(A). Na delovnem mestu je več kot 20 % delovne po- pulacije izpostavljene čezmerni ravni hrupa, od tega 50 % nad 80 dB(A) [Bilban, 2005]. Hrup predstavlja pomemben javnozdravst- veni problem [WHO, 2011], katerega vzroki so posredno in neposredno povezani tudi z načrtovanjem grajenega okolja. Kljub zakonskim zahtevam se trend današnje gradnje in prenove nagiba k čim manjši po- rabi energije, področje zaščite pred hrupom pa ni pogosto obravnavano ali je celo spre- gledano. Stavba in njen ovoj se pogosto ne načrtujeta v skladu s principi bioklimatskega načrtovanja [Krainer, 1993], torej v odvis- nosti od lokacije in tudi od zunanjih ravni hrupa. Zvočna zaščita stavb pred zunanjim hrupom je odvisna od zvočne izolirnosti posameznih ločilnih elementov in deleža, ki ga površine teh elementov predstavljajo v skupni površini zunanje ločilne konstrukcije [MOP, 2012b]. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi transpa- rentni deli ovoja. Z večjim deležem zasteklitve je zvočna zaščita čez celoten ovoj zmanjšana ([MOP, 2012b], [Mehta, 1999]), kar poslabša zvočno izolirnost stavb in znižuje kvaliteto bivanja, zato je kakovost vgrajevanja transpa- rentnih delov izrednega pomena. Toplotnoizo- lacijski materiali skupaj z opeko ali drugo nosil- no konstrukcijo lahko celo zmanjšajo zvočno izolirnost stene, saj fasadni sistem deluje kot dodatna membrana z lastnim resonančnim območjem, ki pogosto poveča prenos zvoka. tentially unhealthy internal environment, which is especially true for buildings located in zone IV of noise protection areas. For all the above reasons, we decided to use the software URSA – Fragmat AKUSTIKA to study the influence of various façade envelope compositions and glazing levels on the required sound insulation in different noise protection areas. Key words: sound insulation of building envelope, sound insulation of façade, protection against noise in buildings, influence of noise on health, strategic noise maps Programsko orodje uporablja za izračun enačbe po tehnični smernici [MOP, 2012b] in veljavnih standardih SIST EN 12354-3:2001: Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti sestavnih delov ([SIST, 2001a], [SIST, 2001b], [SIST, 2001c]), ki so opisane tudi v teoretičnem ozadju [URSA, 2013a]. Primerjave smo naredili s fasadnimi ovoji, izbranimi v bazi elementov, ki se nahajajo v programu in v knjigi Architectural acoustics [Long, 2006]. Velikost varovanega prostora smo določili glede na splošno upo rabljane dimenzije prostorov pri gradnjah stanovanjskih stavb v Sloveniji. Dimenzije varovanega notranjega prostora predstavljajo aktivni prostor (npr. dnevno sobo), velikosti 24 m2. Pri različnih variantah smo spreminjali delež zasteklitve. Zaradi lažje primerjave vpliva transparentnega dela fasadnega ovoja prva varianta (V0) ne vse- buje oken. Druga varianta (V1) predstavlja z vidika svetlobnega udobja prostor s pre- majhno dovoljeno dimenzijo oken (1 m2) 2•PREDPOSTAVKE, METODE RAZISKOVANJA IN PROGRAMSKO ORODJE glede na velikost varovanega prostora, kot navaja 29. člen Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih [Uradni list RS, št. 89/1999], in je namenjena zgolj za primerjavo zvočne izolirnosti, kjer večinski delež stavbnega ovoja sestavlja netransparentni del stavb- nega ovoja. Varianta 2 (V2) predstavlja glede na zakonske zahteve [MDDSZ, 1999] prostor s primerno minimalno dimenzijo transparent nega dela ovoja. Tako površina okna znaša 4 m2 in predstavlja 25 % fasad- nega ovoja. Zadnja varianta (V3) opisuje prostor s stavbnim ovojem, kjer površina transparentnega dela ovoja predstavlja prevladujočo izbiro pri gradnjah novih stano- vanjskih enot v se da njem času. Površina okna v tem primeru je 8 m2, kar znaša 50 % celotnega fa sadnega ovoja, in to je glede na zakonske za hteve nadstandardno povečana zastekljena površina. Variante smo primerjali med seboj glede na vrsto stavbnega ovoja in glede na ustreznost po zakonskih za- htevah v odvisnosti od območja varstva pred hrupom. Pri tem vrste zasteklitve nismo spreminjali. Velikost transparentnih odprtin [m2] Delež transparentnega dela fasadnega ovoja [%] Varianta 0 0 0 Varianta 1 1 6 Varianta 2 4 25 Varianta 3 8 50 Preglednica 1•Predstavitev variant Gradbeni vestnik • letnik 65 • april 201684 Mateja Uršič, Mateja Dovjak, Roman Kunič•ANALIZA ZVOČNE ZAŠČITE STAVBNIH OVOJEV GLEDE NA RAZLIČNE NIVOJE ZUNANJEGA HRUPA Vrste zvoka v odvisnosti od frekvence zvočnega valovanja delimo na infrazvok (frek- vence pod 16 Hz), slušni zvok (frekvence med 16 in 20.000 Hz) in ultrazvok (frekvence nad 20.000 Hz). Infrazvoka ne slišimo, vendar povzroča vsiljeno nihanje notranjih organov in s tem vpliva na naše počutje in zdravje [Bilban, 1999]. Decibel (dB) predstavlja logaritmično raz- merje dveh količin, npr. dejanska sprememba zračnega tlaka glede na spremembo zračnega tlaka pri pragu slušnosti, medtem ko dB(A) dodatno upošteva še različno občutljivost človeškega ušesa v odvisnosti od frekvence zvočnega valovanja. Na ta način dobimo bolj primerljive vrednosti hrupa za zvočno izolir- nost ob različnih frekvencah [Fletcher, 1933]. 3.1 Človeško zaznavanje zvoka in 3.1 vrednotenje hrupa Sposobnost, da slišimo in pridobimo infor- macijo iz okolice, nam omogoča slušni organ uho, ki pretvarja mehansko valovanje v zraku v električne signale, ki jih živčevje nato prenaša v možgane. Na telesne spremembe, ki nastanejo zaradi čezmernega hrupa, vpliva več dejavnikov, kot so jakost, frekvenca in časovna sprememba zvoka, razpoloženje itd. Psihološki vplivi se pojavijo že pri glasnejšem neprijetnem govoru, višje glasnosti pa vplivajo predvsem na slušni organ, kot prikazuje pre- glednica 3. Poleg poškodbe sluha se vpliv čezmernega hrupa pri 75 dB pozna tudi pri krvnem obtoku po telesu, v očesni zenici, povišanem krvnem sladkorju in neugodnem počutju (nemir, utru- Slika 1•Grafični prikaz obravnavanih različic 3•SLUH, ZVOK IN HRUP Nivo zvočne intenzitete [dB(A)] Opis hrupa okolja 130 Meja bolečine 120 Letalo ob vzletu 100 Pnevmatsko kladivo 90 Glasen radio 75 Avtomobili 60 Pogovor 50 Mirna urbana soseska podnevi 40 Študijski prostori 10 Dihanje 0 Meja slišnosti Preglednica 2•Nekateri tipični zvoki v našem okolju in njihove približne zvočne intenzivnosti LI [dB(A)] Preglednica 2•([Mehta, 1999], [Bilban, 1999]) Nivo glasnost hrupa [dB(A)] Posledice izpostavljenosti 150 Izguba sluha – trajne poškodbe 120–130 Prag bolečine 100 Začasna izguba sluha ob krajši izpostavljenosti 90 Izguba sluha ob večletni izpostavljenosti 65 Psihološki vplivi Preglednica 3•Posledice izpostavljenosti različnim glasnostim hrupa Lp [dB] [ Mehta, 1999] Gradbeni vestnik • letnik 65 • april 2016 85 ANALIZA ZVOČNE ZAŠČITE STAVBNIH OVOJEV GLEDE NA RAZLIČNE NIVOJE ZUNANJEGA HRUPA•Mateja Uršič, Mateja Dovjak, Roman Kunič jenost, slabo počutje). Tako pri dolgotrajnih obremenitvah med 80 in 100 dB po daljšem času nastopijo tudi motnje v krvnem obtoku, povišan krvni tlak, travme, glavoboli, prebavne in hormonske motnje [Bilban, 1999]. Na možnost poškodb sluha vpliva tudi čas izpostavljenosti neprestanemu hrupu. Pojavi se začasni in trajni premik praga slišnosti, odvisno od intenzitete, frekvence in trajanja. Če je intenziteta manjša od 65 dB, premik praga slišnosti običajno ne nastopi. Kakšen nivo hrupa je moteč pri posameznem delu, je odvisno predvsem od vrste dela posameznika. Pri miselnih delih, ki potrebujejo visoko stopnjo koncentracije, je moteč hrup že pri 40 dB. Hrup, ki smo mu izpostavljeni v nočnem času, prav tako vpliva na delovanje našega telesa. Čeprav se lahko prilagodimo in celo spimo, vpliva hrupa na naše telo ne moremo izključiti, saj nastopi povišan utrip srca in zvišanje krvnega tlaka. Naše telo je zunanjemu hrupu bolj izpostavljeno predvsem ob cestah in železnicah. 3.2 Hrup v zunanjem okolju Z izrazom komunalni ali okoljski hrup opisu- jemo vse vire hrupa na prostem. Karakteristika in jakost komunalnega hrupa se spreminjata s krajem in časom, zato moramo pri opisu tega hrupa upoštevati njegovo časovno in krajevno porazdelitev. Vire komunalnega hrupa sestavljajo prometni hrup (cestni, železniški, letalski, vodni), in- dustrijski obrati, vojaška, policijska in športna strelišča, različna gradbena dela na prostem, kosilnice, žage, klimatske naprave, koncerti na prostem, hrup zaradi vetra, grmenja, dežja, toče itd. [Čudina, 2014]. Vpliv letalskega pro- meta v Sloveniji trenutno še ni problematičen oziroma je omejen na območje letališč, medtem ko v Evropi več kot 14 % ljudi trpi zaradi hrupa letal [Bilban, 2005]. Glasnost hrupa je odvisna od oddaljenosti in frekvence zvočnega valovanja. Del zvočne energije se pri širjenju v zraku zaradi trenja med delci zraka pretvori v toploto. Dušenje je pri frekvencah nad 2000 Hz večje, medtem ko se frekvence pod 100 Hz prenašajo po zraku skoraj brez izgub. Celotna zvočna energija, ki jo oddajajo mo- torna vozila, presega 20-kratno vrednost vseh drugih primarnih transportnih sredstev (letala, ladje, železnice itd.). Zaradi cestnega hrupa zunaj delovnega časa je stresno obremenjenih več kot 60 % ljudi. V Ljubljani so najbolj obre- menjena območja ob vpadnicah in središče, kjer živi več kot 50.000 prebivalcev, ki so obre- menjeni z dnevno ekvivalentno ravnijo hrupa nad 65 dB(A) (slika 2). Pri tem dnevni pretok presega 20.000 vozil [Špes, 2002]. Področje zvočne zaščite stavb obravnavajo mednarodni in nacionalni pravni akti, ki so obvezni za uporabo, standardi, priporočila in smernice, ki opredeljujejo zunanji hrup, zvočno zaščito stavb in hrup na delovnem mestu. V pravilniku o zaščiti pred hrupom v stavbah [MOP, 2012a] je po novem določeno, da je za vsako enodružinsko ali tudi najbolj enostavno bivalno enoto obvezen elaborat zaščite pred zunanjim hrupom (npr. pred hrupom zaradi prometa, hrupom iz industrij- skih objektov), kjer se v najbolj enostavnem primeru (tj. individualna stanovanjska enota) računsko preverja zvočna izolirnost fasad- nega ovoja. 4.1 Tehnična smernica Tehnična smernica [MOP, 2012b] – kot se- stavni del Pravilnika o zaščiti pred hrupom v stavbah [MOP, 2012a] – je obvezna za upo- rabo na podlagi Zakona o graditvi objektov [RS, 2004]. Predpisuje ukrepe ali rešitve za izpolnjevanje v pravilniku predpisanih zahtev o zaščiti pred hrupom v stavbah. 4.2 Strateške karte hrupa Strateška karta hrupa je standardiziran grafični prikaz stanja obremenjenosti okolja s hrupom na določenem območju. Različne barve na karti predstavljajo različne ravni hrupa na specifičnem območju [ARSO, 2008]. V Opera- 4•ZAKONODAJA tivnem programu varstva pred hrupom, ki ga povzroča promet po pomembnih železniških progah in pomembnih cestah, so za ob dobje od 2012 do 2017 prikazane ocene števila prebivalcev, ki so obremenjeni z mejnimi vrednostmi kazalnikov hrupa Ldvn ≥ 65 dB(A). Zaradi prometa po avtocestah je obremenje- nih približno 8200 prebivalcev, medtem ko je zaradi prometa po drugih pomembnih cestah obremenjenih približno 20.800 prebivalcev. Po navedbah Ministrstva za okolje in prostor [MOP, 2011] so ukrepi za znižanje ravni hrupa z vidika prometne infrastrukture predvsem gradnja protihrupnih ograj, menjava oken in drugega stavbnega pohištva ter ustreznejša obrabna plast vozišč. Drugi navedeni ukrepi so občasno ali celodnevno zmanjšanje hitrosti vožnje ali občasne preusmeritve [MOP, 2011]. Iz tega lahko sklepamo, da so zaradi velike količine vozil in bližine stanovanjske infrastruk- Slika 2•Prevladujoča obremenjenost s hrupom (Lden) [dB] v Ljubljani [Špes, 2002] Gradbeni vestnik • letnik 65 • april 201686 Mateja Uršič, Mateja Dovjak, Roman Kunič•ANALIZA ZVOČNE ZAŠČITE STAVBNIH OVOJEV GLEDE NA RAZLIČNE NIVOJE ZUNANJEGA HRUPA ture glavni problem regionalne in hitre ceste, avtoceste pa manj. Hrup na posameznem območju varstva pred hrupom kot posledica obratovanja pomemb- nih cest se je ocenjeval na osnovi model- nih izračunov in na podlagi začasnih metod ocenjevanja kazalnikov hrupa [Špes, 2002]. Slika 2 prikazuje nivoje hrupa zaradi cestnega prometa v Ljubljani leta 2002. 