Poštnina plačana V gotovtiL Leto XXnM št. 148 Ljubljana, četrtek rt. fonfla i9fl-XlX Cena cent 70 UpravnlStvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 34-92 in 33-92. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. 'IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije ln inozemstva Ima Unione Pubblicitš Italiana Milano Izhaja vsak dan" razen ponedeljka. Baročni na znaša mesečno L. 12.—^ za inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana & A-, Milano Nemško prodiranje v Rusijo Na osrednji fronti so nemške čete prodrle skozi nasprotno obrambo In osvojile važna mesta Berlin, 25. jun. u. Nemci napredujejo hitro ter zajemajo cele ruske oddelke, ki imajo nalogo mrtvih straž. Pri tem pa se povsod kažejo zapreke, ki jih je treba v naskoku vzeti, porušiti ali prekoračiti. Nemške sile stoje nasproti močnim sovražnim oddelkom, ki pričakujejo nasprotnika pred nedavno zgrajenimi utrdbami ali pa se zbirajo za veliko bitko. V osrednjem odseku, kraj ni natančneje označen, so se Rusi uporno oklenili svojih utrdb in je bil tu njihov odpor močnejši nego na drugih točkah. Nemci so napadli in šele po hudi borbi v treh dneh uničili sovražnika. Ruske čete na tem mestu so bile deloma ujete, deloma pa pognane v beg. Skozi to široko vrzel so nemški oddelki naglo napredovali v globino sovražnega ozemlja. V glavnem se zdi, da so Nemci napravili klin in da so na neki točki prodrli globoko v notranjost ter osvojili važna mesta, obenem so že premagali vse zapreke. V Berlinu že krožijo imena osvojenih mest od ust do ust. Sovjetska vojska prve črte je sedaj menda razcepljena na dva velikanska ostanka. Uradno nemško poročilo bo podalo jutri in v petek po vsej priliki glede tega obširnejše poročilo. Javnost se bo začudila nad znatnimi uspehi, ki so jih Nemci dosegli v samo dveh dneh. Oklopne in motorizirane enote so že dosegle bolj oddaljene cilje, nego so jim bili določeni, in se bo to zvedelo že v najbližjih dneh. Piazen tega je kovenski radio poročal, da nemški bombniki v valovih noč in dan neprestano že od nedelje dalje bombardirajo ruska letališča v okolici Kovna in da se litovske čete v sovjetski vojski upirajo ter so se polastile Kovna po hudih pouličnih bojih z boljševiki. (»Piccolo«) Pritisk proti litovsko-letonski meji Bombardiranje Hangoja na Finskem ter letalskih oporišč na Estonskem Stockholm, 25. jun. Posebni dopisnik francoske poročevalske agencije podaja naslednjo sliko o stanju vojaških operacij na vzhodni fronti: Na Baltiškem morju se vojna še ni v popolni meri razvila in se vojaške operacije omejujejo trenotno šele na akcije letalstva ter na manjše spopade na morju. Nemško letalstvo je včeraj uspešno bombardiralo sovjetsko mornariško oporišče Hango na Finskem, kakor tudi več oporišč sovjetskega letalstva na Estonskem. Posebno hudo sta bili bombardirani dve letališči na Estonskem. Sovjetsko letalstvo je včeraj večkrat skušalo napasti razne točke v Vzhodni Prusij'i kakor tudi razne objekte v zalivu Gdanskega in trdnjavo Konigsberg. Na glavni fronti, ki teče od Litve preko bivšega poljskega ozemlja, je mogoče sedaj razlikovati tri glavne odseke, na katerih se razvijajo ogorčene borbe. Prvi odsek je na ozemlju Litve, kjer močne nemške sile. v prvi vrsti oddelki tankov in motorizirane edinice, neprestano napadajo v severni smeri, izvajajoč čim dalje bolj občuten pritisk proti litovsko-letonskj meji. Da bi se ubranili pritiska, poizkušajo sovjetski motorizirani oddelki z neprestanimi protinapadi, ki so posebno občutni na črti Šauli-Kovno, ustaviti nemško prodiranje. Na tej črti so se še snoči bile izredno ogorčene borbe. Drugi odsek poteka od reke Njemen v rahli vzboklini proti Grodnu ter odtod dalje do početka velikih močvirij pri Pinsku. Tudi tu nemške čete silovito napadajo. Ker je močvirnato ozemlje pri Pinsku neugodno za operacije motoriziranih edinic, so tu operacije manjšega obsega. Cilj nemške ofenzive v tem drugem frontnem odseku je očividno uničenje važne železniške proge Varšava-Minsk, ki se odtod nadaljuje proti Moskvi. Zasedba trdnjave Brest-Litovsk po nemških četah se je izkazala za zelo ugodno za nemško napredovanje in je tvorila včeraj glavno oporišče za nadaljnje nemško prodiranje vzdolž železniške proge. V koliko se je položaj na teh dveh frontnih odsekih od torka zvečer do srede zjutraj spremenil, še ni mogoče točno ugotoviti. Tretji odsek vojaških operacij je odde-ljcn od drugega odseka po močtvirju Ro-kitno. Med tem močvirjem in med gričevnatim svetom Volhinje se od ponedeljka dalje neprestano menjajo nemški napadi s sovjetskimi protinapadi in dasi je nemški pritisk zelo močan, vendar še ni odločen izid borbe v tem odseku. Vzhodni del tega vojnega področja z znano premislsko trdnjavo v tej vojni ni igral še nikake vloge. Videti je, kakor da nemško poveljstvo čaka na rezultate sporednih ofenzivnih operacij, ki se razvijajo na rumunsko-sovjetski fronti in sedaj tudi v odseku, ki meji na Slovaško, da bo bržkone nato izvršila sunek tudi iz te smeri. V severni Finski se vojaške aperacije ge niso razvile. Poročajo edinole o treh -novih obmejnih incidentih. Položaj v skrajnem severnem odseku velike nem-ško-sovjetske fronte se bo po mnenju tukajšnjih poučenih krogov razjasnil šele potem, ko bo Švedska sprejela neko odločitev, ki jo v teh krogih pričakujejo v najkrajšem času. Madžarsko-sovjetska meja, 25. jun. OFT. Po tridnevnih bojih na nemško-sovjetski fronti je potek bojne črte približno naslednji: S prusko-litovske meje se bojna črta izboči v na 100 km globokem loku proti notranjosti litovskega ozemlja, nato pa se obrne nazaj, obide Kovno, ki ga sovjetske čete še vedno ogorčeno branijo, ter se nato znova obrne proti vzhodu do Vilna, nakar se skoraj v pravilnem polkrogu obrne proti jugozapadu in poteka preko Grodna, Byalistoka in Kobrina. Ni mogoče reči, kako poteka bojna črta v bližini teh treh mest. Od Kobrina se bojna črta ob>"ne skoraj natančno v južno smer, teče mimo Bro-dy ja ter se severno od Lvova • zopet priključi na bivšo nemško-sovjetsko mejo. V Galiciji nemška ofenziva fronte ni ukrivila v tolikšni meri kakor v Litvi. Na vsej bojni črti divjajo ogorčene borbe, v prvi vrsti med motoriziranimi edi-nicami in ob odločilnem sodelovanju letalstva. Kako ogorčene so te bon>e, se očitno vidi tudi iz zadnjega sovjetskega vojnega poročila, v katerem sovjetsko poveljništvo priznava, da .je doslej izgubilo že 374 letaL Videti je, kakor da je sovjetsko vojno poveljništvo vrglo na tej bojni črti v borbo skoraj vse svoje razpoložljive motorizirane edinice, da bi ustavilo nemško prodiranje. Ogorčene borbe Berlin, 25. jun. s. O operacijah na ruski fronti beleži DNB v svojem posebnem poročilu nekaj posebnih podrobnosti: Dolge kolone voz so na poti proti prvi bojni črti. Pehota, ki so se ji priključili oddelki specializiranega vojaštva in zlasti protiletalsko topništvo in letalstvo, so stalno na pohodu. Prve obrambne postojanke na sovjetski strani, ki so bile slabo bra-njene, so že padle. V napad prehajajo množestveni oddelki, ki prodirajo čim dalje proti vzhodu. Na sovjetskih tleh se razvijajo najhujše borbe vsakokrat ob zori. Ruske čete se bore vztrajno in pogumno. Po večini so bili doslej v borbi Kalmiki, Kirgizi in Maloazijci, ki so se dali rajši pobiti, kakor pa da bi se umaknili od svojih strojnic. Trdnjavice, ki so rarposejane povsod ob obmejnem ozemlju, bruhajo neprestano topniški ogenj proti prodirajočim četam, a jih ne morejo zadržati, posebno ne po silnih topniških pripravah z nemške strani. Gete in bataljoni, motorizirane kolone se takoj zopet združijo in navalijo na naslednje postojanke. Sovražno topništvo neredno obstreljuje napadajoče oddelke, a dokaj točno, tako da se morajo napadalci umakniti s cest', kar sovjetsko topništvo samo desorientira. Ljudje, konji in motorji dovršujejo naravnost čudeže. Pehota je neprestano prisiljena streljati na gnezda sovjetskega odpora. Trdnjavice, ki so raz-pesejane zlasti na gozdnatem terenu, so vedno znova pod ognjem nemških težkih topov. Dan borbe se zaključi redno tako, da Nemcem uspe prodreti na sovražno ozemlje za kakih 50 km dalje. V litovskih vaseh se prebivalstvo pojavlja na cestah ter si ogleduje z začudenjem in iznenadeno nemške kolone. Vojakom Je dovoljeno le malo počitka. Noči so na severu prav kratke in pohod se mora naglo nadaljevati, da bi se nasprotnik ne utegnil znova organi-ziratL Cilj nemške ofenzive na severu je Riga New York, 25. jun. d. Po informacijah ameriških poročevalskih agencij iz Helsinkov, se nemška ofenziva posebno naglo nadaljuje na področju Litve, kjer so se nemške čete približale že na nekaj kilometrov do litovsko-estonske meje. Cilj nemške ofenzive na tem frontnem odseku je očitno Riga. Po zadnjih informacijah so nemške čete zasedle že zadnje pomembnejše mesto na litovskem ozemlju Savli, ob železniški progi Tilsiit—Riga. Treba ie pričakovati, da bodo nemške čete v najkrajšem času zasedle letonsiko ozemlje. Po informacijah iz istega vira divja v letonski prestolnici Tallinu (Revalu) sdllen požar, ki je izbruhnil po letalskih napadih. Bitka v zraku Berlin, 25. junija sl Skupina nemških bombnikov je včeraj hudo bombardirala neko sovjetsko bojišče. Ko sc je vračala, jo je napadlo 15 sovjetskih lovcev. Prišlo je do kratkega spopada, v katerem je bilo 12 sovražnih letal sestreljenih. Berlin, 25. jun. s. V ponedeljek zjutraj je prišlo nad Vzhodno Prosijo do novega, hudega spopada med sovjetskimi bombniki in nemškimi lovci. Že nad obmejnim področjem so nemški lovci ustavili sovražno formacijo. V spopadu, ki je trajal le malo časa. je bilo sestreljenih 20 letal. Kmalu nato je bi!l sestreljen še en ruski bombnik. Posadke letal so se deloma rešile s padali. Več rusikih letalcev je bUo ujetih, 10 so jih našli mrtvih na pirlju. Na nemški strani ni bilo nobene izgube. Napad ruskih letal na Helsinki Helsinki, 25. jun. s. Davi ob 7. je Helsinki doživel v vojni osi proti Rusiji svoj prvi veliki letalski alarm. Neposredno po prvih znamenjih siren se je pojavilo nad mestom v smeri od zapada 15 ruskih letal. Bila so zelo visoko. Protiletalsko topništvo in finska lovska letala so jih tali o j napadla. Dva bombnika sta bila sestreljena in sta se v zraku vnela. V mestu ni bilo nobene škode. Nemško vojno poročilo Glavni stan vodje, 25. jun. Vrhovno poveljništvo objavlja: Na vzhodu potekajo boji kopne vojske, letalstva in vojne mornarice proti sovjetski oboroženi sili tako ugodno, da je pričakovati velike uspehe. Na morju okrog Anglije so nemška bojna letala potopila v močno zavarovanih konvojih pred angleško vzhodno obalo dva prevozna parnika z 11.000 tonami in dosegla bombne zadetke težkega kalibra na dveh drugih velikih trgovskih ladjah. Zadnjo noč je letalstvo z dobrim uspehom bombardiralo vojaško važne naprave v pristanišču Liverpoolu. Bombni zadetki v dokih, preskrbovalnih obratih in skladiščih so povzročili velike požare. Nadaljnji letalski napadi so bili usmerjeni na pristaniške naprave ob izlivih rek Tyne in Tee, kakor tudi proti letališčem v jugovzhodni Angliji. Močnejši oddelek nemških bojnih letah je v noči na 25. junija obmetaval z bombami vseh kalibrov angleško pomorsko oporišče Haifo. Pri napadu angleških bojnih letal pod močno zaščito lovcev na zasedeno ozemlje je bilo v včerajšnjih večernih urah sestreljenih v letalskih bojih 13 angleških letal, dve pa je sestrelilo protiletasko topništvo. Angeška letala so zadnjo noč metala rušilne ln zažigalne bombe v zapadni in seve-rozapadni Nemčiji. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Vojne ali vojaške škode ni bilo. Nočni lovci in mornariško topništvo so sestrelili trj angleška letala. Posamezna sovjetska letala so bombardirala stanovanjske okraje v mestih Memelu ln Koenigsbergu. Napad je zahteval smrtne žrtve, pretežno med vojnimi ujetniki. Več poslopij je bilo poškodovanih ali razdejanih. Rezerviranost nemškega vrhovnega poveljništva Berlin, 25. jun. u. Iz kompetentnega mesta so včeraj izjavili predstavnikom inozemskega tiska, da sedaj ne smejo pričakovati točne navedbe niti čisto enostavna pojasnila o razvoju operacij na vzhodni fronti. Razlogi za to so na diani. V ostalem pa je stroga rezerviranost nemškega vrhovnega poveljništva v začetni fazi bojev na Balkanu in tem sledeči bitki za Kreto dovolj poučna. Kar se tiče prvih ru sikih vojnih poročil, poudarjajo tukajšnji merodajni krogi, da so gorostasna in fantastična, včasih pa naravnost otročja. Iz istega vira ie prišla izjava, da sedaj ni nič znanega o zasedbi Kovna ali kakega drugega mesta, kakor je o tem poročal inozemski tisk. V istem poročilu je tudi omenjeno, kakor da sic> nemški padailci pristali v okolici Odese. Zaplenjen ruski parnik Stockholm, 25. jun. a V Treleborg je prispelo 6 Dancev, ki so potovali na sovjetskem parniku »Estoniji«. Parnik so zasedle pomorske oblasti osi Un incrociatore nemico coipito nei pressi di Tobruk Violenti attacchi aerei contro navi, impianti e postazaoni nella piazza n Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data dl 25 giugno 11 seguente bollettino di guerra n. 385: Nell'Africa settentrionale attivita di ar-tiglieria sul fronte dl Tobruk. L'aviazione delPAsse ha bombardato piroscafi alla fonda nella rada, automeezi, postazioni contraeree e depositi munizioni nella piazza. N ostri aerei bombardieri e siluranti hanno attaccato unita nemiche in navi - gazione tra Tobruk e Sidi el Barrani col-pendo un incrociatore. Nella notte sul 24 aerei inglesi hanno lanciato bombe su Bengasi e su TripolL Nell'Africa orientale le nostre truppe che hanno lasciato Gimma si sono unite a quelle gia schierate nella zona occidentale del Galla e Sidamo e continuano ivi a loro strenua difesa. Sovražna križarka zadeta v bližini Tobruka Srditi letalski napadi na ladje, naprave in postojanke na področju te trdnjave Glavni Stan Oboroženih Sil je objavil 25. junija naslednje 385. vojno poročilo: V severni Afriki je topništvo delovalo na fronti pri Tobruku. Letalstvo Osi je bombardiralo ladje v luki, motorna vozila, postojanke protiletalskega topništva ln mu-nicijska skladišča trdnjave. Našj bombniki in torpedna letala so napadla sovražne ladje, ki so plule med Tobrukom in Sidi el Baranijem ter so zadela neko križarko. V noči na 24. junij so angleška letala bombardirala Bengazi in Tripolis. V vzhodni Afrikj so se naše čete, ki so zapustile Džimo, združile s četami, ki so bile že razvrščene v zapadnem delu Gale in Sidama, ter se tam še nadalje odločno branijo. Opustošenje v Aleksandriji Berlin, 25. jun. s. Nemški letalski napad, ki je bil izveden v noči na torek na angleško pomorsko oporišče v Aleksandriji, je povzročil zopet znatno razdejanje. V pristanišču je izbruhnilo več velikih požarov, ki so jih pogasili šele po dolgih urah hudih Turčija razočarana z rusko politiko Carigrad, 25. jun. a »Akšam« je objavil članek poslanca Nedmedina o vojni proti Sovjetski Rusiji. Rusija, ugotavlja v njem, se je pokazala prijateljsko napram Nemčiji, da si je na ta način mogla prisvojiti polovico poljske in baltske države. Pokazala je, kako silno je imperialistična. Njene oblasti so strašno terorizirale ljudi. Sedaj je Rusija zahtevala tudi turške morske ožine. TuTČija je bila 20 let ruska prijateljica, spričo takih zahtev pa je bila hudo iznenadena in razočarana. Svet se je naravnost začudil spričo odkritij v Hitlerjevem proglasu. Nemogoča želja nizozemske kraljice Stockholm, 25. jun. d. Kakor poroča angleški radio, je imela bivSa nizozemska kraljica Viljemina po radiu govor, v katerem je med drugim izjavila, da bi se Nizozemska rada borila ramo ob rami z Rusijo, če bi ji bila za to dana možnost. naporov. Zelo hudo so bile poškodovane glavne postaje in železniške naprave, ki služijo prevozu angleških čet in vojnih potrebščin na severno afriško bojišče. Obisk generala Bastaca na Egejskih otokih Rodos, 25. jun. s. Poveljnik Italijanskih vojnih sil na Egejskem morju Eksc. general Bastico je te dni obiskal otoke na Egejskem morju, ki so jih pred kratkim zasedle Italijanske Oborožene Sile. Včeraj je bil v Siri. Mesto je bilo okrašeno z zastavami in po "ulicah so bile razvrščene italijanske čete ter grška šolska mladina. Sprejeli so ga katoliški škof, pravoslavni mitropolit in zastopniki krajevnih oblasti. General Bastico je dal potrebna navodila prefektu, županu, predsedniku trgovinske zbornice in ravnateljem denarnih zavodov za nadaljnje delovanje in predvsem za gospodarsko obnovo otoka. General Bastico se je popoldne ob novih manifestacijah prebivalstva poslovil in se vrnil na Rodos. Ecc. l'Alto Commissario ricevuto a Me-L'Ecc. l'AIto Commissario ricevuto fe-gtosamente a Metlika. — Eksc. Visoki Komisar sprejema šopek cvetja iz rok deklice x Metliki La gioventu di Ribnica attende con ansia I'Alto Commissario ■ pričakuje Visokega Komisarja Ribniška mladešS Seja vlade Rim, 25. jun. & Za soboto 5. juEja je sklican minstrski svet. Sestal se bo ofe 10, dopoldne v Vkninalski palači. Velike angleške ladijske izgube Ženeva, 25. jun. d. Znani angleški gospodarski list »Financial Times« v svoji ponedeljkovi številki indirektno priznava velikanske izgube, ki jih je utrpelo angleško trgovinsko brodovje v zadnjem času. List namreč piše, da so imeli zavezniki v zadnjem času tako velikanske potrebe po trgovinskem brodovju, da je danes skrajno težavno, ako je vobče mogoče dobiti kjerkoli na svetu le še eno samo trgovinsko ladjo, ki bi jo bilo mogoče kupiti ali vzeti v najem. Povratek Ministra Pavolinifa Iz Berlina Rim, 25. jun. s. Včeraj popoldne se je % letalom vrnil iz Berlina Minister za ljudsko kulturo Eksc. Pavolini. Berlin, 25. jun. a Italijanski minister m ljudsko kulturo Eksc. Aleksander Pavolini je včeraj zapustil Berlin in se vrača v Rim. Ustavitev poslovanja nemških konzulatov Washington, 25. jun. d. Nemško velepo>-slaništvo je v zvezi z odlokom ameriško vlade o razpustitvi nemških konzularnih zastopstev na področju Zedinjenih držav odredilo vsem nemškim konzulatom, da naj s 30. junijem ustavijo nadaljnje poslovanja Tudi Slovaška v vojni proti Rusiji oklopni oddelki so že krenili preko meje Bratislava, 25. jun. s. Predsednik republike Tiso je izdal proglas na slova&kj narod, v katerem je sporočil, da Je slovaška vojska prekoračila mejo, da se pridruži nemški v borbi proti Sovjetski zvezi. Berlin, 25. jun. s. Predsednik slovaške republike dr. Tiso je poslal kancelarju Hitlerju brzojavko, v kateri mu je ponovno izrazil zvestobo in privrženost slovaškega naroda ter vlade posebno v sedanjem času velike borbe proti nasprotniku pravice in civilizacije. Vodja je odgovoril in se zahvalil za dana-zagotovila in solidarnost v tej borbi, ki se bo, kaker je posebej poudaril, končala s popolno zmago nemškega orožja. Bratislava, 25. jun. s. Na željo slovaške vlade je švedska vlada prevzela zastopstvo slovaških interesov v Sovjetski Rusiji. Bratislava, 25. jun. s. Davi je novi načelnik propagande pri predsedništvu vlade Gaspar prevzel svoje posle. V okviru teh svečanosti je Tuka sporočil prisotnim novinarjem, da je predsednik republike malo prej podpisal vojno napoved Rusiji in da je minister Mach to vojno napoved prečital po radiu. Izjavil je dalje, da so oklopni oddelki slovaške vojske že krenili preko meje. Slovaška se je priključila od v borbi proti Ruaiji, da bi tako izpolnila svoje obveznosti na noenovi zaščitna pogodbe s Nemčijo in trojnega pakta. Tuka je ie dodal, da je vlada odredila vse potrebne ukrepe za pripravljenost v deželi. Bratislava, 25. jun. s. Proglas s katerim je slovaška vlada sporočila narodu vstop Slovaške v vojno proti Rusiji ob strani osi je bil sprejet