4.3 Vrednotenje hrupa v okolju Hrup v naravnem in bivalnem okolju merimo zato, da ugotovimo obremenjenost območja s hrupom, dejansko stanje hrupa okolja glede na dovoljene mejne vrednosti in izpostav- ljenost posameznikov. V Sloveniji so zakonsko opredeljene štiri stopnje varstva pred hrupom v zunanjem okolju. Opredeljujeta jih Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju [MOP, 2004] in Uredba o mejnih vrednostih kazal- nikov hrupa v okolju [MOP, 2005]. Štiri stopnje varstva pred hrupom določajo največjo dovoljeno ekvivalentno zvočno raven hrupa v različnih obdobjih dneva, razdeljene na različna območja varstva pred hrupom (v skladu z mejnimi vrednostmi kazalnikov hrupa v okolju v 4. členu uredbe [MOP, 2005], tudi v preglednici 4): – I. območje varstva pred hrupom velja za območje, ki potrebuje povečano varstvo pred hrupom (naravno območje, neposred- na okolica bolnišnic, zdravilišč, naravnih parkov itd.), – II. območje velja za območje, kjer ni do- pusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa (zgradbe z varo- vanimi prostori, zgolj stanovanjsko območje itd.), – III. območje velja za območje, kjer je do- pusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa (trgovsko- poslovno-stanovanjsko območje), – IV. območje pa velja za območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa (območje brez stanovanj, namenjeno industriji). Mejne vrednosti ekvivalentne zvočne ravni hrupa Lnoč in Ldvn [dB(A)] v posameznem ob- dobju dneva za posamezna območja varstva pred hrupom so predstavljene v preglednici 4 ter se medsebojno razlikujejo v odvisnosti od namena in obdobja dneva. Pri tem se časovno obdobje »dvn« nanaša na cel dan, dan na čas med 6. in 18. uro, večer na čas med 18. in 22. uro in noč na čas med 22. in 6. uro. 4.4 Zvočna zaščita v stavbah Hrup v zgradbah se deli na hrup, ki prihaja iz okolice, in hrup, ki nastaja v stavbi. Delimo ga Območje varstva pred hrupom Lnoč [db(A)] Ldvn [db(A)] IV. območje 65 75 III. območje 50 60 II. območje 45 55 I. območje 40 50 Preglednica 4•Mejne vrednosti kazalnikov hrupa Lnoč in Ldvn v dB(A) za posamezna območja varstva Preglednica 4•pred hrupom [MOP, 2005] Namembnost prostora Mejne vrednosti ekvivalentnih ravni hrupa Leq,A dB(A) dan večer noč Prostori v stanovanju 35 33 30 Sobe v hotelih in domovih za starejše 35 33 30 Bolniške sobe 30 30 30 Ambulante, ordinacije 35 35 35 Učilnice, predavalnice 35 35 35 na zunanji hrup (npr. hrup prometa, industrij- skih obratov), hrup iz drugih prostorov, ki se prenaša po zraku (angl. airborne sound), hrup obratovalne opreme, odmevni hrup in udarni hrup, ki se širi po konstrukciji [MOP, 2012a]. Mejne vrednosti opredeljuje Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah [MOP, 2012a] in so določene v Tehnični smernici [MOP, 2012b]. Zvočna izolacija zunanjih in notranjih ločilnih elementov mora biti dovolj velika, da hrup v varovanih in poslovnih stavbah v posameznih obdobjih dneva ne presega mejnih ekviva- lentnih ravni hrupa Leq,A. Pri tem morajo biti izključeni vsi viri hrupa v notranjosti stavbe. Preglednica 5 prikazuje mejne ekvivalentne vrednosti ravni hrupa Leq,A za posamezno obdobje dneva. Preglednica 5•Mejne ekvivalentne vrednosti ravni hrupa Leq,A [dB(A)] za posamezno obdobje dneva Preglednica 4•[MOP, 2012b] Zvočno izolirnost sten R (angl. transmission loss) definiramo kot razliko med vpadno ravnjo zvočne intenzivnosti in skozi steno prepuščeno ravnjo zvočne intenzivnosti. Zvočna izolirnost je odvisna tudi od frek- vence zvočnega valovanja, ki prehaja skozi oviro (steno, medetažno konstrukcijo …). 5•ZVOČNA IZOLIRNOST STEN Delimo jih na štiri območja, ki se pojavijo pri različnih frekvencah, in sicer upogibna togost zvočne pregrade, resonanca sistema, masa pregrade in vpliv koincidenčnega efekta. Pri višjih frekvencah na zvočno izolirnost vpli- va predvsem masa konstrukcije. Podajamo jo v kg/m2. Zvočna izolirnost R se poveča z večanjem površinske mase snovi, kar velja za območje od resonančne frekvence fr do koincidenčne frekvence fc. Večslojne gradbene konstrukcije nihajo kot nihajni sistemi in jih je treba preiz- kušati skupaj [Čudina, 2014]. Netrans- parentne dele ovoja delimo na masivne in lahke. Fasadne stene ali zidove iz lažjih materialov sestavljajo npr. fasadne stene, grajene iz modularnih blokov iz votličastega betona ali opečnih modularnih blokov Gradbeni vestnik • letnik 65 • april 2016 87 ANALIZA ZVOČNE ZAŠČITE STAVBNIH OVOJEV GLEDE NA RAZLIČNE NIVOJE ZUNANJEGA HRUPA•Mateja Uršič, Mateja Dovjak, Roman Kunič manjše debeline, montažne stene iz lažjih slojev (npr. stene obložene z mavčnokartonskimi ploščami, lesenimi ploščami itd.) na lesenem ali kovinskem nosilnem okvirju in s polnilom iz mineralne volne [MOP, 2012b]. 5.1 Izračun zvočne izolirnosti zunanjih 5.1 stavbnih ovojev Skupna zvočna izolirnost zunanje ločilne konstrukcije je skupek zvočne izolirnosti posameznih elementov, kot so zunanja stena, okna, vrata, dodatni elementi (npr. roletne omarice, prezračevalniki) in streha [MOP, 2012b]. V SIST EN 12354-3:2001 je podana stan- dardna razlika zvočnih ravni fasade D2m,nT, ki je odvisna od zvočne izolirnosti fasadnega ovoja, oblike fasadnega ovoja in dimenzije prostora. V primeru, da je dodan indeks tr, opredeljuje merjenje s hrupom prometa. D2m,nT = L1,2m-L2+10log (T/T0) [dB] (1) L1,2m … povprečni nivo zvočnega tlaka 2 m pred fasadnim ovojem [dB] L2 … povprečni nivo zvočnega tlaka v spre- jemnem prostoru [dB] T … odmevni čas v sprejemnem prostoru [s] T0 … referenčni odmevni čas [s] (za stano- vanja se predpostavi 0,5 s) Možnost prehoda zvoka skozi pripire med okvirjem in oknom, med okenskim okvirjem in gradbeno konstrukcijo mora biti zmanjšana na najmanjšo možno mero. Za dovolj veliko zvočno izolirnost je zelo pomembna kakovost tesnil pri elementih, ki se odpirajo. Ustreznost rezultatov je odvisna od območja varstva pred hrupom, v katerem je objekt, in od zvočne izolirnosti fasadnega ovoja. V uredbi o mejnih vrednostih kazalnikov hrupa v okolju [MOP, 2005] so določene mejne vrednosti kazalnikov hrupa Ldvn (preglednica 4). V tehnični smernici TSG-1-005:2012 pa so določene mejne ekvivalentne vrednosti ravni hrupa v varovanem prostoru Leq,A, ki znašajo čez dan 35 dB (v preglednici 5). S pomočjo Ldvn in Leq,A dobimo preglednico, ki prika- zuje minimalno standardno razliko zvočnih ravni fasadnega ovoja D2m,nT za posamezno območje varstva pred hrupom, ki še ustreza zakonskim zahtevam (preglednica 6). Razlike med I., II. in III. območjem so le 5 dB, medtem ko je v IV. območju določena 15 dB višja standardna razlika zvočnih ravni fasade (preglednica 6). Kot prikazuje preglednica 7, vsi stavbni ovoji v vseh variantah ustrezajo zakonskim za- htevam za območja I., II. in III., saj minimalna standardna razlika zvočnih ravni varstva pred hrupom D2m,nT povsod presega 25 dB (preglednica 6). V varianti V0, kjer ni ne- transparentnih delov, so zakonske zahteve, razen pri 5 stavbnem ovoju, za vsa štiri območja dosežene. V V1 z velikostjo okna 1 m2, ki ima zvočno izolirnost 31 dB, pa so za IV. območje dosežene le pri masivnih fasadnih ovojih (št. 1, 2, 3, 4) in zadnjem lahkem fasadnem ovoju (št. 7). Ker je ve- likost okna za obravnavano sobo primerna [Uradni list RS, št. 89/1999] le v varianti V3 in V4, lahko povzamemo, da noben stavbni ovoj ne omogoča zvočne zaščite za IV. območje varstva pred hrupom. Čeprav je to območje opredeljeno kot območje brez 6•REZULTATI Območje varstva pred hrupom: D2m,nT [dB] I. območje 15 II. območje 20 III. območje 25 IV. območje 40 Slika 6•Minimalna standardna razlika zvočnih nivojev D2m,nT [dB] za posamezno območje varstva Slika 6•pred hrupom Vrsta netransparentnega fasadnega ovoja V0 V1 V2 V3 D2m,nT [dB] Masivni stavbni ovoji 1 Votličeva opeka + stiropor (NEOSUPER-F) 49 40 34 31 2 Beton + fasadna izolacijska plošča iz steklene volne (URSA FDP 2/Vf) + lesena obloga 61 40 34 31 3 Opečni blok + fasadna izolacijska plošča iz steklene volne (URSA FDP 2/Vf) + lesena obloga 59 40 34 31 4 Polna opeka + stiropor (Neosuper-F) 54 40 34 31 Lahki stavbni ovoji 5 Mavčnokartonska plošča + leseni nosilec in steklena volna + izolacijska plošča + lesena obloga 32 32 31 30 6 Mavčnokartonska plošča + leseni nosilec in steklena volna + omet 40 37 33 31 7 Mavčnokartonska plošča + leseni nosilec in steklena volna + izolacijska plošča + zrak + opeka 51 40 34 31 * rdeča barva ne izpolnjuje zakonskih zahtev za IV. območje varstva pred hrupom, zelena barva izpolnjuje * zakonske zahteve za IV. območje varstva pred hrupom [MOP, 2012b] Preglednica 7•Standardne razlike zvočnih nivojev zunanjega ovoja D2m,nT [dB] za različne zunanje Preglednica 7•ovoje in variante stanovanj, kjer mejne vrednosti kazal nikov hrupa za posamezna območja varstva pred hrupom dosegajo Ldvn = 75 dB, so ob večjih cestah v Ljubljani te vrednosti kljub temu dosežene, kar potrjujejo tudi strateške karte hrupa (slika 2). Gradbeni vestnik • letnik 65 • april 201688 Mateja Uršič, Mateja Dovjak, Roman Kunič•ANALIZA ZVOČNE ZAŠČITE STAVBNIH OVOJEV GLEDE NA RAZLIČNE NIVOJE ZUNANJEGA HRUPA Mehta in sodelavci [Mehta, 1999] so z matematično formulacijo prikazali vpliv odpr- tin na zvočno izolirnost celotnega fasadnega ovoja. Kljub 90 % površini netransparentnega dela je zvočna izolirnost celotnega fasadnega ovoja bližje zvočni izolirnosti oken. Izkaže se, da je zvočna izolirnost celotnega ovoja slaba, če stavbni ovoj vsebuje zvočno šibek element, ne glede na to, kako dobro zvočno izoliran je netransparentni del stavbnega ovoja. Dobro zvočno izolirnost celotnega fasadnega ovoja lahko torej dosežemo samo v primeru, če je vsak del fasadnega ovoja dobro zvočno izoliran. Za boljše razumevanje je na sliki 4 predstavljen primer zidu z 10 % površino odprtin. Slika 3•Standardne razlike zvočnih ravni fasade D2m,nT [dB] vseh fasadnih ovojev pri variantah V0, Slika 3•V1, V2 in V3, primerjane z minimalnimi standardnimi razlikami za posamezna območja Slika 3•varstva pred hrupom 7•DISKUSIJA Slika 4•Skupna zvočna izolirnost Rskupna [dB] zidu z različnimi vrednostmi zvočne izolirnosti Rzid [dB] Slika 4•stene in enakimi zvočnimi izolirnostmi Rokna [dB] odprtin, prirejeno po [Mehta, 1999] Zvočna zaščita v stavbah mora biti zagotov- ljena z zadostno zvočno izolirnostjo zunanjih in notranjih ločilnih elementov [MOP, 2012]. Odvisna je predvsem od mase konstrukcije, materiala in oblike [Čudina, 2014]. Pri zvočni 8•ZAKLJUČEK zaščiti stavbnih ovojev so problematični pred- vsem elementi z nižjo zvočno izolirnostjo, kot so okna, roletne omarice in prezračevalniki, ki močno znižujejo izolirnost celotnega stavb- nega ovoja [MOP, 2012b]. Rezultati analize povedo, da je zaradi bistveno slabše zvočne izolirnosti zastek- ljenih površin, znatno bolj pomembna stop- nja zastekljenosti kakor pa izbira zunanje stene ovoja (masivna proti lahki steni), saj imajo zastekljene površine v primerjavi s še tako lahko in s tem posledično zvočno manj izolirno zunanjo steno znatno manjše dušenje zunanjega hrupa. Gradbeni vestnik • letnik 65 • april 2016 89 ANALIZA ZVOČNE ZAŠČITE STAVBNIH OVOJEV GLEDE NA RAZLIČNE NIVOJE ZUNANJEGA HRUPA•Mateja Uršič, Mateja Dovjak, Roman Kunič V I., II. in III. območju varstva pred hrupom praviloma nimamo težav s premajhno zvočno izolirnostjo konstrukcijskega ovoja, četudi iz- biramo lahke konstrukcije in velike zastekljene površine. V primeru IV. območja varstva pred hrupom, kjer presegajo nivoji hrupa Ldvn = 75 dB (slika 2) in so teoretično opredeljena kot območja brez stanovanj, v praksi pa vidimo na teh območjih veliko bivalnih enot, tudi obstoječih, pa v skladu z našimi izračuni ne moremo za- dovoljiti zahtevi po dovolj velikem dušenju zu- nanjega hrupa z lahko obodno steno in hkrati izpolniti pogojev po dovolj veliki zasteklitvi, ki jih po drugi strani zahteva 29. člen Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih [MDDSZ, 1999]. Lahko pa v tem območju gradimo trgovske, poslovne in druge nebivalne objekte. S trendi lahke gradnje in velikimi površinami zasteklitev bi morali biti pozorni tudi na relativno slabšo zvočno izolirnost večine uporabljenih oken in drugega stavbnega pohištva, ki močno poslabša izolirnost ce- lotnega ovoja. Na tržišču obstajajo zvočno zaščitna okna, ki dosegajo zvočne izolirnosti do 45 dB, vendar je njihova cena višja. Na zvočno izolirnost oken namreč vpliva dimen- zija stekla in razdalja med zasteklitvami. Da hrup ni zgolj nekaj, na kar se navadimo in prilagodimo, so pokazale tudi številne raziskave, ki so preučevale vpliv hrupa na telo in zdravje. ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/hrup/karte/, pridobljeno 9. 7. 2015, 2008. Bilban, M., Hrup kot spremljevalec sodobnega življenja, Evropska kampanja Prenehajte s tem hrupom, http://www.osha.mddsz.gov.si/resources/ files/pdf/kampanje/drBilban_Spremljevalec_sodobnega_zivljenja.pdf, pridobljeno 12. 7. 2015, 2005. Bilban, M., Medicina dela, Ljubljana, ZVD Zavod za varstvo pri delu, 1999. Čudina, M., Tehnična akustika, Merjenje, vrednotenje in zmanjševanje hrupa in vibracij, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, 2014. Everest, F. A., Pohlmann, K. C., Master Handbook of Acoustics, McGrawHill, 6th edition, 2015. Fletcher, H., Munson, W.A., Loudness, its definition, measurement and calculation, Journal of the Acoustic Society of America 5, 82–108, 1933. Krainer, A., Vernacular buildings in Slovenia : Genesis of bioclimatic growth of vernacular buildings in Slovenia, European Commission TEMPUS Programme, 1993. Long, M., Architectural acoustics. Burlington, Elsevier Academic Press, 2006. MDDSZ, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Uradni list RS št. 89/1999. Mehta, M.. Johnson J., Rocafort, J., Architectural Acustics, Principles and Design, New Jersey, 1999. Miskinis, K., Dikavicius, V., Bliudzius, R., Banionis, K., Comparison of sound insulation of windows with double glass units, Applied Acoustics 92, 42–46, 2015. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor MOP, Operativni program varstva pred hrupom, ki ga povzroča promet po pomembnih železniških progah in pomembnih cestah prve faze zunaj območja MOL, Ljubljana, 2011. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah. Uradni list RS št. 14/1999, s sprem. Uradni list RS, št. 10/2012a. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, Tehnična smernica TSG-1-005:2012, Zaščita pred hrupom v stavbah, 2012b. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Uradni list RS št. 105/2005. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju. Uradni list RS št. 121/2004. RS, Republika Slovenija, Zakon o graditvi objektov – ZGO-1. 2002, Uradni list RS št. 102, 2004. SIST EN 12354-1:2001, Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti sestavnih delov – 1. del: Izolirnost pred zvokom v zraku med prostori, 2001a. SIST EN 12354-2:2001, Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti sestavnih delov – 2. del: Izolirnost pred udarnim zvokom med prostori, 2001b. SIST EN 12354-3:2001, Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti sestavnih delov – 3. del: Izolirnost pred zvokom v zraku iz zunanjosti, 2001c. Špes, M., Cigale, D., Gspan, P., Jug, A., Lampič, B., Regionalizacija Ljubljane z vidika hrupne obremenjenosti, Karta hrupa na osnovi obstoječih in nekaterih dodatnih meritev, Poročilo, http://www.ljubljana.si/si/mol/mestna-uprava/oddelki/varstvo-okolja/projekti/9180/detail.html, pri- dobljeno 9. 7. 2015, 2002. Špes, M., Cigale, D., Lampič, B., Izstopajoči okoljski problemi v Ljubljani, v: Pak, M. (ur.), Geografija Ljubljane: str. 53-83, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Ljubljana, 2002. URSA Fragmat, Akustika 2.1.08, Programska oprema, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Beogradu, 2013a. URSA Fragmat, Akustika 2.1. Priročnik za akustiko, Navodila za uporabo programa, 2013b. WHO, Burden of disease from environmental noise, Copenhagen, Denmark, http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0008/136466/ e94888.pdf, pridobljeno 10. 7. 2015, 2011. 9•LITERATURA Gradbeni vestnik • letnik 65 • april 201690 Alan Peroša, Elizabeta Zirnstein•KRITIKA SPREMEMB ZAKONODAJE NA PODROČJU ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE KRITIKA SPREMEMB ZAKONODAJE NA PODROČJU ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE CRITICAL REMARKS OF THE LEGISLATIVE CHANGES ON THE COLLECTION AND TREATMENT OF URBAN WASTE WATER Alan Peroša, dipl. upr. org., spec. manag. alan.perosa@komunalakoper.si Komunala Koper, d. o. o., Ulica 15. maja 4, 6000 Koper doc.dr. Elizabeta Zirnstein, univ. dipl. prav. elizabeta.zirnstein@fm-kp.si Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Titov trg 4, 6000 Koper Znanstveni članek UDK 628.39:328.34(497.4) Povzetek l V prispevku analiziramo spremembe zakonodaje na področju odva- janja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki so začele veljati 31. decembra 2015. Pri tem se osredotočamo predvsem na tiste novosti, ki so pomembne za gradbeno stroko. Te se nanašajo na obveznosti občin za zagotovitev ustrezne komunalne opremljenosti aglomeracij; na podaljšane roke (ki obvezujejo občine in posameznike) za ureditev odva- janja in čiščenja komunalne odpadne vode ter na možnost čiščenja te vode v pretočnih ali nepretočnih greznicah. V prispevku izpostavljamo, da je zakonodaja na obravnavanem področju nepregledna in kompleksna. Menimo, da so novi roki za izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja nerealni in bi morali biti prestavljeni na skrajne datume, ki jih še dovoljuje evropska zakonodaja (leto 2027). Za zagotovitev opremljenosti aglomeracij z javnim kanalizacijskim omrežjem bi bilo treba zagotoviti ustrezna finančna sredstva, v zvezi s tem predlagamo ustrezno spemembo zakonodaje. Kritiziramo tudi določbo, ki nekaterim lastnikom stavb dovoljuje, da z ustrezno ureditvijo odvajanja in čiščenja komu- nalne odpadne vode odlašajo vse do prve rekonstrukcije svoje stavbe. Ključne besede: odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, komunalne čistilne naprave, površinske vode, onesnaževanje, varstvo okolja, varstvo voda. Summary l The paper analyzes the regulative changes regarding the collection and treatment of urban waste water, which entered into force on 31 December 2015. The main focus is on those novelties that are important for the building profession. These relate to the obligations of municipalities to ensure public sewerage network for urban agglomerations; on the extended deadlines (which oblige municipalities and individu- als) to regulate the collection and treatment of urban wastewater and the possibility of purification of water in cesspools. It is argued that the legislation in this field is opaque and complex. We believe that the new deadlines for the construction of the public sewerage network are unrealistic and should be changed. Adequate financial resources should be provided in order to ensure agglomerations with public sewerage network. This could be achieved through appropriate change of legislation. Finally, we disagree with provisions, which allow certain building owners to postpone appropriate arrangements until the date of the first reconstruction of their buildings. Key words: treatment of urban waste water, treatment plants, surface water, pollution, environment protection, water protection. Gradbeni vestnik • letnik 65 • april 2016 91 KRITIKA SPREMEMB ZAKONODAJE NA PODROČJU ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE•Alan Peroša, Elizabeta Zirnstein 1•UVOD V enaindvajsetem stoletju je treba k urbanemu razvoju na mednarodni in nacionalni ravni pristopiti z novo etiko načrtovanja, gradnje in upravljanja naselij, ki temelji na konceptu trajnostnega razvoja [Yigiter, 2011]. Zaradi odpravljanja posledic lastnega bivanja je gradnjo in upravljanje mest in naselij treba videti tudi skozi prizmo varstva vodnih virov. Ker sta oskrba z vodo in odvajanje ter čiščenje odpadne vode v bistvu enoten sistem, bi se po okoljevarstvenih načelih smeli vodovodi načrtovati le ob hkratnem reševanju sistema za odvod in čiščenje komunalne odpadne vode [Bauman, 2012]. Še pred tem pa je treba poskrbeti, da nastane čim manj odpadnih voda. V tem duhu je oblikovana tudi evrop- ska zakonodaja, ki v Direktivi 2000/60/ES [ES, 2000] in Direktivi 91/2717 EGS [EGS, 1991] države članice EU zavezuje k sprejemu številnih pomembnih ukrepov in politik s ciljem celostnega, sistematičnega in trajnostnega upravljanja voda. Po navedbah stroke [Drev, 2012] je eden izmed glavnih razlogov za čezmerno onesnaženost površinskih voda prav pomanjkljivo in nestrokovno odvajanje in čiščenje onesnaženih voda. Zato je zelo pomembno, da se odpadne vode dovolj učinkovito očistijo, preden odtečejo v vodna telesa. Poenostavljeno povedano, je odpadna voda tista, ki je onesnažena zaradi človeške de- javnosti. Odpadne vode delimo na tri glavne skupine: komunalne, tehnološke in padavin- ske. Komunalna odpadna voda nastaja v komunalnem okolju, predvsem zaradi upo- rabe pri kuhanju, pranju, umivanju, sanitarijah in drugih vsakodnevnih dejavnostih prebival- stva. Sem spadajo poleg odpadne vode iz gospo dinjstev tudi odpadne vode iz drugih dejavnosti, npr. industrije, kmetijstva, zdrav- stva, turizma in podobno, če so po nastanku in sestavi podobne vodi po uporabi v gospo- dinjstvih. Evropska unija opredeljuje pojem »komunalna odpadna voda« kot odpadno vodo iz gospodinjstev oziroma kot mešanico odpadne vode iz gospodinjstev s tehnološko odpadno vodo1 in/ali padavinsko vodo2 (člen 2 Direktive 91/271/EGS). Podobno tudi slo- venska zakonodaja opredeljuje komunalno odpadno vodo kot odpadno vodo, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi upo- rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih ali kot mešanico odpadne vode iz gospodinjstev z industrijsko ali padavinsko odpadno vodo (4. člen, 1. odstavek, 18. točka Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo [MOP, 2015b]). V članku se osredotočamo na regulativo, ki določa ukrepe za zmanjšanje onesnaženja vodnih virov z izpustom komunalnih odpadnih voda. Pri tem obravnavamo predvsem tiste zahteve zakonodaje na omenjenem področju, ki so pomembne za gradbeno stroko, se do njih kritično opredeljujemo in predlagamo ustreznejše rešitve. Ker bi ustrezno vlaganje v komunalno infrastrukturo lahko pomenilo