z navdušenjem v V3ej deželi. Proglas so podpisali predsednik Tiso ter ministrski predsednik Tuka ter vojni minister KatloS. Slovaška, pravi proglas, stopa na bojno polje v obrambo evropske kulture. Ves slovaški tisk je sprožil danes hude napade proti razširjevalcem netočnih vesti, ki izhajajo po večini iz židovskih vrst in ki so se nanašali na letalske napade, pri katerih naj bi bili hudo poškodovani mesti Prešov in Ziiina. Niti besedice nI resnice, pravijo listi, na teh vesteh. Doslej se še nobeno sovjetsko letalo ni pojavilo nad slovaškim ozemljem. Vesti nimajo nobenega drugega namena, kakor vznemirjati prebivalstvo v deželi. Dolžnost slehernega državljana, pravijo listi, je takoj prijaviti zločince, ki take vesti širijo. Dvomljiva ameriška pomoč Rusiji Ameriška vojna industrija še doslej ni izvršila mnogo naročil Gospodarstvo K določitvi obrestne mere za hranilne vloge Washington, 25. jun. s. Na sestanku z novinarji je predsednik Roosevelt izjavil, da bodo Zedinjene države priskočile Sovjetski zvezi na pomoč v okviru zakona o pomoči in možnosti izvoza, za sedaj pa mu , ;ni znano, kakšne proizvode bi Rusija trenutno rabila lz Zedinjenih držav. Bela hiša iz Moskve še ni prejela nikake vesti. Ne sme se pozabiti, da je kakor že v primeru drugih podobnih predsednikovih izjav začasno popolnoma problematično, ali bodo in kako bodo Američani izvažali proizvode svoje vojne industrije v Sovjetsko Rusijo, ko je vendar sedaj že vsa angažirana za Anglijo in za Zedinjene države same. Znano je, da ameriške tovarne vojnih potrebščin že doslej niso mogle izpolniti mnogo naročil. Predsednik Roosevelt je nacialje novinarjem izjavil, da nabiranje mehanikov v Zedinjepih državah, ki naj bi odšli na delo v Anglijo, doslej ni doseglo zaželenega uspeha in ga bo treba ojačiti ter z vsemi sredstvi podpreti. Angleška« vlada je ameriški zagotovila, da ameriški mehaniki ne bodo uvrščeni v angleško vojsko in se bodo smeli vrniti v Zedinjene države, čim jih Anglija ne bo več rabila. Roosevelt je bržkone mnenja, da pošiljanje strokovnih delavcev v Anglijo ni v nasprotju z ameriškim nevtralnostnim zakonom. New York, 25. jun. d. Ameriški listi objavljajo deloma tudi pod debelimi naslovi ln kot velike senzacije razne pogodbe in dogovore, ki jih je Sovjetska unija v svoji stiski z vso naglico sklenila tako v Angliji kakor tudi v Zedinjenih državah in od katerih si obeta pomoči v svoji nezanesljivi borbi. Tako objavljajo snočnji ameriški listi izjavo angleškega zunanjega ministra Edena v spodnji zbornici, kjer je Eden podal nekaj podatkov o bodočem angleško-ruskem sodelovanju. List »New York Post« pa objavlja iz Washingtona vest, da je svoječasni poljski min. predsednik Sikorski sklenil z washingtonskim sovjetskim polanikom poseben dogovor o restavraciji bivše poljske države. Pogodba je baje zelo dalekosežna in določa vzpostavitev starih poljskih mej na podlagi pogodbe. ki je bila sklenjena med obema državama svoječasno v Rigi. Pogodba določa tudi, da bodo poljski vojni ujetniki, M so sedaj v Sovjetski uniji, takoj izpuščeni na svobodo. Kot posebno uspešen korak k bodočemu sodelovanju med Sovjetsko unijo ter Anglijo in Ameriko pa smatrajo ameriški listi obljubo Zedinjenih držav o najobsežnejši pomoči Sovjetski uniji tako na gospodarskem kakor tudi na vojaškem polju. \ew Yorlc, 25. jun. s. Rooseveltov* obljuba, da bo podprl Rusijo in ukrep vlade, da se zopet osvobode v Zedinjenih državah ruski blokirani krediti, ki znašajo 38 milijonov dolarjev, tukajšnjih krogov in pol služb enega tiska nista presenetila, čeprav so še nekaj ur prej računali s tem, da se bo ameriška zunanja politika drugače usmerila. V ostalem pa Rusi opozarjajo, da Rusiji Zedinjene države zlepa ne bodo mogle za resi pomagati, ker nimajo nobenega presežka v proizvodih in ker bi nastale velike prevozne težave. Vojni hujskači na delu New York, 25. jun. d. Tudi včerajšnji ameriški tisk obravnava kot glavni predmet nemško-rusko vojno, o kateri prinašajo posamezni listi obširna poročila z bojišč, opremljena deloma tudi že s silikami. Tudi v uvodnikih se bavijc newyorški listi s položajem, ki je nastal z izbruhom nemško-rufke vojne ter si na vse načine prizadevajo izkoristiti novi položaj za nov pritisk na ameriško javnost z namenom, pridobiti jo za vstep Amerike v vojni spopad. Tako n. pr. piše »New York Post«, da je sedaj napočil trenutek podvojene aktivnosti za vse sovražnike Nemčije, med katere je treba po mnenju lista šteti tudi že Zedinjene države. List vidi, da je priložnost za I ameriško intervencijo sedaj tako ugodna kakor še nikoli. Te ugodnosti našteva list takole: Angliji ne grozi več nevarnost invazije. japonskih groženj na Daljnem vzhodu ni več, ker je sovjetska mornarica mobilizirana ter pripravljena na strel, Nemčija pa je ranljiva, kakor ni bila še nikoli. Nato se list zavzema za povečanje ameriških dobav Angliji pod zaščito ameriške vojne mornarice. Predlaga celo, naj bi Amerika Angliji odstopila nadaljnje vojne ladje in nadaljnje stotine lovskih letal. Nato poizkuša list v svoji polemiki z izola-cijonisti dokazati, da praktično ne obstoja nikaka boljševiška nevarnost in da je le Nemčija tisti sovražnik, ki ga je treba zrušiti. »New York Sun« opozarja na značilni preokret, ki je nastal v komunistični stranki v Ameriki, ki je bila prej ekstremistična, ki pa sedaj nenadoma zahteva za Sovjetsko unijo vso pomoč iz kreditov, ki so določeni za Anglijo. »New York World Telegramm« pa v nasprotju s temi hujskanji poziva k nadaljnji budnosti pred komunistično propagando. Komunizem tudi zdaj nima prav nobene pravice izpodkopavati ameriških ustanov, kakor te pravice ne dovoljuje Amerika tudi nobeni drugi tuji ideji. V istem listu si prizadeva znani senator Johnson dokazati, da groze Nemčiji vedno večje nevarnosti, ker se vojna področja čim dalje bolj" širijo in postaja okupacija zaradi tega od dneva do dneva težavnejša. Znani »Christian Science Monitor«, ki spada v skupino tistih glasil, ki delajo propagando za aktivni poseg Amerike v evropski konflikt, vidi v izbruhu nemško-ruske vojne novo priložnost za skrajšanje evropskega oboroženega spopada. Po mnenju lista je vsak vojni material danes desetkrat več vreden, kakor bo morda kdaj kasneje ter poziva zaradi tega, naj si Amerika in Anglija ne pustita izmakniti edinstvene priložnosti za poja-čeno akcijo. Washington brez direktnih poročil iz Moskve New Yorkf 25. jun. d. Na včerajšnji tiskovni konferenci je podtajnik zunanjega ministrstva Welles izjavil, da o položaju v rusko-nemški vojni nima nobenih direktnih poročil iz Moskve niti od sovjetske vlade niti od tamkajšnjega ameriškega pcslanika. VVelles je naglasil, da je pač zaradi vojne nastal v komunikacijskih potih med Moskvo in \Vashingtonom precejšen zastoj. j; Pomoč Amerike bo prepozna New York, 25. jun. s. Ameriški politični krogi so močno pod vtisom vesti o nemških operacijah na sovjetskem ozemlju. Mnogi sodijo, da bo pomoč iz Washing-tona zaman in prepozna. Stavka v ameriški elektrotehniški industriji Hamilion (Ontario), 25. jun. d. V glavni tovarni velikega ameriškega koncema za elektrotehniške in strojne izdelke družbe Westinghouse je izbruhnila stavka, pri kateri sodeluje več tisoč delavcev. Do stavke je prišlo, ker je vodstvo podjetja odklonilo pogajanja z delavskimi strokovnimi organizacijami. Agencija Canadian Press, ki podaja podrobnosti o tej stavki, navaja, da je ta tovarna zelo velike važnosti v celotnem sistemu ameriške vojne industrije. Letalski boji nad severno Francijo Berlin, 25. junija d. V torek zvečer okrog 20.40 so angleška borbena letala v spremstvu močnih skupin lovskega letalstva zopet skušala izvršiti napad večjega obsega na francosko-belgijsko obmejno področje na prostoru med Calaisom in Dunkerque-om. Tudi ta angleška ofenziva je zadela na bliskovito organizirani odpor nemškega letalstvo in protiletalskega topništva. Razvile so se silovite letalske borbe, v katerih je sovražnik izgubil 13 letal Bombe, ki so jih metala angleška bombna letala, so gmotno prizadele edinole civilnd prebivalstvo v omenjenem obmejnem pasu. Med belgijskim in francoskim civilnim prebivalstvom je bila cela vrsta ljudi ubitih in ranjenih. Snoči so angleška poročila vedela mnogo povedati o vedenapadu angleškega letalstva na luko Boulogne ob Rokavskem prelivu. Z merodajnega nemškega mesta vsa ta angleška poročila deroantirajo V odgovornih nemških krogih domnevajo, da je angleški radio predvideval, da se bo napad britanskega lovskega in borbenega 1eta'stva snoči uspešno končal. kar se pa ni zgodilo, kakor je mogoče razvideti na podlagi ugotovitve. da je angleško letalstvo pri tem napadu izgubilo kar 13 lovskih letal, dodeljenih v spremstvo angleškim bombnikom in borbenim 'otalom. Berlin, -25. jun. s. V pretekli noči so se angleška letala pojavila nad raznimi kraji zapadne Nemčije ter jih bombardirala z rušilnimi in zažigabiimi bombami. Ponekod je bilo poškodovanih nekaj stanovanjskih hiš. Vojaški objekti niso bili zadeti. Med prebivalstvom je bilo nekaj ljudi ubitih. Berlin, 25 jun. s. Angleški bombniki, ki so jih močno ščitila lovska letala, so skušali snoči malo pred 21. uro napasti področje med Dunkerqueom in Calaisom. Poizkus se je ponesrečil spričo učinkovite nemške protiletalske obrambe V hudih letalskih spopadih je b;lo sestreljenih 18 sovražnih letal. Skoda, ki so jo napravile angleške bombe, je zadela izključno civilno prebivalstvo. Več ljudi je bilo ubitih in ranjenih. Stcckholm, 25. jun. d. Po informacijah iz Londona je angleško letalstvo tudi preteklo noč izvršilo nekaj napadov na nemško industrijsko ozemlje v Porenju. Bombe so bile med drugim vržene tudi na Koln. Berlin, 25. jun. s. DNB je bil pooblaščen demantirati z vso odločnostjo sne J 3 vest angleške informacijske službe, po Kateri so angleške letalske sile hudo napadle luko Boulogne. Takega napada nikoli ni bilo. Berlin, 25. jun: s. Nemško bojno letalo je včeraj z bombami potopilo angleški lovilec min »Nogi«. I Kazni za poslušanje tujega radia Rim, 25. jun. s. Službeni list je objavil zakonski dekret, ki določa potrojitev kazni za poslušanje sovražnih in nevtralnih radijskih postaj. Kazni za poslušanje sovražnih in nevtralnih radijskih postaj so bile določene že v 340. čl. vojnega zakona, ki je bil odobren s kraljevim dekretom 9. julija 1938, št. 1415 in ki veljajo za vse one, ki prekršijo prepoved, kakcT jo vsebuje 8. čl. kraljevega dekreta z dne 8. junija 1940, št. 765. Ta dekret je prepovedal rabo radijskih sprejemnikov za poslušanje sovražnih ali nevtralnih radijskih postaj ter širjenje sprejetih vesti. Dekret, s katerim so bile potrojene kazni za ta prekršek, se je z včerajšnjim dnem uveljavil. Tassi sui depositi fiduciari L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, su proposta del comitato previsto all'art. 6 dell'ordinanza 14 giugno 1941-XIX n. 44, e a tutti gli effetti dall'ordinanza stessa contemplati, ha approvato i seguen-ti tassi da corrispondersi obbligatoriamen-te, a decorrere dal lo luglio 1941-XIX sui depositi fiduciari costituiti presso gli istituti di credito: a) per i depositi a vista 1®/« annuo b) per i depositi vincolati a preavviso di 3 mesi 2x/} annuo c) per i depositi vincolati a preavviso dl 6 mesi 3% annuo d) per i depositi ordinari 2»/» annuo Gli interessenti saranno calcolati a par-tire dal secondo giorno successivo a quel-lo del versamento fino al giorno del pre-levamento; la capitalizzazione sara fatta per i depositi a risparmio al 31 dicembre di ogni anno e per depositi in conto cor-rente al 30 giugno e al 31 dioembre di ogni anno. Consegna dei certificati annuali L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, ritenuta 1'opportunita di modifi-care le disposizioni in vigore, relativamen-te alla consegna dei certificati annuali agli alunni di tutte le scuole, ordina: I certificati annuali, anziche in data 28 giugno, verranoo consegnati agli alunni di tutte le scuole medie, magistrali, profes-sionaili, civiche e popolari il 30 giugno dopo un ufficio religioso. I presidi ed i direttori delle scuole illu-streranno agli alunni, prima di far distri-buire i certificati, il significato del R. Decreto legge 3 maggio 1941-XIX sulla co-stituzione della provincia di Lubiana. Lubiana, il 21 giugno 1941-XIX. L'Alto Commissario Emilio Grazioli Sottoposizione all'Alto Commissa-riato degli uffici di controllo misure e contatori eletirici L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana ordina: Art. 1. II »Reparto di controllo misure« presso il capitanato distrettuale di Lubiana assume la denominazione di »Ufficio di controllo misure e metalli preziosi«. Art. 2. La »Stazione di verifica dei contatori elettrici« presso la Scuola media tecnica statale di Lubiana assume la denominazione di »Ufficio dj verifica dei contatori elettrici«. Art. 3. »L'Ufficio di controllo misure e metalli preziosi« e »l'Ufficio di verifica dei contatori elettrici« sono sottoposti alla Divisione vm delPAlto Commissariato. La loro competenza č estesa a tutto il territorio della provincia di Lubiana. Art. 4. La presente ordinanza entra In vigore dalla data della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana. Lubiana, 19 giugno 1941-XIX. L'Alto Commissario Emilio Grazioli Obrestna mera za vloge pri denarnih zavodih Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je na predlog odbora iz člena 6 naredbe z dne 14. junija 1941-XIX, št. 44, glede vseh vlog, na katere se nanaša ta naredba, odobril naslednjo obrestno mero, kj je od 1. julija 1941-XIX dalje obvezna za vloge pri denarnih zavodh: a) za vloge a vista l«/o na leto, b) za vezane vloge s trimesečnim odpovednim rokom 2%«/o na leto, c) za vezane vloge s šestmesečnim odpovednim rokom 3"/o na leto, č) za navadne vloge 2"/0 na leto. Obresti se morajo računati od drugega dne po vplačilu do dneva dviga; kapitali-zirati se morajo pri hranilnih vlogahh 31. decembra vsakega leta, pri vlogah na tekoči račun pa 30. junija in 31. decembra vsakega leta. Razdelitev letnih izpričeval Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za umestno, da se spremene dosedaj veljavne odredbe glede razdelitve letnih izpričeval učencem vseh šol, odreja: Letna izpričevala, čeprav datirana z 28. jupijem, naj se izroče učencem vseh srednjih, učiteljskih, strokovnih, meščanskih in ljudskih šol dne 30. junija po službi božji. Ravnatelji in upravitelji naj učencem pred razdelitvijo izpričeval obrazlože pomen Kr. ul«iza z dne 3. maja 1941-XIX o ustanovitvi ljubljanske pokrajine. Ljubljana, 21. junija 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Podreditev oddelka za kontrolo mer in urada za električne števce Visokemu Komisarijatu Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Cl. 1. »Oddelek za kontrolo mer« pri ljubljanskem okrajnem načelstvu se preimenuje v »Urad za kontrolo meril in dragocenih kovin«. Cl. 2. »Preizkuševalnica za elektroštev-ce« pri državni srednji tehnični šoli v Ljubljani se preimenuje v »Urad za preizkušanje elektroštevcev«. 61. 3. »Urad za kontrolo meril in dragocenih kovin« in »Urad za preizkušanje elektroštevcev« sta podrejena VIII. oddelku Visokega Komisariata. Njuna pristojnost se razširja na vse ozemlje Ljubljanske pokrajine. 61. 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 19. junija 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Z naredbo Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino od 14. t. m. so bile s 16. t. m. ukinjene omejitve plačil denarnih zavodov, da se obnove normalne razmere na denarnem trgu. Z isto naredbo je Visoki Komisar tudi predpisal, da se morajo kreditni pogoji prilagoditi novemu gospodarskem položaju. 61. 2 navedene naredbe določa, da se od 16. junija naprej delijo vloge pri denarnih zavodih (na knjižnice, v tekočem računu itd.) ne glede na to, kdaj so nastale, v tri skupine, ln sicer: a) v vloge a vista, ki so vlagateljem vsak čas in brez omejitve zneska na razpolago; b) v vezane vloge, s katerimi lahko vlagatelji razpolagajo s tri ali šestmesečnim odpovednim rokom in c) v navadne vloge, s katerimi lahko vlagatelji razpolagajo mesečno z 10%, če vloga presega 50.000 din; če pa je vloga manjša od 50.000 din, tedaj lahko razpolagajo mesečno s 30% do največ 5000 din. Po čl. 6 naredbe določa obrestno mero za posamezne skupine teh vlog poseben odbor, sestavljen iz enega zastopnika Društva bančnih zavodov, enega zastopnika Zveze hranilnic in enega odposlanca, ki ga določijo zadružne zveze. Tak sklep pa mora odobriti Visoki Komisar. Gornji odbor je že določil obrestno mero, ki jo je, kakor poročamo na drugem mestu, odobril Visoki Komisar in bo veljala od 1. junija t. L naprej pri denarnih zavodih. Obrestna mera je določena: za vloge a vista na lo/0 letno, za vezane vloge s 3 mesečnim odpovednim rokom na 2 54%, s šestmesečnim odpovednim rokom na 3»/0 in za navadne vloge na 2% letno, pri čemer se obresti računajo od drugega dne po vplačilu do dneva dviga in se kapitali-zirajo (prištejejo h glavnici) pri hranilnih vlogah ob koncu leta, pri vlogah na te-, kočem računu pa ob koncu prvega polletja in ob koncu leta. Vlagatelji se morajo izjaviti do 30. t. m. Vlagatelje posebej opozarjamo, da morajo do vštetega 30. t. m. naznaniti denarnim zavodom, v Katero skupino naj se njihova vloga uvrsti. Ce tega ne store, se po določbah čl. 7 naredbe njihove vloge uvrste v skupino c) kot navadne vloge. Vsekakor pa se uvrste v skupine navadnih vlog one vloge, ki so nastale pred 15. aprilom t. 1., razen onega dela, s katerim bi vlagatelj lahko razpolagal na podlagi čl. 1. in 4. naredbe z dne 14. maja t. 1., pa tega ni storil. Za hranilnice (razen Hranilnice Ljubljanske pokrajine), kreditne zadruge in Gospodarske vesti = Iz trgovinskega registra. V trgovinski register se je vpisala tvrdka Bratje Heinrihar, italijanski Fratelli Heinrihar (obratni predmet lesna industrija in trgovina; od 1. maja je podjetje javna trgovska družba, čigar družbenika sta Fran Heinrihar in Vinko Heinrihar, oba indu-strijca v Ljubljani). • = Nemški načrt za ureditev evropskega lesnega trga. Iz Berlina poročajo, da se vršijo priprave za enotno organizacijo evropskega lesnega trga. Nemčija je v zadnjih letih ustanovila z vsemi v poštev prihajajočimi državami mešane odbore za lesno gospodarstvo, ki poslujejo kot pododbori mešanih vladnih odborov za trgovinsko izmenjavo. Iz stvarnih razlogov je treba v bodoče razlikovati v lesnem gospodarstvu dve veliki področji, namreč področje Severno morje — Baltiško morje in področje Dunav — Jadran — Sredozemsko morje. V okviru teh področij naj se v bodoče harmonično izravnajo interesi producentov in konsumentov. Ureditev trga na takem velikem področju ne pomeni, da bi bila oškodovana ena ali druga država, temveč gre predvsem za izločitev nepotrebnega dviganja in padanja cen in neracionalnega prevoza. V juliju bodo glede ureditve lesnega trga na področju Severno morje — Baltiško morje pogajanja zainteresiranih držav v Koben-' havnu. Za praktično sodelovanje na področju Dunav — Jadran — Sredozemsko morje je Nemčija ustanovila posebno družbo s sedežem v Berlinu (Deutsche Forst-und Holzwirtschafts-Gesellschaft), ki bo v državah Jugovzhodne Evrope ustanovila posestrimska podjetja, in sicer najprej v Bolgariji in na Madžarskem, pozneje pa v Hrvatski in Slovaški. Naloga teh družb bo, pospeševati industrializacijo na področju lesnega gospodarstva v teh državah z uvedbo sodobnih strojnih naprav. V Ru-muniji je nemško-rumunska mešana družba že dobila v zakup velike gozdne komplekse za dobo 33 let. = Povečanje bolgarske kmetijske produkcije. Bolgarsko kmetijsko ministrstvo objavlja, da se je letos ponovno povečala površina, posejana z raznimi industrijskimi rastlinami. Tako se je površina posejana z bombažem povečala za 50o/0 na 60.000 hektarjev. Ker se prideluje bombaž tudi v zasedeni južni Srbiji, Bolgarija v bodoče ne bo več vezana na uvoz bombaža iz inozemstva. Površina posajena s sladkorno peso se je prav tako povečala in znaša 20.000 ha. Znatno je razširjeno pridelovanje konoplje, ki se bo letos pridelala na površini 7000 ha. Površina posejana s sojo pa je narasla na 70.000 ha. = Narodni dohodek Švice. Švica je sorazmerno ena najbogatejših držav, ker je v nasprotju z Anglijo in Ameriko narodno premoženje razdeljeno bolj na široke plasti prebivalstva. Na nedavnem občnem zboru švicarske družbe za statistiko in narodno gospodarstvo so bili izne-šeni o tem zanimivi podatki, ki se nanašajo seveda na zadnje predvojno leto, to je na leto 1938. V tem letu je znašal celotni narodni dohodek Švice 8.2 milijarde švicarskih frankov. To je povprečno 2000 frankov letno na vsakega prebivalca ali 8000 frankov na vsako iz štirih rodbinskih članov obstoječo normalno družino. V primeri z drugimi državami je ta kvota izredno visoka. Pri tem je zanimivo, da odpade v Švici od celotnega narodnega dohodka nič manj nego 33«/0 na dohodek od kapitala. S tem dohodkom od kapitala stoji Švica na čelu vssh držav, kajti v Angliji odpade od celotnega narodnega dohodka na dohodek od kapitala le 28%, v Zedinjenih državah pa 20 odstotkov. Pri tem je značilno, da je v Švici razmeroma malo ljudi, ki žive izključno od rente, ker vsakdo stremi za tem, da si pridobi dohodke tudi še z delom. Znatni del švicarskega dohodka od kapitala pa izvira iz znatnih Državno hipotekarno banko je glede onega dela vlog, nastalih pred 15. aprilom t. L, s katerimi vlagateji po dosedanjih predpisih niso mogli razpolagati in se uvrsti, med navadne vloge, predpisana izjema, in sicer tako, da s temi vlogami lahko razpolagajo vlagatelji po 10o/o mesečno, če vloga presega 25.000 din, če pa je vloga manjša od 25.000 din z 20% odnosno do 2500 dinarjev mesečno. Pri odločitvi, v katero skupino naj vlagatelj uvrsti vlogo, nastalo po 15. aprilu odnosno del stare vloge, s katerim bi po 15. aprilu lahko razpolagali, je upoštevati naslednje določbe Visokega Komisarja od 14. t. m.; Navadne vloge se lahko na vlagateljevo zahtevo vsak čas pretvorijo v vezane vloge s šestmesečnim odpovednim rokom (ne pa v vezane vloge s trimesečnim odpovednim rokom). Denarni zavod, kakor tudi vlagatelj, smeta vsak čas v celoti ali deloma odpovedati navadne vloge, in sicer z odpovednim rokom 3 mesecev, če odpove denarni zavod, obdrži vlagatelj v odpovednem roku tudi glede odpovedanega dela vloge pravico mesečnega razpolaganja po 10o/n odnosno pri vlogah izpod 50.000 din po 30%) do največ 5000 din. če pa odpove vlagatelj, tedaj sme po trimesečnem odpovednem roku prosto razpolagati z vso vlogo ali z odpovedanim delom vloge, nima pa pravice mesečnega razpolaganja po 10o/0 (odnosno 30°/0). Po preteku odpovednega roka mora vlagatelj, ki je odpovedal navadno vlogo ali del te vloge, v 14 dneh po preteku odpovedanega roka razpolagati z vlogo ali z njenim odpovedanim delom, sicer se smatra, da je odpoved preklicana. V primeru dokazane nujne potrebe sme denarni zavod dovoliti vlagatelju pretvorl-tev vezane ali navadne vloge v celoti ali deloma v vlogo a vista, pri čemer obremeni denarni zavod vlagatelja z razliko med obrestno mero za tisto skupino in za vloge a vista. Končno naj še opozorimo, da določa naredba Visokega Komisarja, da ostane nadalje v veljavi naredba od 20. maja glede podaljšanja odloga plačil za Ljubljansko kreditno banko, Zadružno gospodarsko banko in Obrtno banko in da ostanejo v veljavi odredbe, izdane na podlagi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov in o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez. Prav tako ostanejo v veljavi omejitve za Poštno hranilnico, lq so bile izdane z bansko uredbo od 12. aprila t. 1. naložb kapitala v inozemstvu, ki se cenijo na preko 10 milijard švicarskih frankov. Prav te znatne naložbe švicarskega kapitala v inozemstvu pa povzročajo dan«s Švici mnogo skrbi, ker je marsikatera teh naložb ogrožena bodisi glede obrestnega donosa ali pa glede kapitala samega. Za novi red v Aziji Tokio, 25. jun. (Domej) Predsednik nan-kinške vlade Vančingvej, ki je davi preko Kobeja odpotoval *iz Japonske nazaj na Kitajsko, je imel po radiu poslovilni govor. Vančingvej je med drugim izjavil, da je nova Kitajska spoznala dve temeljni resnici. Prva resnica je, da je novi red v Aziji identičen s panazijsko idejo Draga resnica pa je istovetnost nalog, ki jih je treba rešiti tako za dosego novega reda v Aziji, kakor tudi za dosego novega reda v Kitajski. Vančingvej je pozval svoje kitajske rojake, naj z vsem srcem pristopijo k delu, ki ga je treba opraviti, da se doseže ta novi red. Za Vančingvejem je po radiu spregovoril tudi predsednik japonske vlade knez Konoje, ki je posebno poudaril, da smat-a Japonska edinole pogodbo, ki jo je sklenila lani s Kitajsko, za osnovo1 vseh svojih načrtov in stremljenj, ki jih ima Japonska v novi Kitajski. Tokio, 25. jun. s. Min. predsednik knez Konoje je bil včeraj pri mikadu, kateremu je podrobno poročal o mednarodnem političnem položaju. Nova šivcarska ladja Bern, 25. junija s. Švica si je nabavila v Marseillu novo ladjo, ki jo je krstila na ime »Generoso«. Nova ladja bo plula med Lizbono in Genovo. Proti koncu meseca, bo Švica otvorila avtomobilski promet za prevoz blaga od meje do Lizbone. Hrvatski poglavnik Katoliški akciji Zagreb, 25. jun. s. Poglavnik je sprejel delegacijo Katoliške akcije, kateri je med drugim zagotovil, da odslej ne bo več sama v borbi za moralo in vero prednike a-. Izjavil je, da je bilo že mnogo storjeno v tej smeri, a da bodo izdani še drugi ukrepi, s katerimi bo mogoče že v kali zatreti vse, kar je proti morali in časti naroda. Novi znaki za Žide na Hrvatskem Zagreb, 25. jun s. Ustaška policija je odredila, da si moTajo Žid je preskrbeti nove znake, s katerimi se bodo lahko razločevali cd ostalih ljudi. V bodoče bodo morali nositi v levi gumbnici kovinast znak rumene barve. Ta obveznost bo veljala za vse žide od dovršenega 14. leta starosti dalje. Ljubljanski radio V četrtek, 26. junija Ljubljanska radijska postaja bo danes oddajala po naslednjem sporedu: Ob 7.30: Vesti v slovenščini. 7.45: Operetna glasba. 8: Napoved časa, 8.15: Vesti v italijanščini. 12.30: Vesti v slovenščini. 12.45: Neapeljske popevke. 13: Napoved časa in vesti v italijanščini. 13.15: Vojno poročilo v slovenščini. 13.17: Orkestralna glasba. 14: Vesti v italijanščini 14.15: Koncert pod vodstvom mojstra Previtalija, 14.45: Vesti v slovenščini. 17.15—18: Sim-fonska glasba. 19.30: Vesti v slovenščini. 19.45: Slovenska glasba. 20: Napoved časa in vesti v italijanščini. 20.20: Pogovor v slovenščini in plošče. 20.40: Orkestralna glasba na ploščah Cetra. 21.20: Koncert čelista Brunellija, v odmoru vesti v slovenščini. 22: Slovenska glasba. 22.45: Vesti v slovenščini. vJCfPRO* St. t48 3= rOrtrtefc, 2«. n. -tm-TCZ, Zamenjava denarja gre h kraju Saphki na roGu Pravi užitek Pisatelj Gtenville Kleiser je zapisal: — Pravi užitek je: spoznati ljudi, ki se ne hvalijo, • priznajo svoje zmote, se držijo svojih načel, nikoli o cfrugih slabo ne govore, so radi veseli, znajo pohvaliti, kadar je to potrebno. popravljajo krivico, vedo o čem govoriti, so ustrežljivi, ne klevetajo, imajo smisel za humor in izpolnjujejo svoje obveznosti. Toda, to so redki užitki. ]Ne zametujte časopisja Razvoj tehnike in težko dobavijanie surovin sta pripravila znanstven ke < razmiš Mar ju, kako naj se izkoristijo različne že uporabljene stvari. V Nemčiji so 2c davno pred vojno zbirali najraznovrstneiše odpadke, zlasti staro železo, in povsod so napisi opozarjali, naj ljudje uporabijo, kar se le da uporabiti. V prav posebni meri velja to za preči-tano časopisje. Prejšnje čase so pronadli milijoni ton prečitanega časopisi«. Tudi da-nc? še marsikdo ne ve. da so novine koristne tudi po prečitanju, — ne samo zavoljo tekočega romana a'i kakih aktualnih važnih statističnih podatkov. Koliko dragocenega gradiva propade, če zainetujemvi zgradbi tehniške fakultete v Zagrebu odprta razstava idejnih načrtov za izgraditev Plitvičkih jezer, ki naj bi po želji hrvatske javnosti, zlasti pa ustaškega pokreta postala narodni park. Kakor je znano, je pogorel veliki hotel na Plitvicah, ki je bil narodna last. Potrebno je torej bilo postaviti nov hotel, zato je hrvatska vlada razpisala natečaj za idejne načrte za gradnjo novega hotela. Natečaj je bil razpisan že v januarju. Ker pa se hrvatska javnost močno zanima za gradnjo hotela, so predložene idejne načrte zdaj razstavili. Pri natečaju je sodelovalo 30 arhitektov in bile so razdeljene tri nagrade v višini 40.000. 30.000 ln 20.000 din. Poleg teh nagrad, ki jih je razdelila Arlada, je odkupila tudi nekaj uspelih načrtov. Kakor sodijo, bodo iz teh načrtov izkombinirall novega, po katerem bo nova hotelska zgradba postavljena. Kakor poročajo zagrebški listi, bodo z gradnjo hotela pričeli prihodnje leto. Predvideno je, da bodo v prvi etapi zgradili okrog 50 sob in 4 do 5 dvosobn:h snartmanov. In druga etapa bo enaka prvi, reprezentativni prostori pa bodo skupni. Hotel bo opremljen z najboljšim in najmodernejšim pohištvom. Hotel, ki bo državna last, bo imel v posebnem prostoru turistični oddelek, ki bo arhitektonsko povezan s celotnim poslopjem. Natečaju je bil predložen tudi zanimiv načrt, ki predvideva za novo hotelsko zgradbo 16 nadstropij. Toda čeprav je vlada odkupila tudi ta načrt, je razsodišče zavrnilo to idejno delo iz razloga, ker bi t? k a zsrradba škodovala lepoti okolice. Pravijo, da zgradba v nobenem primeru ne bo imela več ko tri nadstropja. DETE Ponoči se raz joče otrok v zibki. Joče, ječe kakor bi G? dr' vc meh in mf>ti ga ziblje. Zaman. Dete ie rnendp bolehno. zato joče kar naprej. Slednjič ga vzame mati v naročje in ga niha. Roke so j< že otrpnile, toda gospod soprog se samo rebrne na drugo stran se pokrije z odejo čez glavo in smrči dalje Nazadnje se mlada mati naveliča nihanja in zibanja Potrese možička za nogo in mu veli naj še on malo ziblje. Toda mož kar noče čuti. Ženka se razjezi in pravi: — Daj še ti malo zibati, saj Je pol otroka tvojega, pol pa mojega. — Ti svojo polovico kar lepo ziblji, odvrne mož. moja polovica pa naj se dere kolikor hoče! Danes poteče rok zamenjave jugoslovanskih dinarjev v Italijanske lire. Od dneva do dneva se je stopnjevalo zanimanje za zamenjavo. Da so se v Ljubljani vile v času zamenjave »kače« ljudstva pred uradi, kjer so denar zamenjavali, ni čudno, saj je Ljubljana središče slovenskega gospodarstva in trgovine. Tudi v podeželskih krajih, kjer se je pri davčnih upravah zamenjaval denar, je bil prve dni dotok ljudstva zelo močan, potem pa je, kakor nam poročajo iz teh krajev, začel polagoma popuščati. Zamenjava se je povsod vršila v redu in miru. Prav za prav ni bilo nikjer navala čez mero, treba je bilo samo nekaj potrpljenja. Poslej bo plačilni promet v Ljubljanski provinci močno poenostavljen, ker bomo imeli eno sžmo valuto. Morda bo le še nekaj dni preračunavanja dinarjev v lire, potem pa bo ostalo samo še italijansko računanje. Tako rekoč prelomni dan je bila sreda, 25. t. m. Naša slika kaže gručo ljudi, ki se je disciplinirano zvrstila v »kačo« pred menjalnico, nakar so vsi lepo prišli na vrsto. Varujmo pridelke pred napadi iz zraka Za naše kmetijstvo utegne nastopiti nove nevarnost, namreč zažiganje pridelkov po sovražnih letalih. Sicer ni rečeno, da bomo to res doživeli, vendar moramo biti na vse pripravljeni. Pri tem gre namreč za_ majhne celuloidne ploščice, ki bi jih metala sovražna letala ln ki razvijajo, ko se vnamejo, dolg plamen ter veliko vročino, tako da lahko povzročijo požar v zo-rečem žitu Ker nastanejo razen tega strupeni fosforjevi plini, je treba pri obrambi posebne pozornosti. Opozarjamo na to vse kmečke posestnike oziroma lastnike njiv. Nevarnost Je posebno velika za zoreče in zrelo žito, ker vsebuje žitna slama v tem stanju razmeroma malo vode. Zato moramo biti posebno čuječi pred žetvijo in ob žetvi sami. Pazite vedno na bližajoča se letala ter imejte stalno pri roki lopate in motike, da lahko goreče žito hitro zasujete z zemljo. Tudi nekoliko vode je treba imeti v neposredni bližini, da lahko v njej takoj namočimo rute, ki Sj jih navežemo okoli ust, da škodljivi plini ne prihajajo naravnost v nos in usta. Dobro sredstvo proti tem napadom obstoji tudi v naslednjem: 2ito začnemo žeti sredi njive, tako da napravimo pas, ki obsega približno eno osmino vse površine. Na nastalih dveh polovicah napravimo ponovno na vsaki po en pas. Zanjemo čisto nizko, vsako požeto površino pa takoj sproti preorjemo. S tem močno preprečiiho širjenje požara po tleh oziroma po strni-Sču in omejimo požar na en del njive. Tudi imamo takoj pri rokah dosti sveže zemlje, da lahko z njo hitro zakrijemo žito, če bi začelo goreti. Ako nastane na njivi požar, morajo takoj vsi ljudje z orodjem in z mokrimi robci hiteti na dotično mesto, da nemudoma zasujejo goreče žito z zemljo. če točno upoštevamo ta navodila, se nam bo posrečilo škodo občutno zmanjšati. Hitro zaoravanje strnišča ima razen tega še to dobro stran, da se zemlja po žetvi ne strdi in ne izsuši tako močno. To pa je zelo važno in koristno za naslednji pridelek in za rodovitnost zemlje vobče. Proteggiamo i prodotti agricoli dagli attacchi aerei Per la nostra agricoltura potrebbe sub-entrare un nuovo pericolo, cioe, 1'incendio dei prodotti in seguito ad azioni aeree ne-miche. Non e detto che cio avverra, ma tuttavia bisogna essere preparati a tutto. Si tratta di piccole lastrlne di celluloide che potrebbero essere lanciate da aerei ne-mici e che, incendiandosi, svilupperebbero fiamme lunghe con grande sviluppo di ca-lore e potrebbero cagionare 1'incendio dei cereali in maturazione. Siccome gli incen-di sviluppano anche dei gas velenosi, la difesa richiede grande attenzione. Badino a questo pericolo tutti gli agricoltori e gli affittuari dej seminativi. II pericolo 5 specialmente grande per i cereali in maturazione e per i cereali gia maturi perchč la paglia in tale stato con-tiene relativamente poca acqua. Percič dobbiamo stare attenti prima e durante la mietitura. Fate attenzione agli aeroplani che si avvicinano e abbiate sempre a por-tata di mano la vanga e la zappa per co-prire con la terra i cereali incendiati. Si deve avere sempre a disposizione anche dell"acqua per inumidire il fazzoletto da portare alla bocca e al naso per non su- bito aspirare i gas venefici. Un altro mezzo contro gli attacchi aerei č il seguente: Si cominci a mietere nel mezzo nel se-minativo lasciando una zona grande circa Va della superfice. Nelle altre due meta lasciate pure una zona. Si deve mietere molto basso ed ogni superfice mietuta deve essere subito arata. Con cio si impedi-sce 1'incendio della stoppia e si limita 1'incendio ad una parte del seminativo. Si deve tenere pronta della terra fresca per co-prire i cereali incendiati. Se 1'incendio si sviluppa nei seminativi, tutti devono accorrere con attrezzi e con fazzoletti inumiditi per coprire subito di terra cereali incendiati e di premunirsi dagli effetti dei gas. Se veranno esattamente eseguite queste istruzioni si riuscira a diminuire il danno sensibilmente. L'aratura immediata delle stoppie ha anche il vantaggio che la terra dopo la mietitura non si indurisce e non si asciuga tanto. Questo e molto importante e utile per la seguefite čoltura e in generale per la fertilita del terreno. Pet utopljencev v enem dnevu Nel Palazzo Ducale di Venezia il Poglavnik firma 1'adesione della Croazia al Patto Tripartito. — Poglavnik podpisuje pristop Hrvatske k trojnemu paktu Med našimi atleti Kako so se spremenile njihove vrste po svobodnem prestopu iz kluba v klub Silna vročina zadnjih dni je zahtevala v okolici Vidma v nedeljo dopoldne kar pet žrtev plavalnega športa. Trije znanci iz Codroipa so se podali k bližnji precej globoki stoječi vodi, da bi se okopali in ohladili. Pri tem pa so vsi trije utonili. Kako se je pripetila strašna nesreča, ni znano, ker ji ni bil nobeden priča. Verjetno je postalo enemu slabo, nakar sta ga hotela ostala dva rešiti, a so vsi skupaj utonili Malo pozneje je izvlekel trupla iz vode neki kmet, ki je šel slučajno mimo. četrta žrtev vode v istem dnevu je bi 11-letni Gino Zuera iz Chioprisa. S tova riši iste starosti se je šel kopat v rečic« Judrio. Močno deroča voda pa ga je od nesla. Truplo so potegnili iz vode šele pr Monte di Villanova. Peta smrtna žrtev, ki so jo zahtevali hladni valovi, je bila komaj eno leto in pol stara Elda Prataviera, iz Neretta del Ca-pitolo. V bližini železniške čuvajnice št. 16 na progi Videm—červinjan je po nesreči padla v kanal in utonila. Zakonski dekret o Nemcih na Hrvatskem Zagreb, 25. junija. »Volkischer Beobachter« poroča, da je poglavnik z zakonskim dekretom uredil položaj nemške narodne skupine na Hrvatskem. Dekret, s katerim ie nemška narodna skupina priznana kot pravna oseba, je začetek končne ureditvev vprašanja narodne. skupine, ki jo pripravlja posebna, zdaj že imenovana komisija, sestoječa iz treh Hrvatov in treh Nemcev. Posebni poročevalec »Volkischer Beobachterja« pravi v članku, da ie po-glavnil- že prej napovedal, da bo vprašanje nemške narodne skupine na Hrvatskem vzorno rešeno. Prvi korak k tej rešitvi so videli v imenovanju velikega župana velike županije Buke v Sremu. kjer je nemško prebivalstvo številčno močnejše od hrvatskega. Sedaj izdani zakonski dekret daje nemški narodni skupini možnost za polno svojstveno nacionalno življenje in ustvarja pogoje za enakopravnost nemške narodne skupine s hrvatskim narodom. Zakonski dekret se glasi: Pod nemško narodno skupino na Hrvatskem spadajo vsi Nemci, ki žive na Hrvatskem, ki niso nemški državljani in so pod vodstvom vodje narodne skupine. Nemška narodna skupina predstavlja integralni del neodvisna hrvatske države. Glede svojega delovanja v okviru splošnih zakonskih določb uživa neomejeno pravico udejstvovanja v političnem. kulturnem, gospodarskem in društvenem življenju. Nemški narodni skupini je priznan značaj pravne osebe v smislu javnega prava pod imenom »Nemška narodna skupina v neodvisni hrvatski državi«. Nemška narodna skupina priznava svojo pripadnost k neodvisni hrvatski državi kot svoji do1-movini. Do končne ureditve vseh vprašanj' bodo skupino zastopali pred hrvatskimi državnimi in upravnimi oblastmi posebni opolnomočeni zaupniki. Člani nemške narodne skupine so enakopravni s pripadniki hrvatskega naroda, zlasti glede pravicc do javnih stlužb, do sodelovanja pri upravi in pri izvrševanju pckl-ccv in pri gospodarskem udejstvovanju. kakor tudi pri pridobivanju premičnega in nepremičnega imetja. Pripadnikom nemške narodne skupine jc zagotovljena neomejena ohranitev nemške narodnosti, priznavanje k nacionalno-socialističncmu prepričanju, svoboden razvoj njenega prvotnega narodnega življenja in svobodna obnovitev in čuvanje narodnostnih in kulturnih odnosov do materinskega naroda. Iz Hrvatske Gradnja zdravilišč in higienskih stanovanj za delavstvo. Kakor poročajo zagrebški listi, je največ članov delavskih bolniških blagajn bolnih na pljučih. Doslej so bili napori zdravnikov in zdravstvenih ustanov, da bi se zmanjšalo veliko število jetičnih bolnikov premalo uspešni. Vzroki za to so bili v glavnem v težkih razmerah, v katerih je delavstvo živelo. Večina delavstva je stanovala