oživitev gradbeništva v tem segmentu, v pri- spevku na kratko izpostavljamo tudi finančne vidike obravnavane problematike. Z zakono- dajo pa niso bile spremenjene mejne vred- nosti učinkov čiščenja, zato jih v prispevku podrobneje ne analiziramo. Prav tako se ne posvečamo zakonodaji, ki določa standarde načrtovanja in gradnje objektov za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, saj spremembe izvedbenih predpisov, ki so začele veljati konec leta 2015, na tem področju ne prinašajo sprememb. Glavni vir onesnaževanja komunalnih odpad- nih voda so človeški izločki, ostanki od priprave hrane, osebne higiene in higiene prostorov. Odpadna voda se v vsakem primeru vrne v naravo oziroma v vodni krog. S čiščenjem odpadne vode želimo zmanjšati degradacijo okolja in poslabšanje zdravstvenega stanja prebivalstva. V letu 2014 je bilo v Sloveniji iz javne kanaliza- cije odvedenih 183,2 milijona m3 odpadnih voda različnega izvora. Gospodinjstva so v letu 2014 proizvedla 68,7 milijona m3 komunalnih odpadnih voda, od česar je bilo 10,7 milijona m3 teh vod neprečiščenih [SURS 2014]. Poleg teh statističnih podatkov je na obravnavanem področju zelo skrb vzbujajoče tudi dejstvo, da so na območjih redke in razpršene poselitve v RS najpogostejši obstoječi načini obdelave odpadnih vod greznični sistemi. Posamezne čistilne naprave so v teh okoljih še vedno redke [Bauman, 2012], kljub zakonodaji, ki je do nedavnega predpisovala ustrezno ureditev z roki do konca leta 2015 oziroma najkasneje do konca 2017. Raziskava, katere rezultate predstavljamo v tem prispevku, je pravna raziskava, kar pomeni, da smo uporabili predvsem tiste me- tode znanstvenega dela in proučevanja, ki so značilne za raziskave v pravu. Ker je začetni korak raziskovalnega dela opis predmeta in pojavov, ki jih preučujemo [Zelenika, 2000], smo za opis teorije, ugotovitev dejstev in opredelitev pojmov uporabili metodo deskrip- 2•METODOLOGIJA cije. Z metodo analize smo preučili predvsem pravne vire, saj je znanstvenih del, ki bi se osredotočala na zakonodajno dejavnost države na obravnavanem področju, zelo malo. Ugotovitve tistih redkih avtorjev, ki so na tem področju objavljali svoje prispevke, smo povzeli z metodo kompilacije. Metodo pravne argumentacije, s katero smo utemeljevali svoje ugotovitve, smo uporabili v celotnem prispevku, metoda sinteze pa je uporabljena predvsem v sklepnem delu prispevka. Prispevek tega članka vidimo predvsem v kritičnem ovrednotenju zadnjih sprememb za- konodaje na področju odvajanja in čiščenja odpadne vode v Sloveniji. Ugotovitve in priporočila, ki smo jih nanizali v celotnem besedilu, lahko prispevajo k boljši regulaciji tega področja v prihodnje. Zanemarljiv pa ni niti natančen pregled zakonodaje na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, ki ga v obstoječih objavah nismo za- sledili. 1 Tehnološka odpadna voda je katerakoli odpadna voda, ki se odvaja iz objektov za gospodarske in industrijske namene in ki ni gospodinjska ali padavinska odpadna voda (člen 2, prvi odstavek, točka 3 Direktive 91/271/EGS [EGS, 1991]). 2 Pri padavinski odpadni vodi ne gre za vso vodo, ki nastane zaradi padavin, pač pa le za tisto padavinsko vodo, ki odteka z uporabnih površin, kot so cestišča, parkirišča, dvorišča, strehe in podobno. Ta voda je lahko onesnažena zaradi čezmerne vsebnosti različnih trdih ali raztopljenih organskih ali anorganskih snovi [Drev, 2011]. Gradbeni vestnik • letnik 65 • april 201692 Področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Sloveniji do sedaj ni bilo predmet zanimanja široke znanstvene ali strokovne javnosti. S tem področjem se ukvarja peščica slovenskih strokovnjakov, pa še to večinoma z naravo varstvenega vidika. Problematika in izzivi na omenjenem področju so bili predstav- ljeni večinoma na raznih posvetih na področju upravljanja voda ali izzivov v komunalnem gospodarstvu v zbornikih teh posvetov. V na- daljevanju podajamo pregled prispevkov, ki so relevantni z vidika regulative na področju odva- janja in čiščenja komunalne odpadne vode. Drev in Panjan [Drev, 2012] sta v članku o rezultatih raziskave o vplivu iztokov iz komu- nalnih čistilnih naprav na kakovost površinskih voda ugotovila, da z obstoječimi predpisi, ki veljajo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda (komunalnih, tehnoloških, meteornih), Alan Peroša, Elizabeta Zirnstein•KRITIKA SPREMEMB ZAKONODAJE NA PODROČJU ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE 3•PREGLED LITERATURE ne moremo ustrezno varovati večine manjših vodnih teles na občutljivih in vodovarstvenih območjih. Avtorja menita, da so bili obstoječi predpisi očitno namenjeni predvsem uveljav- ljanju zahtev Direktive 91/271/EGS iz leta 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode. Ta direktiva ne obravnava malih komunalnih čistilnih naprav in tudi ne specifičnih zahtev, ki so pomembne za Slovenijo (kraška območja, vodna zajetja, kopalne vode itd.). Menita tudi, da bi te zahteve morali upoštevati v skladu z Direktivo 60/2000/ES in nekaterimi drugimi direktivami (pitna voda, kopalna voda itd.). Do Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda se v svojem članku kritično opredeljuje Maleiner [Maleiner, 2012]. Izpostavlja, da je redko naseljeno slovensko podeželje obsojeno na ekonomsko in ekološko predrago zasebno gradnjo ter da je omenjeni program odraz neznanja birokratov v državni upravi. Raziskava o delovanju malih komunalnih čistilnih naprav za odpadno vodo pri planin- skih kočah je predstavljena v članku Čepona s soavtorji [Čepon, 2013]. Posebnost delovanja teh naprav v gorskem svetu je izrazito nihanje dotoka odpadne vode (enako velja za vikende, lovske koče in podobne objekte). Na osnovi ocene učinkovitosti delovanja malih komunal- nih čistilnih naprav avtorji izoblikujejo predloge za njihovo izboljšanje in podajo izhodišča za dopolnitev slovenske zakonodaje na tem področju. Sistem javne gospodarske službe na področju urejanja voda je predmet prispevka avtorjev Sodnika in Mikoša [Sodnik, 2013]. Prispevek podaja tudi pregled vzdrževalnih del, oprav- ljenih na vodni infrastrukturi v preteklih letih na območju zgornje Save. Podan je kritičen pogled na obstoječo ureditev zagotavljanja poplavne varnosti in izvajanje javne gospodar- ske službe na področju urejanja voda. 4.1 Zakonodaja na ravni EU Varovanje kakovosti vodnih virov je že nekaj desetletij pomemben cilj politik EU, z na- menom zagotoviti dostop do zadostnih količin kakovostne vode za vse Evropejce in zagotoviti dobro stanje vseh vodnih teles v Evropi. Ukrepi, ki jih Evropa nalaga državam članicam na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, so bili sprejeti z zakonodajo leta 1991 in pomenijo pred- vsem dolžnost držav, da uredijo ustrezno odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode z izgradnjo sistemov javne kanalizacije, kjer to ni mogoče, pa z izvedbo individual- nih rešitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Temeljni evropski predpis na tem področju je Direktiva 91/271/EGS, kot je bila spremenjena z Direktivo 98/15/ES. Izvajanje te direktive je prvi pogoj za do- seganje okoljskih ciljev na področju uprav- ljanja voda, zlasti okoljskih ciljev po Direk- tivi 2000/60/ES (v nadaljeva nju: vodna direktiva). Vodna direktiva je te meljni ključni dokument evropske zakonodaje v smislu 4•PREGLED ZAKONODAJE trajnostnega upravljanja voda. V uvodnih izhodiščih direktive je posebno poudarjen na- men preprečiti dolgoročno poslabšanje kako- vosti pitne vode v EU s sprejemom in izvedbo ukrepov trajnostne vodne politike v vseh državah članicah z določitvijo preglednega, učinkovitega in skladnega pravnega okvirja za delovanje v smeri varstva in varnostne trajne uporabe vode (3., 5. in 18. odstavek izhodišč). Cilj vodne direktive je ohraniti in izboljšati vodno okolje na območju celotne EU, pri čemer je poudarek predvsem na kakovosti voda (19. odstavek izhodišč vodne direktive). Na podlagi te direktive je Slovenija sprejela vrsto pravnih aktov, ki jih obravna- vamo v na daljevanju in ki jih pravnosistem- sko umeščamo v pravo varstva okolja. 4.2 Nacionalna zakonodaja 4.2.1. Splošno Nacionalna zakonodaja na področju varstva okolja izhaja iz ustavnih določb o pravici do zdravega življenjskega okolja (72. člen Ustave RS) in dolžnosti države za ohranjanje naravne dediščine (73. člen Ustave RS) [RS, 2013]. Vsebine vodne direktive v Sloveniji povze- mata dva zakona: Zakon o varstvu okolja ([RS, 2015d], v nadaljevanju ZVO) in Zakon o vodah ([RS, 2015e], v nadaljevanju ZV-1). S sistemskega vidika pa sta na tem področju pomembna še Nacionalni program varstva okolja [RS, 1999] in Resolucija o nacional- nem operativnem programu varstva okolja 2005–2012 [RS, 2006]. Celovitost uprav- ljanja voda se kaže skozi šestletni ciklični načrtovalski proces, ki se vsakokrat konča s sprejemom nacionalnega načrta uprav- ljanja voda (NUV) za naslednje 6-letno ob- dobje.3 Načrt upravljanja voda 2009–2015 [MOP, 2009] je trenutno v fazi novelacije.4 Poleg ZVO in ZV-1 ter omenjenih strateških dokumentov pa je odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode urejeno še z za- konodajo, ki ureja gospodarske javne službe [RS, 2015b], prostorsko načrtovanje ([RS, 2015c], [RS, 2010]) in graditev objektov [RS, 2015a], ter s podzakonskimi predpisi, izdanimi na podlagi ZVO in ZV-1. Nadalje so za obravnavano problematiko pomembni še področni občinski odloki, saj gre pri odva- janju in čiščenju komunalne odpadne vode 3 Sprejem tovrstnega načrta upravljanja pomeni izpolnitev zahteve vodne direktive, po kateri morajo biti ti načrti sprejeti najkasneje do konca leta 2009 in nato posodobljeni vsakih 6 let (1., 7. in 8. odstavek 11. člena vodne direktive). 4 Osnutek je objavljen na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor (http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/nuv_II/ Osnutek_NUV_II_VO_Jadransko_morje__21sep15.pdf). Gradbeni vestnik • letnik 65 • april 2016 93 KRITIKA SPREMEMB ZAKONODAJE NA PODROČJU ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE•Alan Peroša, Elizabeta Zirnstein 5 Na podlagi 2. točke 1. odstavka 149. člena ZVO. 6 Na podlagi 1. odstavka 140.čena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06 in 47/13) spadajo v pristojnost občin lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine. Te naloge določi občina samostojno ali pa jih določi zakon (1. odstavek 21. člena Zakona o lokalni samoupravi, v nadaljevanju ZLS, Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10). ZLS določa, da način in pogoje opravljanja lokalnih javnih služb predpiše občina, če zakon ne določa drugače. 7 V kontekstu obravnavane vsebine bi veljalo izpostaviti le Uredbo o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu [MOP, 2008]. 8 Sprememba Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki je bila sprejeta leta 2012, je že določila, da pridobivanje projektnih pogojev ni več obvezno. Težava pa je v tem, da obveznost pridobitve raznih soglasij določa sektorska zakonodaja, zaradi česar bo treba za odpravo ovir in poenostavitev postopkov poseči še v druge, resorne zakone. Druge dopolnitve prostorske in gradbene zakonodaje naj bi bile sprejete v letu 2016 (ob koncu leta 2015 so bili v javno obravnavo poslani osnutek Zakona o urejanju prostora, osnutek Gradbenega zakona in osnutek Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih). Med spremembe, ki so relevantne z vidika vsebine tega priospevka, spada predvsem združitev postopkov pridobivanja prostorskih in okoljskih dovoljenj pri posegih v prostor v eno samo dovoljenje, zaradi česar bodo potrebne spremembe glede pristojnosti in postopkov tako v ZGO-1 kot tudi v ZVO. Več o tem v [Vlada RS, 2016]. 