tako, da ni moglo biti govora o higieni. Zaradi tega ni bilo čudno, da je jetika od dne do dne zavzemala vse večji obseg. Kakor sedaj poročajo zagrebški listi, je dala vlada na razpolago dokaj sredstev za zidanje novih hiš. Povečane bodo možnosti zdravljenja v dosedanjih zdraviliščih delavskih zavarovanj v Brestovcu, Klenovniku in Kasindolu. V teh se je zdravilo do nedavnega delavstvo iz vse Jugoslavije. Po obsežnih racijah je bilo aretiranih nad 250 o«eb. Te dni ie kriminalni oddelek zagrebške policije pod vodstvom svojega šefa izvedel že drugo veliko racijo po vsem mestnem področju. Tudi to t>ot ie bila posebna pozornost posvečena javnim lokalom, gostilnam, krčmam, kavarnam in raz- nim prenočiščem. Policijski organi so ujeli nad 250 oseb. med katerimi je veliko število raznih kriminalnih tipov in tatov. Hkrati s tem so organi priredili »lov« tudi na tiste osebe, ki so ponoči na ulicah pa nimajo legitimacij za prosto gibanje ponoči. Po 23. uri je bil vsakdo ustavljen in kdor se ni mogel izkazati z legitimacijo za nočno gibanje, je bil takoj aretiran. Vsi aretiranci so bili odvedeni na policijo, kriminalne tipe so pridržali v zaporih, da bodo večino od njih odposlali v pristojne kraje. Tiste, ki so bili aretirani zaradi tega. ker so se brez dovoljenja zadrževali na ulicah preko polic, ure, pa so potem, ko so prespali noč v zaporu, izpustili na prosto. Odgodena pogajanja za poštni promet med Hrvatsko in Srbijo. Po tridnevnih pogajanjih. ki jih ie imelo zagrebško odposlanstvo oddelka za poštni promet s predstavniki srbskih oblasti za obnovo celokupnega" poštnega, telefonskega in brzojavnega prometa med neodvisno hrvatsko državo in Srbijo, so bili razgovori začasno prekinjeni in hrvatsko odposlanstvo se je vrnilo v Zagreb. Vse je že kazalo tako, da bo prišlo zaradi nove opredelitve atletov po ljubljanskih klubih do dolgotrajnih razprtij v naši atletiki. S svojo odločitvijo, da se smejo atleti po mili volji seliti iz kluba v klub do 15. t. m. pa je SLAZ ta spor preprečila in s tem storila slovenski atletiki veliko uslugo. Sedaj, ko je »selitvena mrzlica« že prenehala in so se atleti že za »stalno« obvezali nastopati, bodisi za svoj stari, bodisi za novi klub, poglejmo, kakšno je stanje v posameznih ljubljanskih klubih. SK Ilirija je pri teh izpremembah izgubila nekaj svojih odličnih atletov. To so zlasti: sprinterji Račič, Kolenc in Malič, razen tega pa še vsestranski skakalec Bratovž. Pridobila je Ilirija od drugih klubov samo enega atleta (Skazo) tako da je njena sekcija močno okrnjena, posebno, ker tudi nima ing. Stepišnika. ŽSK Hennes je to pot izvlekel »dolgi konec« in se tako okrepil, da bo lahko resen nasprotnik SK Planine. Največ je Hermes pridobil iz ASK Fiimorja, ki je skoraj kompletno pristopilo, in pa z že omenjenimi Ilirijani. Od Primorjašev so med drugimi pristopili: metalca Kosec in Kajfež, sprinter Boltavzer, vsestranski Polak, skakalca Gašperšič in Slanina ter celo »stara« atleta Ive Krevs in kopjaš Slapar. Posebno zanimivo je, da se je naš najpopularnejši dolgoprogaš Krevs zopet odločil, da bo nastopal. Kakor je obljubil, to pot ne bo prelomil besede in je že začel trenirati dolge proge, tako da ga bomo v dobrem mesecu že lahko videli na startu. Kdor pozna našega Iveta še od prej, gotovo ve, koliko on zmore, če trenira en mesec. SK Planina, ki je bila lani' najmočnejši slovenski lahkoatletski klub, se je letos še bolj ojačila, posebno z atleti iz Maribora. Med te spadajo desetobojec Lužnik, skakalec in sprinter Lončarič ter še Naber-seuga, najlepše poc—>redi so v predprodaji v Matični knji-.rni. Na koncert omenjenih absolventov, 'ozarjamo. i— Vodstvo po razstavi Hinka Smre- rja v galeriji Obersnel na Gosposvetski ti bo odslej vsak dan točno ob 17. in ob deijt že pisali, nekaj podrobnosti pa nam je prišlo v roke šele sedaj. Med lahkoatletskimi prireditvami je treba zabeležiti še meddržavno srečanje med Nemčijo in Bumunijo v Bukarešti, ki se je končalo s 100:63 točkam v korist Nemčije. Nemški atleti so v 15 točkah izmed 17, ki so bile na sporedu, zasedli prva mesta. Edini zmagi so si mogli Rumuni priboriti v metu krogle in v štafeti 4x100 metrov, v slednji vsekakor šele potem, ko je bila nemška štafeta diskvalificirana. V Firenci so imeli najbolji italijanski atleti, ki se pripravljajo za nedeljski dvoboj z Nemčijo, že drugi izbirni miting, s katerim so prireditelji še kolikor toliko zadovoljni. Zanimivo je, da poročila o tej prireditvi ne navajajo nobenih podrobnih rezultatov, iz razloga pač, da ne bi mogli nasprotniki že vnaprej sklepati, kje bodo imeli najhujše tekmece. Na olimpijski progi v Grunauu pri Berlinu je bila v nedeljo velika veslaška prireditev, katere so se razen številnih domačih čolnov udeležili tudi veslači iz Italije, Hrvatske, Madžarske in Danske. Italijani so v hudi konkurenci zasedli prva mesta v treh konkurencah, in sicer v štirici brez krmarja, dalje v štirici s krmarjem in pa v osmercu s krmarjem. V osmercu so bila v ostalem tri posebna tekmovanja, kjer so v drugi skupini veslali tudi tekmovalci Hrvatskega veslaškega kluba iz Zagreba, ki so zasedli drugo mesto. V mladinski skupini so bili zagrebški veslači celo prvi. V Zagrebu so imeli v nedeljo kolesarsko dirko v smeri proti Zagorju, in sicer na 100 km za seniorje in na 50 km za ju-niorje. Udeležencev je bilo 30, od tega 11 seniorjev. Cestne razmere na progi ni3o bile posebno dobre, toda kljub temu so doseženi časi zadovoljivi. Med juniorji je bil prvi Branko Bat, vozač Železničarja, ki je prevozil progo v času 1:38:35 (ali i 30.600 km na uro). V seniorski skupini se I je spet uveljavil biv. jugoslovenski državni prvak in znani vozač Gradjanskega Avgust Prosenik, ki je potreboval za 100 km dolgo pot čas 3:13:32 ali povprečno 31.150 km na uro. Naslednja mesta za njim so zasedli Horvatič, Čelešnik, Penčev, Fikct in drugi. V Italiji je bila najvažnejša kolesarska prireditev vožnja po Piemontu na 269 km dolgi progi, v kateri je zmagal Aldo Bini iz Prata v času 8:39:02; vozil je torej s povprečno hitrostjo 31.094 km na uro. Pri štajerskih atletskih prvenstvih v Gradcu so bili v soboto in nedeljo doseženi naslednji najboljši rezultati: na 200 m Kliepera 23.3, na 800 m ing. Schaffer 2:02.3, na 10.000 m Stojnšek 35:08, v tro-skoku Reboli 13.55, v skoku s palico Scho-ber 3.80, v metu krogle Tunner 13.59 in v disku isti atlet 43.82, v kladivu Exn?r 34.72, na 100 m Vogler 11.5, na 400 m Anders 54.0. na 1500 m Gassenschmidt 4:15.7, na 5000 m Celestina 16:40.9, na 110 m z zaprekami Pilhatscli 17.2, v skoku v višino Pilhatsch 1.70, v skoku v daljino Vogler 6.57 in v metu kopja Tunner 51.16 m. V Palo Alto v Kaliforniji je Archie Har-ris v predtekmovanjih za akademska prvenstva dcsegel nov svetovni rekord v metu diska. Harris je zalučal ploščo 53.26 metrov daleč in tako prekosil dosedanjo najboljšo svetovno znamko Nemca. Willy-ja Sehroderja (53.10 m iz leta 1935) za 16 cm. Iz Novega mesta Vojni ujetniki. V ponedeljek opoldne je potovalo skozi Novo mesto 150 vojnm ujetnikov, katere so nemške vojne oblasti po zasludi Visokega Komisarja Eksc. Graziolija osvobodile ter napotile v Ljubljano. Vojni ujetniki so že štiri dni potovali iz Srbije ter jih je na novomeškem kolodvoru pričakalo precej tukajšnjih meščanov, ki so slovenske ujetnike pogostili s klobasami, čajem in kruhom. Po kratkem po-Erjanku je transport nadaljeval pot v Ljub-tranino, kjer so bili vsi ujetniki končno osvo-val, jeni in napoteni na svoje domove, oskrlvopalna sezona. Nastopajoče lepo poletno si vreme je ponovno oživilo bregove Krke, Gorišso polni kopalcev. Letos Novomeščani čina b pogrešajo kopališče, ker je bilo staro brezšališče na Loki pri Železniškem mostu domaadi nameravane zidave novega, mota g^nega bazenskega kopališča že pred več čenc^eci razdrto. Kljub temu nedostatku zom ije tukajšnji S.K. »Elan« pod vodstvom u—blventa rimske visoke šole za telesno moč bjo g. Slavo čučeka plavalno sekcijo, gostil'00 na Loki uredila začasno kopališče v socP° vseJ možnosti v avgustu priredila v porese možička za nogo in mu veli naj še on malo ziblje. Toda mož kar noče čuti. Zenka se razjezi in pravi: — Daj še ti malo zibati, saj je pol otroka tvojega, pol pa mojega. — Ti svojo polovico kar lepo ziblji, odvrne mož. moja polovica pa naj se dere kolikor hoče! Danes poteče rok zamenjave jugoslovanskih dinarjev v italijanske lire. Od dneva do dneva se je stopnjevalo zanimanje za zamenjavo. Da so se v Ljubljani vile v času zamenjave »kače« ljudstva pred uradi, kjer so denar zamenjavali, ni čudno, saj je Ljubljana središče slovenskega gospodarstva ln trgovine. Tudi v podeželskih krajih, kjer se je pri davčnih upravah zamenjaval denar, je bil prve dni dotok ljudstva zelo močan, potem pa je, kakor nam poročajo iz teh krajev, začel polagoma popuščati. Zamenjava se je povsod vršila v redu ln miru. Prav za prav ni bilo nikjer navala čez mero, treba je bilo samo nekaj potrpljenja. Poslej bo plačilni promet v Ljubljanski provinci močno poenostavljen, ker bomo imeli eno samo valuto. Morda bo le še nekaj dni preračunavanja dinarjev v lire, potem pa bo ostalo samo še italijansko računanje. Tako rekoč prelomni dan je bila sreda, 25. t. m. Naša slika kaže gručo ljudi, ki se je disciplinirano zvrstila v »kačo« pred menjalnico, nakar so vsi lepo prišli na vrsto. Varujmo pridelke pred napadi iz zraka Za naše kmetijstvo utegne nastopiti nove nevarnost, namreč zažiganje pridelkov po sovražnih letalih. Sicer ni rečeno, da bomo to res doživeli, vendar moramo biti na vse pripravljeni. Pri tem gre namreč za, majhne celuloidne ploščice, ki bi jih metala sovražna letala in ki razvijajo, ko se vnamejo, dolg plamen ter veliko vročino, tako da lahko povzročijo požar v zo-rečem žitu Ker nastanejo razen tega strupeni fosforjevi plini, je treba pri obrambi posebne pozornosti. Opozarjamo na to vse kmečke posestnike oziroma lastnike njiv. Nevarnost je posebno velika za zoreče in zrelo žito, ker vsebuje žitna slama v tem stanju razmeroma malo vode. Zato moramo biti posebno čuječi pred žetvijo in ob žetvj sami. Pazite vedno na bližajoča se letala ter imejte stalno pri roki lopate in motike, da lahko goreče žito hitro zasujete z zemljo. Tudi nekoliko vode je treba imeti v neposredni bližini, da lahko v njej takoj namočimo rute, ki S{ jih navežemo okoli ust, da Škodljivi plini ne prihajajo naravnost v nos m usta. Dobro sredstvo proti tem napadom obstoji tudi v naslednjem: 2ito začnemo žeti sredi njive, tako da napravimo pas, ki obsega približno eno osmino vse površine. Na nastalih dveh polovicah napravimo ponovno na vsaki po en pas. Zanjemo čisto nizko, vsako požeto površino pa takoj sproti preorjemo. S tem močno preprečiiho širjenje požara po tleh oziroma po stnii-Sču in omejimo požar na en del njive. Tudi imamo takoj pri rokah dosti sveže zemlje, da lahko z njo hitro zakrijemo žito, če bi začelo goreti. Ako nastane na njivi požar, morajo takoj vsi ljudje z orodjem in z mokrimi robci hiteti na dotično mesto, da nemudoma zasujejo goreče žito z zemljo. Ce točno upoštevamo ta navodila, se nam bo posrečilo škodo občutno zmanjšati. Hitro zaoravanje strnišča ima razen tega še to dobro stran, da se zemlja po žetvi ne strdl in ne izsuši tako močno. To pa je zelo važno in koristno za naslednji pridelek in za rodovitnost zemlje vobče. Proteggiamo i prodotti agricoli dagli attacchi aerei Per la nostra agricoltura potrebbe sub-entrare ur. nuovo pericolo, cioe, 1'incendio dei prodotti in seguito ad azioni aeree ne-miehe. Non e detto che cio avverrš., ma tuttavia bisogna essere preparati a tutto. Si tratta di piccole lastrlne di cclluloide che potrebbero essere lanciate da aerei ne-mici e che, incendiandosi, svilupperebbero fiamme lunghe con grande sviluppo di ca-lore e potrebbero cagionare l'incendio dei cereali in maturazione. Siccome gli incen-di sviluppano anehe dei gas velenosi, la difesa richiede grande attenzione. Badino a questo pericolo tutti gli agricoltori e gli affittuari dej seminativi. H pericolo S specialmente grande per i cereali in maturazione e per 1 cereali gia maturi perchfe la paglia in tale stato con-tiene relativamente poca acqua. Percid dobbiamo stare attenti prima e durante la mietitura. Fate attenzione agli aeroplani che si avvicinano e abbiate sempre a por-tata di mano la vanga e la zappa per co-prire con la terra i cereali incendiati. Si deve avere sempre a disposizione anehe dellacqua per inumidirc il fazzoletto da portare alla bocca e al naso per non su- bito aspirare i gas venefici. Un altro mezzo contro gli attacchi aerei č il seguente: Si cominci a mietere nel mezzo nel se-minativo lasciando una zona grande circa Va della superfice. Nelle altre due meta lasciate pure una zona. Si deve mietere molto basso ed ogni superfice mietuta deve essere subito arata. Con cio si impedi-sce l'incendio della stoppia e si limita 1'incendio ad una parte del seminativo. Si deve tenere pronta della terra fresca per co-prire i cereali incendiati. Se 1'incendio si sviluppa nei seminativi, tutti devono accorrere con attrezzi e con fazzoletti inumiditi per coprire subito di terra cereali incendiati e di premunirsi dagli effetti dei gas. Se veranno esattamente eseguite queste istruzioni si riuscira a diminuire il danno sensibilmente. L'aratura immediata delle stoppie ha anehe il vantaggio che la terra dopo la mietitura non si indurisce e non si asciuga tanto. Questo e molto importante e utile per la seguefite čoltura e in generale per la fertilita del terreno. Pet utopljencev v enem dnevu Silna vročina zadnjih dni je zahtevala v okolici Vidma v nedeljo dopoldne kar pet žrtev plavalnega športa. Trije znanci iz Codroipa so se podali k bližnji precej globoki stoječi vodi, da bi se okopali in ohladili. Pri tem pa so vsi trije utonili. Kako se je pripetila strašna nesreča, ni znano, ker ji ni bil nobeden priča. Verjetno je postalo enemu slabo, nakar sta ga hotela ostala dva rešiti, a so vsi skupaj utonili Malo pozneje je izvlekel trupla iz vode neki kmet, ki jc šel slučajno mimo. četrta žrtev vode v istem dnevu je bi 11-letni Gino Zuera iz Chioprisa. S tova riši iste starosti se je šel kopat v rečic< Judrio. Močno deroča voda pa ga je od nesla. Truplo so potegnili iz vode šele pr Monte di Villanova. Peta smrtna žrtev, ki so jo zahtevali hladni valovi, je bila komaj eno leto in pol stara Elda Prataviera, iz Neretta del Ca-pitolo. V bližini železniške čuvajnice št. 16 na progi Videm—červinjan je po nesreči padla v kanal in utonila. Zakonski dekret o Nemcih na Hrvatskem Zagreb, 25. junija. »Volkischer Beobachter« poroča, da je poglavnik z zakonskim dekretom uredil položaj nemške narodne skupine na Hrvatskem. Dekret, s katerim je nemška narodna skupina priznana kot pravna oseba, je začetek končne ureditvev vprašanja narodne. skupine, ki jo pripravlja posebna, zdaj že imenovana komisija, sestoječa iz treh Hrvatov in treh Nemcev. Posebni poročevalec »Volkischer Bcobachterja« pravi v članku, da ie poglavnik že prej napovedal, da bo vprašanje nemške narodne skupine na Hrvatskem vzorno rešeno. Prvi korak k tej rešitvi so videli v imenovanju velikega župana velike županije Buke v Sremu. kjer je nemško prebivalstvo številčno močne j še od hrvatskega. Sedaj izdani zakonski dekret daje nemški narodni skupini možnost za polno svojstveno nacionalno življenje in ustvarja pogoje za enakopravnost nemške narodne skupine s hrvatskim narodom. Zakonski dekret se glasi: Pod nemško narodno skupino na Hrvatskem spadajo vsi Nemci, ki žive na Hrvatskem, ki niso nemški državljani in so t>od vodstvom vodje narodne skupine. Nemška narodna skupina predstavlja integralni del neodvisne hrvatske države. Glede svojega delovanja v okviru splošnih zakonskih določb uživa neomejeno pravico udejstvovanja v političnem. kulturnem, gospodarskem in društvenem življenju. Nemški narodni skupini jc priznan značaj pravne osebe v smislu javnega prava ped imenom »Nemška narodna stkupins v neodvisni hrvatski državi«. Nemška narodna skupina priznava sveio pripadnost k neodvisni hrvatski državi kot svoji do1-mevini. Do končne ureditve vseh vprašanj b ..lo skupino zastopali pred hrvatskimi državnimi in upravnimi oblastmi posebni Of olm močeni zaupniki. Člani nemške narodne skupine so enakopravni s pripadniki hrvatskega naroda, zlasti glede pravice do javnih s>lužh. do sodelovanja pri upravi in pri izvrševanju pokbeev in pri gospodarskem udejstvovanju, kakor tudi pri pridobivanju premičnega in nepremičnega imetja. Pripadnikom nemške narodne skupine jc zagotovljena neomejena ohranitev nemške narodnosti, priznavanje k nacicnalno-socialističnemu prepričanju, svoboden razvoj njenega prvotnega narodnega življenja in svobodna obnovitev in čuvanje narodnostnih in kulturnih odnosov do materinskega naroda. Iz Hrvatske Gradnja zdravilišč in higienskih stano. vanj za delavstvo. Kakor poročajo zagrebški listi, je največ članov delavskih bolniških blagajn bolnih na pljučih. Doslej so bili napori zdravnikov in zdravstvenih ustanov, da bi se zmanjšalo veliko število j etičnih bolnikov premalo uspešni. Vzrok: za to so bili v glavnem v težkih razmerah, v katerih je delavstvo živelo. Večina delavstva je stanovala tako, da ni moglo biti govora o higieni. Zaradi tega ni bilo čudno, da ie jetika od dne do dne zavzemala vse večji obseg. Kakor sedaj poročajo zagrebški listi, je dala vlada na razpolago dokaj sredstev za zidanje novih hiš. Povečane bodo možnosti zdravljenja v dosedanjih zdraviliščih delavskih zavarovanj v Brestovcu, Klenovniku in Kasindolu. V teh se je zdravilo do nedavnega delavstvo iz vse Jugoslavije. Po obsežnih racijah je bilo aretiranih nad 250 oseb. Te dni je kriminalni oddelek zagrebške policije pod vodstvom svojega šefa izvedel že drugo veliko racijo po vsem mestnem področju. Tudi to Dot je bila posebna pozornost posvečena javnim lokalom, gostilnam, krčmam, kavarnam in raz- nim prenočiščem. Policijski organi so ujeli nad 250 oseb. med katerimi je veliko število raznih kriminalnih tipov in tatov. Hkrati s tem so organi priredili »lov« tudi na tiste osebe, ki so ponoči na ulicah pa nimajo legitimacij za prosto gibanje ponoči. Po 23. uri je bil vsakdo ustavljen in kdor se ni mogel izkazati z legitimacijo za nočno gibanje, je bil takoi aretiran. Vsi aretiranci so bili odvedeni na policijo, kriminalne tipe so pridržali v zaporih, da bodo večino od njih odposlali v pristojne kraje. Tiste, ki so bili aretirani zaradi tega. ker so se brez dovolienia zadrževali na ulicah preko polic, ure, pa so potem, ko so prespali noč v zaporu, izpustili na prosto. Odgodena pogajanja za poštni promet med Hrvatsko in Srbijo. Po tridnevnih pogajanjih. ki jih je imelo zagrebško odposlanstvo oddelka za poštni promet s predstavniki srbskih oblasti za obnovo celokupnega' poštnega, telefonskega in brzojavnega prometa med neodvisno hrvatsko državo in Srbijo, so bili razgovori začasno prekinjeni in hrvatsko odposlanstvo se je vrnilo v Zagreb. Nel Palazzo Ducale di Venezia il Poglavnik firma 1'adesione della Croazia al Patto Tripartito. — Poglavnik podpisuje pristop Hrvatske k trojnemu paktu Med našimi atleti Kako so se spremenile njihove vrste po svobodnem prestopu iz kluba v klub Vse je že kazalo tako, da bo prišlo zaradi nove opredelitve atletov po ljubljanskih klubih do dolgotrajnih razprtij v naši atletiki. S svojo odločitvijo, da se smejo atleti po mili volji seliti iz kluba v klub do 15. t. m. pa je SLAZ ta spor preprečila in s tem storila slovenski atletiki veliko uslugo. Sedaj, ko je »selitvena mrzlica« že prenehala in so se atleti že za »stalno« obvezali nastopati, bodisi za svoj stari, bodisi za novi klub, poglejmo, kakšno je stanje v posameznih ljubljanskih klubih. SK Ilirija je pri teh izpremembah izgubila nekaj svojih odličnih atletov. To so zlasti: sprinterji Eačič, Kolenc in Malič, razen tega pa še vsestranski skakalec Bratovž. Pridobila je Ilirija od drugih klubov samo enega atleta (Skazo) tako da je njena sekcija močno okrnjena, posebno, ker tudi nima ing. Stepišnika. ŽSK Hermes je to pot izvlekel »dolgi konec« in se tako okrepil, da bo lahko resen nasprotnik SK Planine. Največ je Hermes pridobil iz ASK Primorja, ki je skoraj kompletno pristopilo, in pa z že omenjenimi Ilirijani. Od Primorjašev so med drugimi pristopili: metalca Kosec in Kajfež, sprinter Boltavzer, vsestranski Polak, skakalca Gašperšič in Slanina ter celo »stara« atleta Ive Krevs in kopjaš Slapar. Posebno zanimivo je, da se je naš najpopularnejši dolgoprogaš Krevs zopet odločil, da bo nastopal. Kakor je obljubil, to pot ne bo prelomil besede in je žs začel trenirati dolge proge, tako da ga bomo v dobrem mesecu že lahko videli na startu. Kdor pozna našega Iveta še od prej, gotovo ve, koliko on zmore, če trenira en mesec. SK Planina, ki je bila lani' najmočnejši slovenski lahkoatletski klub, se je letos še bolj ojačila, posebno z atleti iz Maribora. Med te spadajo desetobojec Lužnik, skakalec in sprinter Lončarič ter še Naber--• --vi od ASK Primorja Ponovitev posnetka Poškodovan original dtljo 111 11ČL CLljci,*. ^jnv v &■ ----- že pisali, nekaj podrobnosti pa nam je prišlo v roke šele sedaj. Med lahkoatletskimi prireditvami je treba zabeležiti še meddržavno srečanje med Nemčijo in Rumunijo v Bukarešti, ki se je končalo s 100:63 točkam v korist Nemčije. Nemški atleti so v 15 točkah izmed 17, ki so bile na sporedu, zasedli prva mesta. Edini zmagi so si mogli Rumuni priboriti v metu krogle in v štafeti 4x100 metrov, v slednji vsekakor šele potem, ko je bila nemška štafeta diskvalificirana. V Firenci so imeli najbolji italijanski atleti, ki se pripravljajo za nedeljski dvoboj z Nemčijo, že drugi izbirni miting, s katerim so prireditelji še kolikor toliko zadovoljni. Zanimivo je, da poročila o tej prireditvi ne navajajo nobenih podrobnih rezultatov, iz razloga pač, da ne bi mogli nasprotniki že vnaprej sklepati, kje bodo imeli najhujše tekmece. Na olimpijski progi v Griinauu pri Berlinu je bila v nedeljo velika veslaška prireditev, katere so se razen številnih domačih čolnov udeležili tudi veslači iz Italije, Hrvatske, Madžarske in Danske. Italijani so v hudi konkurenci zasedli prva mesta v treh konkurencah, in sicer v štirici brez krmarja, dalje v štirici s krmarjem in pa v osmercu s krmarjem. V osmercu so bila v ostalem tri posebna tekmovanja, kjer so v drugi skupini veslali tudi tekmovalci Hrvatskega veslaškega kluba iz Zagreba, ki so zasedli drugo mesto. V mladinski skupini so bili zagrebški veslači celo prvi. V Zagrebu so imeli v nedeljo kolesarsko dirko v smeri proti Zagorju, in sicer na 100 km za seniorje ln na 50 km za ju-niorje. Udeležencev je bilo 30, od tega 11 seniorjev. Cestne razmere na progi niso bile posebno dobre, toda kljub temu so doseženi časi zadovoljivi. Med juniorji je bil prvi Branko Bat, vozač železničarja, ki je prevozil progo v času 1:38:35 (ali » 30.600 km na uro). V seniorski skupini se j je spet uveljavil biv. jugoslovenski državni prvak in znani vozač Gradjanskega Avgust Prosenik, ki je potreboval za 100 km dolgo pot čas 3:13:32 ali povprečno 31150 km na uro. Naslednja mesta za njim so zasedli Horvatič, Čelešnik, Penčev, Fiket in drugi. V Italiji je bila najvažnejša kolesarska prireditev vožnja po Piemontu na 269 km dolgi progi, v kateri je zmagal Aldo Bini iz Prata v času 8:39:02; vozil je torej s povprečno hitrostjo 31.094 km na uro. Pri štajerskih atletskih prvenstvih v Gradcu so bili v soboto in nedeljo doseženi naslednji najboljši rezultati: na 200 m Kliepera 23.3, na 800 m ing. Schaffer 2:02.3, na 10.000 m Stojnšek 35:08, v tro-skoku Reboli 13.55, v skoku s palico Seho-ber 3.80, v metu krogle Tunner 13.59 in v disku isti atlet 43.82, v kladivu Exn?r 34.72, na 100 m Vogler 11.5, na 400 m Anders 54.0, na 1500 m Gassenschmidt 4:15.7, na 5000 m Celestina 16:40.9, na 110 m z zaprekami Pilhatsch 17.2, v skoku v višino Pilhatsch 1.70, v skoku v daljino Vogler 6.57 in v metu kopja Tunner 51.16 m. V Palo Alto v Kaliforniji je Archie Har-ris v predtekmovanjih za akademska prvenstva dosegel nov svetovni rekord v metu diska. Harris je zalučal ploščo 53.26 metrov daleč in tako prekosil dosedanjo najboljšo svetovno znamko Nemca Willv-ja Schroderja (53.10 m iz leta 1935) za 16 cm. Iz Novega mesta Vojni ujetniki. V ponedeljek opoldne je potovalo skozi Novo mesto 150 vojnin ujetnikov, katere so nemške vojne oblasti po zasludi Visokega Komisarja Eksc. Gra-ziolija osvobodile ter napotile v Ljubljano. Vojni ujetniki so že štiri dni potovali iz Srbije ter jih je na novomeškem kolodvoru pričakalo precej tukajšnjih meščanov, ki so slovenske ujetnike pogostili s klobasami, čajem in kruhom. Po kratkem po-nku je transport nadaljeval pot v Ljubno, kjer so bili vsi ujetniki končno osvo-eni in napoteni na svoje domove, vopalna sezona. Nastopajoče lepo polet-vreme je ponovno oživilo bregove Krke, so polni kopalcev. Letos Novomeščani > pogrešajo kopališče, ker je bilo staro lališee na Loki pri železniškem mostu adi nameravane zidave novega, mo-nega bazenskega kopališča že pred več fieci razdrto. Kljub temu nedostatku je tukajšnji S.K. »Elan« pod vodstvom olventa rimske visoke šole za telesno ?ojo g. Slavo Cučeka plavalno sekcijo, |bo na Loki uredila začasno kopališče po vsej možnosti v avgustu priredila 'o plavalno tekmo, vilski m živinski trg. Ponedeljski ži-•u trg ni bil posebno dobro založen, bnih izdelkov ni bilo. Na trgu še vedno ■'laduje glavnata solata, ki se je po-10 pocenila in stane sedaj 0.50 do 1 din a. Znatno se je tudi pocenila domača ia čebula, ki stane 0.50 din glava, pesa n kg, kolerabca 0.50 din glava, repa din glava in stročji fižol 22 din kg. jražil pa se je novi krompir, ki se je Jlajal že po 6.50 din kg, danes pa je bila njegova cena ponovno dvignjena na 14 din kg. Prvikrat pa so se letos pojavile na trgu gobe in to jurčki in lisičke, slednje po 3 din košarica. Na žrvinskem trgu razen prašičev za rejo ni bilo živine. Cene prašičem še vedno rastejo ter se sučejo od 500 do 1.800 din komad. Zaprte trgovine. Zaradi inventure in nu-meriranja novih cen bodo vse manufaktur-ne trgovine v Novem mestu ostale zaprte od 23. do 30. t. m. i! Iz Črnomlja Eksc. Maršal De Bono se je na poti iz Ljubljane na Hrvatsko ustavil tudi v Črnomlju, kjer je pregledal vojaško posadko. Na trgu pa so ga pod slavolokom pričakali civilni predstavniki in mnogo naroda. Pozdravila sta ga glavar Svetina in župan Klemene. Dekleta v narodni noši so mu izročila šopek cvetja, nakar je med špa-lirjem šolskih otrok, ki so ga pozdravljali z zastavicami, odbrzel proti Vinici. Slovenski ujetniki, ki so se v ponedeljek vračali v domovino, so bili v Črnomlju na postaji prijetno presenečeni. Italijanski vojaki so vsem postregli z vinom, sirom in kruhom. Pa tudi Črnomaljei so jim nesli na postajo vse, kar so v naglici mogli pripraviti. Prizori na postaji so bili tako ganljivi, da se mnogi niso mogli vzdržati solz. Zamenjava denarja se bliža koncu. Prve dni je bil velik naval, ki pa se je počasi unesel. Kljub siromašnosti pokrajine računajo, da se je nabralo v Beli Krajini okoli 15 milijonov dinarjev, redki pa so nesli denar menjavat v Ljubljano ali Novo mesto. OTROCI — Francek, kako pa kaj napreduje tvoj mali brat? Ali je že začel hoditi? — Ne, še ne, tetka. Toda noge pa že ima. Italijanski novinar Sandro Volta, ki Je zadnji teden pred izbruhom vojne z Rusijo prebil v Moskvi, Je napisal za »Piccolo« in »Omzzetto del Popolo« nazorno poročilo o svojih doživljajih pred orjaškim spopadom. Podajamo njegova zanimiva izvajanja v izvlečka. V Moskvi se je nagli razvoj dogodkov najavil šele v ponedeljek 15. junija zjutraj. Dotlej bi se položaj lahko smatral za nejasen. Vsi so sicer vedeli, da je sovjetska vlada že ob začetku spopada z Jugoslavijo mobilizirala in osredotočila na zapadno mejo velikanske, večinoma motorizirane in oklopne sile. Prav tako so poučeni krogi poznali precej dobro popolnoma ofenzivno razdelitev sovjetskih sil. ki so imele večji del topništva in letalstva v sprednjih položajih in so bile pripravljene y.a napad. Obsegale so sto šestdeset divizij, med temi kakšnih šestdeset popolnoma okiopnih in opremljenih z najmodernejšim materialom, dalje kakšnih štirideset konjeniških divizij, ki so jih naglo motorizirali, ostanek pa so predstavljale razne •dinice, ki so bile isto tako močno mehanizirane. Nadalje je bilo znano, da sta najmočnejši koncentraciji rdeče armade na neskončni fronti, od skrajnega konca Finske do skrajnega konca Rumunije. na nemški meji. to ie na jugu Litevske in na severu Slovaške Jasno je bilo. da je šel sovjetski strateški načrt za tem. da bi Nemčijo dobil v klešče. Tujci v Moskvi so vedeli za vse te stvari. vendar niso mogli verjeti, da bi Kre-melj položaj pognal do skrajnosti glede na močne varnostne ukrene na mejah, ki jih je bilo nemško vrhovno poveljstvo pod-vzele- v zadnjih tednih. To nejasnost je podpiralo dejstvo, da ni moskovska množica vedela popolnoma nič o vsem tem. Sovjetska vlada ie pripravljala svoje načrte. ne da bi ljudstvo o čem kaj sumilo. Tako je prišla nedelja 14. t. m. in nihče si ni mislil, da bi se moglo vse v najkrajšem času odločiti. Večer je Volta z nekaterimi prijatelji prebil do polnoči v parku za kulturo in odpočitek Maksima CJorkega, nekakšnega velikanskega »Lunaparka« ob desnem bregu reke Moskve, kjer se je množica, ki je štela morda sto tisoč oseb, sprehajal brezskrbno od paviljona do paviljona. Potem je večerjal v salonu hotela Metropol, ki ie bil napolnjen z novim sovjetskim meščanstvom in kjer so gostje do treh po polnoči plesali ob zvokih argentinskih tangov, foxtrottov in valčkov. Bili so to zastopniki nove moskovske inteligence. igralci državnih gledališč, pisatelji. funkcionarji raznih ljudskih pover-jeništev, voditelji stranke, častniki rdeče armcde ter razni subverzivni tipi, ki jih je krotila dobra kuhinja in brezhibna postrežba natakarjev v belem jopiču in črnih hlačah. Ženske so imele lakirane nohte in mnogo rdečila na ustnicah. Italijanski novinar ie odšel v posteljo, ne da bi niti od daleč mislil na vojno. Zjutraj ob osmih ga je zbudil klic po telefonu. Prvi tajnik italijanskega poslaništva ga je obveščal, da ta dan ne bosta mogla obedovati v njegovi hiši, kakor sta se bila domenila prej. in sicer iz razlogov, ki mu jih bo povedal ustno. Volta je odšel takoj na veleposlaništvo, razlog je bil ta, da so prejšnji večer soproge vseh italijanskih diplomatov nenadno sklenile, da odpotujejo iz Moskve. Večer prej so bile odpotovale že gospe rerrškega veleposlaništva. Ali se je zgodilo kai novega? Ne, zg> dilo se ni bilo nič posebnega, samo to. ( je agencija Tass v soboto 13. objavi uradno sporočilo, v katerem je obtoževa britsko propagando, da razširja vznemi ljive vesti o napetosti v odnosih med Ner čijo in Rusijo in o koncentracijah čet : ofceh straneh meje. Sovjetskega komunik-ja. ki je zavračal takšne vesti, ni obja-roben nemški list. Volta pravi, da ie b nemška vlada očitno spregledala sovjet; manever in da ga je hotela razkriti na a bolj jasen način. Zvečer, ko so se na železniški post poslavljali od odhajaočih gospa, je no nar prvič začutil, da se dogodki prehitet jo. Zdelo se je. da ves diplomatski zl nenadno zapušča prestolnico. Agenti G. U. so se v uniformi in civilu sukali n zmešnjavo. Isti prizor se je ponavljal ' tem tri nadaljnje večere do zadnjega \ ka iz Moskve, s katerim je odpotoval "V ta. Tisti ponedeljek zvečer, ko je stope postaje, je opazil tudi predolg vlak, ki odhajal isto tako proti zapadu in ki so l v njem stotine vseh mogočih častni! rdeče armade. Moskovska množica pa še Kulturni pregled vedno ni kazala, da bi o čem kaj sumila. Bila je običajna, apatična množica, videti je bilo običajne dolge vrste pred trgovinami. V torek je, veleposlanik Rosso vprašal novinarja, da-li ima njegov potni list že vizum sovjetskih oblasti. »Bolje, da si ga daste pripraviti.« je velel. Pri »Intouristu« so dejali, da je treba za vizum čakati najmanj štiri ali pet dni. Pred soboto bi ga bilo skoraj nemogoče dobiti. Dotlej se je Volta odločil, da bo odpotoval z vlakom V odnošajih z Rusi se je vedel tako. kakor so se vedli sami. S sovjetskimi oblastmi ie imel v treh dneh mnogo stikov in na obeh straneh so se obnašali tako. kakor da se bo njegovo bivanie v Rusiji podaljšalo še za en mesec ali dva. Isti torek zvečer so vse tuje žurnaliste povabili na zabavo v sedežu najvišje sovjetske kulturne zveze V. O. K. S. Ruski predstavniki so se ob tej priliki pokazali nad vse uslužne do italijanskih in nemških novinarjev, med tem ko so dopisnika Reu-terja. Angleža Lowea. puščali skoraj ves večer v nemar. Prešel je nadaljni dan, med katerim se je Volta vedel kakor najvestnejši med turisti. ki se hoče seznaniti z vsemi zanimivostmi mesta, v katerem ie gost Z nekim dekletom iz Intourista je obiskal muzeje in druge sovjetsken ustanove, delal si je beležke o bodočih gradbenih načrtih, kazal je. da jemlje popolnoma resno ves tisti fiktivni svet. o katerem je tedaj že vedel, da se ruši. Komedija se je nadaljevala na obeh straneh Zvečer, ko je odhajal v gledališče Rdeče armade, kjer je prisostvoval sijajni izvedbi Shakespeareovega »Sna kresne noči«, mu je nekdo sporočil, da mora naslednji večer brezpogojno odpotovati. Naslednji dopoldan je zahteval v Intouristu, naj mu priskrbijo takoi vizum in rezervirajo mesto v vlaku. Dejali so. naj pride popoldne. Z italijanskega veleposlaništva le dal telefonirati. da bi se izdaja vizuma pospešila. Ob 19. je bil potni list z vizumom pripravljen. manjkal na ie vozni listek. Treba je bilo čakati s kovčegi v avtomobilu pred hotelom. Prešlo je pol ure, voznega listka ni bilo. Uradnica Intourista ie vsa nervozna telefonirala vsakib pet minut, potem je zagotovila, da je vse v redu. Toda ob *U na 20. listka še ni bilo. zadnh vlak iz Moskve pa bi moral oditi ob 20,10 in do postaje je bilo kakšnih dvajset minut. Volta ie začel glasno protestirati, končno ie prišel uradnik z listkom in prosil oproščenja. češ da je novinar plačal za poseben oddelek, med tem ko ie bilo treba urediti tako. da bosta pri oddaji postelj v železniških oddelkih potovala v dveh v enem oddelku. V spalnem vagonu se je srečal s tem sopotnikom oziroma sopotnico, mlado rusko gospo, ki je potovala z nemškim potnim listom, ker je bila žena nemškega inženirja. V Rusiji za dve osebi uradno ne delajo razlike med moškimi in ženskami, toda v praksi se redko zgodi, da bi morala ženska in moški, ki sta si tuja. spati v istem kupe ju. posebno če gre za tujce, ki jim dajejo potovati sami že zaradi policijskih pregledov. Sopotnica ie imela očeta že šest let deportiranega v Sibiriji. Noč ie prebila zelo nemirno. Potovanje je bilo neskončno in strašno dolgočasno, incidentov r>a ni bilo. Na hodnikih so zvočniki brez prestanka oddajali vojaške koračnice, komunistične propagandne govore in poročila. Bila so brezpomembna poročila brez vsakega namiga na stvari, ki so se pripravljale. Vlak, ki je vozil z obupno počasnostjo, se ie pogosto dolgo ustavljal na postajah, kjer so bili običaini Stalinovi kipi. Ti kipi kažejo ruskega diktatorja v njegovi znani obleki, z odpeto jopo in v škorniih ter v drži. ki 1e pol napoleonska, pol kmetska. Nekateri spomeniki so tudi vsi pozlačeni. Na vsej poti do sovjetske meje ni bilo videti niti najmanjših priprav vojaškega značaja, gibanje čet. vojaškega dovoza ali česa podobnega. Volte to ni presenetilo, ker so mu bili že povedali, da se gibanje rdeče armade vrši nevidno za potnike mednarodne železniške proge. V Cigev na meji je vlak prispel pol ure pred polnočjo, vse kovčege le bilo treba prenesti v temno sobo. kjer niso mogli sesti. Sele čez pol ure se je začel carinski pregled. Ta 1e bil do skrajnosti dolgotrajen in natančen, trajal ie do 2,30. Pred Volto je bila na vrsti mlada Kitajka, ki je potovala na Dunaj k možu konzula Kovčegi so ji bili zaprti z diplomatskim pečatom. Mlada žena je znala samo kitajščino, ki ie ni nihče razumel, in ni mogla odgovarjati na vprašania policistov, ki so postali na zadnje nestrpni ter so navzlic pečatom vlomili v kovčege. Na energični prostest. s katerim se ie Volta zavzel za malo Kitajko, ki so ji solze stopile v oči, so prenehali šariti po teh kovčegih. zato pa so tem temeljitejši pregled opravili z Volto samim. Pogledali so celo med podplate niegovih starih copat, če nima tam kai skritega. Končno, ko ni bilo ničesar več. kar bi še nai pogledali, le vlak odpotoval. Preko kakšnih 15 km ozemlja brez gospodarja je Prisoel na nemško železniško postajo v Malkiniji. Ko se je končno pojavila čepica nemškega častnika, se ie Voltova sopotnica po odhodu iz Moskve prvič nasmehnila in vzkliknila z razširjenimi rokami: »Bog bodi zahval jen!