9 Če za primer izpostavimo zgolj Zakon o graditvi objektov, ugotovimo, da je bil od svojega sprejema 7-krat spremenjen, Ustavno sodišče je v njegovo vsebino poseglo 3-krat, ostali zakoni pa 8-krat. Skupnih sprememb je bilo torej kar 18. Podobno velja tudi za ZVO (od leta 2004 je bilo kar 10 posegov vanj), Zakon o prostorskem načrtovanju (od sprejema v letu 2007 beleži 11 posegov), Zakon o urejanju prostora (6 posegov od leta 2002). za izvirno pristojnost5 občin, ki to storitev izvajajo v okviru obvezne gospodarske javne službe.6 Z izjemo občin, ki so se odločile za skupno opravljanje te javne službe (preko enega, skupnega izvajalca), ima načeloma vsaka občina sprejet svoj odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. V nadaljevanju se bomo vsebinsko osredotočili na tiste izvedbene predpise, ki prinašajo no- vosti, pomembne tudi za gradbeno stroko: gre za spremenjene obveznosti občin pri gradnji kanalizacije (zagotovitev ustrezne komunalne opremljenosti aglomeracij) ter spremenjene obveznosti posameznikov na področju odva- janja in čiščenja komunalne odpadne vode (predvsem gre za podaljšanje rokov za zagoto- vitev ustreznega odvajanja in čiščenja v malih komunalnih čistilnih napravah ter za možnost čiščenja te vode v pretočnih ali nepretočnih greznicah). 4.2.2. Novelacija izvedbenih predpisov 31. decembra 2015 je začela veljati nova Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ([MOP, 2015c], v nadaljeva- nju: Uredba), ki na obravnavanem področju prinaša pomembne spremembe. Prva je ta, da je Uredba razveljavila 4 podzakonske pred- pise, in sicer: Uredbo o emisiji snovi pri odva- janju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav [MOP, 2010a]; Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunal- nih čistilnih naprav [MOP, 2010b] in Pravilnik o nalogah, ki se opravljajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode [MOP, 2011a]. Določbe razveljavljenih predpisov so ustrezno umeščene v novo Ure- dbo. Nova Uredba je nadomestila in s tem tudi razveljavila staro Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode [MOP, 2013b]. Decembra 2015 je Vlada RS spremenila in dopolnila tudi Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zara- di odvajanja odpadnih voda [MOP, 2015d] in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo [MOP, 2015b]. Trenutno področje odvajanja in čiščenja komu- nalne odpadne vode ureja, poleg ZVO, cela vrsta izvedbenih predpisov, in sicer Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode [MOP, 2015c], Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje [MOP, 2011b], Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode [Vlada RS, 2011], Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda [MOP, 2015d], Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja [MOP, 2012a], Ure- dba o stanju površinskih voda [MOP, 2013c], Uredba o stanju podzemnih voda [MOP, 2012b], Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja [MOP, 2011c], Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo [MOP, 2015b], Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja [MOP, 2013a], Pravilnik o občutljivih območjih [MOP, 2015a]. Poleg omenjenih med izvedbene predpise spadajo tudi tisti, ki urejajo ravnanje z blatom iz komunalnih čistilnih naprav [MOP, 2008]. Slednje se lahko uporablja za sežig, kompostiranje, obnavljanje zemljišč in podo- bno. Tudi na tem področju je zakonodaja v Sloveniji razpršena in nepregledna, njena pod- robna obravnava pa bi presegala namen tega prispevka.7 Prva in zelo problematična pomankljivost obstoječe ureditve je v nepregledni in raz- drobljeni zakonodaji, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Povprečen državljan si na njeni podlagi zelo težko ustvari jasno predstavo o svojem pravnem položaju, predvsem pa o obveznostih, ki mu jih na- laga. S tega vidika bi prvi korak k njeni večji učinkovitosti morala biti njena poenostavitev. Tega se zavedajo tudi snovalci politik, zato so se prvi premiki na obravnavanem področju že začeli. Predvsem gre za pripravo nove pros- torske in gradbene zakonodaje,8 pa tudi za drugačno določitev pristojnosti in postopkov v okviru nadzora nad izvajanjem predpisov in izdaje raznih dovoljenj. Kljub želji države po vzpostavitvi preglednejšega regulatornega okolja pa je na tem mestu treba poudariti, da se zakonodaja, ki ureja posege v prostor, gradnjo objektov, varstvo okolja in v tem okviru tudi varstvo voda, prepogosto spreminja,9 kar povzroča v praksi številne težave, predvsem pa stroške. Strokovnjaki, sodišča ter državna in občinska uprava ne zmorejo slediti spre- membam; premalo je časa za reorganizacije ali usposabljanje, kadrovskih krepitev zaradi omejevanja zaposlovanja v javni upravi ni, pre- razporeditev obstoječih kadrov je zaradi togih delovnopravnih predpisov težavna. Posledica vsega tega je nedosledno izvajanje veljavne zakonodaje in podaljševanje postopkov preko vseh razumnih meja, skratka neučinkovitost v praksi. Če se osredotočimo na vsebino pravnih aktov s področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ugotovimo, da sta slovenska znanost in stroka že ob sprejemanju prve za- konodaje na tem področju, še bolj pa v obdobju prvih nekaj let po uveljavitvi zgoraj opisanih predpisov, opozarjali na vrsto nedoslednosti in nelogičnosti rešitev ([Čepon, 2013], [Maleiner, 2012], [Rakar, 2012], [Drev, 2012], [Bauman, 2012], [Dokl, 2011], [Bricelj, 2009], [Kranjc, 2009]). Šele konec decembra 2015 so bile sprejete spremembe zakonodaje, pri pripravi katerih je izvršilna veja oblasti omenjenim kri- tikam končno prisluhnila in nanje odreagirala. Prav osvetlitev temeljnih sprememb regulative na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, s posebnim poudarkom na vsebinah, ki bi jih morali poznati gradbeniki, predstavlja bistvo tega prispevka. Gradbeni vestnik • letnik 65 • april 201694 Alan Peroša, Elizabeta Zirnstein•KRITIKA SPREMEMB ZAKONODAJE NA PODROČJU ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE 5.1 Splošno Nacionalni Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode določa območja poselitve (aglomeracije),10 za kate- re je treba zagotoviti odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in ustrez- no čiščenje na komunalni čistilni napravi v natančno predpisanih rokih. Za območja, kjer izgradnja javne kanalizacije ni predpisana, pa določa ustrezno ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Ustrezna ureditev naj bi se, po prvotnem načrtu, zagotovila do 31. 12. 2015 oziroma najkasneje do 31. 12. 2017. Že ob sprejemu nacionalne regulative na področju odvajanja in čiščenja komunalne od- padne vode je bilo jasno, da so v njej postav- ljeni ukrepi z zahtevami po izgraditvi javne kanalizacije in čistilne naprave za naselja s 50 prebivalci in več ter z roki za zagotovitev ustrez- nega ravnavja s komunalno odpadno vodo nerealni. Ob upoštevanju podatkov o oprem- ljenosti z javnim kanalizacijskim omrežjem in ocenjeni višini investicijskih sredstev za izgradnjo komunalne infrastrukture bi morala država, če bi želela doseči zastavljene cilje, že leta nazaj poskrbeti za ustrezno finan- ciranje za izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja. Ker tega ni bilo, ali vsaj ne v zadostni meri, so bile konec leta 2015 (nova Uredba) sprejete določene spremembe, ki vključujejo tudi prestavitev rokov za nekaj let. Tako se po novem roki za zagotavljanje urejenega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (za kar so zadolžene občine) prestavijo na 31. 12. 2021 oziroma na 31. 12. 2023, odvisno od skupne obremenitve aglomeracije in od tega, ali gre za iztok odpadne vode na občutljivo oziroma vodovarstveno območje ali ne (39. in 40. člen Uredbe). Pri tem velja opozoriti, da je rok za prilagoditev zahtevam nove Uredbe bistveno krajši (določen na 22. avgust 2016) za lastnike in upravljavce ti- stih komunalnih čistilnih naprav, ki so bile zgrajene, so obratovale ali jim je bilo izdano 5•NOVOSTI PO NOVI UREDBI O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE 5•ODPADNE VODE ustrezno dovoljenje ali soglasje pred 22. avgu- stom 2009 (1. odstavek 41. člena Uredbe). Za tiste komunalne čistilne naprave, ki so bile zgrajene, so začele obratovati ali jim je bilo izdano ustrezno soglasje ali dovoljenje pred 31.12. 2015, vendar po 22. avgustu 2009, pa je rok za prilagoditev zahtevam nove Uredbe določen na 31. 12. 2020 (2. odstavek 41. člena Uredbe). Za posamezne stavbe znotraj območja poselitve, za katere ni mogoče zagotoviti od- vajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, je tudi v novi Uredbi, tako kot do sedaj, predpisana individualna ureditev. Z vi dika lastnikov nepremičnin je pomembno, da se od njih zahteva decentralno čiščenje komu- nalnih odpadnih voda praviloma v malih komu- nalnih čistilnih napravah. Za posameznike sta bistveni novosti, ki ju prinaša leto 2016, v (a) podaljšanih rokih za ureditev ustreznega odva- janja in čiščenja komunalne odpadne vode iz posameznih gospodinjstev ter b) možnosti odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v nepretočni ali pretočni greznici. Več o greznicah v naslednji točki. Glede na to, da je bilo že pred leti jasno, da zahtev, ki jih je predpisovala dosedanja področna zakonodaja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v rokih, ki so bili določeni na december 2015 oziroma najkas- neje december 2017, ne bo mogoče izpolniti, je bilo v dani situaciji edino logično to, kar je Vlada RS decembra 2015 naredila: navedene roke je podaljšala. Vendar pa so, žal, novo postavljeni roki prav tako nerealni. Že danes je jasno, da občine nikakor ne bodo uspele zagotoviti ustrezne opremljenosti aglomeracij z javnim kanalizacijskim omrežjem že do leta 2021 oziroma najkasneje 2023, saj za to nimajo potrebnih finančnih sredstev. Na evrop- ski denar ne morejo računati, ker so največji razpisi na tem področju že mimo, na pomoč države zaradi trenutne gospodarske situacije prav tako ne. Pri izgradnji javnih kanalizacij- skih omrežij so torej prepuščene same sebi. S spremembami na obravnavanem področju država pravzaprav prelaga obveznosti, ki ji ima po evropski zakonodaji, na občine, pri čemer slednjim ne zagotavlja niti minimalnih sredstev, ki so za izpolnjevanje teh pogojev nuj- ni. Menimo, da bi se novi roki za opremljenost z javnimi kanalizacijskimi omrežji morali glasiti na skrajne možne datume, ki jih še dovoljuje okvirna vodna direktiva in NUV,11 ob hkratni zagotovitvi ustreznega financiranja izgradnje teh omrežij. Več o finančnih vidikih izgradnje komunalne infrastrukture v posebni točki. 