« Due motocicllsti tedesehi Dva nemška motociklista Poškodovan original ln avanzata — na pohoda Novo nemško lovsko letalo Berlinski listi objavljajo fotografij« ln podrobnosti o novem nemškem lovskem letalu z značko »He 113«, Izpopolnitev zna-?ga tipa »Heinckel 112 U«, s katerim se Nemčija ponašala, da razpolaga z naj-jpolnejšlmi lovskimi letali na svetu. No-> letalo se je že obneslo v borbah, ln cer tudi kot nočni lovec. Oboroženo je s trojnicami in topom novega modela. ražne tehnične novote urejujejo tempera-uro v njegovih motorjih. Rumunske ladje v Carigradu V soboto so rumunske ladje, zasidrane v carigrajskem pristanišču prejele ukaz, naj ostanejo na mestu in naj se ne vrnejo v domača pristanišča. Istočasno so prispeli v Carigrad še drugi rumunski parniki iz Konstance ln iz drugih pristanišč rumunske države. Zdi se, da se bo pomorski promet med rumunskimi in turškimi pristanišči do nadaljnega nemoteno nadaljeval. Dobra letina v Turčiji Kakor poročajo Iz Carigrada, računajo letos v Turčiji z izredno dobro žitno letino. Vlada je zaradi tega odredila, da se morajo zgraditi novi silosi in skladišča za zrnje. Lanska žitna letina v Turčiji je bila tako obilna, da je mogla država žitni presežek izvažati. Lagtovcntu si prepara anche fisicamente p«* i suoi compiti fotnri — se pripravlja tudi v telesnem ozira za bodoče naloge Od Pečenge do Konstance Deseta ura zvečer je, piše P. K. poročevalec Nemškega dopisnega urada z bojišča. Na robu majhne jase pod borovci stoji moštvo nekega topniškega oddelka s svojim poročnikom. Ob svitu žepne svetilke prečita oficir moštvu poziv vodje vojakom na vzhodnem bojišču. Do kontrolnega pasu, katerega so Sovjeti označili s pomočjo traktorjev po sredi gozdov in njiv, da bi na ta način lažje razločili morebitne stopinje čez mejo, je komaj kakšnih tisoč metrov daljave. Besede voditelja Nemčije so presekale napetost, ki je dolge tedne obhajala nemško vojaštvo v teh krajih. Nihče ne more spati. Vsi hodijo sem in tja in se pomenkujejo o dnevih, ki bodo sledili. Okrog polnoči nas objame Veter ubil torera Lahek vetrni sunek je povzročil smrt španskega bikoborca Pascuala ' Marqueza. Medtem ko je z rdečim blagom prehajal v napad, se je zgodil ta sunek, ki je blago dvignil tako visoko, da je bikoborec za trenutek izgubil bika spred oči. Žival se je v tem trenutku zagnala vanj in ga nataknila na roge. Velik požar v Stockholmu Silen požar je uničil v eni zadnjih noči velik predel Stockholma, ki je obstajal iz barak in skladišč za blago, mineralna olja in premog. Poleg gasilcev so se gasilnega dela udeležili tudi vojaški oddelki in civilisti prostovoljci. Rešiti so pa mogli le malo. Škode doslej še niso mogli oceniti, je pa velikanska. Odhod ruskega poslanika iz Aten »II Resto del Carlino« poroča, da je ruski opolnomočeni minister v Atenah Iva-novič Lazarev z osebjem poslaništva že pred štirimi dnevi zapustil grško prestolnico in odpotoval preko Turčije v domovina Vojaške misije so zapustile Albanijo Iz Tirane javljajo, da je ondotni namestnik Kralja in Cesarja sprejel v poslovilni avdienci ena in trideset članov tujih vojaških odposlanstev, ki so se sedem dni mudili na bivšem albanskem bojišču. Pred odhodom so bili odposlanci povabljeni na svečano kosilo, katerega jim je priredil Ekscelenca general Pirzio Biroli inf general Ricagno. Brezposelnost v VeL Britaniji Po najnovejši statistiki je na Angleškem ta čas 290.000 brezposelnih. Pred letom dni jih je bilo 730.000. Novi davki v Turčiji V Turčiji so iz proračunskih razlogov uvedli nove pristojbine. Pisma in brzojavke bodo odslej za dva piastra dražje, podvojili pa so se davki na vžigalice, koleke in vstopnice za gledališča ter kinematografe. Peščena civilizacija Vittorio G. R o s s i je eden najzanimivejših potopiscev v sodobni italijanski literaturi, ki se ponaša z zelo razvito potopisno zvrstjo. L. 1934 je dobila njegova knjiga »T r o p i c i« nagrado Fracchia, nato se je postavil s knjigo »Via degli Spag-noli«, ki z nenavadno razgledanostjo odkriva čitatelju tisto Španijo, o kateri ne izve ničesar niti iz najboljših vodičev, ter daje idealen prerez njene sedanjosti ln preteklosti. L. 1938 je prejel nagrado Via-reggio za knjigo »Oceanck. Tu je še bolj subjektiviziral svoj pogled na pojave in ljudi ter vtisnil pričevanju o doživljenem svetu očitno osebno noto. Potopis je prav za prav pesnitev o Oceanu, čigar nemirna nedoglednost venomer valovi pred bralcem, vendar je težišče v Izkušnjah z ljudmi, ki razkrivajo na ladjah svojo pravo naravo in po svoje doživljajo svet vode, luči in oblakov. Ce omenjam subjektivnost in osebno noto, ne mislim, da se je s tem zmanjšala stvarna vrednost Rossijevega pričevanja. Piščeva osebnost se očituje predvsem v izbiri in v obdelavi tvarine. Le-ta gre skozi njegovo umetniško občutljivo dušo, ne da bi se iz stvarnosti izpačila v izmišljotine in utvare. Vse, kar je pisec videl in doživel, ima neposredno zvezo z resničnim svetom, in če pripoveduje o tujem življenju, se lahko zanesemo, da nas ne pita s ceneno fantazijsko robo. V svoji najnovejši, pri Bompianiju iziSli knjigi »Sabbia« (Pesek) je V. G. Rossi dosegel dosedanji višek v prlpovedno-po-topisni tehniki čisto osebnega značaja. Knjiga je nekak poem o puščavi, o njenih jutrih in naglih sončnih zahodih, o luno-jasnih nočeh na neizmerni peščeni ravnini, o poteh po puščavski temi, ki tudi najbolj hladnokrvnega tujca navdaja a svoj-skim občutjem vsemirske praznote ln nl-čevnosti, o peklenskih puščavskih pripe-kah in o zatohlih peščenih vetrovih. V ospredju vsega pripovedovanja pa je seveda človek in sicer Beduin, čigar rodovi se že dolga tisočletja selijo po puščavah ln predstavljajo tip najvišje človekove prilagoditve puščavskim življenjskim zakonom. Samo človek, ki je nekaj časa živel s puščavskimi plemeni, jedel z njimi v šotorih, jih opazoval v intimnem poteku njihovega vsakdanjega življenja in v starinskih obredih njihovega gostoljubja, njihovega snubljenja in ženitovanja; ki je doživel pogoste selitve puščavskih sinov ter spoznal njih naravo v luči raznih prigod in značilnih osebnih doživljajev — samo tak človek je mogel dobiti toliko snovi o Be-duinih. Toda snov še nI vse. Sele umetnik v Rossiju je dal tej doživljeni snovi pravo obliko ln tisti čar, ki napolnjuje najlepše strani njegove knjige. Skozi prizmo umetnosti Sele prav vidimo puščavsko naravo in spoznavamo peščeno civilizacijo, »ki je t olika j različna od naše, t j. od civilizaci-nstaljenega človeka, plodne zemlje ln vode — treh elementov, ki so skoraj Izključeni iz življenja arabskih Bedulnov. Danes, ko se tudi na tem ozemlju, posebej še ob Eufratu, kjer se v glavnem dogaja Rossijeva nova knjiga, soodločuje bodoči obraz zapadne civilizacije, je čitanje te »epopeje o nomadih«, o najstarejšem plemenu arabskega sveta, celo nekam aktualno, v vsakem primeru pa na moč mikavno. Knjiga je razdeljena v vrsto poglavij, katerih vsako obravnava kakšen doživljaj, pojav ali osebnost, odnosno v obliki Elise-jevih zapiskov pripoveduje o doživetju krajine in ljudi. 4r Takoj v začetku stopi pred nas pristen puščavski človek. »Hasan«, začenja pisatelj, »je živel na tleh, kjer so zakopana mnoga stoletja asirsko-babilonske civilizacije, vendar je dosegel starost petdeset let, ne da bi se bil kdaj zvečer slekel, ne da bi bil kdaj spoznal posteljo, električno luč ali avto. Prav za prav ni niti vedel za trdno, da je star petdeset let, zakaj res mu je bilo zelo težko šteti, kolikokrat je šla luna čez nebo odkar se je rodil. Puščava mu je izsušila polt, brada mu je postala najprej siva, nato pa bela. Tako je Hasan opazil, da minevajo leta. — Hasan "potemtakem nI vedel, koliko je star, ni poznal asirsko-babilonske omike ln ne bleščeče omike našega časa; toda nihče nI poznal tako dobro kakor on velblodov in ovac.« Smrt tega človeka, ki je vse življenje živel od ropa — in puščava ima svojo posebno moralo in svojske zakone svojega reda — je prav tako kakor njegovo življenje značilna za nomade Iz kroga peščene civilizacije. Ko je Hasan spoznal, da bo podlegel rani, je dal poklicati svoje sinove in je velel prvorojencu Soanu, da pokopljejo obenem z njim najlepšo belo kamelo. Ko ie opazil, da se sin obotavlja žrtvovati dragoceno žival, je umirajoči Hasan zadnjič zbral svojo moč in očetovsko oblast (in oče ima pri Beduinih absolutno besedo v rodbini) ter je zaukazal vnovič. Sedaj se je sls uklonil. Privedli so Hasanovo ka- melo-ljubljenko in jo pred njim zaklali. »Tedaj so se Hasanove dotlej odprte oči zaprle. In izkopali so v pesek dva grobova: majhnega, ki je bil namenjen Hasanu in velikega, ki so v njem pokopali velbloda; tako sta šla skupaj na oni svet, da pričakata Malecha in ga oropata; in ženske so zbirale v peščicah pesek in so ga nosile na poglavarjevo truplo, pri tem pa so z visokim glasom jokale ln pele žalostinke; in dve Hasanovi ženi sta si razgalili prsi ln si praskali grudi in lica; zajemali sta z roko kri in si delali madeže po obrazu, da sta postali kakor rdeči maski; lase sta imeli razpuščene ln pokrite s peskom. Tedajci je Soan s prstom odpri očetove listnice ter iz vrča vlil vanje malo vode, da ne bi trpel žeje, zakaj pot na oni svet je dolga. In tekla je voda čez vrat, ki ga je puščava izsušila, zgubančen in trd vrat, podoben drevesni skorji, in Soan je dvignil roke kvišku in zavpil: — All&h! All&h! All&h!« V tem in v podobnih opisih puščavskih ljudi, njihovih verovanj, šeg in navad, pra-znoverij ln do obrednosti stopnjevanih načinov vedenja v določenih trenutkih, je Rossi s samimi opazovanji močno in nepozabno osvetlil odvisnost nomada od narave, od letnih časov, od dela, ki ga zanj Izvršujejo žene in domače živali. Pozornost nasproti kameli nas ne sme presenečati, zakaj kamela je sinovom puščave dragocenejša od ljudi, izvzemši sinove, ki so Beduinu največ, ker ohranjujejo rod. Ce Beduin misla na koga s posebno ljubeznijo ga primerja s kamel©; »gospodar kamel« je v njegovem krogu sila laskavi in visoki naziv. — Puščavski človek živi kakor rastline: zanj so najvažnejše re« na svetu: vročina, mraz, sonce, dež, veter, življenje v šotorih mu ne dopušča, da M se ločil od drugih ljudi, ne daje mu distance do sočlo- tišina. Se malo ur nas loči od silnega napada, največjega, kar jih je doslej doživel svet! Naposled napoči čas. Topničarji prineso na nosilih prvo granato k možnarju. Trojica porine izstrelek v žrelo. Ogenj! Ob istem času se otvori pekel' na desni in levi, vse okrog nas. Začenja se obstreljevanje sovražnih postojank po težki artile-riji. Pred nami leži utrdba. Zemlja se stresa. Mogočen uničevalni ogenj zasipa od vseh strani sovražne postojanke, ki so jih Sovjeti v mesecih trudapolnega dela zgradili vzdolž cele naše meje. Imamo obvestilo, da je že prvi zadetek pogodil cilj čisto od blizu. Zdaj se streli ponavljajo od minute do minute. V kratkih odmorih prihajajo sporočila o potrebnih korekturah. Medtem, ko še na celi fronti grmijo topovi, se že pripravljajo pionirske čete na naskok proti utrjenemu pasu. Pehota nastopi Osvojila bo postojanke v jurišu potem, ko je topništvo opravilo svoje uničevalno delo. Utrdba je omajana. Od njene posadke ni gotovo nihče več pri življenju. Obstreljevanje je moralo imeti strašne učinke. Na celi fronti se dvigajo oblaki črnega dima. Vas gori s svetlimi plameni. Po kratkem odmoru pomaknemo top naprej. Zdaj udarjajo naši izstrelki v sredino druge sovjetske linije. Niti ura ni minila od prvega napada, pa je že naša pehota v borbi za prvo črto. Naprej! se glasi povelje. Naprej od Pečenge do Konstance ... ANEKDOTA Kralj Ludovik XV. si je izpalmil nogo in je dal poklicati zdravnika Moreauja. Ko je prišel, je dejal: »Dragi doktor, spravite mi nogo spet v red. Pričakujem pa, da me boste pri tem. malo bolje obravnavali nego ostale svoje paciente.« Moreauja so jezile te besede in je odgovoril. »Veličanstvo, to mj je nemogoče! Z vašim veličanstvom ne morem delati izjem.. Kralj ga je začudeno pogledal: >Kij pomeni to?« »Svoje paciente obravnavam itak v«! tako, kakor bi bili kralji!« je odgovorili Moreau. VSAK DAN ENA »Pepe, ne zgani se, da ne pokvariš slike!« • * * veka; prav ta prisiljena neprestana Nižina, ki se je moški sprosti samo v puščavi, ženska pa nikdar v življenju, ustvarja mržnjo in povečuje človeško krutost. Mnogo zanimivega je opazil Rossi v ljubezenskem življenju tega plemena, ki je izrazito mnogožensko in patriarhalno; plemena, ki mu je žena samo rodni ca ln delavka, ne šteje pa v beduinski družbi nič več nego dobra kamela. Poezija lepih noči v puščavi in pustolovstvo, ki je združeno s potovanjem karavan, ki se selijo po neizmernih predelih peska, spolna ljubezen in redke pojedine so edino življenjsko ugodje šotorskega prebivalca v svetu peščene civilizacije. Enolično življenje pa je v resnici polno strasti, bojev, stradanja in izbruhov nagle, silovit« jeze, ki spominja na bes puščavskih vetrov. Ce kateri izmed beduinskih sinov salde v Evropo in se v njenih šolah navduši za znanost in za evropsko civilizacijo, se vendar prej ali slej pojavijo tudi pri njem prastari nagoni in nagibi, ki označujejo njegovo raso. Nad vsem intelektualnim, umetno pridobljenim zmaguje to, kar je dano v krvi. »Znanost je samo kakor prehodna obleka; pod obleko je človek — nespremenljiv človek: neizpremenljivi proizvod krvi in zemlje.« Puščava nima v sebi mnogo sestavin, zato tudi človeku ne more dati mnogo različnosti. V puščavskem prebivalcu so okrnjene, kakor je bleščeče pokazal Rossi, linije njene nedoglednosti, skrivnost njene preprostosti tn neizprosna usodnost trdega boja za obstoj vrste in posameznika. V ta -vet, čigar usoda izginja kakor voda v puščavskem pesku, je Vittorio G. Rossi posvetil z lučjo znanja, izkušenj in poezij«. Njegova »Sabbia« je zdrava ln vsebinski klena knjiga, spisana v pretehtanem 3logu in jeziku. Kronika * Službeni list za Ljubljansko pokrajino z dne 21. junija 1941-XIX objavlja: odločbe Visokega Komisarja; razdelitev letnih izpričeval; spremembe predpisov o prometu in javnih obratih; preimenovanje oddelka za kontrolo mer in preizkuše-valnice za elektroštevce in podreditev VIII. oddelku Visokega Komisarijata. * Z univerze. Slušatelji, ki so v šolskem letu 1940/41 obiskovali Višjo pedagoško šolo v Zagrebu ali Beogradu in žele v študijskem letu 1941/42 nadaljevati ali zavr-šiti svoj študij na snujočem se višje-peda-goškem tečaju na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani, naj se zavoljo potrebne zaznambe prijavijo najkasneje do 10. julija t. 1. na dekanatu filozofske fakultete v Ljubljani. * Kako je bila prepeljana zbirka Tiepo-Jovlh slik. Prelepe slike velikega Tiepola so bile, kakor smo poročali, prepeljane v Trst že minulo soboto. Do Kačje vasi sta se pripeljala nasproti ljubljanskemu odposlanstvu z dragoceno zbirko, inšpektor cav. Nicold Rota in višji intendant arh. grof. Fausto Franco. Ljubljanska delegacija je potovala v posebnem avtobusu, ki je bil po zaslugi grofa Fausta Franka temeljito zavarovan pred požari z gasilskimi napravami, peskom in orodjem. Prevoz dragocenega tovora so spremijali Sardin-ski genadirji in Karabinierji. Ko so dospeli predstavniki Ljubljane v Trst, je bil dragoceni zaboj prepeljan v dvorano muzeja, kjer je Ljubljančane sprejel direktor clr. Silvio Rutteri s predstavniki tržaške občine. Sledila je majhna zakuska, nato pa so prenesli zaboj s Tiepolovimi slikami, v spremstvu predstavnikov tržaških in ljubljanskih oblasti in vojaške čete v mestni muzej, kjer je bil izročen direktorju. Tu so po pregledu vsebine potrdili prejem. * Četa za pobijanje špekulacije in draginje v Trstu je vsak dan na delu. Spece-ristu Luigiu Boicu. ki ima trgovino v via Giulia 17, so zaplenili gotovo količino olja. gpecerist Mario Boico, ki ima trgovino na Opčinah št. 993, je hranil precejšnjo količino moke in rži, kar ni dovoljeno. Zaupnik gostilne v via dell'Istria št. 130 je hranil več litrov namiznega olja. Carlo Sossi, trgovec z živili, je skrival v svoji trgovini testenine prve vrste in najfinejšo belo moko. Neki ladijski natakar, stanujoč v via Ruggero Manna št. 12., je kopičil doma moko, koruzo in gnjat, kar je prodajal naprej po višjih cenah. Organi za pobijanje špekulacije in draginje so vse najdeno blago zaplenili in prijavili krivce oblasti. * Nova motorna ladja spuščena v morje. Kljub vojni opravljajo italijanske ladjedelnice nemoteno svoje delo. Pred kratkim je bila spet izdelana nova, velika motorna ladja, najsodobnejše sestave, za zadružno plovidbo »Garibaldi«. Nova ladja se imenuje »Luciano Manara«, ima 9150 ton in plove s hitrostjo 17 vozlov. Imenovana družba razpolaga že z eno tako ladjo enakih oblik in velikosti. »Luciano Manara« je namenjena tovornemu prometu, ima najmodernejše stroje in razvija res veliko hitrost, kar pri ladjah te vrste ni običajna. - • . •■ * Po petih letih se mu je oglasila vest. Pred nekaj dnevi je prejel kmetovalec Luigi Zaghi, stanujoč v Canaru, poštno nakaznico iz Lendinare, glasečo se na znesek 150 lir, z nečitljivim podpisom, a na odrezku je bilo pripisano: »Pismo sledi.« Zaghi se je zaman trudil in poizvedoval, kdo naj bi bil skrivnostni dobrotnik. V ponedeljek pa je dospelo tudi obljubljeno nismo, v katerem mu nepodpisani sporoča, ria je poslani znesek kritje za pred petimi leti ukradeno kolo. Pisec je pristavil, da smatra z vrnitvijo tega zneska, da mu je greh odpuščen pred Bogom in ljudmi. * Strela iz .jasnega. V bližini Novare se je narava kruto poigrala na svoj način. Noč od ponedeljka na torek je bila izredno vroča, tako da so skoraj na brezoblačnem nebu švigale strele na vse strani. V tej nemirni noči je vodil 32 letni vozač Marko Romusso tovorni avtomobil kip iz Novare proti Milanu. Nenadoma pa je treščilo v vozilo in pri tem je dobil vozač hud«? opekline, tri bale krp pa so na mestu zgorele. * Petnajst o«cb zastrupljenih z eno na-mo torto. Iz Vicenza je bila prepeljana v bolnico v Thiene vsa družina Dal Pra, ki šteje skupaj 15 članov. Vsi so kazali znake zastrupitve. V bolnišnici je bil slučaj kmalu pojasnjen. Družina je dobila v dar torto od nekega vojaka, ki je na dopustu. Slaščica je bila zastrupljena ali pokvarjena. Stmje nekaterih je kritično. — V novarsko bolnišnico so bili prepeljani kmet Anton Trovo. star 36 let, žena Marija, stara 29 - let,, in njiju sinova, Jurij, star 9 let, m štirimesečni Fosca. Vsi so kazaU znake zastrupitve z gobami. Kljub skrbni negi zdravnikov sta mati in oče podlegla. — V kapucinskem samostanu San Cataldo pri Modenj so našli v celici mrtvega očeta Natalesa Saviottija, starega 61 let, doma iz Faenzije. Pokojni je bil lektor teologije in prefekt šol emilijskih religioznih provinc Sante Caterine. V ponedeljek bi moral služiti slovesno mašo. Ker pa ga dolgo časa ni bilo iz sobe. so se podali bratje kapuctni pogledat, kaj je z njim. Zadela ga je bila kap. * Strela je udarila v hišo na Preseku. Stara kmetovalca Josip Pertot in njegova žena sta v torek popoldne brezskrbno sedela pri ognjišču v kuhinji svoje hiše št. 25. Zunaj je divjala nevihta, lilo je kakor iz* škafa. Nenadno pa je treščilo v hišo Skozi dimnik. Strela na srečo ni zahtevala človeških žrtev. Podrla je le nekaj stolov in posodo s polic, poškodovala ognjišče in okadila zidovje. Presenečena starčka sta doživela seveda velik strah. * Madžari, doma z iznova pridobljenega madžarskega področja, ki se želijo vrniti nazaj na Madžarsko, naj se zglasijo dne 26. in 27. junija popoldne od 13. do 17. ure pri zastopniku madžarskega konzulata v hotelu Slonu, soba štev. 21 v Ljubljani ali pa naj to pismeno sporoče na naslov: R. Consolato d'Ungheria, Trieste, Via Rosetti 64. Iz Ljublfane u— Ferdo Juvanec je umrl. Po Ljubljani se je v dopoldanskih urah razširila žalostna novica, da je dopoldne ob pol 11. umrl nagle smrti naš ugledni šolnik, skladatelj in glasbenik g. Ferdo Juvanec. Ko je po svoji zvesti navadi opravljal službo v pisarni Glasbene Matice, je podlegel za kapjo. Zvest v delu je bil Glasbeni Matici zvest tudi v smrti. V pokojniku častimo enega izmed naših najbolj marljivih in zaslužnih glasbenikov-Matičarjev, ki je z idealno ljubeznijo delal za prospeh Glasbene Matice in za razvoj slovenske glasbe S svojim obširnim znanjem in s spretno roko je storil Glasbeni Matici dragocene usluge. Trajen spomenik si je postavil s svojimi ponarodeliml skladbami. V široki družini slovenskih pevcev in pevk si je Ferdo Juvanec zagotovil časten spomin. Uglednega pokojnika bomo jutri v petek ob 17. uri spremili iz kapelice sv. Andreja na Žalah k večnemu počitku pri Sv. Križu. Uglednim družinam Izrekamo odkritosrčno sožaije! u— Trg v znamenju pocenitve. Na včerajšnjem živilskem trgu so se znatno pocenili nekateri predmeti. Gospodinje so pridno nakupovale posebno vsakovrstno zelenjavo, krompir, grah, fižol in črešnje. Krompir je bil večinoma po 7 din kg, grah pa po 8 do 10 din ali 3 do 3.80 lir. Na trgu so bile tudi letošnje hruške po 12 lir kg. Mestna aprovizacija je prodajala sojino moko in fižol. Domače češnje so bile povprečno po 5 lir, uvožene nekoliko dražje. Nekaj jih je prišlo z Dolenjskega. So-.-razmerno največ pa..je bilo na trgu borovnic po 7 do 9 din liter ali po 2.50 do 3.80 lir, rdeče jagode pa so po 5 lir liter. u— Z oljem zoper prah je mestni odsek za ceste poškropil Poljansko cesto pri Mar-janišču in ob vojašnici, v kratkem bo pa poškropil to zelo prometno cesto prav do klavnice/da vsaj do jeseni ne bomo imeli prahu na vsej Poljanski cesti. Tako je ta cesta z večino tlakovana, drugi del je pa poškropljen z Oljem zoper prah, ki zdrži tri do štiri mesece, če ni prevelikih in nogostih ploh ali močnega deževja. Tudi to olje zoper prah je izdelala mestna plinarna v svoji destilarni v Mostah, kjer iz surovega katrana izdeluje z destilacijo predvsem cestni katran, ki se je na naših cestah prav dobro obnesel. Razen tega pa surovi katran destilira tudi v razna sestavna olja in smole. Med temi olji sedaj spet rabimo olje zoper prah, saj smo pred dvema letoma z domačim oljem poskusili preganjati prah z Wolfove in drugih ulic. Poleg olja zoper prah in cestnega katrana pa mestna destilarna izdela tudi precej karbolineja zlasti za konserviranje lesa. Karbolineja naša pokrajina prav mnogo potrebuje in je sedaj mestna destilarna edina tovarna v Ljubljanski pokrajini za izdelovanje karbolineja ter drugih navedenih tvarin. Med temi mestna destilarna izdeluje tudi razne smole za zalivanje kock na cestah, za izolacijo zidu i. dr. Na Poljanski cesti je mestni odsek za ceste porabil doslej 2.000 kg olja ter za 1 m^ potrebno 1 kg olja zoper prah. škoda samo, da mestna plinarna v svoji mali destilarni ne more izdelati še več cestnega Dvanajsti letnik »Našega roda" Izšla je 8.—9. številka najboljšega slovenskega mladinskega časopisa »N a š rod« in zaključila dvanajsti letnik, ki so mu skrajšali pot veliki zgodovinski dogodki. Zadnja številka ima že njihov pečat: v članku »Slovenski mladini?, ki smo ga kro-nistično že zaznamovali, je čitateljski krog sNašega roda«, — v celotni Sloveniji je znašala naklada skoraj 25.000 izvodov — opozorjen na zgodovinski značaj in pomen novega preobrata v slovenski zgodovini. Naj še navedemo iz članka tale odstavek: »Na znotraj obrnjen pogled vsakega preprostega vojaka velike Italijanske Armade, ki vsak misli z ljubeznijo, zvestobo in tihim hrepenenjem na svojo ožjo pokrajino, kjer mu je tekla zibel in kjer čaka nanj sto in sto spominov — ta na znotraj obrnjeni pogled naj Ti bo vzor danes in v vseh bodočih časih! Zakaj brez ljubezni in zvestobe smo kakor list v vetru. Veter ga prenaša sem in tja, dokler klavrno ne izgine v močvari. Za njim nihče ne žaluje.« Besede, ki so bile resnične v vseh časih in na vsakem mestu, kjer se je izoblikoval pojem domovine. Danes čutimo bolj kakor kdaj prej, da smo zakoreninjeni v rodna - tla "in da jih ljubimo, kakor ljubi otrok mater. Dvanajsti letnik »Našega roda« — spomnimo se pri tem s hvaležnostjo njegovega urednika od začetka do danes: pisatelja Josipa Ribičiča — pričuje o lepi višini slovenske mladinske književnosti. Pri vseh narodih je ta književnost na višku takrat, kadar pišejo za mladino najboljši pesniki in pisatelji in kadar pišejo tako, da lahko z užitkom bere mlado in staro. V »Našem rodu« se že od začetka uveljavlja načelo, da je treba mladini da- Icatrana ta oi)a soper prah, pafi pa opozarjamo našo javnost, da lahko v mestni plinarni dobi karbolinej, smolo za izolacijo itd. „ u— Tudi tramvajski promet je zvečer podaljšan za polno uro. Doslej je namreč električna cestna železnica vozila do 22.30, odslej bodo pa vsak večer o 23.30 odpeljali zadnji vozovi z Ajdovščine na Vič, Rakovnik, v Moste, Dravlje in k Sv. Križu, nato se pa spet čez AjdovSčino vsi vrnili v remizo. Normalni promet ttaja kakor doslej do 21.15, ko se odpeljejo prvi vozovi v remizo, od 21.30 dalje pa vozi tramvaj samo vsake pol ure. u— Motnja v tramvajskem prometu. Včeraj dopoldne se je prežgal električen vod tramvajske proge pri Ranzingerju. Zavoljo tega je zastal tramvajski promet prog št. 4 in št. 2. Tramvajski vozovi so morali voziti samo do imenovanega mesta, nakar so morali potniki prestopati na nasprotni voz. Do 12. je bila okvara popravljena in zdaj se promet nemoteno razvija. Dolgotrajno deževje nedavnih dni je zrahljalo tramvajsko progo na odseku od Langusove ulice do Viča. Vožnja s tramvajem na tem delu proge je bila že skrajno neprijetna, ker so se vozovi močno stresali. Zaradi tega se Je odločila uprava električne cestne železnice za temeljito popravilo proge na vsej omenjeni dolžini, številni delavci so že pričeli z delom. u— Razvoj Tyrševe ceste onstran železniškega prelaza. Dolgo ln ravno Tyrše-vo cesto so Italijani takoj po zasedbi tlakovali, da ni sledu neprijetnih kotanj. Poleg tega napreduje zazidava obeh strani te velevažne ljubljanske prometne žile. Pri uri pravkar dograjujejo štirinadstropno stanovanjsko palačo, ki ima res monumen-talno pročelje. Malo višje, tik bivše mitnice, pa je mestna občina zgradila dve tri-nadstropni stanovanjski hiši. Blizu vojašnice sta pod streho drugi dve hiši. Pri cerkvi sv. Krištofa je skoraj dovršena moderna trinadstropna stanovanjska hiša, last ge. Ane Andlovičeve. Kakor vidimo, dobiva Tyrševa cesta hitro svojo novo podobo. u— Iztepanje smeti skozi okna je bilo v Ljubljani zaradi strogih policijskih predpisov res že izjema, ker imajo vse hiše zadaj za ta namen balkone ali kakršne koli druge prostore. Sedaj pa morajo gospodinje svoje hišne pomočnice spet naučiti reda in jih prav trdo prijeti zaradi te skrajno grde razvade, a tudi zaradi prav strogih kazni. Tudi gospodični hišni pomočnici ni všeč, če njena kolegica nanjo iztepa smeti. Ne samo zaradi umetno urejene frizurice, temveč tudi zaradi skrbno skrtačene obleke. Se posebno bi se pa gospodična jezila, če bi vedela, da ta prah morda prenaša najgrše ' in najbolj nevarne bolezni, morda je pa s smetmi padla v lase celo kaka poskočna domača živalca. Skratka, iztepanje cunj skozi okno je sramota za snažne hišne pomočnice, še večja sramota je pa ta razvada za naše gospodinje, ker po redu ali neredu pač vsakdo lahko spozna razne lastnosti gospodinje. Za danes naj bodo te besede samo opomin in prošnja, ki bo gotovo tudi pomagala, saj se vendar ne bomo sirafrtotni pred gofeti hašega mesta .ter jim za njih kavalirsko ravnanje in ljubeznivost ne bomo izkazovali svojega priznanja s smetmi, bacili in s podobnimi dobrotami. Sicer naj bi pa tudi naše gospodinje nikdar ne pozabile na ugled naše bele in vedno snažne Ljubljane! Našo prošnjo naj si gospodinje in hišne pomočnice prav dobro zapomnijo, da ne bo izgovorov, ko se bo pred vrati pojavil mož reda. Toliko, da ne bo razburjenja in ogorčenja, kadar bo to ali ono malomarno gospodinjo osupnila višina kazni. u— I. ženska realna gimnazija (Poljanska) bo končala šolsko leto s sklepno službo v cerkvi sv. Jožefa ob 9. Učenci in učenke naj se do te ure zbero v šolskem poslopju. Po službi božji se bodo razdelila letna izpričevala. Natančnejša navodila so objavljena na razglasni deski v veži.-- Ravnateljstvo. u— Trio italiano, katerega sestavljajo pianist, dirigent in skladatelj Alfred Ca-sella (klavir), Albert Poltronieri (violina) in Artur Bonucci (čelo5, je bil ustanovljen leta 1930. Od tega leta dalje do danes je imel nad 350 koncertov, med njimi 30 z orkestrom v vseh državah Evrope, Severne Amerike in severne Afrike. Povsod so ga sprejeli z velikim navdušenjem in vse kritike so edine v tem, da so združeni v Trio italiano trije sijajni umetniki, ki muzicirajo z vso dušo in ogromnim tehničnim znanjam, ki ga imajo. Povsod so bili deležni izrednega aplavza pa tudi iskrene hvaležnosti kar so si zaslužili s svojo umetniško igro. Umetniški Vodja tria je pianist Alfred Casella. Njihov edini Italijanski tečaj xlvh. 24. lekcija* Lezione ventkfuattrosima. La spiegazione delVindovinello: L'o-rologio. La vita d'un orologio si com-pie in un di^Torologio si scarica (se steče) in un giorno, 1'oroldgio mudre= si ferma, se lo toccano=se lo ricarica-no, fe vivo aneora=ricomincia a cammi-nare. Coniugazione del verbo morire = umreti. Presfente: muoio, muori, muore, moriamo, morite, mudiono. Fut.: mor-rd o morird. Passato prdssimo: sono morto. Imperativo: muori, moriamo, morite. Coniugazione del virbo parere zdeti se. Pres.: paio, pari, pare, pariamo o paiamo, parete, paiono. Fut.: parro. Pass. pross.: sono parso o sono paru-to. Imperativo manca. , Prazniki. Feste. Fra le ffeste private va menzionato in primo luogo il natalizio di cui, non-dimeno, si fa meno caso che deH'ono-mastico, ciofe, del giorno del Santo, il cui nome uno porta. Questo giorno, chiamato semplicemente festa, vifene solennizzato (dz) con piu apparato e, per rallegrarsi in tale occasione eol festeggiato, si dice p. es.: »Buona f festa!« o »Tanti buoni auguri!« o »Mille feli-citazioni!« Nella lezione sedicesima abbiamo gia trovato la frase: »Mille sineferi auguri di felicita, mio caro, per il tuo natalizio!« Ai parfenti piu acco-sti si fa anehe qualche regalo, si offre loro almeno un mazzo di fiori. In quanto alle feste pubbliche, biso-gna distinguere le religiose da quelle civili. Tra le ffeste religiose immdbili o fisse piu importanti sono: il Capo d'anno, ciofe il primo di gennaio,- l'Epi-fania che cade nel sei (di) gennaio, la Candelaia o la ffesta della Purificazio-ne della Madonna il due febbraio, 1'Annunziazione (dell'Angelo a Maria Vergine) che si celebra il 25 maržo, PAssunta (Maria Vergine, assunta al cifelo) il 15 agosto, la Nativita di Maria 1*8 settembre, l'Ognisanti il novembre, i Morti il 2 novembre. 1'Im-macolata Concezione 1*8 dicembre, il Natale il 25 diefembre. Vocaboli. II natalizio rojstni dan, nondimeno vendar, far caso. di qc važnost pola- koncert v Ljubljani bo pod pokroviteljstvom Visokega komisariata v ponedeljek, dne 30. t. m. ob pol 21. uri v veliki Fil-harmonični dvorani. Vstopnice dobite v Knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Literarni večer. V petek 27. t. m. bodo v frančiškanski dvorani brali svoja dela: Emil Fr.elih, Ivan "A. Ribič,; Zdravko" Ocvirk in Damjan Vahen, pesmi t J,. Šeliga bo bral Stane Sever,-član Narodnega gledališča v Ljubljani; delo Rudolfa Kresala pa bo bral Vaclav Deržaj. Ker je dobiček od prodanih programov namenjen za sirote prerano umrlega pesnika Jože Šeliga, najlepše počastite njegov spornim z obiskom tega literarnega večera, na katerem bodo naši mladi književniki brali svoja najboljša dela. (—) u_ Poslednja sklepna produkcija Glasbene akademije v letošnjem letu bo v petek dne 27. junija ob 19. uri v veliki filhar-monični dvorani. Nastopila bosta absolventa. Kajetan Burger in Ksenija Ogrinova iz šole prof. Jana šlaisa in prof. Janka Ravnika. Skupno bosta izvajala Cesar Frank-kovo »Sonato v A-duru« za klavir in violino, medtem ko bo pianistka Ogrinova izvajala sama Beethovnovo »Sonato op. 31, št. 3 v Es-duru«, violinist Burger pa La-lojevO »Symphonie espagnole, I. in IV. stavek«, Bachov- »Air«, Pugnani-Kreislerjev »Preludij in Allegro« ter Paganini-Szyma-novvskega »Caprice« št. 20 in 21. Violinista bo pri klavirju spremljal pianist Bojan Adamič. Vstopnina za občinstvo 5.70 lire. za dijake 1.20 lire in za vojake ,3 lire. Sporedi so v predprodaji v Matični knjigarni. Na koncert omenjenih absolventov, opozarjamo. u— Vodstvo po razstavi Hlnka Smre-karja v galeriji Obersnel na Gosppsvetski cesti bo odslej vsak dan točno ob 17. in ob % na 19., v nedeljo še ob 10. Vodi umetnik sam. Zadnji dnevi razstave beže, zato svetujemo vsem zamudnikom? da--si to raz- gati na 1 kaj, 1'onomastico god, solen-nizzare (dz) = festeggiare = celebra-re praznovati, 1'apparato priprava, slavje, il parfente sorodnik, accosto bližen, il regalo dar, almeno vsaj, il mazžo šopek, in quanto a kar se tiče, distinguere razlikovati, fisso stalen. Vprašalni zaimki. Pronome interrogativo. I. Che cappello, che berretta, che guanti, che scarpe prendrai oggi? Kateri klobuk, katero čepico, katere rokavice, katere čevlje boš danes vzel? II. Ecco due camice; quale e la tua? Quali di questi guanti sono i tudi? Vprašalni zaimek za oba spola in obe števili je che, ako stoji tik za njim samostalnik; v drugih primerih se rabi quale, quali. Oziralni zaimek. Prortome relativo. I. II signore che e arrivato, la signo-ra che fe arrivata, gli amici che sono arrivati, le signore che sono arrivate. che=ki, kateri, -a, -e (1. skl.). II libro che hai comprato, la lettera che hai ricevuta, i giornali che hai ri-cevuti, Ie visite che hai ricevute. che = katerega, -o, -e (4. skl. edn. in množ.). II. II natalizio di cui si fa meno caso che dell'onomastico rojstni dan, na katerega polagamo manj važnosti kakor na god. II libro di cui parliamo fe di-vertente knjiga o kateri govorimo, je zabavna. Le signore a-cui abbiamo da-to un mazžo di fiori gospe, katerim smo dali šopek. II Santo il cui nome portiamo = il Santo il nome di cui portiamo = il Santo di cui portiamo il nome svetnik, čigar ime nosimo. Ho perduto i mifei genitori della (di) cui bonta serbero sfempre viva la memo-ria zgubil sem svoje starše, katerih dobroto bom ohranil vedno v živem spominu (dobesedno: katerih dobrote bom ohranil vedno živ spomin). Oziralni zaimek za imenovalnik (1. sklon) in tožilnik (4. sklon) je che, v odvisnih sklonih (za predlogi) se rabi cui. Čigar = di cui, tukaj predlog di celo izpustimo, če postavimo cui med spolnik in samostalnik: il cui nome = il nome di cui, prav tako se lahko izpusti predlog a: I ragazzi cui hai dato le pere dečki, katerim si dal hruške. stavo takoj, ko utegnejo ogledajo, ker sa bodo v primeru zamude gotovo pokesali, da so ob trajni spomin na užitek te aktualne razstave. Kdor se hoče nadležnega presežka papirnatih vrednot na lep in koristen način znebiti, ima tu lepo priliko, da za malo ceno nakupi dela trajne vrednosti. u_ Brezposelni mestni uslužbenci, ki so dopotovaii na področje Ljubljanske pokrajine, naj takoj pismeno javijo svoje naslove Zvezi mestnih uslužbencev v Ljubljani, Mestni trg 1, magistratno poslopje. u— Karambol na Gosposvetski cesti. Včeraj dopoldne je bil prepeljan z reševalnim vozom v splošno bolnišnico Ivsin Erjavec. Mož se je z vozom zaletel v tramvaj, pri čemer se je precej poškodoval, vendar se je lahko že podal v domačo oskrbo. Doma je iz Trepče vasi, v Ljubljano se je pripeljal po opravkih. — 7-letni Gorišek Marjan, doma v Krtini št. 9, občina Velika Loka pri Novem mestu, se je brezskrbno igral pred hišo ob cesti. Nenadoma pa ga je podrl brezobziren kolesar in ga močno poškodoval. Malega ponesrečenca so morali prepeljati z rešilnim vozom v splošno bolnico. u— Rdeči križ, sekcija za socialno pomoč, se najlepše zahvaljuje dalmatinskim gostilničarjem v Ljubljani, ki so darovali v socialne namene Rdečemu križu 500 din v počastitev spomina ge. Ane Sunara. Istočasno se zahvaljuje tudi g. dr. O. Fettichu, ki je v iste namene daroval 100 din, dalje uradnikom OUZD, ki so darovali 1000 din, ter ge. Silvi švare iz Ljubljane, ki je darovala 100 din v počastitev spomina pokojne ge. Romane Geigerjeve. u— Cenjena dama, katera je v soboto 21. junija med 16. in 18. uro kupila čevlje pri Zamorcu na Sv. Petra cesti 24 in plačala s tisočlirskim bankovcem, naj se zgla-si čimprej v tej trgovini zaradi važne zadeve. (—) jati med dobrim najboljše. Njegov urednik, ki je sam dober mladinski pisatelj, je vedno odpiral vrata pomenljivim umetnikom slovenske književne besede in iih je skušal kar največ zvabiti v krog svojega časopisa. Takisto ilustratorje. Poleg tega je kot izkušen pedagog uvaževal, da so med posameznimi stopnjami mladinskega razvoja velike rarMke. Zato je list razdeljen -ko, da vedno najde svojo duševno pašo tisti, ki šele prodira v svet črk, teh znakov duhovne govorice, in oni, ki je že na pragu mladostnlštva. Dvanajsti letnik pričuje zgovorno o vsem tem in še o marsičem drugem. Med sodelavci srečujemo imena: France Bevk, Anton Debeljak, Fr. S. Finžgar, E. Gangl, Cvetko Golar, Pavel Golia, Alojz Gradnik, Anton Ingolič, Miran Jarc, Rudolf Kresal, Vladimir Levstik. Bogomir Magajna, Ksa-ver Meško, Lili Novy, J. Ribičič, — da omenimo samo tista, ki stoje v ospredju splošnega književnega življenja na Slovenskem. Izmed vseh prispevkov je treba posebej omeniti mladinsko povest Vladimirja Levstika »Peter in Kostja«, ki je izhajala skozi ves letnik in dajala njegovi pestri vsebini najtrdnejšo »hrbtenico«. Levstikova povest ustreza zahtevam novega realizma v mladinski prozi in je po svoji vsebini in obliki taka, da mora zanimati tudi izbirčnejšega odraslega čitatelja. Izmed sodelavcev, ki so doprinesli svoje izbrane deleže k dvanajstemu letniku »Našega roda«, je treba omeniti vsaj še nekatere, bližje ožjemu krogu mladinskih književnosti: Kristino Brenkovo, Anico Cerne-jevo. Vlada Klemenčiča, Manico Romanovo, Viljema Kunsta, Frana Roša, Vencesla-va Winklerja, A. Zalaznika in Joža Župančiča. Slednji je vložil vanj dobro zamisel | in predstavil mladini v obliki, razgovorov nekatere naše vodilne književnosti: .VL Levstika, Fr. Ks. Meška, F. S. Finžgarja, E. L. Gangla, Cvetka Golarja in Pavla Golio. V načrtu So bili še drugi, morda jih je bila daljša vrsta, toda udaril je vihar, raznesel ljudi kakor jesensko listje ter raztrgal toliko dosegljivih zasnov in načrtov. Tudi skozi oktio mladinskega lista gledamo v svet. ki ga je vihar razdejal; ostala je le greda v zavetju. In na nji bomo skušali gojiti kali novega življenja. Upamo, da se ne bo treba posloviti od »Našega roda«, ki naj bi kot glasilo Mladinske matice ostal *na vodilnem mestu slovenske mladinske književnosti. Naš list je bil prvi in žal še edini, ki je takoj po nastopu novega stanja v okviru kulturne kronike opozoril na potrebo spojitve slovenskih mladinskih časopisov. Mladini jc creba ohraniti lisL ki bo dostojen varuh tradicij slovenske mladinske književnosti: moderno urejevan list, ki se mu ne bo treba vračati k primitivnosti »Vedeža«, iz leta oseminštiridesetega. Upamo, da bo Mladinska matica, storila vse, kar je mogoče, da bo »Naš rod« srečno prebredel nemajhne težave ln žaključil čez leto dni tudi — trinajsti letnik. Zapiski GLEDALIŠKI ŠEPETALEC Mariborska skupina, ki nastopa v naši Drami, ima poleg drugih vrlin še to. da pri njenih predstavah skoraj ne silišiš šepetalca. To dejstvo vma na gledališkega gosta, posebej pa še na tistega, ki je v bližini odra, vprav blagodejen učinek Kdor je kdaj prisostvoval predstavi H ud ož est ven ikov ki so vedno in načeloma igrali brez šepetalca, je mogel nedostajanje tega »potrebnega zla« vpisati med posebne - odlike hudožestveni-ških predstav. Vsa čast šepetalcu. Njegova vloga je y. vsem gledališču najmanj hvaležna. Svet onkraj rampe ga siploh ne mara. Moti ga v njegovi trenutni iluziji, da prisostvuje resničnemu dogajanju; s svojim - šepetom ga venomer opozarja, da je vse skupaj teater in mu nehote pravi, da se ta ali oni ni dobro naučil Vloge. Svet tokraj rampe, v katerega je obrnjen šepetaIčev tesni prostor, ga sicer uvažuje, vendar "se zaveda, da še-petalec živi od njegovih slabosti. Sedeti v majhnem prostoru in šepetati, medtem ko se drugi razmahujejo po odru m medtem ko občinstvo uživa — to. je neprijazna naloga. Že samo šepetanje je priskutno in težavno. ker obstoji v slabljenju naravnega človeškega govora. Zato šepetalca šepe-talkc nihče v gledališču nt zavida. In _sta'-mo to je v gledališkem svetu njegov privilegij, samo s tem se lahko pohvali. V tem nehvaležnem položaju, v položaju gledališke parije, ki trpi skozi vso predstavo in s svojim šepetom podpira vsako vlogo, pa mora'še vedeti, da bi po mnenju občinstva bilo bolje, če ga siploh ne bi bilo. Z lede j naj ga vzame — si včasih misli muhasti publikum. ki bi hotel uživati igro brez slehernih motenj. A Sfufler mu ne more v mislih zabrusiti nazaj: Zlodej vzemi tebe. občinstvo! — ker ve da mu ta najbolj nehvaležna gledaVSca pozicija reze kos kruha in da tega kruha ni. če ni občinstva. Kajpak, tudi kritiki bi se hoteli obregniti ob suferia, če je preglasen: toda njim je tako zla da ga ne marajo nvti imenovati. Nekaj pa je treba povedati: Če pri predstavah ljubljanske drame preveč sflišimc' šepetalca, je vzrok v nedostatku ki je morda največ je slabost naše Drame: igralci so preobloženi z dedom in so zato zlasti proti koncu sezone močno utrujeni Obcinstvo.se ne zaveda, kaj. pomeni uprizoriti .s tem osebjem, kakor ga ima in more imeti silo vensiia Drama, toliko število novih pred- stav. Če bi mogli primerjati statistiko evropskih dramskih gledališč — in mislim samo na kvalitetne odre — bi najbrž našli pri nas rekorde. In teh rekordov danes nihče ne slavi, ker niso športni, marveč duhovni. Čim manjše je število novih predstav, tem več je lahko skušenj in tem manj je obremenjen spomin umetnikov. Ob prezaposlenosti osebja naše Drame ni čuda, če spomin popušča in če je treba igralcem krepkejše opore šepetalca. Ne vem, ali bomo kdaj mogli odpraviti nedostatek, ki poteka iz naše potrebe čim večje kulturne aktivnosti in njenemu razmahu neustrezajočih gmotnih sredstev. To stremljenje: dati čim več, uveljaviti vse tvorne sile, izčrpati vse razpoložljive energije — to stremljenje je značilno za mali narod. Tako kulturno delo ni mogoče brez stalne osebne požrtvovalnosti ki se nikdar ne poplača z gmotnimi dobrinami. V današnjem času, ko stoji duhovno življenje na robu vsega dogajanja, pač le redko kdo uvažuje pomen žrtev, ki so subtilne in nevidne. Tako je šepetalčev glas nekak ttlakomer zakulisnega sveta: kaže nam stanje »pritiska« na umetnike, njihovo preobremenjenost in izčrpanost. In če bi šepetalec mogel, bi najbrž rad povzdignil svoj glas in dejal na vso moč občinstvu, kritikom in vsem »gledališkim činiteljem«- Storite, kar je mogoče, da izboljšate položaj slovenskega gledališkega umetnika! Vreden je vaše pozornosti! — Tako bi najbrž vpil tisti, ki sme poklicno samo šepetati... Itaiijanskoslovenski slovar, ki sta ga sestavila profesorja dr. Anton Bajec in dr. Pavle Kalan in ki je največji izmed doseda-njih sflovensfcib slovarjev, se je pravkar pojavil na knjižnem trgu. HALI OGLASI CENE MALIM OGLASOl Kdor išče službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse L. —.60 za dajanje naslova ali za šifro L. 1.