5.2. Novosti, pomembne za gradbeno stroko Uredba na novo določa oskrbovalne stan- darde za opremljenost aglomeracij. Najprej predpisuje, da mora biti aglomeracija oprem- ljena z javnim kanalizacijskim omrežjem ali komunalno čistilno napravo z zagotovljenimi predpisanimi učinki čiščenja (1. odstavek 19. člena). Aglomeracija s skupno obremenitvijo, manjšo od 500 PE, pa je namesto oprem- ljenosti z javnim kanalizacijskim omrežjem lahko opremljena tudi z malimi komunalnimi čistilnimi napravami za skupine objektov ali za posamezne objekte, če občina na podlagi ekonomske analize ugotovi, da bi opremljanje z javnim kanalizacijskim omrežjem in komu- nalno čistilno napravo za čiščenje komu- nalne odpadne vode za celotno aglomeracijo povzročilo več kot trikrat večje stroške glede na stroške opremljanja z malimi komunalnimi čistilnimi napravami za skupine objektov ali za posamezne objekte (2. in 4. odstavek 19. člena Uredbe). Za posamezne objekte, pri katerih je obreme- njevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v tem objektu manjše od 50 PE in bi dolžina kanalizacijskega priključka presegala dolžino 100 m ali bi gradnja kana- lizacijskega priključka povzročala nesoraz- merne stroške glede na koristi za okolje, Uredba v 5. odstavku 19. člena dovoljuje tudi opremljanje z: – malo komunalno čistilno napravo z zmog- ljivostjo, manjšo od 50 PE, ki zagotavlja čiščenje komunalne odpadne vode tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti, ki so predpisane za to aglomeracijo, če gre za malo komunalno 10 Aglomeracija je območje poselitve, kjer je poseljenost oziroma opravljanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščeno v takšni meri, da je treba zbirati in odva- jati odpadne vode v javno kanalizacijo. Obremenjevanje vode z odvajanjem odpadnih voda se za območje poselitve izraža v populacijskih ekvivalentih (PE). Populacijski ekvivalent (PE) je enota za obremenjevanje vode, pomeni organsko, biološko razgradljivo breme, ki ima petdnevno biokemijsko porabo kisika – 60 g kisika na dan (2. člen Direktive 91/271). 11 Okvirna vodna direktiva določa, da je za namene postopnega doseganja ciljev roke možno podaljšati, če se stanje vodnega telesa zaradi tega ne bo slabšalo in če so izpolnjeni natančno predpisani pogoji, pri čemer je podaljšanje rokov omejeno na največ dve dopolnitvi nacionalnega načrta za upravljanje voda (člen 3, točka 4 okvirne vodne direktive). Izhajajoč iz Uredbe o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja, bi skrajni rok lahko bil december 2027 (2. odstavek 3. člena). Gradbeni vestnik • letnik 65 • april 2016 95 KRITIKA SPREMEMB ZAKONODAJE NA PODROČJU ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE•Alan Peroša, Elizabeta Zirnstein čistilno napravo, ki ni tipska mala komu- nalna čistilna naprava; – tipsko malo komunalno čistilno napravo, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da dosega učinke čiščenja, ki so predpisani za to aglomeracijo; – nepretočno greznico, če čiščenje komu- nalne odpadne vode v skladu s prejšnjima alinejama ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali poseb- nih geografskih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave (npr. nadmorska višina nad 1500 m in podobno), in ta nepretočna greznica ustreza naslednjim pogojem: 1. se pri dimenzioniranju upošteva dnev- na količina komunalne odpadne vode 150 l/osebo na dan, 2. njena koristna prostornina znaša naj- manj 4,5 m3 na osebo, vendar ne manj kot 10 m3, 3. je izvedena iz vodotesnih materialov tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje njene vsebine v okolje, in 4. se zagotovi njeno praznjenje v skladu s 17. členom Uredbe (prevzem celotne količine vode, prevzem blata, redni pre- gledi naprave). Opremljanje z malo komunalno čistilno napra- vo ali nepretočno greznico se lahko zagotovi tudi, če gre za začasno rešitev do izgradnje javne kanalizacije, opremljanje zemljišča z javno kanalizacijo pa ne poteka sočasno z gradnjo objekta (6. odstavek 19. člena Uredbe). Na območju zunaj meja aglomeracij bodo lastniki objektov za komunalno odpadno vodo morali zagotoviti: – odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijske- ga priključka manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje, ali – čiščenje v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, tako da parametri onesnaženosti ne presegajo mej- nih vrednosti, če gre za malo komunalno čistilno napravo, ki ni tipska, ali – čiščenje komunalne odpadne vode v tipski mali komunalni čistilni napravi, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da učinek čiščenja dosega 80 % glede na parameter KPK (1. odstavek 21. člena Uredbe). Namesto zagotovitve čiščenja v mali komu- nalni čistilni napravi lahko lastniki objektov čiščenje zagotovijo tudi s predelavo obstoječe pretočne greznice, ki mora biti sestavljena iz enote za mehansko čiščenje, ki je gradbeni proizvod v skladu s: – standardom SIST EN 12566-1 (predizde- lana pretočna greznica), – standardom SIST EN 12566-4 (na mestu vgradnje sestavljena pretočna greznica) – ali drugim enakovrednim, mednarodno priznanim standardom, iz katere se od- padna voda odvaja prek enote za nadalj- nje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo, in sicer prek: 1. predizdelane enote za čiščenje komu- nalne odpadne vode v skladu s stan- dardom SIST EN 12566-6 ali drugim enakovrednim in mednarodno prizna- nim standardom, če gre za neposredno odvajanje v vodotok ali za posredno odvajanje v podzemno vodo, 2. filtrirne naprave za predčiščene hišne odpadne vode v skladu s standardom SIST-TP CEN/TR 12566-5 ali drugim enakovrednim in mednarodno prizna- nim standardom, če gre za neposredno odvajanje v vodotok, ali 3. sistema za infiltracijo v tla v skladu s standardom SIST-TP CEN/TR 12566-2 ali drugim enakovrednim in mednarod- no priznanim standardom, če gre za posredno odvajanje v podzemno vodo (2. odstavek 21. člena Uredbe). Uredba v 3. odstavku 21. člena lastnikom eno- ali dvostanovanjskih stavb ali stavb za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali druge gostinske stavbe za kratkotrajno na- stanitev (npr. planinska koča, gorsko zavetišče ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena, dovoljuje, da zagotovijo čiščenje komunalne odpadne vode iz te stavbe v pretočni greznici, iz katere se odpadna voda odvaja prek enote za nadaljnje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo v skladu z zgoraj navedenimi mednarodnimi standardi, ki jo je treba načrtovati tako, da: – se pri dimenzioniranju upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 150 l/ ose bo na dan, za stavbe za kratkotrajno nastanitev pa 30 l/osebo na dan, – njena koristna prostornina znaša najmanj 2 m3 na osebo, za stavbe za kratkotrajno nastanitev pa najmanj 0,5 m3 na osebo, vendar ne manj kot 6 m3, – ima tri prekate, pri čemer prostornina prvega prekata dosega približno polovico celotne prostornine pretočne greznice, – je izvedena tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje njene vsebine v okolje, – je izvedena tako, da je zagotovljeno njeno odzračevanje in – je zagotovljeno ravnanje z blatom skladno z Uredbo. Izjemoma Uredba v 4. odstavku 21. člena do- voljuje tudi čiščenje komunalne odpadne vode v nepretočni greznici, če čiščenje v mali komu- nalni čistilni napravi ali pretočni greznici ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih geografskih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave (npr. nadmorska višina nad 1500 m in podobno), ali gre za komunalno odpadno vodo iz objekta brez stalno zaposlenih oseb, razvrščenega po klasifikacijskih ravneh v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov in objekte državnega pomena (stavba za opravljanje verskih obredov, pokopališka stavba, kulturna dediščina, daljinski elektroenergetski vod), ki pa mora ustrezati naslednjim pogojem: – pri dimenzioniranju je treba upoštevati dnevno količino komunalne odpadne vode 150 l/osebo na dan, razen če gre za stavbo za kratkotrajno nastanitev, kjer oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda ni zago- tovljena in se upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 30 l/osebo na dan, – njena koristna prostornina znaša najmanj 4,5 m3 na osebo, vendar ne manj kot 10 m3, razen če gre za objekt brez stalno zaposlenih oseb, – je izvedena iz vodotesnih materialov tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje njene vsebine v okolje in – se zagotovi njeno praznjenje v skladu z Uredbo. Kot vidimo, spremembe Uredbe dovoljujejo uporabo pretočnih greznic ob izpolnjevanju določenih pogojev, ki so predpisani z veljav- nimi mednarodnimi standardi, vendar le za individualne gradnje (eno- in dvostanovanjske hiše) in nestalno naseljene stavbe. V zvezi s tem menimo, da bo v praksi zahteve iz Uredbe lastnikom nepremičnin težko izpolniti. Prob- lem ustrezne »predelave« obstoječih pretočnih greznic, kot jo predvideva nova Uredba v 21. členu, vidimo predvsem v tem, da je večina obstoječih greznic stare izdelave, zato nimajo predpisanih treh prekatov, niso dimenzionirane v skladu z novo Uredbo, zato bo v praksi težko preprečiti puščanje ali uhajanje njene vsebine v okolje. Ob tem je treba po vedati tudi, da izdelava nove pretočne greznice z vsemi pripadajočimi komponentami, kot jih Gradbeni vestnik • letnik 65 • april 201696 Alan Peroša, Elizabeta Zirnstein•KRITIKA SPREMEMB ZAKONODAJE NA PODROČJU ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE zahteva nova Uredba, pomeni občutno višji strošek kot vgradnja tipske male komunalne čistilne naprave. S tega vidika je previdena »olajšava« pravzaprav nekaj, kar to ni, in bo večina lastnikov objektov najbrž raje vgradila malo komunalno čistilno napravo. Uredba predpisuje tudi določene ukrepe pri gradnji in rekonstrukciji javnega kanaliza- cijskega omrežja. V zvezi s tem določa, da mora investitor, lastnik ali upravljavec javne kanalizacije pri načrtovanju, gradnji, rekon- strukciji, obratovanju ali vzdrževanju javnega kanalizacijskega omrežja zagotoviti, da se upoštevajo količina in značilnosti komunalne odpadne vode in da se za njeno odvajanje uporabljajo objekti in naprave javne kanaliza- cije, ki izpolnjujejo zahteve v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode; so izvedeni tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje komunalne odpadne vode in imajo ustrezno hidravlično zmogljivost (1. odstavek 24. člena Uredbe). Pri načrtovanju, gradnji, rekonstruk- ciji, obratovanju ali vzdrževanju javnega kana- lizacijskega omrežja za odvajanje izključno padavinske odpadne vode pa mora investitor, lastnik ali upravljavec tega kanalizacijskega omrežja zagotoviti izvedbo tehničnih ukrepov za zadrževanje padavinske odpadne vode (4. odstavek 24. člena Uredbe). Uredba prinaša tudi podaljšanje rokov na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za lastnike objektov. Po novem morajo lastniki stanovanjskih objektov, ki živijo izven aglomeracij in ki odvajanja komunalne odpadne vode sploh nimajo urejenega (komu- nalna odpadna voda se odvaja neposredno ali posredno v vode brez predhodnega čiščenja oziroma ureditev ni skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta), za komunalno odpadno vodo iz tega objekta zagotoviti odva- janje in čiščenje skladno z novo Uredbo do 31. decembra 2021 (2. odstavek 43. člena nove Uredbe). Lastniki tistih objektov, ki imajo odvajanje urejeno tako, da je le-to skladno s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, pa morajo zagotoviti odvajanje in čiščenje skladno z novo Uredbo ob prvi rekonstruk- ciji tega objekta (1. odstavek 43. člena nove Uredbe). Navedeno ne velja, če je možno za tak objekt zagotoviti odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka v tem primeru manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerni stroški (1. in 2. odstavek 43. člena v povezavi z 5. odstavkom 43. člena nove Uredbe). Do nastopa omenjenih rokov bodo lahko lastniki zgoraj opisanih objektov komunalno odpadno vodo, ki v njih nastaja, čistili v obstoječi mali