—. Za ženitve in dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Službo dobi Besedi L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro I. 2.—. Dva pleskarska pomočnika sprejmem takoj. Glinšek Ivan, Rožna dolina, Cesta n., 36. 11850-1 Služkinja perfektna kuharica, dobi mesto za julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po šifro »Poštena«. 11851-1 Hlapec trezen, zanesljiv voznik, — dobi takoj mesto. — A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška. 11852-1 Brivskega pomočnika dobrega, sprejmem takoj. Drobež Stane, Ljubljana, Vodnikova c. 157. 11841-1 Natakarico tudi začetnico, mlajšo moč, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11835-1 Dekle 15—20 let, z znanjem nekoliko gospodinjstva in veseljem do šivanja sprejme takoj šivilja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11826-1 Beseda L —.30, taksa —.60, za dajanje naslova aH 2a šifro L 1.—. Uradnica s 15 letno prakso, vešča slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, knjigovodstva. strojepisja Itd. Išče službo uradnice, blagajnlčarke aU prodajalke. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod značko »Lepj Izpričevala ln sk-omna«. 11513-2 Perfektna kuharica za domačo in tnjo kuhinjo išče mesto pri boljši družini. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Kuharica«. 11824-2 Prodam Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Oljnato sliko 112 X 125, umetniško delo zgodovinske vrednosti prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11848-6 Kupim Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.. Fotoaparat Tenax II. opt. Sonnar 1:2 na 50 posnetkov, nov, prodam za 10.000 din. Kupim kamero 13X18 kvadratično ali slično. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod značko »Tenax«. 11842-7 VSRKOVRSTNO ZLATO SREBRO - PLATINO BRIUPMTE SMARAGDE SPFIRJE RUBINE BISERE ITD STARINSKE HflKITE TER UMETNINE PO NAJVIŠJIH CEMfiH STARO TVODKB 30S EBERLE UUBUBMB TVRŠEVA 2 w HOTEL W SLON Vse vrste fotoaparatov kakor Leico, Contax, Rollelflex ln ves fotogr. pribor kupuje po dnevni ceni Foto Tourlst — Lojze šmuc, Ljubljana. Aleksandrova cesta 8. 35-7 Rabljene sode rabljene, od jedilnega, strojnega in usnjarskega olja kupujem. Ponudbe na A. Hmelak, Ljubljana, Tyr-ševa cesta 35a. 11840-7 Pohištvo Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Pohištvo za gosposko sobo, iz amer. palysandra, kompletno, zelo dobro ohranjeno, prodam po ugodni ceni. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 11847-12 Dragocenosti Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE — juvelir, Ljubljana, VVolfova ulica 8-34 Radio Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Radio Minerva 4-cevni, prodam za 2.800 din. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 11823-9 Stroji Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za lifro L 2.—. Šivalni stroj malo rabljen, »Singer«, — prodam po nizki ceni. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 11834-29 Stanovanja Beseda L —.60, taksa —.60, Za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Novoporočenca iščeta enosobno stanovanje za julij. Sprejmeta tudi mesto hišnika. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11830-21a Sobo in kuhinjo išče uradnica, po možnosti za takoj. Najraje izven centra. Dopise prosim z navedbo cene na ogl. odd. Jutra po »Točna plačnica« 11775-21a [Tl!m'I'tn Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Veliko sobo opremljeno, s posebnim vhodom oddam gospodu. — Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 11832-23 Prazno sobo center mesta, oddam gospodu 1. julija. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 11827-23 Opremljeno sobo sredi mesta oddam le civilistu, stalnemu, solidnemu gospodu. Poseben vhod s hodnika, elektrika, parket. Najemnina Lit. 155. Prečna ulica 8. 11831-23 Sobo opremljeno oddam eni ali dvema gospodičnama ali gospcj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11846-23 Kolesa Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Kupim manjše kolo za fanta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Andrej 11«. 11853-11 Sobo z dvema posteljama takoj oddam pri glavnem kolodvoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11839-23 Prazno sobo veliko, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11833-23 Opremljeno sobo oddam takoj boljši osebi. Bolgarska 21a, pritličje. 11845-23 Sobe išče Beseda l —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro I. 2.—. Opremljeno sobo Z dvema posteljama išče soliden bivši uradnik z od' raslim sinom za mesec ju. lij, po možnosti z uporabo kopalnice. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Maribor«, 11794-23a . Sobo lepo opremljeno, s souporabo kopalnice, iščem v centru ali najbližji okolici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11791-23a Nameščeno sobo v mestu ali ožjem predmestju išče situirani gospod za takoj. Po možnosti strogo zaseben vhod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zaseben vhod«. Zakonski par išče sobo s kopalnico za 1. julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden«. 11829-23a Posest Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. •REAlITETA« posaataa posredovalnica » Ljubljani j« sano V PREŠERNOVI ULICI S« Nasproti glavne poite Telefon 44-30 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Skladišče večje v mestu, ki je prostorno in hladno ter svetlo, iščem. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pijača v steklenicah«. 11809-19 Informacije Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. La ditta Mario Malutta Spedizioni e autotrasporti. Spi Tri rieste, Via Cesare Battisti 8. Tel. 25-743 avverte che ha istituito un servizio camionistico giorna-liero fra Per prezzi e con-dizioni rivolgersi alla ditta: Slovenia Transport, Ljubljana, Miklošičeva cesta. 11838-31 Tvrdka Mario Malutta špedicija in avtoprevozni-štvo Trieste, Via Cesare Battisti 8. Tel. 25-743 ' naznanja, da je otvorila dnevni avtopromet med Ljubljano in Trstom ter obratno. Radi cen in pogojev se obrnite na tt. Slovenia Transport, Ljubljana, Miklošičeva cesta. Prevode v italijanščino, nemščino in razne druge jezike kakor tudi prepise, razmnoževanja in razna pisarniška dela izvršuje »Servis biro«. Preskrbi razne listine in opravi vsa pota in posle zanesljivo in diskretno. Obračajte se v vsakem primeru na po-strežno pisarno »Servis biro«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29/11, tel. 21-09. 11843-31 500 din nagrade dam onemu, ki izsledi kobilo, ki se nahaja v okolici Mirne pri Trebnjem. Kobila je rujave barve in nosi vžgano št. 131 S črnim košatim repom in črno grivo, širokih prsi in širokim hrbtom, prav majhno glavo in kopitom in je nekoliko sitna. Jos. Senica, Domžale. 11828-31 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Izgubljeno Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Prstan se je našel Dobi se pri Hartman, Vodovodna c. 11/1. 11837-28 5? PREMOG DRVA — nudi L Pogačnik BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna Naše gledališče DRAMA Četrtek, 26. junija: Trideset sekund ljubezni Izven. Cene znižane Zadnjič v sezoni. Petek, 27. junija: Okence. Izven. Premiera. Cene znižane. Igrajo mariborski slovenski igralci »Trideset sekund ljubezni« je duhovito in humorno delo italijanskega pisatelja Benedettija, ki je prikazal v tej veseloigri na satiričen način, kako klone rodbinska morala v zvezi z denarnim vprašanjem. Igrali bodo glavne vloge: Mira Danilova, Kralj, Jerman, Cesar, ter: Gabri-jelčičeva, Mileva Ukmar-Boltarjeva, Na-blocka, Gregorin, Lipah in Rakarjeva. Režiser: prof. Sest. Opozarjamo, da bo predstava drevi v četrtek 26. t. m. uprizorjena zadnjič v tekoči sezoni in to po izredno znižanih cenah. Olge Scheinpflugove »Okence«, katere premiera bo v petek 27. t. m. ob 20. uri je sodobna veseloigra. Na našem odru jo bodo igrali mariborski slovenski igralci. Dejanje pokaže nebogljenost privatnega docenta etike, profesorja Jakoba Johanka. ki spričo nenadejane dedščine nekoliko po-veseljači in odnese za to okence v spominu. Tekom dogodkov se skušajo razni ljudje okoristiti na profesorjev račun; zmede, ki nastanejo zaradi tega, so sila zabavne. V glavnih vlogah: glavni režiser bivšega mariborskega gledališča Jože Ko-vič, iz prijaznosti sodelujeta: Vida Juva-nova in Fran Milčinski. nadalje Kraljeva. Nakrst, Vladimir Skrbinšek, Blaž, v manjših vlogah: Pavle Kovič. Košuta in Ko-šič. Režiser: Jože Kovič. OPERA Četrtek, 26. junija: Seviljski brivec. Red Četrtek. Gostovanje Anatola Manošev-skega v partiji grofa Almavive. Petek, 27. junija: zaprto. Med vsemi najbolj znanimi italijanskimi operami uživa v svetu Rossinijev »Seviljski brivec« še prav posebno popularnost, zato je tudi preko našega odra šel v prejšnjih uprizoritvah nad petdesetkrat. Komično dejanje, ki daje vsem partijam možnost efektnega uveljavljanja, in vedra, lahkotna glasba zagotavljata delu še nadaljnji obstoj. V naši uprizoritvi bodo nastopili: Anatol Manoševski bo pel prvič na našem odru partijo grofa Almavive; na nastop opozarjamo. Naslovno partijo bo pel Janko, Rozino Ivančičeva, don Basilia Betetto, don Bartola — Zupan, nadalje bodo sodelovali še: Spanova, Dolničar. An-žlovar in Perko. Dirigent: dr. Švara. Režiser: C. Debevec. Opozarjamo na razpis pevske tekme, ki je izšel dne 18. ozir. 19. t m. v ljubljanskih časopisih. V njem so navedeni vsi pogoji za priglase tekmovalcev. Tekma se bo vršila 6. julija v Operi, zadnji prijavni rek je do vštevši 1. julija. Ker je leto® odziv na tekme zelo slab, opozarjamo ponovno reflektante, naj se priglasijo, ker se v slučaju slabe udeležbe tekmovalcev tekma ne bo mogla vršiti. Gostovanje rimske Kraljevske opere ▼ Ljubljani. Rimska opera, ki uživa obenem z milansko Scalo sloves svetovnega opernega gledaliu-a, bo gostovala dne 9. in 10. julija v Ljubljani. Ansambel šteje 214 članov. 9. julija bodo izvajali Verdijevo »Traviato« z Mario Caniglio v naslovni partiji in Benjaminom Giglijem kot Alfredom. Pod muzikalnim vodstvom dirigenta Tullija Serafina in v režiji Marcela Gcrvonija. 10. julija bodo peli Puccinijevo »Madame Butterfly« z Mafaldo Favero v naslovni in Alessandrom Zilianijem v glavni moški partiji. Dirigent Oliviero de Fabritiis. Kot dodatek k tej operi bo plesal balet štiri letne čase iz Verdijeve opere »I vespro siciliani«. Gostovanje rimske Kraljevske opere v Ljubljani je emi-nenten kulturni in muzikalen dogodek, za katerega vlada že sedaj veliko zanimanje. Občinstvu, ki se interesira za to predstavo priporočamo nakup vstopnic v pred-prodaji. Spričo velikega ansambla in prevoza kulis bodo cene za to gostovanje seveda močno zvišane. Vse p. n. gledališke obiskovalce opozarjamo, da je odslej začetek vseh večernih predstav v Operi in Drami ob 20. uri. S Spodnje štajerska Voditeljska šola za nemško mladino. Te dni je bila v škofijskem dvorcu Betnavi pri Mariboru odprta in izročena svojemu namenu šola za nemško mladino. Svečanosti otvoritve so prisostvovali zvezni vodja Steindl, zvezni vodja mladine Schilcher in okrožni vodja Urragg. Ureditev ptujskega velikega okrožja. Štajerskemu Heimatbundu in ptujski krajevni skupini, kjer so imeli že več pre-davanj o aktualnih vprašanjih, je izročil politični komisar Bauer pozdrave okrožnega vodje in je dal navodila za novo ureditev velikega ptujskega okrožja. Številni transporti hrvatskih delavcev gredo v zadnjem času preko Maribora v notranje dele Nemčije. Maksimalne cene sadju in zelenjavi. Za spodnještajersko področje so veljavne odslej sledeče maksimalne cene za zelen j a-vo in sadje: grah (luščen) liter 0.84 do 0.64 RM, kumare kg 0.64 do 0.48, kg kar-fijole 0.78 do 0.58, kolerabe 0.32 do 0.24, hren 0.92 do 0.52, glavna ta solata kg 0.15 do 0.20. berivka kg 0.13 do 0.10, beluše kg 1.04 do 0.78, špinača 0.26 do 0.20, čebula 0.20 do 0.15. Borovnice kg 1.80 do 1.35, liter 1.04 do 0.78, črešnje kg 0.52 do 0.3D, liter 0.28 do 0.15 RM Ples znova prepovedan. Državni vodja SS-oddelka in šef nemške policije je naročil vsem policijskim oblastvom, naj zaradi vojnih dogodkov na vzhodnem bojišču prepovedo vse plesne prireditve. Uspešno oglaševanje le v »Jutru« Za vodne zgradbe in rove potrebujem izkušene polirje Interesenti naj se javijo osebno s spričevali do 28. junija pri inž. Jos. Dedek, Ljubljana, žibertova ul. 7/1. BRZOJAV NA VLAKU (TELEGRAMMA TRENO) Med potovanjem pošljite Vaša sporočila oddaljenim osebam po brzojavu na vlaku Brzojavi na vlaku se sprejemajo na določenih luksuznih, pospešenih, direktnih in brzih vlakih. Ti brzojavi se sprejemajo za kraje v Kraljevini in za nekatere tuje države. — Glede nakupa posebnega obrazca, potrebnega za pisanje brzojavov na vlaku, kakor tudi glede pristojbin in vsakega drugega pojasnila se obrnite na sprevodnika v vlaku ' .... V* „.-..' Zahvala. Vsem, ki ste spremili najino nadvse ljubljeno in dobro mamico, blagopokojno gospo Marijo Tomažičevo k večnemu počitku, jo obdarovali s krasnim cvetjem in naju tolažili, se prav prisrčno zahvaljujeva. Vsem in vsakemu ponovno iskrena hvala! Sveta maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 28. t. m. ob uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. V LJUBLJANI, dne 25. junija 1941. t Žalujoča: ARTURO in LAURA TOMAŽIČ ter ostalo sorodstvo £. Salgarl: 39 HOJ ZA M0MPRACEM Pustolovski roman Na sultanov migljaj je vodja gonjačev nameril puško na Portugalca, rekoč: r »Ubogajte, če ne, sprožim!« \ Portugalec, ki je bil na to pripravljen, je planil k sultanu, mu izvil orožje in ga vrgel na tla. Mati in Kamamuri sta storila z vodjo gonjačev takisto »Menda me ne mislite umoriti?« je z drhtečim glasom vprašal sultan. »To ni moj namen, s pogojem, da ne poskusite ubežati, preden pridemo v Kristalne gore. Tam lahko storite, kar vas bo volja.« Sultan je škrtnil z zobmi. »Svarili so me, da ste morski razbojnik, ne pa poslanik vlade, ki jo visoko spoštujem. Krivo je bilo, da nisem poslušal svojih ministrov.« Nekaj časa je molčal. Nato je vprašal s hripa-vim glasom: »Kaj torej hočete od mene?« »Da greste z menoj v Kristalne gore.« »In moje spremstvo?« »To ostane v taborišču.« »Kaj me mislite ubiti, milord?« »Dajti mi znamenje za svoje ljudi v taboru, da ne bodo branili mojemu spremstvu odhoda.« »Kaj hočete s svojim spremstvom?« »Odgovoren sem za vaše življenje.« Sultan se je dolgo obotavljal, nato si je potegnil s prsta zlat obroč in ga podal Portugalcu. Z migljajem je poklical vodjo gonjačev k sebi ter mu naglo šepnil nekaj besed. »Ali snujete novo izdajstvo?« je vprašal Yanez. »Ukazal sem mu, naj spremi vašega sla, da more brez nevarnosti opraviti naročilo.« »Temu ne oporekam,« je Portugalec odvrnil. »Opozarjam vas pa, da vam ob prvem znamenju izdajstva poženem svinčenko v glavo.« Nato je rekel Matiju: »Kakor hitro le moreš, pripelji moje spremstvo semkaj. Ura je šele dve, torej lahko pridete pred solnčnim zahodom.« »Če bomo imeli prosto pot,« je dejal Kamamuri. Vodja gonjačev in Mžti sta splezala s skale, ko sta se najprej prepričala, da v soseščini ni več videti slonov. Yanez je gledal za njima, ker se je bal sultanove zavratnosti. Tudi tovariši so bili videti nemirni, kajti bali so se, da ne bi zdaj zdaj prišli vojaki, ki so gotovo že iskali gospodarja. Blizu pet minut je bilo prešlo, ko so iz gozda, ki je mejil ob reko, začuli streli iz puške. Yanez je poskočil in se ozrl na sultana, ki se je delal, kakor da mu ni tega nič mar. »Spet izdajstvo, visokost!« je rekel. »Povsod vidite izdajstvo, milord,« je odvrnil sultan. Tisti mah je počil med drevjem drug strel, za katerim se je usula cela salva. Svinčenke so zaprasketale po skali. Na robu gozda se je bila pokazala moška postava. Dirjala je proti skali, ki jo je imel Yanez zasedeno. »Mati!« je vzkliknil Kamamuri. »In vojaki so mu za petami,« je dodal Portugalec. »Gospa Lucy, ležite za skalo na tla in se nikar ne pokažite. Indi so izvrstni strelci.« »Kaj na storimo, gospod Yanez?« je vprašal Kamamuri, ki se je bil potuhnil za velik kamen. »Odveži si svileni pas in najprej zveži sultana,« je odvrnil Portugalec. »Za talca nam bo, če nas napadejo.« Ind je takoj izvršil povelje. »Kaj pomeni to?« je vzkliknil sultan in pre-bledel. »Ubraniti vam hočemo, da ne pobegnete,« je odgovoril Yanez. »Umoriti me mislite!« je sultan zavpiL »Niti na misel mi ne hodi. Kakor hitro pa pridejo vaši vojaki do nas, vam odbije zadnja ura.« »Nimate pravice, da bi mi .jemali prostost.« »Imam pa pravico, da vam onemogočim novo izdajstvo.« Nato se je obrnil h Kamamuriju ter pokazal na sultana: »Zanesi ga na vrh skale in poskrbi, da ga bo razločno videti. Ne verjamem, da bi se njegova telesna straža upala streljati po njem.« Pokanje pušk je bilo prenehalo, a boj očitno še ni bil končan, kajti kmalu so se jeli znova oglašati posamezni streli. To je delal Miti. ki je od časa do časa obstal in sprožil puško. »Tudi mi moramo kaj storiti,« je rekel Yanez. »Ne smemo dovoliti, da bi se vojaki mirno približali in osvojili našo postojanko.« To rekši se je vzpel s Kamamurijem na neko skalo ter pogledal proti reki. Ko je opazil majhno skupino vojakov, je ustrelil po njih in jih prisilil, da so se umaknili v varstvo dreves. Devetnajsto poglavje. Sandokan Po soteski, ki je vodila z višav Kristalnih gori, je korakalo majhno krdelo mož. Čeprav jih ni bilo več ko petdeset, je njih vna-njost vendar upravičeno zbujala strah. Bili so Malajci in Dajaki iz notranjosti dežele, vsi oboroženi s puškami in sabljami. Nekateri so nosili celo majhne topove na krepkih ramah. Na koncu soteske je bilo močvirje, in na bregu močvirja je gorel velik ogenj. Dva moža sta sedela pri ognju na štoru posekanega drevesa in se mirno razgovarjala. Nič ni kazalo, da bi mislila na nevarnosti, ki so prežale po gozdovih. Eden je bil nedvomno Mala j ec, drugi pa očitno Ind. Čeprav ne več mlada, sta bila vendar oba zelo krepka na oko. »Ali se ti ne zdi čudno,« je rekel Malajec Indu, »da nama Yanez še vedno ni poslal sla?« Urejuje Davorin Kavljen. — Izdaja n konzorcij >J«tzm« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za tasezatni del je odgovora* Alojz Novak. — Val v Ljubljani.