komunalni čistilni napravi, zbirali v obstoječi nepretočni greznici ali v obstoječi pretočni greznici, če je za odpadno vodo oziroma za blato iz te greznice zagotovljeno ravnanje skladno z določili nove Uredbe (7. odstavek 43. člena nove Uredbe), kar pomeni prevzem celotne količine komunalne odpadne vode in prevzem blata s strani izvajalca gospodarske javne službe v rokih, ki so za to predpisani z novo Uredbo. V novi Uredbi predvidena rešitev, ki za določene objekte predpisuje ustrezno odva- janje in čiščenje komunalne odpadne vode šele ob prvi rekonstrukcij svoje stavbe, se nam zdi neustrezna in kritike vredna rešitev. Pravkar povedano namreč pomeni, da bodo nekateri obdržali obstoječe stanje tudi čez 100 let ali več! Navedeno pomeni velik korak nazaj na področju varstva voda, celo korak nazaj v primerjavi z Uredbo, ki je veljala do sedaj. Poleg tega ta določba nove Uredbe ne vsebuje sankcije. Lastnike omenjenih stavb torej nič ne sili v spoštovanje novo sprejete ureditve, zaradi česar bo ta v praksi manj učinkovita. Še več: nova Uredba predpisuje globe le za izva- jalce javne službe (38. člen nove Uredbe), ne pa tudi za občine, upravljavce MKČN, lastnike stavb, lastnike gradbenih inženirskih objektov in za upravljavce naprav. Nova Uredba je s tega vidika celo paradoksalna: za območja, kjer je predpisana ali predvidena izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja in kjer bodo novogradnje, je ureditev stroga, striktna, za- gotavlja visoko raven varstva voda in bo v praski učinkovita, saj gradbeno dovoljenje ne bo izdano, če za komunalno odpadno vodo iz tega objekta ne bo zagotovljena priklučitev na javno kanalizacijo, čiščenje v mali komu- nalni čistilni napravi ali zbiranje v nepretočni greznici v skladu z novo Uredbo. Za vsa druga območja, kjer kanalizacije ni in tudi ni pred- videna ter kjer se odpadna voda iz obstoječih stavb odvaja kar neposredno v naravo, pa je ureditev ohlapna in popustljiva. Ravno za ta območja bi bilo treba prednostno poskrbeti! Kot smo navedli zgoraj, nova Uredba dopušča ohranitev pretočnih in nepretočnih greznic. V zvezi z nepretočnimi greznicami se morajo last- niki objektov zavedati, da je treba nepretočno greznico prazniti pogosto,12 kar je finančno zelo neugodno za lastnika/uporabnika ob- jekta. Komunalno odpadno vodo iz greznic odstranjuje in prevzema izvajalec javne službe in zagotovi njen odvoz v komunalno čistilno napravo. Prav gotovo pa je nepretočna (ali pretočna) greznica za občasno naseljene stavbe (vikendi, lovske koče, planinske koče) boljša rešitev kot mala komunalna čistilna naprava. Za nestalno naseljene stavbe je namreč značilno izrazito nihanje dotočne od- padne vode [Čepon, 2013], mala komunalna čistilna naprava pa optimalno deluje le ob stalnem dovajanju odpadne vode. Čeprav te greznice ne dosegajo ustreznih standardov čiščenja za izpust v okolje, pa so lahko pri dolgih zadrževalnih časih (majhnih pretokih) dovolj učinkovite, sploh če so nadgrajene z ustrez no stopnjo čiščenja (precejalnik, rast- linska greda in podobno). Nazadnje je treba omeniti še zahteve glede učinkov čiščenja komunalne odpadne vode na posebno občutljivih ali zaščitenih območjih. V zvezi s tem je stroka opozarjala, da bi se mo- rale zahteve, ki se nanašajo na mikrobiološke parametre, dušik, fosfor, neprijetne vodnave ipd., v teh primerih zaostriti. Sprememba Ured- be pa ni šla v to smer (ni spreminjala zahtev glede kvalitete očiščene vode). Le za para metra KPK in BPK5 se je mejnim vrednostim dodal še učinek čiščenja. Upravljalec si torej lahko sam izbere, ali bo upošteval učinek čiščenja ali pa maksimalno dovoljene vrednosti. Pomemben element oživitve gradbeništva v prihodnjih letih bi lahko predstavljala zagoto- 6•FINANCIRANJE INVESTICIJ V KOMUNALNO INFRASTRUKTURO vitev finančnih sredstev za stalno in ustrezno vlaganje v obstoječo komunalno infrastruk- turo. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitve obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja13 (v nadaljevanju Uredba MEDO) uvaja pojem omrežnine, ki zajema tudi stroške amortiza cije ali na- jema osnovnih sredstev in naprav, ki so 12 Frekvenca praznenja nepretočne greznice je odvisna od njene dimenzije in od števila uporabnikov stavbe. Če je povprečna poraba vode za štiričlansko družino 16 m3 na mesec, potem se bo greznica dimenzije 4 x 4 x 4 m napolnila približno v štirih mesecih. 13 [MOP, 2012a] Gradbeni vestnik • letnik 65 • april 2016 97 KRITIKA SPREMEMB ZAKONODAJE NA PODROČJU ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE•Alan Peroša, Elizabeta Zirnstein oziroma nikjer ni zapisano, kdaj morajo to storiti.14 Menimo, da bi bilo treba v zakonodaji izrecno določiti, da se sredstva, zbrana iz naslova amortizacije ali najemnine javne infrastrukture, v celoti namensko uporabljajo za investicije in investicijskovzdrževalna dela na javni infrastrukturi, za katero so bila zaračunana. S takim ukrepom bi poskrbeli za to, da bi občine dejansko lahko sledile ciljem zakonodaje na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, posred- no pa bi s tem tudi vzpostavili pogoje za zagon določenih projektov v slovenskem gradbeništvu. javna infrastruktura. Omrežnina omogoča občinam kot lastnicam komunalne infrastruk- ture namensko zbiranje sredstev za obnovo in vzdrževanje komunalne infrastrukture. Pro- blem je v tem, da nikjer ni izrecno zapisano, da morajo občine tako zbrana sredstva tudi dejansko porabiti za obnovo in vzdrževanje, Namen tega prispevka je bil analizirati pravno ureditev odvajanja in čiščenja komu- nalnih odpadnih voda v Sloveniji s posebnim poudarkom na zahtevah noveliranih izvedbe- nih predpisov (nove Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode), do kate- rih se kritično opredeljujemo in predlagamo nekatere spremembe. V prispevku smo izpostavili, da je zakono daja na obravnavanem področju nepregledna in kompleksna, zato je poseben raziskovalni izziv pomenilo že vprašanje, kateri pravni viri so sploh relevantni in urejajo obravna- vano področje. 31. 12. 2015 je začela veljati nova Uredba o odvajanju in čiščenju komu- nalne odpadne vode, ki na tem področju prinaša pomembne spremembe, in sicer: (a) podaljšane roke (ki obvezujejo občine in 7•SKLEP posameznike) za ureditev ustreznega odva- janja in čiščenja komunalne odpadne vode ter (b) možnost čiščenja v pretočnih ali nepretočnih greznicah. Predpisani rok za opremljenost aglomeracij z javnim kanalizacij- skim omrežjem je 31. 12. 2021 (na občutljivih in vodovarstvenih območjih) oziroma 31. 12. 2023 (za preostala območja). Menimo, da so tako postavljeni novi roki za izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja nerealni in bi morali biti prestavljeni na skrajne možne datume, ki jih še dovoljujeta okvirna vodna direktiva in NUV (v leto 2027). Poleg tega bi bilo za zagotovitev opremljenosti aglomeracij z javnim kanalizacijskim omrežjem treba za- gotoviti ustrezna finančna sredstva. V zvezi s tem smo predlagali spremembo zakonodaje tako, da bi ta izrecno predpisovala, da se morajo sredstva, zbrana iz naslova amor- tizacije ali najemnine javne infrastrukture, v celoti namensko uporabiti za investicije in investicijskovzdrževalna dela na javni infra- strukturi, za katero so bila zaračunana. Lastniki stavb na občutljivejših vodnih območjih, ki odvajanja in čiščenja komunal- nih odpadnih voda še nimajo urejenega, naj bi ga uredili do konca leta 2021, preostali pa do leta 2023. V prispevku smo se negativno opredelili do določbe, ki lastnikom stavb na zemljiščih, kjer javna kanalizacija sploh ni predvidena, dovoljuje, da z ustrezno ure- ditvijo odvajanja in čiščenja odpadnih voda odlašajo vse do prve rekonstrukcije svoje stavbe. Za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v pretočnih in nepretočnih greznicah pa zakonodaja predpisuje striktne tehnične, gradbene in druge pogoje, ki smo jih v prispevku natančno predstavili, saj so te določbe Uredbe za gradbeno stroko še posebno pomembne. Bauman, M., Poberžnik, M., Lobnik, A., Upravljanje odpadnih voda v Sloveniji v luči evropske zakonodaje, v: Brilly, M.(ur): Zbornik prispevkov 1. kongresa o vodah Slovenije 2012, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, 151–169, 2012. Bricelj, M., Rejec Brancelj, I., Celovito upravljanje obalnega območja, Varstvo narave, Zavod RS za varstvo narave, letnik 22, št. 1, str. 47–62, 2009. Čepon, U., Babič, R., Kompare, B., Griessler Bulc, T., Analiza delovanja malih komunalnih čistilnih naprav za odpadno vodo pri planinskih kočah, Acta hydrotechnica, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, letnik 26, št. (45), str. 71–84, 2013. Dokl, A., Hrastel, I., Bašič, S., Izzivi pri čiščenju z odpadnimi vodami – komunalne in industrijske odpadne vode ter doseganje ciljev iz pristopnih pogajanj z EU, v: Volfand, J. (ur): Upravljanje voda v Sloveniji, Fit media, Celje, str. 143–154, 2011. Drev, D., Panjan, J., Raziskava vpliva iztokov iz komunalnih čistilnih naprav na kakovost površinskih voda, Gradbeni vestnik, Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, letnik 61, št. 5., str. 103–108, 2012. Drev, D., Osnove zdravstvene hidrotehnike in sanitarnega inženirstva, Zavod IRC, Ljubljana 2011. EGS, Direktiva 91/271/EGS o čiščenju komunalne odpadne vode (angl. Council Directive 91/271/EEC of 21 May 1991 concerning urban waste- water treatment). Official Journal L 135 z dne 30. 5. 1991. ES, Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (angl. Directive 2000/60/EC of the European Parliament and of the Council of 23 October 2000 establishing a framework for Community action in the field of water policy). Official Journal L 327 z dne 22. 12. 2000. 8•LITERATURA 14 Zakon o javnih financah ([RS, 2015b], v nadaljevanju ZJF) resda določa, da gre pri omrežnini v delu, ki se nanaša na stroške amortizacije ali najema javne infrastrukture, za namenski prejemek, ki ga je treba uporabiti samo za točno določen namen. Občine bi lahko na podlagi 43. člena ZJF z občinskim predpisom določile, da so prihodki iz naslova uporabe infrastrukture namenski prihodki za njeno obnovo in vzdrževanje. V praksi pa se občine za to možnost ne opredeljujejo, infrastruktura pa propada. Gradbeni vestnik • letnik 65 • april 201698 Alan Peroša, Elizabeta Zirnstein•KRITIKA SPREMEMB ZAKONODAJE NA PODROČJU ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE Kranjc, U., Razvitost kanalizacijskih sistemov in komunalnih čistilnih naprav in financiranje teh sistemov. v: Volfand, J. (ur.): Upravljanje voda v Sloveniji, Fit media, Celje, str. 99–109, 2011. Maleiner, F., Kritika državnega operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, Gradbeni vestnik, Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, letnik 61, št. 9, str. 215–222, 2012. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2009 – 2015, http://www.mop.gov.si/ fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/nuv_donava_jadran_2015/nacrt_upravljanja_voda.pdf , povzeto 5. 3. 2016, 2009. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, Uradni list RS, št. 109/07, 33/08, 28/11, 88/11, 2011a. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, Pravilnik o občutljivih območjih. Uradni list RS, št. 98/15, 2015a. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje. Uradni list RS, št. 54/11, 2011b. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15, 2015b. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. Uradni list RS, št. 45/07, 63/09 in 105/10, 2010a. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10, 2010b. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Uradni list RS št. 31/07, 70/08, 61/09 in 50/13, 2013a. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Uradni list RS, št. 87/2012, 2012a. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja. Uradni list RS, št. 61/2011, 2011c. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13, 2013b. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Uradni list RS, št. 98/15, 2015c. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Uradni list RS, št. 104/09, 14/10 in 80/12, 98/15, 2015d. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, Uredba o stanju podzemnih voda. Uradni list RS, št. 25/09 in 68/12, 2012b. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, Uredba o stanju površinskih voda. Uradni list RS, št. 14/09, 98/10 in 96/13, 2013c. MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. Uradni list RS, št. 62/2008. Rakar, A., Dezinvestiranje na področju komunalne infrastrukture kot državni razvojni problem, v:Cerkvenik, S. (ur.), Rojnik, E. (ur.): Zbornik 2. pro- blemske konference komunalnega gospodarstva, Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana, 9–16, 2012. RS, Republika Slovenija, Nacionalni program varstva okolja. Uradni list RS, št. 83/1999. RS, Republika Slovenija, Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012. Uradni list RS, št. 2/06, 2006. RS, Republika Slovenija, Ustava Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 69/04, 69/04, 68/06, 47/13, 47/13, 2013. RS, Republika Slovenija, Zakon o graditvi objektov. Uradni list RS, št. 102/04, 104/05, 92/05, 93/05, 111/05, 126/07, 108/09, 61/10, 20/11, 57/12, 101/13, 110/13, 19/15, 2015a. RS, Republika Slovenija, Zakon o javnih financah. Uradni list RS, št. 11/1-UPB, 101/13 in 55/15, 2015b. RS, Republika Slovenija, Zakon o prostorskem načrtovanju. Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10, 43/11, 57/12, 57/12, 109/12, 76/14 in 14/15, 2015c. RS, Republika Slovenija, Zakon o urejanju prostora. Uradni list RS, št. 110/02, 8/03, 58/03, 33/07, 108/09 in 80/10, 2010. RS, Republika Slovenija, Zakon o varstvu okolja. Uradni list RS, št. 41/04, 20/06, 66/06, 33/07, 57/08, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 2015d. RS, Republika Slovenija, Zakon o vodah. Uradni list RS, št. 67/02, 2/04, 41/04, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 2015e. Sodnik, J., Mikoš, M., Vodarstvo in vzdrževanje vodne infrastrukture v Sloveniji. Gradbeni vestnik, Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, letnik 62, št. 8, 166–173, 2013. SURS, Statistični urad Republike Slovenije, Novica Javna kanalizacija, Slovenija, podatki za leto 2014, http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico ?id=5246&idp=13&headerbar=11, 2014. Gradbeni vestnik • letnik 65 • april 2016 99 VABILO NA SKUPŠČINOj vabi člane na REDNO SKUPŠČINO, ki bo v četrtek, 2. junija 2016, s pričetkom ob 13.00 uri, v prostorih gostilne Livada, Hladnikova cesta 15, Ljubljana. Predsednik ZDGITS doc. dr. Andrej Kryžanowski, univ. dipl. inž. grad. ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE Vlada RS, Enotna zbirka ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje, http://www.enotnazbirkaukrepov.gov.si/realizacija-ukrepov, povzeto 5. 3. 2016, 2016. Vlada RS, Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017, Sklep vlade RS 11. 11. 2010 in Sklep vlade RS 14. 7. 2011, 2011. Yigiter, P., Yirmibeşoglu, F., Lokalna agenda 21 in trajnostni razvoj: primer mesta Harran v Turčiji, Urbani izziv, Urbanistični inštitut RS, letnik 22, št. 1, 66–75, 2011. Zelenika, R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stručnog djela, Ekonomski fakultet, Rijeka, 2000. Gradbeni vestnik • letnik 65 • april 2016100 16. POSVETOVANJE SLOCOLD Vabimo vas na 16. posvetovanje Slovenskega nacionalnega komiteja za velike pregrade (SLOCOLD) z delovnim naslovom HE Brežice in drugi aktualni projekti v zvezi s pregradami ki bo v četrtek, 12. maja 2016 ob 10:30 v dvorani Občinskega sveta Občine Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško Posvetovanje je organizirano v sodelovanju z INFRA, Občino Krško in HESS. Namenjeno je seznanitvi članov SLOCOLD in širše strokovne javnosti z gradnjo in obratovanjem bodočega bazena in HE Brežice. Po predstavitvah prispevkov je predviden ogled gradbišč bazena in HE Brežice. Kotizacija znaša 50 € in vključuje sodelovanje na posvetovanju, avtobusni ogled gradbišča, zbornik prispevkov, manjše okrepčilo med pos- vetovanjem ter pozno kosilo. Za člane SLOCOLD in soorganizatorje kotizacije ni. Za vse udeležence je obvezna predhodna prijava na slocold@slocold.si najkasneje do 5. 5. 2016. Zavezanci za plačilo kotizacije morajo ob prijavi navesti potrebne podatke za izdajo računa, vključno s kontaktnim e-naslovom ali telefonom. Prijava je potrjena s plačilom kotizacije najkasneje do 10. 5. 2016 na račun NLB, Trg republike 2, 1520 Ljubljana, SWIFT BIC: LJBASI2X, račun IBAN: SI56 0201 0001 9573 887, z navedbo »za posvetovanje« in priimkom udeleženca. Gradbeni vestnik • letnik 65 • april 2016 NOVI DIPLOMANTI UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO VISOKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Matej Hafner, Varovanje gradbene jame parkirne garažne hiše v Ljubljani, mentor doc. dr. Boštjan Pulko, somentor izr. prof. dr. Janko Logar UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Miha Lamovec, Primerjava 2D in 3D geotehničnih analiz armi- ranobetonskih vodnjakov za sanacijo plazu Šmihel, mentor doc. dr. Boštjan Pulko UNIVERZITETNI ŠTUDIJ VODARSTVA IN KOMUNAL- NEGA INŽENIRSTVA Uroš Fortun, Ocena vpliva prelivajoče vode dela kanalizacijskega sistema Črnomlja v reko Dobličico, mentor izr. prof. dr. Jože Panjan, somentor asist. dr. Mario Krzyk Petra Jesenko, Antropogeni in naravni vplivi na Divje in Račevsko jezero, mentor izr. prof. dr. Jože Panjan, somentor asist. dr. Mario Krzyk II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVA Petra Zupan, Ocena sistema za spremljanje in nadzor rednega vzdrževanja državnih cest v Republiki Sloveniji s predlogi za izboljšave, mentor izr. prof. dr. Marijan Žura, somentor Andrej Rejec UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO – EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA INTERDISCIPLINARNI UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GOSPO- DARSKEGA INŽENIRSTVA – SMER GRADBENIŠTVO Igor Hrauski, Opis postopka izdelave kalkulacijskega elaborata za javna naročila v malem gradbenem podjetju in praktični primer, mentorja doc. dr. Nataša Šuman – FGPA in doc. dr. Zlatko Nedelko – EPF Sebastjan Molnar, Primerjava ekonomske upravičenosti gradnje med hišo v pasivnem in hišo v nizko energijskem standardu na osnovi porabe različnih energentov, mentorja red. prof. dr. Miroslav Premrov – FGPA in red. prof. dr. Polona Tominc-EPF, somentorica doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar INTERDISCIPLINARNI MAGISTRSKI ŠTUDIJ GOSPO- DARSKEGA INŽENIRSTVA – SMER GRADBENIŠTVO – Bolonjski študijski program 2. stopnje Rebeka Živkovič, IT podpora procesu vrednotenja nepremičnin, mentor red. prof. dr. Danijel Rebolj Rubriko ureja•Eva Okorn, gradb.zveza@siol.net UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Marijan Bračič, Primerjalna analiza mejnih stanj podpornega zidu, mentor doc. dr. Borut Macuh, somentor izr. prof. dr. Stani- slav Škrabl Tina Lah, Sodobna in trajnostna prenova planinske koče, mento- rica doc. dr. Nataša Šuman, somentor doc. dr. Andrej Ivanič Andrej Lešnik, Časovna in stroškovna analiza gradnje objektov z zidnimi sistemi Wienerberger ob podpori BIMa, mentorica doc. dr. Nataša Šuman, somentor asist. Zoran Pučko Uroš Smerkolj, Odvajanje in čiščenje odpadnih vod manjšega naselja, mentor viš. pred. Matjaž Nekrep Perc, somentorica asist. Blanka Grajfoner I. STOPNJA – VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Anže Meh, Fizikalna analiza in dimenzioniranje proge vlaka smrti, mentor doc. dr. Marko Pinterič, somentor doc. dr. Tomaž Žula II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM OKOLJSKO GRADBENIŠTVO Barbara Corn, Idejna študija zapiranja odlagališča Ostri vrh v Logatcu, mentor doc. dr. Darko Drev I. STOPNJA – UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Študij sta zaključila z diplomskim izpitom: Rok Črepnjak Jani Knuplež 2. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Sašo Kos, Geomehanska presoja zanesljivosti zemeljske pregrade v zahtevnih geoloških in seizmičnih pogojih, mentor izr. prof. dr. Stanislav Škrabl, somentor doc. dr. Borut Macuh Rok Planinc, Geotehnično načrtovanje predorskih portalov, men- tor doc. dr. Borut Macuh, somentor izr. prof. dr. Stanislav Škrabl KOLEDAR PRIREDITEV Rubriko ureja•Eva Okorn, ki sprejema predloge za objavo na e-naslov: gradb.zveza@siol.net 8.-11.5.2016 IABSE Conference Guangzhou 2016 Bridges and Structures Sustainability-Seeking Intelligent Solutions Guangzhou, Kitajska www.iabse.org/Guangzhou2016 12.5.2016 16. posvetovanje SLOCOLD Krško, Slovenija slocold@slocold.si 26.5.2016 Strokovni posvet Društva za ceste severovzhodne Slovenije »Trajnostno urejanje prostora in prometa« UM FGPA, Maribor, Slovenija www.dcm-svs.si 24.-29.5.2016 1st European and Mediterranean Structural Engineering and Construction Conference Istanbul, Turčija www.isec-society.org/EURO_MED_SEC_01/ 25.-27.5.2016 3rd International Conference with Exhibition “S.ARCH 2016 – Next Architecture” Budva, Črna Gora www.s-arch.net/ 2.-4.6.2016 3rd International Scientific Meeting on Civil Engineering and Environmental Engineering E-GTZ 2016 Tuzla, Bosna in Hercegovina www.egtz.ba/index.html 9.-10.6.2016 Drugi srpski kongres o putevima Beograd, Srbija www.kongresoputevima.rs 16.-18.6.2016 7. Posvetovanje slovenskih geotehnikov in 17. Šukljetov dan Podčetrtek, Slovenija www.sloged.si 22.-24.6.2016 2. CESB16 – Central Europe towards Sustainable Building 2016 Praga, Češka www.cesb.cz 28.6.-7.7.2016 16th International Scientific Geoconference – SGEM 2016 Albena, Bolgarija www.sgem.org/ 17.-22.7.2016 35th International Conference on Coastal Engineering Istanbul, Turčija http://icce2016.com/en/ 27.-29.7.2016 3rd International Conference on Structures and Architecture Guimaraes, Portugalska www.icsa2016.arquitectura.uminho.pt/ 22.-25.8.2016 WCTE – World Conference on Timber Engineering Dunaj, Avstrija http://wcte2016.conf.tuwien.ac.at/home/ 7.-9.9.2016 11th European Conference on Product and Process Modelling – ECPPM 2016 Limassol, Ciper http://cyprusconferences.org/ecppm2016/ 19.-21.9.2016 International Conference on Accelerated Pavement Testing San Jose, Kostarika www.apt-conference.com/ 21.-23.9.2016 19th IABSE Conference “Challenges in Design and Construction of an Innovative and Sustainable Built Environment” Stockholm, Švedska, www.iabse.org/stockholm2016 5.-6.10.2016 ICABE 2016 – International Conference on Architecture and Built Environment Kuala Lumpur, Malezija https://icabe2016.wordpress.com 16.-19.10.2016 IALCCE2016 – 5th International Symposium on Life-Cycle Civil Engineering Delft, Nizozemska www.ialcce2016.org 17.-19.10.2016 SBE16-Thessaloniki International Conference “Sustainable Synergies from Buildings to the Urban Scale” Solun, Grčija http://sbe16-thessaloniki.gr/ 29.5.-2.6.2017 4. svetovni forum o zemeljskih plazovih Ljubljana, Slovenija www.sloged.si/?page_id=716